PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVI. - St. 188 (4651) TRST, sobota 6. avgusta 1960 Poslanci so vladi izglasovali zaupnico *310 glasovi proti 156 (96 vzdržanih) Na včerajšnjem nadaljevanju debate o Fanfanijevi programski izjavi so govorili Togliatti, Malagodi, Moro, na koncu pa zopet Fanfani - Z glasovi KD, PRI, PLI ln T*PI je poslanska zbornica sklenila, da nadaljuje delo 5. septembra, medtem ko so bili ostali poslanci za nadaljevanje zasedanja še danes (Od našega dopisnika) Pfedsednik-' ?° 'e danes zvečer v poslanski zbornici v!a Potrebna ve- rnico S!aiala. 234- Za za-310 Poslnn ie glasovalo ci P^5fi pV’ protl zaupni-iatiov v, ’ azen demokrist-še liberalk3, vlad° glasovali iepublika^, .soclaldemokrati, Čaven ’ Valdostanec ti) ter 555,arotti (Comunl-CaPtah,^0ivisni monarhist i' k°cnur!^’ti ^rotl so glasovalen " ,ter Poslanci MSI. ®3a nista ,lstov se glasova-^“arhist ^eležila neodvisni eralec .^eSH Occhi in li-Se B alazzolo. ,0vjniee^n s.e.3e Pričelo gla-*’? Pred* ?lsin Roberti pro-^“rnice inika poslanske So<^° n v ,eon®ia- naj izreče *lasovani„ ?vi vzdržanja pri J014 Vzd>4 z astl še zato, ker enntku t;a?-e v sedanjem 1,6 le odo- Plono veljavo. Leo-^>lemug V°nl' da o tem jnetp razPravlja na pri-P^nieru ^u> v današnjem Ha 1 Pa mepb da od Vi>,J v Ud III Ll 111 skun^anih. glasov odšte-i,P°slanska 6gu št?vi'a glasov. ,a davi sva- Gornica je priče-’’ )e g0v 0J° sejo ob 9.30. Pr-?a Izolska Poslanec iz Juž-yedal, da Rhz; ki je napo-,a vzdr?au °.n3egova stran-,auPnici a? pri glasovanju " ‘ .to stališčo io Vieil stališče je opra- ^nia«i dal V"?1' ki iih ie . *• Na ®lede Južne Tirol-* se j* ncu svojega govo- Jionornijg a^zel za Priznanje s„ ?°stanep oensk' Pokrajini, t !e zadn, fraveri je izrazil atlijeve vi j]stvo glede Fan-? bi ta^de, boji se le, da „e Pritiska lmenovane skupi-ji^dnjašk^ zavrnile vlado na khie izhal,poziciie. s kate-p01 inliju kriza v prete- L g°voril Romualdi V‘"Vei da '? 3e Povzpel do tr-1 sprejela je imel nato ‘levn v vlada 4fiatti, 'kP°teko- de’(da n^nikak V začetku de' t>t.iega. da ega dvoma gle- nač?5avlja vSenSe?an3a vlada tre ?’ ki ie rt Par_lamentu na ie . ni>h: ;^rugačen °d vseh je k,Parlainent sedanie vlade !ja zakl?, Jarni debati, ki sa 8|banja n ?ek «nezadržne- Men,lahtava 1 dsk!h množic ki i. ?ko vnrt.f globoko spre- "a Izraža r3a vlad: krili,. a nov skuša del, ?aU ;>a' terim upravlja- Sfda?ia vlada vsaj kuša izrabi'rt 3e Poviv550-1^33- Precei ste’rt^a se is »,°o ’ ko je de-io a °> s k izkazal kot sv- age ,kat' ''ednaktivisStie’v1p da so' misin' fen?° ~~ zhs^ 9en°vi — kot hi$k. reakcij0Zar ?red upravi' "h t?a gibar,-ljudi iz odpor-Tira?b besedJf' Z)asti so se ta ite, Del? vznemirili Al-epi ‘oda prert1”?, in Caradon-&S Snik Leone je : i . Po„ ie j ®1'attj ■ Postavil red. ekscsp;nato zatrdil, da 'ičn?1 8Voi » 'rnent s Tambro- °zrač 10, ki ga je KD deset let ustvarjala in ki e protidemokratično in' protiustavno, inspirirano le s smešnim antikomunizmom. Rekei ie, -da so še skrite sile. ki čakajo, da bi se maščevale. Toda dogodki v juliju so dokazali. da niso več možne avtoritarne rešitve zaradi čuječe pro-tivnosti delavcev. Komunisri ne bi bili nenaklonjeni prehodni vladi, ki bi napravila odločen korak naprej v demokratičnem in socialnem smislu. Toda sedanja Fanfanijeva vlada ne predstavlja take rešitve; v niej so tudi ljudje, do katerih imajo komunisti močne pridržke. Potem ko je omenil protislovje, ki se bijejo v sedanji vladi, je Togliatti dejal, da ;,e Fanfani dal MSI pol odveze, medtem ko se mu je zdelo potrebno podčrtati nekako komunistično nevarnost. Togliatti pa je vzel na znanje nekatere dobre namene A. Fanfanija. Nato se je ustavil pri protislovjih med zatrjevanji vlade in med dejstvi, zlasti kar zadeva avtonomijo kra-javnih ustanov. Dostavil je, da bo vsako odlaganje izpolnitve ustavnih obvez glede dežel nujno naletelo na odpor pri ljudstvu. Glede- upravnih volitev je dejal, da vlada izjavlja, da je pripravljena izvesti volitve v jeseni, medtem ko se tajništvo KD temu trdovratno upira. Poslanska zbornica bi lahko takoj po glasovanju o zaupnici prešla k reviziji pokrajinskega volilnega zakona, pa čeprav bi bilo treba parlamentarne počitnice odložiti za kak dan. Skeptičnost je Togliatti pokazal, kolikor gre za področje gospodarske politike, glede zakona proti monopolom. Kar zadeva šolo, je dejal, da je treba njeno nazadovanje pripisati tudi političnemu monopolu KD. Kritiziral je nadalje zuna-rjo politiko Italije. Za Togliattijem je govoril liberalni voditelj Malagodi. V začetku je dejal, da je nova vlada nastala s tem, da so se demokratske stranke zedinile glede ene bistvene točke: o-brambe demokratske svobode pred avtoritarizmom desnice in frontizmom levice. Med strankami nove večine so^ sicer razlike, vendar ne tolikšne, da ne bi bilo mogoče napravi, ti skupno daljši kos poti. Očital je KD, da često greši s tem, ko ne loči, kaj je država in kaj stranka, ter je za to navedel nekatere primere: «Giorno», RAI-TV, novi oržav-ni fevdalizem tipa ENI itd. V ostalem je Malagodi zastopal znana stališča liberalne stranke. Kot pozitivno je Malagodi o. cenil dejstvo, da se glasovanja o zaupnici vladi vzdrži PDI, ker s tem je podan dokaz, da je PDI prelomil z MSI. Tudi vzdržanje PSI je lahko pozitivno dejstvo, ako ni v tem kake zasede. Popoldne je najprej govoril monarhist Lauro, ki je dejal, da bo njegova skupina prej počakala, da vidi novo vlado na delu; zato se bo sedaj vzdržala glasovanja. Dolg govor je imel nato tajnik KD Moro, ki se je najprej zahvalil Fanfaniju za sestavo nove vlade. Zahvalil pa se je tudi socialdemokratski, republikanski in liberalni stranki, ki so pokazale zaupanje v čut odgovornosti in dolžnosti, ki jc mora v tem trnutku KD izpolniti. Priznaj je, da je hotel MSI spraviti KD na desno, kar bi v Italiji poostrilo politično borbo. Govoreč o zunanji politiki, ki se je bo držala vla-oa, je dejal, da lahko samo atlantsko zavezništvo jamči varnost in mir. In ko je še pouda- ril antikomunizem svoje stranke, je Moro vzel na znanje dobro voljo, ki jo je pokazal PSI. Fanfani, ki je govoril na koncu, je v svojem odgovoru prejšnjim govornikom spet poudaril stališča, ki jih je za-\zel v svoji programski izjavi. Seveda si v svojem odgovoru Togliattiju ni mogel kaj, da nc bi v podporo svojih tez priklical na pomoč tudi madžarske dogodke. Glede vprašanja Južne Tirolske je zanikal, da bi bila protislovja med njegovimi izjavam, 1. 1958 in seda-rjimi. Pač pa se je položaj temeljito spremenil, odkar so se Avstrijci obrnili na OZN. Vlada pa bo ostala, je reke'. Fanfani, zvesta veljavnim po- godbam in se bo protivila avstrijski pobudi. Po Fanfaniievem govoru je bilo glasovanje, nakar je zbornica razpravljala o tem, ali naj se takoj :oti reforme volilnega zakona, ali naj razpravo priloži. Socialist Ferri je predlagal, da bi se razprava nadaljevala jutri. Njemu so se pridružili komunisti, socialdemokrati in tfiisini. Gui pa je v imenu KD predlagal, da se razprava prične 5. septembra. Pri glasovanju je obveljal ta predlog. Računa se, da bi se razprava zaključila do 12. septembra, naka- bo še vedno mogoče v jeseni opraviti upravne volitve. A. P. Lumumba poziva na izvršitev sklepov OZN Nove sovjetske obtožbe zahodnim državam Kongo in Maroko predlagata afriško-azijsko konferenco v Leopoldvillu Lumumbova brzojavka Hammarskjoeldu - Štirje sovjetski predlogi RABAT, 5. — Predsednik vlade Lumumba je odpo-val nocoj iz Rabata v Konakri, kamor bo prispel jutri zjutraj. Kakor poročajo, je Lumumba pred odhodom v Gvinejo upošteval tudi možnost, da odpotuje naravnost v Leopoldville zaradi novega razvoja dogodkov. Toda pozneje se je odločil, da ne bo spremenil svojega programa o potovanju. Danes zjutraj je imel Lu- mumba še zadnji razgovor s prestolonaslednikom Mu-lajem Hasanom. Takoj nato so objavili skupno izjavo, ki poudarja voljo obeh držav, da koordinirata svojo akcijo za zaščito neodvisnosti in enotnosti Konga. Izjava obsoja tudi politiko plemenskega razlikovanja v J. Afriki ter poudarja zvestobo o. beh držav načelom Združenih narodov in predlaga, naj bo v Leopoldvillu konferenca a-friško - azijskih držav, da se poudari solidarnost teh držav s Kongom. Izjava pravi tudi, da obe državi podpirata vse narode, ki se borijo za neod- visnost, zlasti pa junaško alžirsko ljudstvo. Iz Rabata je Lumumba po-' slal popoldne brzojavko Hammarskjoeldu v Leopoldville. V brzojavki pravi: »Ponavljam svojo zahtevo, da nemudoma pošljete čete OZN v Katango. Sleherna zakasnitev strogega izvajanja sklepov Varnostnega sveta lahko samo resno škoduje ugledu OZN kakor tudi varnosti Konga, Prisiljen bi bil revidirati svoje stališče, če čete OZN ne bi vkorakale v Katango v soboto 6. avgusta v skladu z obveznostjo, ki ste jo prevzeli Organizacije združenih narodov in Vi do moje vlade«. Brzojavka Lumumbe pravi iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiititiMiiitiiiiiniiiiifiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jutri iz zaradi seja Varnostnega belgijskih spletk sveta v Katan Bunche se je moral vrniti v Leopoldville, ker so mu onemogočili telefonski stik s Hammarskjoeldom - Ob belgijski podpori se Combe pripravlja na vojaški odpor proti četam OZN, ki so odložile vkorakanje v Katango v pričakovanju sklepov Varnostnega sveta - Hujskajoča izjava belgijske vlade LEOPOLDVILLE, 5. — Nocoj so uradno javili, da je bilo, vkorakanje varnostnih sil OZN v Katango odloženo v pričakovanju nove seje Varnostnega sveta. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je po poročilu, ki mu ga je podal njegov pomočnik Bunche takoj ob povratku iz Elisabethvilla, sklenil zahtevati nujno sejo Varnostnega sveta. Dal je tudi nalogo generalu van Hornu, naj počaka s pošiljatvijo varnostnih sil OZN v Katango. Hammarskjoeld je nocoj odpotoval v New York, da poroča na seji Varnostnega sveta, ki je bila sklicana za nedeljo zvečer. Sejo je sklical sedanji predsednik Varnostnega sveta Francoz Be-rard za 20. uro po krajevnem času (ob eni uri ponoči med nedeljo in ponedeljkom po srednjeevropskem času) na zahtevo Daga Hammar-skjoelda. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel predstavnik OZN nocoj v Leopoldvillu, je izjavil; «Po poročilu dr. Bunche-ja o razgovorih, ki jih je ta imel v Elizabethvillu, je glav. ni tajnik sklenil zahtevati sklicanje Varnostnega sveta, ki naj prouči položaj. Odpotoval bo v New York nocoj, da se udeleži seje sveta. Iz poročila Buncheja je razvidno, da krajevne oblasti Katange zatrjujejo in dajejo dokaze, da se bodo s silo uprle izvajanju re. solucij Varnostnega sveta glede vkorakanje čet OZN v deželo in da bo zaradi tega prihod vojaških enot OZN v Katango mogoč samo z uporabljanjem sile. Taka pobuda s strani sil OZN je v nasprotju z načeli Varnostnega sveta za delovanje sil in nasprotuje pogojem, na podlagi katerih so razne države udeleženke privolile pošiljatev svojih enot tej sili. '"■iiiiiimnnnnnnmummmmmmmimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinmimiiiirainuiiniiiiiniiiiioiiiioinooiiiiiiiiiiiiiinfiiui bohotna vrsta usmrtitev grških borcev Včerai pa . So v Lionu usmrtili še enega alžirskega borca, njegovemu advokatu n,So dovolili, da bi vložil prošnjo za pomilostitev - Izjava KP Francije A. ostrimi obtožbami proti de Gaullu 07Mnjem zasedanju VladrZN- V*i člani al- š,Jf,0r>šču Danes zjutraj so Ska KUi z Pi)2ap°ra v Lionu °rca , l?tino dva alžir-"a Si* v°)aškr, 3U Lilo fran-, Iz s°dišče obsodilo k%VSdV?V,ia3P' da ^ Pri-Sestal? ?ižirska vlada, * za 0u intri, ponovila 8?ver?rii°- Na ?vdev Pogajanj blj*-?J1 vlade bodo visde i S° sedai v Tuni- hviiv°ltat v. N rt‘z3aVo 6,S P€rger je ob- i Slitugim:’ kateri pravi 5a i» rhi ? lni se izognt- Sa v m°ia dni?miki- Mislim, 51 pojasniti, iik, i‘cal z običaji, me !a Pov??a bi Predsednik repu- t??il.0stitevredložil Prošnj0 'ot lem ’ niedtem ko je .’l08a Ben ?,rosil alžirski bled Ahdalah. Moja 01la S,aiho tPr°cesom je bila Sv0r? toženeamalPa’ ker sta Nin ph i,n odk'onila od-t' ie tsti° šlnrasovaniu lnod Sa , * Žan-, ga advokata, l(at?Pravnc„,na,pod'agi ne-pa». je bil advo. zaprt pod ^^SeVnzenfnoUk-p obtožbo napada na državno varnost in je bil pozneje izpuščen. Toda ni mu bilo dovoljeno predložiti prošnje za pomilostitev na smrt obsojene, ga Alžirca Laklifija, ki so ga usmrtili v Lionu pred enim tednom. V prejšnjem mesecu so Francozi usmrtili drugih osem alžirskih borcev. Francoska KP je objavila danes izjavo, v kateri ostro napada de Gaulla zaradi njegove politike v Alžiriji. ((Pogajanja v Melunu, je rečeno med drugim v izjavi, je sabotiral de Gaulle. V Franciji in v Alžiriji se je začela strahotna vrsta usmrtitev alžirskih patriotov. Ti tragični dogodki se dogajajo, medtem ko smo v vsej Afriki priča nezadržni zmagi osvobodilnega gibanja narodov, ki so deležni vedno večje simpatije z vsega sveta. Da bi skušal varati francosao in svetovno javno mnenje, namerava general de Gaulle u-.-■tanoviti v Parizu, prav pred začetkom zasedanja skupščine OZN, ((komisije izvoljenih«, pomočjo katerih bi hotel ure- ■^daiaj* govorne sogovornike nekatepe slamnate može, ki so bili izvoljeni z že prej sfabricirani-mi volitvami in ki prav gotovo nimajo v Alžiriji večje ljudske ‘podpore, kakor jo je imel Baodai v Indokini«. Izjava poudarja potrebo ljudske akcije, zato da se doseže obnovitev pogajanj z alžirsko vlado za lojalno izvajanje načela samoodločbe. V francoskih vladnih krogih so zelo zaskrbljeni zaradi bližnjega zasedanja skupščine OZN, kjer bo razprava o Alžiriji nedvomno zelo ostra. Še posebno so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi bil za novega ameriškega predsednika izvoljen demokratski kandidat Kennedy. Ta je namreč v preteklih dneh večkrat govoril o Alžiriji in poudaril, da alžirsko vprašanje «ne more več veljati za notranje vprašanje Francije«. «»-------- EDWARDS (Kalifornija), 5 NASA je danes javila, da znaša hitrostni rekord, ki ga je včeraj doseglo raketno letalo «X-15», 3532 kilometrov na uro in ne 3460. To so sporočili po Siti usodo Alžirije. S to splei-1 natančnem pregledu instru-kg bi hotei prikazati kot od-lmentov na letalu. V teh okoliščinah je glavni tajnik dal vrhovnemu poveljniku ukaz, naj razveljavi pošiljatev vojaških enot OZN v Katango jutri 6. avgusta. Dana bodo druga navodila, potem ko bo Varnostni svet proučil položaj.« Bunche se je vrnil v Leopoldville iz Elizabethvilla po neus*»ešnih razgovorih s Com. bejem. Pred odhodom iz Katange je Bunche objavil izjavo, v kateri pravi, da je prišel v Katango po navodilu glavnega tajnika OZN v smislu resolucije Varnostnega sve. ta, zato da pripravi prihod čet OZN. Izjava dodaja, da se Združeni narodi ne nameravajo vmešavati v zadeve Katange, čeprav se te zadeve očitno tičejo operacij Združenih narodov. Izjava poudarja tudi, da on nima nobenega pooblastila, da bi sprejel kakršen koli sklep. Izjava pojasnjuje, da se Bun. che vrača z letalom v Leopoldville, zato da osebno in izčrpno poroča Hammarskjoeldu, ker ni uspel stopiti v stik z njim v teku noči. Combe pa je istočasno obja. vil izjavo, v kateri ponavlja, da se Katanga upira slehernemu vmešavanju Združenih narodov, in dodaja, da so voditelji plemen, ki so se davi udeležili njegovega razgovora Binčejem, poudarili svojo podporo zahtevam za neodvisnost Katange. Kongoška vlada je na svoji nocojšnji seji sklenila počakati Izid zasedanja Varnostnega sveta OZN preden spretne druge odločitve. Sklenila je tudi poslati v New York posebno delegacijo, ki jo bo vodil stalni delegat Konga v OZN Thomas Kanza. V delegaciji bosta tudi ministrski podpredsednik Gizenga in zunanji minister Bomboko. Domnevajo, da bo odpotoval v New Yorku tudi Lumumba, da se udeleži razprave v Varnostnem svetu. Medtem pa so sporočili, da bo Katanga razglasila nocoj svojo ustavo o neodvisnosti in da bodo besedilo predložili v odobritev pokrajinski skupščini. Do sedaj se je trditev o ne. odvisnosti naslanjala samo na dekret, ki ga je bil izdal prejšnji mesec Combe. Belgijska a-gencija poroča, da ustava «u-pošteva najmodernejše ten dence«. Combe je na jutranjem sestanku z voditelji raznih plemen izjavil, da ustava upošteva ((težnje ljudstva Katange in stoletne tradicije dežele«. Ustava predvideva pred. stavniško zbornico in veliki svet, ki ga bo sestavljalo okoli dvajset velikih krajevnih poglavarjev. Ta svet bo moral izreči svoje mnenje o nekaterih zadevah, kakor so na pr. politični ustroj države davčne zadeve, domače pravo, sodje, dodelitev zemlje itd. Ustava pušča odprta vrata za konfederacijo z vsemi ostalimi pokrajinami Konga, ki bi želele stopiti v konfederacijo s Katango. Belgijske spletke, ki se nadaljujejo, prihajajo še bolj do izraza v izjavah, ki jih je poda) predsednik belgijske vlade Eyskens po današnji 1 seji vlade. V zvezi z more- bitnim prihodom varnostnih sil OZN v Katango je Ey-skens dejal, da bo Belgija utrpela posledice resolucije Varnostnega sveta, kar pa ne pomeni, da je dala privolitev za vkorakanje teh čet». Eyskens je dodal, da bo belgijska vlada proučila prihodnji teden prc^ram gospodarske preureditve. Dodal je, da ne bo šlo samo za program varčevanja temveč tudi za program gospodarskega razmaha. Izjavil, je, da ima kongoška kriza samo omejene posledice za belgijsko gospodarstvo, vendar pa se kongoško vprašanje pridružuje drugim vprašanjem, ki narekujejo potrebo uvedbe program preureditve. Še bolj jasne so izjave zunanjega ministra Wignyja, ki je izjavil, da vidi belgijska vlada v pošiljatvi čet OZN v Katange «vmešavanje v notranje zadeve druge države*. ♦ Taka pobuda s strani OZN, je dodal Wigny, bi lahko povzročila nesrečo v Katangi, in Združeni narodi so očitno podcenjevali močno rekacijo in odločen pogum ministrskega predsednika Combeja in njegove vlade.* Spričo teh izjav zveni povsem hinavsko, izzivalno in hujskajoče uradna izjava, ki so jo objavili po nocojšnji seji belgijske vlade. Izjava pravi, da *belgijska vlada ponavlja svojo zvestobo izvrševanju sklepov OZN*, in dodaja: *U-maknila je skoraj vse svoje čete iz krajev, kamor so bile poklicane, da zaščitijo naše patriote v Kongu. Kar se tiče Katange, izraža belgijska vlada svojo veliko zaskrbljenost spričo razvoja dogodkov. Poudarjajoč svojo odklonitev vmešavanja v notranje zadeve Konga, čuti nujno dolžnost zaščititi svojih dvajset tisoč sodržavljanov, ki sestavljajo socialno in gospodarsko ogrodje Katange in ki bi bili v veliki nevarnosti, če bi prišlo do neredov. Zaradi tega ponavlja belgijska vlada izraze svoje velike zaskrbljenosti glede nevarnosti intervencije čet OZN v Katangi in glede odgovornosti, ki iz tega izhaja za Združene narode. Belgijska vlada pa je vendarle prepričana, da so se Združeni narodi posvetili, ob spoštovanju notranjih zadev Konga, pomirjevalni akciji, ki jo morajo vse države sveta želeti in podpreti. Interes vseh je, da bi to poslanstvo uspelo v okoliščinah, v katerih je mir v osrečju Afrike tako negotov. Vlada izraža svoje žgražanje zaradi dejstva, da se red in varnost prebivalstva, ki ju jamči OZN, nenehno kali s pozivanji na plemensko sovraštvo in z o- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiimiiiiiiiiii Kulturno sodelovanje med Italijo in SZ MOSKVA, 5. —• Po razgovorih, ki sta jih imela v Moskvi italijanski poslanik Giulio De! Balzo, ki je glavni ravnateij za kulturne odnose v zunanjem ministrstvu, ter predsednik sovjetskega državnega odbora za kulturne odnose s tujino Žu-kov. so objavili skupno poročijo, ki javlja, da so se sporazumeli o programu kulturne znanstvene in tehnične izmenjave med obema državama še za ostale mesece tega leta. Proučili so tudi osnutek programa za prihodnje leto, ki ga mora odobriti mešana komisija. ča tudi, da bodo prekinili telegrafske zveze med Katango in ostalim Kongom. Z e danes zjutraj so pripadniki varnostne službe na letališču v Elisabethvillu skušali preprečiti pristanek nekega letala, ker so mislili, da prevaža čete OZN. Letalo je dobilo dovoljenje za pristanek šele potem, ko je Bunche stopil z nadzorstvenega stolpa v stik s pilotom in zagotovil, da so v letalu samo civilisti. Potniki niso smeli izstopiti iz letala, pilot pa je zaprosil za oskrbo z gorivom. Takoj po tej operaciji je letalo odletelo v Leopoldville in z njim je odpotoval tudi Bunche. brekovanji uradnega radia v Leopoldvillu. Tako ravnanje lahko povzroči samo nasprotja, ki so škodljiva za vse.* V Elisabethvillu je ravnatelj civilnega letalstva Katange dal nocoj navodila vsem letališčem v pokrajini, naj bodo zaprta za promet od polnoči dalje. Na letališču v Elisabethvillu so odredili izredne ukrepe. V bližini nadzorstvenega stolpa je stalno pripravljen tank, na letališču pa so razvrščeni sodi bencina, da lahko onemogočijo pristanek letal. Pripravljenih je tudi pet tovornih avtomobilov in velik buldožer. Okoli nadzorstvenega stolpa so potegnili bodečo žico. Belgijska agencija poro-iiiHMiimimiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiimiMMiiiimiiiimiiiiiiiiniiiiiMiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiMiitiMiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiniiiiiin Hruščev predlaga Mac Millanu nov sestanek med najvišjimi :udi: «Ne razumem, kako je dr. Bunche mogel odpotovati v Katango, da se pogaja s Com-tejem o prihodu čet OZN v to pokrajino. Taka pogajanja s članom pokrajinske vlade so v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta. Varnostih svet Vas je dejansko pooblastil, da sporazumno s kongoško vlado sprejmete potrebne ukrepe, da nam nudite vojaško pomoč, ki jo potrebujemo. Razgovarjati se morate torej z našo ylado ir ne z gospodom Combejem«. Lumumba očita belgijski vladi, da ima še vedno svoje čete v Katangi, zato da utrdi njeno odcepitev, in poudarja, da je to v nasprotju z resolucijo, ki jo je 22. julija odobril Varnostni svet. Lumumba je objavil tudi izjavo, s katero uradno odobrava sklep kongoške vlade, da pozove belgijskega poslanika, naj se pred ponedeljkom zapusti Kongo. ((Državni poglavar, in jaz, pravi Lumumba, sva bila sklenila že ob začetku dogodkov in spričo belgijskega napada, da prekinemo vse diplomatske odnose z belgijsko vlado Jaz sem sporočil ta sklep, ki velja od 14. julija dalje, belgijskemu poslanik v Leopoldvillu z uradnim pismom 15. ju-lija«. . . ,, Agencija Tass je objavila nocoj izjavo sovjetske vlade o Kongu, v kateri je med drugim rečeno, da je položaj, ki je nastal v Kongu, povsem nedopusten in škodi ugledu OZN, ki je bila sprejela sklep, zato da se ustavi napad proti tej državi. Izjava dodaja: *Simbolični umik nekega dela čet inter-ventistov je samo spletka, ki naj bi pomirila in varala svetovno javno mnenje. Zaradi tega je sovjetska vlada mnenja, da je potrebno sprejeti stroge ukrepe, da se nemudoma izvedejo sklepi Varnostnega sveta.* V izjavi predlaga sovjetska vlada: 1. V najkrajšem času naj se belgijske čete umaknejo iz Konga, ne da bi nazadovali spričo uporabljanja katerega koli nasilnega ukrepa. 2. Ce se poveljstvo čet OZN ne bo v prihodnje ravnalo po sklepih Varnostnega sveta, ki mu nalagajo, da nastopa samo s privolitvijo kongoške vlade in da tej vladi nudi potrebno vojaško pomoč, bo potrebno določiti novo poveljstvo. 3. Odločni in učinkoviti ukrepi, da preneha okupacija Katange, ki je sestavni del kongoške republike. 4. Ce čete, ki so bile poslane v Kongo v Odgovor na osebno pismo Mac Millana vsebuje vse mane argumente sovjetske politike in ponavlja napoved morebitne sklenitve ločene mirovne pogodbe z Nemčijo ■ Nujna seja angleške vlade LONDON, 5. — Mac Millan je dobil včeraj odgovor Hruščeva na svoje zadnje osebno pismo od 29. julija. Hruščev predlaga v tem pismu novo konferenco najvišjih, na kateri naj bi proučili nerešena vprašanja med Vzhodom in Zahodom. Hruščev ne predlaga nobenega točnega datuma za to morebitno konferenco. Mac Millan se je davi vrnil s počitnic v London, kjer jc takoj začel proučevati pismo Hruščeva ter je nato sklical nujno sejo vlade v zvezi s tem pismom. Hruščev pravi v svojem odgovoru med drugim: *Prav imate, ko trdite, da so mednarodni odnosi sedaj rnanj^ dobri.* Zatem očita Hruščev Mac Millanu, da z zagovarjanjem stališča ZDA zavzema sovražno stališče do Sovjetske zveze. Hruščev omenja tudi neuspeh pariške konference, ki ga pripisuje ameriškemu stališču ter omenja incident z letalom *RB-47». V zvezi s Kongom pravi Hruščev, da je očitno, da brez sporazuma s svojimi zavezniki v NATO si belgijska vlada ne bi upala izvesti svojega napada na neodvisni Kongo, ter kritizira stališče, ki ga je Velika Britanija zavzela v Varnostnem svetu, * Mislilo bi se lahko, po vaših besedah, pravi Hruščev, da je Sovjetska zveza tista, ki je izvršila napad na neodvisni Kongo, in ne Belgija.* Hruščev omenja vprašanje mirovne pogodbe z obema Nemčijama ter očita Veliki Britaniji, Franciji in ZDA ponovno oboroževanje Zahodne Nemčije. K temu dodaja, da je položaj v zahodnem Berlinu med vzroki hladne vojne. ♦ Ce bi se morali iskati krivci hladne vojne, bi bilo treba ugotoviti, da vi in vaši zavezniki v NATO ne želite njenega konca,* dodaja Hruščev. V pismu so omenjena tudi tuja oporišča, vojaški bloki in sovjetski predlogi za zmanjšanje števila oboroženih sil in oborožitve. *Po mojem mnenju ne mislim, da bi Vi lahko bili mnenja, pravi dalje pismo, da boste uspeli videti konec socializma. Svetovna vojna lahko izbruhne zaradi napake nekega blazneža, in tedaj bi bilo konec ne samo zahodnega Berlina, temveč bi nastal požar, ki bi uničil mnogo več.* Glede razorožitve ponavlja Hruščev sovjetsko stališče, in pravi, da želi sovjetska vlada obravnavati vsa vprašanja na konferenci najvišjih ter dodaja: *Ni naša krivda, če takega sestanka še ni bilo. Malo verjetno je, da bi do takega sestanka prišlo v sedanjih pogojih, toda če bi se še dalje postavljale ovire proti sklicanju takega sestanka, bi bili prisiljeni skleniti ločeno mirovno pogodbo.* Hruščev poudarja, da Sovjetska zveza sicer želi živeti v miru z vsemi državami, toda svari pred vsemi *vojnimi grožnjami proti SZ*. Nato pravi, da ni nikoli rekel, da bo uničil kapitalizem s silo. *Narodni sami si bodo izbrali režim, v katerem hočejo živeti. Prav gotovo ga ne bodo vsilili komunisti Sovjetske zveze ali drugih držav. Toda kapitalizem je režim, ki bo umrl sam, in prepričan sem, da bo socializem, ki je boljši režim, njegov naslednik.* V pismu pravi Hruščev tudi, da je Mac Millan prav gotovo vedel in odobril progo, po kateri je imelo leteti ameriško letalo *RB-47», ki so ga sestrelili nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. S tem v zvezi dodaja, da Mac Millan ne more vedeti, ali je letalo prekršilo ali ne sovjetsko mejo. *Vi niste bili na letalu, pripominja Hruščev, in Vi niste osebno govorili s pilotom po končanem poletu.* Hruščev izreka priznanje poizkusom Mac Millana za sklicanje konference najvišjih, toda ponavlja, da ne more sprejeti odgovornosti za njen neuspeh. V zvezi z besedami Mac Millana, da ne razume, kakšni so danes nameni sovjetske zveze, odgovarja Hruščev: ♦Odgovoriti na to vprašanje bi pomenilo zgubiti zaupanje v Vaše lastnosti državnika.* Zvedelo se je, da je Mac Millan pisal osebno pismo tudi generalu de Gaullu. V diplomatskih krogih so mnenja, da je to pismo uvod v bližnji sestanek med de Gaullom in Mac Millanom, ki bo 10. i gusta. Na današnji seji vlade je Mac Millan poročal ministrom predvsem o zunanji politiki, Mac Millan je mnenja, da se bo septembra hladna vojna zaostrila zaradi ameriških volitev, med katerimi bo ameriški politični in upravni a-parat ošibel. V Londonu trdi jo, da bo Sovjetska zveza skušala izkoristiti to priložnost in si zagotoviti čim večjo prednost na številnih sektorjih. To tezo sta postavila tudi Adenauer in de Gaulle med svojimi razgovori in sta dejala, da mora *vakuum» ameriške politike izpolniti zahodna Evropa. Med razgovori, ki jih bo Mac Millan imel z Adenauerjem, bodo na dnevnem redu predvsem odnosi med Vzhodom in Zahodom ter vprašanje zahodnega Berlina. Važno vprašanje bo tudi stališče Velike Britanije do evropskega skupnega tržišča in do de Gaullovih načrtov za politično okrepitev Zahodne Evrope. Prav tako bodo govorili o gospodarskih odnosih med šestimi in sedmimi. Skušali bodo najti stično točko, da preprečijo gospodarsko delitev Zahodne Evrope. Adenauer je mnenja, da je sporazum med Veliko Britanijo in šestimi še vedno mogoč. Zahodnonemška agencija DPA pravi, da sta Adenauer in de Gaulle govorila v Ram-bouilletu predvsem o možnosti ustanovitve prvih organizmov konfederalne evropske vlade. Baje bo Adenauer povabil Veliko Britanijo, naj pristopi v te organizme. Omenjena agencija pravi dalje, da razmišljajo o organiziranju rednih konferenc predsednikov vlad, kakor tudi periodičnih sestankov med ministri. Kar se tiče konferenc predsednikov vlad bi te bile vedno tajne. skladu s sklepi Varnostnega sveta, niso sposobne zagotoviti umika čet interventistov, naj se pošljejo v Kongo čete držav, ki so pripravljene sodelovati pri izvršitvi teh u-pravičenih ukrepov. Izjava dodaja, da sovjetska vlada *ugotavlja, da sklep Varnostnega sveta o umiku belgijskih čet iz Konga ni bil izvršen, in da so te čete še dalje protizakonito v pokrajini Katangi. Nadaljujejo se napori, dodaja izjava, da se odcepi ta pokrajina od republike Kon-. Sovjetska vlada je resno zaskrbljena zaradi ravnanja poveljstva čet OZN. Te čete se pošiljajo v pokrajine in mesta, ki se borijo proti belgijskim napadalcem in ki so jod nadzorstvom zakonite vlade kongoške republike«. V svoji izjavi pravi sovjetska vlada, da belgijski vo. dilni elementi m njihovi zavezniki v NATO bojkotirajo sklepe Varnostnega sveta in tem izzivajo Organizacijo združenih narodov. Izjava obtožuje belgijsko vlado, da v celoti deluje po ukazih velikih belgijskih monopolov, predvsem pa ameriških, ki skušajo položiti roke na bogastvo Konga in še posebej na najbogatejši del Kon. ga — pokrajino Katango, in dodaja, da se predstavniki ZDA, Velike Britaniie» Franci, je in Zahodne Nemčije mrzlično posvetujejo. Izjava takole nadaljuje: »Kakšen je namen teh posvetovanj? Ravnanje ZDA bi moralo biti namreč v skladu s sklepi Varnostnega sveta. Ce se upošteva, da so omenjene države zaveznice Belgije v NATO in da so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Fran. cije zavzeli posebno stališče pri ocenjevanju napadalnih dejanj Belgije v Kongu in so dejansko ta dejanja odobrile ter jih zagovarjajo, take vrste posvetovanj lahko samo povzročijo veliko nezaupanje vseh tistih, ki se borijo za prenehanje imperialistične intervencije Kongu«. Nota poudarja, da nekateri zahodni krogi skušajo prestra-šiti narode, s tem da jim prikazujejo, da bi sovjetska pomoč Kongu lahko postavila vso Srednjo Afriko pod sovjet, ski pliv, ter dodaja da je izjava francoskega zunanjega ministra od 2, avgusta značilna. Na koncu pravi izjava, da kolonizatorji varajo narode, ko jih skušajo ustrahovati z izgovorom nevarnosti, ki bi jo predstavljala SZ, upoštevajoč položaj v Afriki in še posebej dogodke v Kongu. «Ce pa se namesto »sovjetskega vpli-va» misli na povečanje oblasti m ugleda SZ med afriškimi narodi, tedaj se tisti, ki so odgovorni za napad na Kongo, ne varajo.« Gornji Volta neodvisen UAGUDUNG, 5. — Danes so v Uagudungu proglasili neodvisnost nove afriške republike Gornjega Volte. Pred dnevi so proglasili neodvisnost Dahomeja in Nigra. V nedeljo pa bo postala neodvisna Slonokoščena obala. Gornji Volta je šesta država članica francoske skupnosti, ki je dobila neodvisnost. Njegova zastava je rdeča, bela in črna. Zahtevo za sprejem nove države v OZN bodo predložili 8. avgusta. Ob proglasitvi neodvisnosti so vladi nove republike čestitali številni državniki. Gornji Volta je bil del francoske kolonije Zahodne Afrike. Med razgovori, ki so jih imeli predstavniki štirih dežel te bivše francoske kolonije v Parizu z Debrejem, je bil 11. julija letos dosežen sporazum o priznanju neodvisnosti. V imenu Gornjega Volte je sporazum podpisal predsednik vlade Maurice Jamego. Gornji Volta je izključno kontinentalna dežela in meji s federacijo Mali, Slonokoščeno obalo, Gano, Togom in Nigrom. Zavzema površino 274 tisoč kvadratnih kilometrov in ima tri milijone prebivalcev. Domače prebivalstvo zavzema arabske in črnske etnične skupine. Evropejskih priseljencev je okoli tn tisoč. Glavne gospodarske panoge v tej deželi so poljedelstvo, ovčjereja in ribolov. Gornji Volta je važen izvoznik kože; drugi izvozni predmeti pa so kokos, banane, koruza in ribe. Glavno mesto nove republike je Uagudung. Nixon o zunanji politiki HONOLULU, 5. — Ameriški podpredsednik Nixon je izjavil, da, če bo izvoljen za predsednika ZDA, bo osebno obravnaval zunanjepolitična vprašanja ZDA. Dodal je, da bo treba vse programe zunanje I olitike koordinirati s pomočjo njegovega urada. ((Potrebna ie boljša organizacija in upo r: bi jati je treba nove metode Prav tako kakor predsednik Eisenhoiver nameravam iti ne kateri koli del sveta na pogajanja«. PRIMORSKI DNEVNIK 6. avgusta Vreme včeraj: na j višja tempera- tura 25.9, najnižja 19.5, ob 19 uri 22 6 stopinje. Zračni tlak 1012.6 stanoviten, veter 11 km zahodnik. severozahodnik, vlage 80 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.7, padavine 4.7 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA. 6. avgusta Vlasta Sonce vzide ob 4.54 in z^on.e„« 19.27. Dolžina dneva 14.33. IAn vzide ob 18 51 in zatone ob -Jutri, NEDELJA, 7. avgusta Kajetan S tankom in težkimi tovorniki [e! ez Stroški za gradnjo mostu so znašali 9 milijonov Ur - Izročili ga bodo prometu verjetno jutri Včeraj zjutraj, nekoliko pred 9. uro, so strokovnjaki preizkusiti novi most avtomobilske ceste čez Moščenico, ki povezujejo Tržaško cesto s križiščem pred Tržičem. Na most so pripeljali 78-tonski tank ter dva tovornika s prikolicami s skupno težo 500 stotov. Tank in tovornika so peljali na prvi izmed petih obokov. Izvedenci hidrografskega urada iz Benetk so s posebnimi napravami merili učinek tovora na zgradbo mostu. Prav tako so z občutljivimi napravami beležili spremembe na zgradbi zaradi temperature. Ponoči so ugotovili, da se je most znižal ob spremembi temperature 10 stopinj za 3 milimetre. Vse meritve in ugotovitve je sledil inž. Trivellato s svojimi sodelavci pri ustanovi ANAS, ki skrbi za gradnjo in vzdrževanje državnih cest. Izjavil je, da je popolnoma zadovoljen s kolaudacijo novega mostu, ki ga bodo v kratkem izročili svojemu namenu. Most je dolg 94 m; srednji IZLET Primorskega dnevnika na Plitvička jezera Vse, ki so se prijavili za naš izlet na Plitvička Jezera, prosimo, naj zasledujejo obvestila na tem mestu in jih seveda tudi upoštevajo. Ze sedaj opozarjamo iz letnike, naj ne pozabijo vzeti s seboj osebne izkaznice ali potnega lista, dokumenta pač, s katerim se je kdo prijavil. Kdor ne bi imel na meji tega dokumenta, ne bo mogel potovati naprej. Čedalje bolj se množijo vprašanja: kdaj bomo odpotovali, kje bo čakal avtobus in podobno. O vsem tem bodo izletniki pravočasno obveščeni tako v našem listu kot tudi posebej. Laihko že sedaj povemo, da bodo avtobusi odhajali iz raznih krajev, tako da nikomur ne bo treba do avtobusa daleč hoditi. Odhajali pa bodo avtobusi ob 5. uri. Zelo važno je, da izletniki pridejo pravočasno na mesta, kjer se bodo avtobusi ustavljali. Zamudnikom se kaj lahko zgodi, da bodo ostali doma. Pred odhodom bo vsak izletnik prejel podroben tiskan program izleta. prodajalne časopisov odprle ob 10, uri. V turističnih središčih bodo prodajalne časopisov odprte ves dan, kot običajno. V ponedeljek, 15. avgusta, ne bo izšel noben dnevnik, v torek, 16. avgusta, normalna izdaja dnevnikov. Štiriletna deklica se je oparila z vrelo vodo Štiriletna deklica Fulvia Crevarfin iz Ul. Roncheto 110, se je včeraj hudo oparila. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na dermatološki oddelek s prognozo 15 dni zdrav, ljenja. Pri pregledu so ji ugo. tovili opekline prve in druge stopnje na desnem ramenu, na desni roki, na obrazu in na prsih. Fulvio je spremila v bolnišnico njena mati. ki je povedala, da se je dekletce o-parilo, ko je v teku zadelo po nesreči ob deda, ki je nosil lonec vrele vode. Možakarju je lonec ušel iz rok in aiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimtiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiilHiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiii Včeraj bar trije samomori Istrski begunec skočil s 5. nadstropja • Zastrupil se je g plinom - Skočila je v morje obok, ki je najdaljši, meri 35 m; cestišče je široko 12,5 m, na obeh straneh pa sta še pločnika, ki sta široka skupno 2.5. Gradnja mostu je stala skupno z gradnjo dveh dovoznih cest 90 milijonov lir. Z dograditvijo tega objekta je zaključeno gradnjo na zadnjem delu ceste Trst - železniški most pri Sabeljskem jezeru, ki predstavlja začetek bodoče avtomobilske ceste Trst-Benetke. Most bo zelo razbremenil promet na obalni cesti, ker bodo po tej cesti vozili le avtobusi in osebni avtomobili, medtem ko bodo tovorniki u-smerjeni po avtomobilski cesti. Pravijo, da bodo novi most izročili prometu v nedeljo. Pristojne oblasti v Rimu proučujejo zdaj načrte za prvi in drugi del avtomobilske ceste Trst-Bentke, in sicer do Palmanove. Ta del ceste bo gradila družba Autovie Venete, ki je dobila 36 odstotkov državne podpore. Računajo, da bodo z deli začeli pred koncem letošnjega leta. časopisov 15. avgusta vrela voda se je razlila, deloma po nesrečnem dekletcu. «»------------------ Razstreljen kamen ranil mimoidočo žensko Tudi razstreljevanje skal v predorih je lahko nevarno za ljudi, ki hodijo sicer pod milim nebom. Prav taka nesreča se je zgodila 36-letni Fio-renzi Buttignoni Zucca iz Ul. D’Alviano 17-1. Zenski, ki je sama prišla v bolnišnico, so ugotovili razne podplutbe na desni roki in na desni strani prsi. Buttignonijeva je povedala, da ji je poškodbe prizadejal kamen, ki je priletel, zaradi eksplozije, iz predora pod Sv. Vidom V šestih mesecih nad 2,5 milijona s propustnicami V prvih šestih mesecih letos je z dovolilnicami videmskega sporazuma prekoračilo jugoslo-vansko-italijansko mejo nad 2,5 milijona jugoslovanskih in italijanskih državljanov. Od tega števila odpade 1,325.000 na Jugoslovane in 1,220.000 na Italijane iz Trsta, Gorice in drugih mest obmejnega področja. «»------ Zanimanje turistov za «hlad na morju* Veliko zanimanje je vzbudila pri turistih v Sesljanu in Devinu pobuda turistične ustanove, ki prireja na treh barkah vsak večer križarjenje pod naslovom «hlad na morju*. Barke odplovejo ob 21. uri iz Devina in križarijo tri ure mimo čudovite obale. Na krovu vseh treh ladij prire-de koncerte. Prvi jugoslovanski festival folklore v plesih in pesmi Zmagoslavje jugoslovanske folklore se vedno bolj stopnjuje Tretji dan: nastop dveh akademskih folklornih ansamblov ^Slobodan Prin-cip-Seljo» iz Sarajeva in ^France Marolt» iz Ljubljane . 2000 gostov v Ankaranu Temperatura I. jugoslovanskega folklornega festivala se iz dneva v dan stopnjuje. V vrtoglavici številnih festivalov po vsej Jugoslaviji se je sprva ta folklorni festival še utapljal v delni neinformiranosti in organizaciji, ki je bila orne. jena le na propagando zavoda Primorske prireditve, toda že po otvoritvenem nastopu LADA v Kopru in naslednji večer KOLA v Portorožu je bilo opaziti vse večji interes domačega in tujega občinstva za potek festivala, ves jugoslovanski tisk pa je iz splošnih informativnih beležk prešel na resnejše zapise o poteku te edinstvene in bogate revije jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. V izredno prikladnem, izbranem in celo romantičnem Ni izključeno, da bodo udeleženci tega križarjenja lahko I okolju starega in modernizira-danes zvečer občudovali baj- nega Konventa v Ankaranu no razsvetljen Devinski grad. ‘ sta se dobesedno naphanemu liilliiiiiiillililiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiiiitliliiliillitiiiiiiiiliniu Zaključek proučitve števila zaposlenih Svetle in temne plati pri strukturi zaposlitve Vsedržavna federacija časopisnih založniških podjetij in vsedržavne organizacije prodajalcev časopisov so se sporazumele za sledeči urnik prodajaln časopisov v dneh okrog 15. avgusta: V nedeljo, 14. avgusta bodo prodajalne časopisov zaprle po običajnem prazničnem urniku; v ponedeljek, 15. avgusta bodo vse prodajalne časopisov To pomenii da števUo pod. zaprte; ... jetij na našem področju ved- v torek, 16. avgusta, bodo | no doij narašča in ni dvoma, da gre tu v prvi vrsti za Znižalo se je število kovinarjev, zelo povečalo pa število gradbenih delavcev - V kakšnih uradih so zaposleni javni uslužbenci V prvih dveh člankih naše proučitve zaposlenosti na tržaškem ozemlju smo orisali gibanje zaposlitve v celoti in včeraj tudi delno strukturo zaposlitve v posameznih panogah, s čimer nadaljujemo in zaključujemo v današnjem članku to proučitev. 3. Cladio Fontanot, star 211 let iz Padrič 60 si je včeraj vzel življenje s tem, da je sko. čil s petega nadstropja v notranjosti stavbe v Ul. Pascoli 19. Bilo je malo pred 11. uro zjutraj, ko je neki stanovalec slišal zamolkel udarec. Skoraj se ne bi zmenil zanj, če ne bi malo pozneje neka ženska silovito zavpila zaradi groznega prizora, ki se ji je nudil. Zagledala je vse okrvavljeno truplo nesrečnega PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA at. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finanfrno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mal! oglaai 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-I„ tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni ban-ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst mladeniča, na vznožju stopnišča. Na mesto nesreče so takoj prispele policijske in sodne oblasti. Zdravniku pa ni pre-ostajalo drugega kot ugotoviti, da je nesrečni mladenič že izdihnil. Niso znani razlogi, ki so ga napotili na samomor. Pripomniti pa je treba, da je bil Fontanot istrski begunec. Ob 21,40 včeraj zvečer so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 51-letnega Chiostergija Menottija, šoferja po poklicu, iz Ul. Stuparicb št. 4. Chiostergi je bil poročen in je bila prav njegova žena, ki ga je našla mrtvega v kopalnici, medtem, ko je iz plinske cevke še vedno uhajal smrtonosni plin. Zdi se, da je Chiostergi napravil samomor, ker je že dalj časa bolehal na živcih. Nekaj čez 20. uro je železniški policijski agent opazil, da se na morski gladini, kakih 20 m proč od obale, in sicer v bližini glavne ribarnice, premetava neki človek. Skočil je takoj v čoln ter izvlekel iz morja žensko, katere identiteto so ugotovili kasneje. Slo je za 57-letno Romano Pirez iz Ul. del Pozzo 12, ki je, kakor vse kaže, napravila samomor. Ko so žensko potegnili na suho, so poskusili, da bi ji z umetnim dihanjem vrnili življenje, a zaman. « E —- Zletel je z motorjem s ceste in se hudo poškodoval Včeraj popoldne se je 17-letni Onorio Files od Spodnje Magdalene 1009 peljal proti Kolonkovcu. Na ovinku pred naseljem je nenadoma zdrsnil s cestišča ter se zakotalil po bregu navzdol, kakih 30 m globoko. Armando Gigli, ki se je peljal v tistem trenutku mimo, je naložil ponesrečenca v svoj avto ter ga prepeljal v splošno bolnišnico Files se je precej poškodoval in so ga sprejeli na 1 zdravljenje s pridržano pro-I gnozo. manjša in celo za zelo majhna podjetja. Na ta način se s pospešenim tempom izvaja znani kapitalistični zakon koncentracije kapitala, saj se na eni strani združuje velik kapital, po drugi strani pa raste v vedno večjem število drobni kapital, se veča število malih podjetnikov, ki pravzaprav niso niti v liberalističnem smislu več neodvisni temveč o nakupih in prodajah odloča monopolist. Uradna statistična publikacija tržaške trgovinske zbornice o gospodarskem položaju v letu 1959 tokrat prvič prinaša izredno razčlenjeno tabelo o zaposlitvi med raznimi panogami zgoraj navedenih osnovnih gospodarskih sektorjev in javne uprave. Iz tega razloga je točnej-ša primerjava s preteklimi leti zelo težko izvedljiva, zlasti ker so posamezne panoge iz leta v leto drugače grupirali Vendar pa so tudi ti podatki zelo zanimivi in značilni. Tudi lani je bila med zaposlenimi v industrij na prvem mestu kategorija kovinarjev, ki jih je bilo na našem področju decembra 11.974. Njih število pa se je za preko 700 znižalo v primerjavi z januarjem istega leta in za več kot 1.500 v primerjavi z letom 1954. Podrobnejši statistični podatki torej potrjujejo že preje izrečeno splošno trditev, da se je kvalitetno poslabšala struktura industrijske zaposlitve, ker se je znižalo število v težki industriji zaposlenih delavcev. Položaj je v resnici še slabši, ker obstaja večje število kovinarjev, ki so bili sicer uradno zaposleni, v resnici pa so bili suspendirani na domovih in po barakah ter so čakali zaradi krize ladjedelniške industrije delo. Pričakujemo lahko, da se bo s primernimi vladnimi u-krepi na tem sektorju položaj bistveno izboljšal in to zlasti, čim bodo pričeli graditi že zagotovljene večje potniške ladje. Vendar pa ostanejo še nerešena osnovna vprašanja in zlasti modernizacija ter morebitna preusmeritev proizvodnje v ILVA in modernizacija vseh obratov CRDA. Na drugem mestu po številu zaposlenih je gradbena industrija, kjer so zabeležili decembra lanskega leta 8.146 zaposlenih, medtem ko jih je bilo januarja 7.664. Malo je verjetno, da se bo tudi prihodnja leta ohranil tako izredno nagel ritem gradnje stanovanj in drugih poslopij, tako da se bo število zaposlenih v gradbeni industriji moralo nujno postopno znižati odnosno je vsaj malo verjetno, da bi še nadalje naraščalo. Razdelitev raznih strok med obrtniki pa nam nudi naslednjo sliko (podatki se nanašajo na lanski december): pri obrtnikih, ki se ukvarjajo s predelavo kovin je bilo zaposlenih 2315 oseb, pri krojačih in šiviljah 1160, čevljarjih 96, brivcih in frizerjih 1086, pri mizarjih 759, pleskarjih 507, keramiki in steklu 236 in pri raznih drugih obrtih 196 oseb. Pri trgovini se omejimo na podatke samo za one stroke, v katerih je zaposlenih več kot tisoč cseb. Tako je bilo zaposlenih v raznih agencijah 1728 oseb, v trgovinah s prehrambenim blagom 1095 oseb, trgovinah s kovinami in zlat-r.inami 1086, pri Javnih skladiščih 1030, v pekarnah in slaščičarnah 1038, v javnih loka- lih 2624, strokovnih pisarnah 1728, trgovinah s tekstilom 1465. Podrobnejše številke o javnih uslužbencih dajejo naslednjo sliko: državnih uslužbencev je bilo 8218, zaposlenih v lokalnih ustanovah (občine, pokrajina) 6609, v poldržavnih ustanovah 1111, civilna policija 3117, upravna policija 221, finančne straže 856, gasilci 163, bivši uslužbenci ZVU 841, .odstranjevalci min 30, odvisni od vojaških uradov 49 in razno 1227. Poleg tega je bilo zaposlenih pri preusmerjevalnih tečajih 373 oseb in pri Selad 854 oseb. Ob zaključku tega tretjega in zadnjega članka posvečenega zaposlitvi na našem področju lahko ugotovimo, da stanje odgovorja stališču, ki je že napisano v naslovu: temne in svetle plati. Dinamika zaposlitve govori, da se nekatere stvari vendarle pomikajo naprej in da niso povsem upravičeni pesimisti, ki pravijo, da Trst stalno nazaduje. Zlasti v zadnjih petih letih se je stanje izboljšalo skoro na vseh področjih, pa čeprav smo lani glede celotnega števila zaposlenih komaj dosegli 1951. leto. Po drugi plati pa opažamo znižanje stvarne zaposlitve iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimimiiiiiiiiiiinimmiiimnmmmiHiiiiiiiMUiiiiiiiiinnniiimiu Plezalna „tura‘* se in n ni obnesla Mož je pri svojih 64 letih hotel splezati skozi balkon v stanovanje, pri čemer je padel in se hudo pobil prav v ključnih tržaških panogah (kot na primer težka industrija in pomorstvo), medtem ko se veča število zaposlenih v terciarnih panogah, ki so sicer tudi potrebne, vendar ne ustvarjajo resničnega bogastva. Prav v temu procesu pa tiče resne nevarnosti za prihodnost in ga ne bo mogoče brez odločnejše državne intervencije zavreti ter preusmeriti. #»------- Znižana kazen nečloveškemu očetu Na prizivnem sodišču, ki mu predseduje dr.' Palermo, se je moral včeraj zagovarjati 42-letni Lorenzo Guerrino Schnei. der iz Saurisa di Sotlo 80 (Tolmeču), ki je bil obtožen raznih spolzkih dejanj ali tovrstnih poskusov v škodo žensk svoje družine. Schnei-der ima 11 otrok, a žena mu je pred kratkim umrla. Poleg gornjih obtožb, ki zajemajo razdobje od 1947. do 1955. leta, so ga dolžili tudi grdega ravnanja z ženo in pretepanja. 3. maja letošnjega leta je kazensko sodišče v Tolmeču obsodilo Schneiderja na 12 let in 6 mesecev zapora. Prizivno sodišče mu je včeraj priznalo nekatere olajševalne okoliščine v pogledu ene izmed obtožb ter mu znižalo kazen za 10 let in 6 mesecev. Schneiderja so aretirali 12. septembra lanskega leta. Emil Drinovic, star 64 let, iz Ul. del Vento 14, je bil pozabil ključe doma. Ko se je vrnil, se je seveda znašel v nerodnem položaju, ker ni mo. gel v stanovanje. Ker pa stanuje v prvem nadsitropju, se je domislil, da bi lahko prišel do balkona in od tu brez vsakršne težave do stanovanja. Ni dolgo pomišljal ter se lotil plezanja po zidu. Ker pa je že precej prileten in ker mogoče kak prijem ni bil preveč trden, je nenadoma padel na tla ter se teže pobil. Z rešilnim avtom Rdečega kri. ža so ga prepeljali nezavestnega v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili krvavitev iz levega ušesa, podplutbo nad levim očesom in možen zlom zatilnika. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. «»------------------- Program festivala «Unita» Včeraj se je začel v Trstu festival lista «Unita», ki bo trajal do vključno 7. t. m. Festival je v občinskem parku v Ulici Orlandini. Danes, 6. avgusta: otvori- tev ob 15.; nočni tek za ((Trofejo Unita«, Jutri, 7. avgusta: otvori- tev ob 9; ob 9.30 turnir bri-škole, in tresete; ob 11. predstava za otroke; ob 15.30 spre. hod godbe iz Campor od Trga Garibaldi do parka; 16.30 god. beni koncert; ob 18. velika tombola z dobitki za lOO.OOt) lir; ob 19. zborovanje, na katerem bosta govorila poslanec Arngo Boldrini, odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju, in Lucia-no Padovan. Predsedoval bo tajnik tržaške federacije KPI prof. Sema. Vsak večer od 20.30 dalje nica Zubovič, Eliana Candelli, Flavio Degrassi in Alfredo Derisola. Poleg tega pa bosta zabavala občinstvo še dva druga orkestra. Na festivalu bodo priredili razstavo o Sovjetski zvezi. Kitajski in o miru. Poskrbljeno bo za dober prigrizek in za dobro pijačo. Partizansko združenje ANPI bo priredilo dobrodelno loterijo, na kateri bo 6000 dobitkov. Festivalske prostore bodo zaprli vsak dan ob 1. uri ponoči. Vstopnina 150 lir na osebo, otroci izpod 14. leta starosti pa brezplačno. «»-------- Nezgoda Dolincana na delu Danijel Komar iz Doline, star 52 let, se je včeraj zjutraj precej hudo ponesrečil pri delu. Komar je uslužben pri podjetju Zampieri iz Ul. Valdirivo 42 in včeraj je bil na delovnem mestu v Ul. Ve-ruda, kjer gradijo novo stanovanjsko poslopje. Nenadoma se je leseno mostišče na katerem je stal znižalo za pol metra, ne da bi se pa popolnoma odtrgalo od odra. To pa je zadostovalo, da je Komar nerodno padel na mostišče med razno delavno o-rodje ter se pobil. Zdi se, da je zaradi padca utrpel razne notranje poškodbe na prsnem košu. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga avditoriju predstavila Akademska folklorna skupina sarajevske univerze SLOBODAN PRINCJP-SELJO in Akademska folklorna skupina FRANCE MAROLT iz Ljubljane. Nad prizoriščem je kot dopolnilo inscenacije visela luna, temna ploskev morja pa ]e imenitno omejevala razsvetljen prostor nastopa. Prvi del so izpolnili mladi sarajevski študentje s plesi iz Srbije, Bosne, Rugova, Makedonije, Banata in srbskega Vranja. Ce lahko ta nastop — velja seveda tudi za slovensko skupino — primerjamo z izvedbami profesionalnih ansamblov, je treba nakazati eno očitno razliko: LADO in KOLO (TANEČ nastopa šele danes zvečer v Piranu) sta dosledna v preciznosti posameznih izvedb, v interpretacijah zveni akademska strogost, pre. močrtnost in popolna simetrija. To povzroča določeno hladnost in omejuje iskrene kontakte z občinstvom. Jasno je, da gre za do skrajnosti preračunano atrakcijo, ki je publiko v določenem smislu razvnemala, čutiti pa je bilo vsaj delno odsotnost živega, prisebnega ognja, ki bi razjedal izvajalce in prehajal na avditorij. Temperamentni sarajevski študentje so vzeli svoj nastop krvavo zares: skoraj poganski atavizem je puhtel iz denimo st arobosenske-ga nemega kola iz Glamoča, simbolično se je v ritmu tega in drugih plesov zrcalila podoba junaške zgodovine jugoslovanskih narodov, trdi in zvočni udarci «tupanan — posebnega bobna pa so plesalce spravljali v ekstazo. Seveda je še posebej odlikovala nastop Bosancev izvedba sta-robosenskih obrednih plesov, na pr. eStari plesi in pesmi iz starega Sarajevaa, oblikova. ni v stilizirano suito, katere elementi temeljijo na uveljavljenih tradicijah bosenske, ga folklornega bogastva. Odličen vtis nastopa sarajevskih študentov pa je dopolnila še izvrstna izvedba ju. goslovanskih plesov ljubljanskih študentov folklornega an. sambla FRANCE MAROLT. Ze prva točka — primorski plesi iz okolice Kopra («Stara pol-kican in «Dopaši») — je potrdila ugled tega najboljšega slovenskega ansambla, ta vtis pa je dopolnila še izvedba priljubljenih gorenjskih plesov, povezanih v izrazno in oblikovno celoto s epotrka-mm» gorjanskim plesom, potem simbolični «Mrzulin» in <(Koutri», pa ples «Zakle šivajo» in šaljivi, nekolikanj groteskni ples «Metva» (metla). Bežna karakteristika: mladost, ugnetena v smisel in talent za gibno-zvočno interpretacijo, velik, trmoglav polet in izjemna disciplina v figuracijah. Morda ni odveč pripomba, da je občinstvo vzdržalo na svojih sedežih polne tri ure, kolikor je trajal festivalski spored. Kajpada gre levji delež zasluge za to nevsakdanjo vzdržljivost obema skupinama. Po nastopu smo eujeli za rokava nekaj predstavnikov gostujočih ansamblov, ki so obiskali (ne iz «konkurenčni)i» razlogov!) sinočnjo predstavo. Strokovni sodelavec beograjskega KOLA, prof. Oli. vera Mladenovič: «Oprostite, izjave so mi zoprne- Napišete vse, kar vam človek pove! Torej: organizacija festivala je dobra in zasluži pohvalo! Vse gre po načrtu. Mislim, da je ta amaterski koncert najboljši dokaz interesa občinstva, ki je tri ure vzdržalo na svojih sedežih. To je po mojem mnenju kompliment za ansambel FRANCE MAROLT, ki je nastopal v drugem delu. Sploh pa: vsa čast amaterski folklori, ki je na visokem nivoju!» Predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Koper Stane Skrabar; »Ze prvi del I. jugoslovanskega folklornega festivala je ob nepričakovano visoki udeležbi posamez. nih, najeminentnejših jugoslovanskih ansamblov pokazal kako posrečena je bila zamisel okrajnega zavoda PRIMOR. SKE PRIREDITVE v Kopru, da je organiziral to prekrasno, v jugoslovanskem držav- niiiMitiitiiiimiimiiiiiiiiiimtiiitimiiiimiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. avgusta t.l. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 10. UMRLI SO: 81-letna Maria Klr-sch vd. Salla, 71-letni Luigi Cec-chi, 83-letnl Antonio Štolfa. 63-let.ni Domenico Ciani. POROČILI SO SE: električar Francesco Schiavone in prodajalka Virginia Spedicato, elektrome-hanlk Elio Piccinin In gospodinja Fulvia Ramani, mesar Mario Cer-nigoi in prodajalka Licia Lupet-ti, tesar Stanislav Škabar In gospodinja Anna Calzi, mehanik Aldo Samar in učiteljica Elvira Ivančič, mehanik Francesco Stefani In rožnarica Maria Grazla Emili, uradnik Claudio Sovich In babica Oronza Ciaccia, pomorski kapitan Adriano Petri In gospodinja Nerina Pugliese. elek-iričar Alojz Kravanja In radlo-tehnik Maria Luisa Sossi, uradnik # # # V bolnišnici so včeraj zjutraj ob 10. uri nudili prvo pomoč delavcu Eliu Periniju, staremu 41 let iz Ul. Castal-di št'. 11. Perini se je bil malo prej laže poškodoval na desni no- bi, ples z jazz-orkeslrom beo-1 gi, ker je padel iz želez.niške- grajske univerze «Branko Kr-j ga vagona, ko je razkladal smanovič«. Pojejo; pevka Ju- ■ razne zaboje. Zdraviti se bo goslovanske radio-televizije A, 1 moral kakih 10 dni. sprejeli na II, kirurški od-1 Marcello Cremonese in telefonlst-delek s prognozo sedem dni > ka Nerina Zazinovich. zdravljenja. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin (Sv Alojzij) št. 1050; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Saiute, Ul. Giulia 1: Ser-ravallo. Trg Cavana 1. ( MALI OGLASI ) Družina išče hišno pomočnico veščo vseh h.šriih del od 8 do 17. ure, naslov na upravi lista. nem merilu res visoko reprezentančno revijo najkvalitetnejših ansamblov s tako razkošnim izročilom naših narodov, izraženem v edinstveno žlahtni in čudovito osvajajoči pesmi naših narodov in ljudskih plesov. Zatrdno upamo, da bo zaključna prireditev treh ali štirih najbolj znamenitih jugoslovanskih folklornih ansamblov v nedeljo zvečer v Kopru še v večji meri potrdila to naše navdušenje ob dosedanjih uspehih festivala.a Direktor zagrebškega LADA: «Posebna značilnost tega festivala je v tem, da je z njim dana možnost primerjanja rezultatov dela zadnjih let najboljših jugoslovanskih ansamblov. Tako bo mogoče kon. statirati, kako so posamezni ansambli prišli do svoje fiziognomije in do določene stilne diferenciacije. Verjamem in tipam, da bo ta festival tudi pobudnik za plodno diskusijo v tisku in v zainteresiranih krogih in prinesel koristne sugestije za nadaljnji razvoj jugoslovanske folklore.a Živo srebro v festivalskem barometru raste in bo doseglo svoj višek na nedeljski re. viji. Verjetno jo bo z gorenj, sko suito otvoril FRANCE MA ROLT, potem pa se bodo zvrstili trije najboljši jugoslovanski ansambli LADO, KOLO in TANEČ, ki medtem že gostujejo v Opatiji, Kranju, Ljubljani. na Bledu, v Zagorju in Mariboru in se bodo jutri zbrali v Kopru. MILAN LINDIČ Povozil jo je motorist Ob 19. uri so prepeljali v splošno bolnišnico 48-letno Francesco Cressich - France-schino iz Ul Molino a Vento 63. Cressicheva je izjavila, da se je ponesrečila malo poprej v Ul. Molino a vento, kjer jo je podrl na tla motorist Erio Bussani, star 19 let, iz Ul. Cancellieri 18. Pri padcu se je ženska pobila po glavi, zaradi česar se bo morala zdraviti od 15 do 20 dni. Koristni naslovi tel. številke in Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17,30. Anagrafski urad: Ul. A. Dlaz št 25-27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12. Občinski trošarinski urad: Ul. del Teatro 4 — tel. 35-520. * # # Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-324 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare): 24-151 Prosvetno društvo cZARJA V SVOBODI ŠEMPOLAJA priredi jutri 7. t.m. od 18. do 24. ure V PRAPROTU PLES NA PROSTEM Igrala bo godba iz Gropade. Preskrbljen bo bogato založen bife ________________J ( Šolske vesti ) SLOVENSKI DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tu. di popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1960-61 o a 17. avgusta do vključno 24. septembra 1960 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na oglasni deski zavoda. ( IZLETI ) IZLET SPD-T V TRENTO Kakor že javljeno bo tudi letoš-nJ4 izlet na veliki šmaren v soboto 13., nedeljo 14. ter ponedeljek 15. t.m. v Trento kot izhodišče na bližnje Julijce. Odhod iz Trsta v soboto z vlakom ob 6.18 uri do Gorice ter z avtobusom iz Nove Gorice-Solkan ob 8.13 do Bovca ter nato v Trento. Povratek v ponedeljek 15. t.m. iz Trente ob 12.30 oz. iz Bovca med 14. in 15. uro. Izlet je s propustnicami. Udeleženci naj se zaradi evidence javijo v Ul. Geppa 9-II v dnevnih urah. * * • V prvi polovici septembra Izlet SPD-T na Mangrtsko sedlo oz. na vrh Mangrta. » . * PD Igo Gruden iz Nabrežine organizira izlet za veliki šmaren, 14. in 15. t.m., čez Vršič v Kranjsko goro. Udeležijo se ga lahko člani in prijatelji društva. Odhod v nedeljo 14. t.m. ob 5. uri zjutraj z avtobusom. Izlet je s propustnicami. Vpisovanje vsak večer od 20. do 22. ure v prostorih društva. ( PttKHSTMI) M figiE V okviru glasbenih ciji «Poletje 1960» na Sf ^ T11 c f K/-» r\ r P \bi r»h 21. Ufi Justa bo drevi ob 21. ujj posvečen skladbam t-— ■ — —— M j b, kralja F’ranza Leharja. f;, certu bodo sodelovali “98 ji ka Herta Fischer, tenon^ Terkal in plesalca tanina 0(,-in \Valter Kolman. Nas'-<8» f ster Tržaške filharmonij-,, vodstvom Maxa Schoenfl L Prodaja vstopnic Protti. K 1 Fenice 16.00 «VeMki, el*?# Excelsior 16.00 »Morilec baya». Filodrammatico Zaprto - ti Grattacielo 16.00 in >' m:ttone», Alberto Sor vana Pampanim. . ut' Supercinema 16.00 «N°ef pii? Arcobaleno 16.00 »Meje nih», technicolor. Kem in Talna Elg. Aurora 16.30 »Dolina m Alabarda 16.30 «Rimske 10 G. Alabarda 16.30 « ce», A. Hepburn in - . Capitol 16.30 ((Prepovedan. ^ ti», David Niven m ni nor. , VČ Garibaldi 16.30 »Toto P° o raddoppia”«. a#* Cristallo 1630 «Edenova technicolor. James Dea Impero Zaprto Italia 16.00 «Primer Moderno J l^f ((Zapeli’ Sordi. v pl^ Massimo 16.30 «Koreja nih». N Vittorio Veneto 16.30 ** ne». R. Steigler. oimD^ Marconi 16.30 «Sedmo Ideale'"^30 »Okrvavljeni * Technicolor. vo;i' Savona 16.00 ((Poldrugi Rascel, Fabrizi. --odi] Astra 16.30 «01ovek w / Odeon Zaprto zaradi ovc LETNI kin° , Marconi 20.15 Glej Garibaldi 20.00 Glej. zgm ^ Skedenj 20.30 »Očetje m V. De Sica. KINO ŠKEDtUl predvaja danes 6. t; ob 17.45 in 20.15 na i stem film; sinov1 Očetje in (Padri e fig1') Igrajo: De Sica, lo Mastroianni, * ■ Interlenghi in A. u predvaja danes, 6. avgusta z začetkom ob 1*> barvni film STEZA N (II sentiero dtlia violenza) •4 V glavnih vlogah nastopajo Kathryn Grant, Daren in Mickey Shaughnessy OSTANKI ob koncu sezone.,. PITASSl TRST - KORZO ITALIA 7 razprodaja PO POLOVIČNIH CENAH'1 potrjuje vsem, da je lo prava POZOR! Kot dokaz navajamo nekaj cen ZA M0SKE Obleke iz lahke volne od L B.900 dalje Suknje iz bombaža » » 2.350 » Filače n Srajce Obleke Suknje Kratke Srajce ZA hlače » n 950 » » n 850 » ZA OTROKE od L. 3.900 dalje » » 1.200 » » » 500 » » » 750 » Obleke iz bombaža od l Tailleurs » « Krila » r Hlače ŽENSK* 1 800 ‘ialjC » 1.800 ’ n 1.100 * » 1.100 ' 27m JULIJA DALJE PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 6. avgusta 1960 j~Afrika se otresa spon | Tokrat na vrsti Južna Rodezija Bela manjšina bi hotela rasno diskrimina- C*j° uzakoniti, zato zahteva, naj ji Velika Britanija da «proste roke i kHa 150 britar>ski minister Londn McLeod skuša Londonu diteli»n Pa «ni-Pravice« * \nnaje'ementarnejše zije j. ' vlada Južne Rode-oo (jejc sestavljena izključno London 3e vezana na Za zakone lPrimerih- ko gre Pravni n i « ,se nana^ajo na vsam dru domačinov. V ke# Sem ima «proste ro- *k*b na° ,°kob 220.000 evrop-dotniniraSe Jencev dobesedno Sicer je nad 2,700.000 črnci. Paat z P? !abnu enakoorav-*e ta enll 3ena' toda kako drUga °Pravn°st izvaja, je 'tdan v , ; Leta 1930 je bil ?- *edaki UZni R°deziji zakon temeliuraz*delitvi zemlle»-n>ora!a u , ga zakona oi rapilja r=' j vsa obdelovalna i?' !n to ljena na dva de da kav 3e tudi zgodilo. !° Prevzoi0', Po’ovico zemlje Cr»ec n 1 beloi in v njo se Nuj kot vtikati. Nekaj i? bilo h ,° odstotkov Prep"° določeno rt bil° . 0jtanek zemije domačinom. ta° od nat Pa ie bR »rezerv 1-8) Zemii„ astb>- Toda pri tem *° belon„u razdelili tako, da ?s° boba doselienci dobili ^rftcein zeiu^jo, afriškim ? dodelili siabšo dal tuj *5 dobe Af ?«*ejo. Povrhu te-ni*;-ricani za svoje pri- ‘U^vrhu tega prc— r. ki v_. določenih ktil- Ptore Piz3e cer>e «,Sokak0rneC__dobdi le težaško, Po mestih pa n? loti. ki Tj tli „ enakaPravPn°Utiki in slabše se ga belec sk mo daleč od ? riminacifPSti: Politična di-■ e Po u . le stoodstotna. Volilne imai° Pravico 8a E'aK" le tisti črnci, ki imajo letnih dohodkov najmanj 240 funtov šter-lingov, to je obilnih 400.000 lir. Toda v zaostali Rodeziji je takih črncev zelo malo kajti po samih uradnih statističnih podatkih znaša povprečen letni dohodek črncev komaj 25 funtov šterlingov, medtem ko je letni povprečni dohodek belih kolonistov nekaj nad 600 funtov šterlingov. In to še ni vse. Po vzoru na sosedno Južnoafriško unijo je bela vlada Južne Rodezije uvedla še vrsto drugih diskriminacijskih ukrepov. Afričanom je n. pr. prepovedala stanovati v mestih, v katerih žive belci. Črnci pa, ki vendarle delajo v mestih, kjer žive belci, morajo stanovati v posebnih predmestjih, ki so povsem ločena od «belega središča«. Vsak Afričan, ki dela v mestu, mora imeti pri sebi propustnico ali dovoljenje za kretanje po mestu, toda tudi vse propustmee in dovoljenja mu ne zaležejo, če bi hote' storiti v trgovino, hotel v kavarno, kinematograf ali kakršnokoli aiugo javno ustanovo, ki je določena za belopolte gospodarje. Poleg vse te diskriminacije, ki se že desetletja izvaja, hočejo beli kolonisti Južne Rodezije sedaj tudi formalno uzakoniti režim, kakršen je v veljavi v Južnoafriški Uniji in zaradi tega bela vlada Južne Rodezije zahteva od britanske vlade, naj se odpove »tutor-stvu nad črnci« in «koloni-stični vladi prizna neodvisnost«. Namesto d jtrebnin reform v smislu pravičnosti in humanosti, beli kolonisti zahtevajo torej uzakonitev barbarstva in nečlovečnsoti. London je sicer to zahtevo odklonil, ker se boji reakmie afriškega ljudstva in nti bi hotel, Taj bi se s kompromisom doba za nadaljuje ekonomsko izkoriščanje te afriške posesti podaljšala. Toda beli kolonisti uporno vztrajajo pri svojem in groze; da bodo uporabili \sa sredstvu, da bi emancipacijo in oolitič-no afirmiranje afriškega ljudstva Južne Rodezije preprečili O tem priča tudi nedavna izjava predsednika kolonist.ične vlade Južne Rodezije White-heada o okrepi vi poli-vjskih in oboroženih sil «zarudi ohranitve reda in miru v deželi«. V dobi, ko se v vsej Afrini krepijo in zmagujejo antiko-ionijalistična gibanja, v dobi, ko se druga za drugo afrišK: dežele osvobajajo, je surovi kolonialistični režim v Južni Rodeziji postal nevzdržen .n nelogičen. Borba Afričanov proti beli vladi in p'oti režimu rasne diskriminacije pa je nekaj povsem razumljivega in naravnega. Zato je normalno, da bo ta boroa vi.ak dan močnejša ir. ostrejša in da bo privedla do enakih rezultatov, do katerih je privedla borba v drugih drželah crne celine, torej do svobode E. M. i* >.V Zakaj ni prezgodaj spregovoriti o tem? Večerni mrak nad Devinom (Foto Magajna) Izbera semenskega krompirja in vskladiščenje jedilnega Kaj ko bi pomislili tudi na zasipnice? Kakor so Evropci in drugi zemljani pred dve sto leti krcmpir odklanjali, so ga počasi vendarle začeli gojiti in uživati in kasneje je krompir začel zavzemati vedno bolj važno mesto v prehrani. Postal je prava ljudstka hrana. Služi nam tudi za živinsko krmo in industrjsko predelavo (za špirit, škrob, sirup itd.). Zaradi teh svojih lastnosti je udomačen po vseh celinah. Gojimo ga lahko povsod in uspeva tudi v goratih krajih. Tudi je njegov pridelek na hektar več vreden kot na primer pridelek žita, saj z njim zasajeno zemljišče preživi nekako trikrat več ljudi kot enako zemljišče žitaric. Tudi pri nas se mu je žito že umaknilo in v našem kmetijskem kolobaru uživa pomembno mesto. Odmerjamo mu razmeroma velike površine in ga tudi skrbno gojimo. V naših razmerah pride ta o-kopavina tembolj v poštev, ker prenaša suho zemljo. Z umnim obdelovanjem smo u-speli zvišati hektarski donos in s križanjem dosegli več sto sort. Letošnji pridelek bo na splošno zadovoljiv, le rani krompir je zaradi suše slabše obrodil. Skoro bomo pričeli z izkopavanjem. To ni tako malenkostna ali podrejena zadeva, zlasti ne, ker je z njo v zvezi prihodnja letina. V naslednjem bomo s tem v zvezi spregovorili tudi o vskladišče-nju krompirja. Semenski krompir izkopljemo, ko je «cima» še nekoliko zc-iena, ostali pa ko popolnoma dozori. Gomolje za seme odberemo že sedaj in shranimo v zabojih velikosti kakih 60i40x20 cm. Računamo, da bo tieba saditi cel krompir. Ce nam ugajajo veliki, debeli gomolji, ni še rečeno, da je takšen krompir tudi največ vreden, oziroma da vsebuje največ redilnih snovi (škroba in beljakovin). Niti v drobnih, nit; v predebelih gomoljih ni toliko redilnosti, kot v krompirju sr nje (jajčje) velikosti. To pomeni, da so takšni gomolji za seme najboljši m to ne le zaradi tega, ker morejo nuditi novi rastlini dovolj hrane, ampak tudi iz razloga, ker je takšno seme bolj odporno. Takšen krompir od-berimo za seme, če želimo večji pridelek. Ce je krompir napadla krompirjeva plesen, (kar se rado dogaja v mokrem juliju) in če se je cima posušila, je treba najprej cime pobrati in sežgati in šele po 14 dneh izkopati krompir. Tako preprečimo, da bi bolezenske klice, ki so bile na cimi in na zemlji, prešle na izkopane gomolje in povzročile njihovo naglo in močno gnitje. Kje krompir zimo najbolje, oziroma kje naj ga shranimo? Naši prostori, na splošno, niso primerni za vskladiščenje krompirja, zaradi tega ga gre precej po zlu. Kleti, skednji in celo lope niso za to preveč primerne. Se najbolj bi odgovarjale kašče, če bi bil tukaj krompir zavarovan pred mrazom. Krompirju je treba suh prostor, zavarovan pred vlago, preveliko toploto in mra- Barkovljanske zgodbe iz generacije v generacijo Kako je Tone Juretu «dokazal» tudi na Vipavskem morje da je Užaljeni Tone priseže, da se bo maščeval - Na pomoč pokliče sina-risarja, To-mažka-ribiča in gostilničarko iz Manč - Nato se je Juretu še sanjalo o morju Lahko bi se reklo, da niti srajca in tista stvar, ki se je srajce vedno drži, nista tako skupaj, kakor sta bila Tone in Jure. Iskala sta se in seveda tudi našla vsak večer pri kartah. Tam sta si vse pre-rekla in najmanj, kar je padlo, Je bil bik ali pes.-Vsakokrat, ko je padla karta, ki ni odgovarjala igri, je Tone' pobožal Jureta. «Vižpa b’ka, kaku ke me je-gra. Se vid e, de se biu tri leta u prven klase. Kej me tu-češ sez dujč’n, namesto de be podrso sez njem?» Seveda je Jure takoj odgovoril: «Ti vre ntse biu tri leta u prven klase, kuk’r s’n biu jest. Ma mene je držo učenik u prven klase, zatri ke s’n mo mogo pomagat uočet mularijo jeno ne kukr ti, ke učenik ni vidu ure, de ste je uodkri-žou. Takeh šularjo, kukr se biu ti, j eh učenik ni niico.s «Buh te je dati, pej nej te jema, ma se bo ben kesau,» je odgovoril Tone, «sej te je vido Miček, ke se brau Jedi-nosr, naruobe.» «Ma kej mo čjeste buozmo reveže,v je rekel Jure, «kej ne znaste, de mo je skuhala njegova žena miihe na kislo za večjerjo. Znaste de k’d’r se jej muhe na kislo, z’čnejo hua- Brt ilin in,tvlvciziin Trst A Sobota, O. avgusta 1060 Juratija glasba in Ko-^45 ^ od vsepov- . 30: n v « vsakogar nekaj; n.r|ek ! V oddaj,i: 14 45: Kor,- Vir8'n.io Morgan; ■ Mir- Prt °'Derl'e glasbe; 1» 3ru ° Pav!in; »Inženlr- C Kav-V a,mični Grčiji«; C*« &*.*1 koncert; 17.: Dl Rova/ orkes(,‘t in ba- '8 00 Pesem m v/®beni i,5ena in d°m: 18-10: 19-: s,°- n* 'z=,Znani Siov^rbe ni . _ ok-et v pismih; solisti in komor- 2°.: Šport; 20.40: 2f- ha toa/'6t' 21.00: «Poitcva- Rumbe' radij*ka z«o,l 15.20-krt?': 1^ 25: Kitarist Mala di-" vnih zborov. /is: G, K°Per «-0o Glasba J bahi. Glasba Z bro J"*,ro: iW glash- ^ željah; 12.40: l4-3o'tl; 13 45-’ n 4°: Kmwijskl k/jtPrjrrl.J msfi odmeri; l3.3n*lk>** in Lednik»; 14 45: »»u.' Pl»an orkester; 4l)e.Vk- I6 00^*i£etl ri,nwv in '“)0 ’ Ahajske melo- 16 45 ^4^ i,n njlh r; 17 'Ji L-u,bavni dueti . f-ahka glasba; orkestrov; 18.00: Prenos RL; 19 00: Poje Nicola Arigliano; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 11.00: Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.40: Simfonična glasba: Ra- veli, De Falla; 12.10: Pojb: De Amgelis, Ferrara, Villa; 13.30: «Antidiscobolo»; 15,55: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 16.CK): Oddaja za bolnike; 16.45: Italijanska folklorna glasba; 17.40: Orkester «Espe-ria«; 17.55: Zborovsko petje; 18.10: Knjiga tedna; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Literarni tednik; 19.00: Baleti in preludiji; 20.00; Vesele pesmi; 21.: L. Armstrong in E, Fitzgerald; 21.20: Radijska igra P. Levija: »Etikete«; 22.15: Poje S. Bruni; 22.45: Miranda Martino in G. Negroni; 23.20: Orkester p. v. Trovajollja. //, program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Revija «11 centone«; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: «Severnica« - moda; 14.00; Ciganska In kavbojska glasba; 14 45: Parada orkestrov; 16.00: Italijanske ljudske popevke; 16.20: Fantazija motivov; 16.40: Čajkovski: »Italijanski Capriccio«; 17.00: Namišljeno potovanje na Švedsko; 17.30: «V dveh se laže zmaga«; 18.30: Piešite z nami; 19.00: Kolesarske dirke zia svetovno prvenstvo; 19.40: Glasbeni vrtiljak; 20.35: Verdijeva opera «Trubadur». UL program 17.00: Bachove orkestralne skladbe; 18.00: Italijanska šola od zedinjenja do danes; 18.30: Violinske skladbe A. Corellija; 19.15: Za radio prevedena dela; 20.00: Vsakovečerni koncert: Mozart, Poulenc, Stra- winsky; 21.30: Simfonični koncert: Bervvald, Larsson, Sibe- ltus; 23.05: Nemška kultura. Slovenija 8.05: Hammond orgle ,v ritmu: 8.20: Pionirski tednik; 8.40: Violončelist Ciril Škerjanc; 9.: Zbor Slava Klavora; 9.20: S sprejemnikom na dopust; 10.10: Zvočni mozaik; 11.30: Družina in dom; 11.40: Indonezijske popevke; 12.00: Narodne ob sprem 1 javi harmonike; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Pesm-tujih narodov; 13.50: Od arije do arije; i4.30: Prireditve dneva; 15.40; Sehwerdt: Simfonija v Es-duru; 16.20: Kopalcem v zabavo; 17.10: Parada plošč; 18 : Mešani zbor KUD Poš a - Obrt alk; 18.20: Pozdrav z gora: 1845: Okno v svet; 20.00: Koroške narodne; 20.25: Sobotni mozaik: a) Športniki Izbirajo popevke: b) Zabavni orkester: c) Dvajset minut z Mado Robin; 23 10: Zaplešimo še enkrat! Ital. televizija 13.30: TV Sola: Zemljepis In državljanska vzgoja, Francošč, na; 18.00: TV za mladino: Na semnju čarovnika Zuriija; 19.10: Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo (iz Leipziga); 20 15 Sedem dni v parlamentu: 20.35 TV dnevnik; 21.15: Program «Vesele počitnice«; 22.15: Ra- dijska igra A. Hitchcocka: »Prevelika brzlna«; 22.40; Med narodna razstava lova in ribolova. Jug. televizija Prenos italijan.kega televizij skega programa. det kulca u glave naruobe. Pej Tonete huodejo kulca naruobe, ttide če jej peščance.» »Ti vre jeh ne ješ, ke te j eh pojej tuaja žena.tt Tako sta se pikala Tone in Jure večer za večerom, pa šlo je brez najmanjše zamere. Ker pa je tisti večer Jure Toneta «posekal», si je Tone na poti dcmov prisegal, da se bo nad Juretom maščeval. Ko je prišel domov, je poklical svojega sina, ki je nosil njegovo ime, kakor je on nosil očetovo. «Posluše mene, Tone! Ti ke znaš malat, me b’š namalo an zemljevid. Guar na tisten zemljevide nej bo Istra sez Adri jansken mur'jn. Zapiše še, de bo več držalo, buče, buče, murje adrejansko, kuk'r ke puajejo Barkolane. Puale na-male Trst, namalo više nare-de nekej hiš, de ben de je Sežana. Namale še Štanjel jeno pod Štanjelom Jepausko dolino. Namale dva velika hriba jeno zapiše, de so Čaven jeno Kucel. Pod Čavnom pej namale ano veliko murje jeno napiše, de se kliče Jepausko murje.» «Ma uače! U Jepave ni mur. jap> mu je odgovoril sin. «Znan bulše ku ti, de ga ni. Ma ti lepu namalaj ga.» Ko je bilo delo izvršeno, je oče Tone zvil zemljevid nekajkrat, nato pa je šel v bar-kovljanski pristan. Poiskal je strica Tomažka in ko ga je našel, mu je rekel: »O, duob’r dan, stric To-m’ž’k. Jest jemam do v’s ano veliko pruašnjo.)> aPitka moja zlata, pej k’daj m sturo Tom’ž’1c dobrute, če ga je ad'n kej pruaso? Ma znaš ti, pit-ka muaja zlata, de jest s’n gouaro neč m’nj jeno neč več kukr sez samen To-netan Aškr’c’n, ke je piso uod mene, kuk’r s’nmo pravo jest, de s’n vido t’n p'r kontoveu-sken puorte anga meniha, ke je huado po uade. Ce bereš njegove pesme, b'š vido, pitka muaja zlata, de je resnica, k’r te zde j praven. Ben, povej, kej ke be teu.v aStric Tom’ž’k! Jest be r’d jemo za j utre zjetro an kilo frišneh giižou.» «Ma sej jeh b’Š jemo, pitka muaja zlata. Nečko pride jii-ire zjetro, jeno Tom’ž’k te jeh bo prpravo.s Drugi dan je Japa Mežnar komaj odzvonil dan, ko se je vračal Tone iz barkovljanske-gc pristana s kilogramom najboljših gužev na svetu. Tone je bil namreč povabljen, da dela kratek čas na dolgi poti proti Vipavi, ko je šlo za polnjenje vina. Ker pa Tone ni mogel prebiti dneva brez Jureta, se je pridružil iskalcem vina tudi Jure. Na dolgo bi šlo, ko bi natančno opisali, kaj se je vsega godilo na poti iz Barkovelj do Manč, kjer je bila že peta postaja. «Znaste kej fantje! Tle se bomo ustavle jeno bomo naročile štire porcijone giižou. Bste vidle, kašne giiže ke se jej u Jepave,s je rekel Tone. «Ben, ste vidle, kuaga ke ste uzele sez sabo u Jepauo,« je rekel Jure. «Mene se zdi, de ta buoge revež ni še biu uon sez Barkole. Oh, buh te je dau, pej nej te jema.s «Co, reva! Staveš z mano an lit'r, de bomo jele u tej uošta-rije giiže?» In Tone je zmanjkal, ker je šel govorit z gospodinjo. Tam je pripravil vso komedijo, za katero je bila Stefanova žena v Mančah vsa navdušena. Ko se je Tone vrnil k mizi, je poklical krčmarja Stefana. Namesto njega pa se je javila njegova žena, kakor je bilo med njo in Tonetom dogovorjeno. eSlište, gaspa! Kej jemaste kej giižou?» eKaku da ne,» je odgovorila Stefanova žena, »jen še kaku frišne. Prou dave so ble ulauljene u Jepauskem mur-je.» «Ma čiijete gospa! Uod ka-daj pej jemaste Jepauce murje? Jest s’n huado tri leta u prve klas, ma mu j učenik me m nekuole povedo, de je u Jepave ano murje,* je rekel Jure. Stefanova žena se je oddaljila in se takoj vrnila. «Pogljedejte na ta zemljevid,» je rekla. «Muaj sin je narisu ta zemljevid prou une tjeden, ko so risale u šule zemljevide. Jepausko murje je blo duaste, d uaste prej, ku ste se vi ruado. Jest ne znan, u kašno šulo ke ste ni huado, de v’n niso povele, de je na Jepavskem ano veliko mur-je.* Cez nekaj časa so stali o-cvrti guži na mizi in ubogi Jure, ves zmeden, ni znal, kam bi pogledal. «Me je žou, de je vre u-mruou uočenik Mozetič. Ce be še živo, be šou do njega jeno mo be poveu, k’r ke mo gre Taku se ne noči u šule. Ce je ano Jepausko murje, be mogle tu vsen bubc’n poved’t jeno ne jeh p estet u t 'me.* Ko je prišel tisti večer Jure domov, se je utrujenosti kmalu vrgel v posteljo in ko se je proti jutru zbudil, je tako govoril ženi: »Znaš, kej ke s'n sanjo. S’n sanjo de s’n p 'r J ep ausken murje, jeno de luoven sez trnek'n giiže. S'n sanjo, de s’n j’h uluavo za an duobV kilo, jeno de smo jeh pojele sez Tonefn u uoštarije p’r Stefane u Manč’h. Videš, kr ko se čluav’k nauoči, če huode po svete. Kdu je zlndja znou, de jemajo tiide Jepauce suaje murje! Zdej pej znan ano več zatu se muoren zahvalt muaj-mo velikme pr’jatle Tonete. Buh mo dej zdrauje, ke me je. po trkeh leteh navado, de je ano Jepausko murje.* R. P. Vsemirski poleti so tudi za Ameriko draga zadeva Pred kratkim so izračunali, da bo prvi Američan, ki bo prispel na Luno, stal A-meričane 120 milijard lir v naši valuti. Prvotno je bilo določenih za «vsemirski program« 61 milijard lir, ki pa so že izčrpane, nato je bilo določenih še nadaljnjih 60 milijard za gradnjo primerne rakete (verjetno «Saturn C-J«), ki se gradi po načrtih nemškega strokovnjaka Wer-nera von Brauna. zom. Najprimernejša toplota za njegova prezimovanja je 2 do 6 stopinj. Tako krompir normalno diha. Ce pade toplota pod 2 stop., nastane motnja. Krompir postane sladek. Pri nižji temperaturi zmrzne in odmira. Ce pa se temperatura nato zviša, začne gniti. Rane sorte, ki imajo večji odstotek vode (erstling, bitnje, rani rožnik), zmrznejo prej, pozne kasneje. Pred vskladiščenjem moramo odstraniti vse zelo drobne, bol ne obtolčene ali drugače ranjene gomolje ter jih, kolikor so porabni, pokrmiti. Ce denemo krompir v klet, jo moramo pred vkletenjem temeljito očistiti in pobeliti z apnom, ki smo mu dodali nekaj galice, nato jo razkužimo z žveplom. Klet naj bo čista, suha; zračna in zavarovana pred mrazom in vročino. Tla in stene, kjer je krompir, naj bodo iz latev, da more križiti zrak. Najbolje ga ohranimo na policah (druga nad drugo), napravljenih iz desk ali latev. Tako spravljen krompir je na zraku in ni v debelih slojih. Ce pa krompir prezimi bolj na površini (v skednju), naj bo malo od tal, ločeno od zida, (deske ali vsaj močnejke veje) in ne v previsokem kupu (nad pol metra). Pred zimo ga pokrijemo z debelo plastjo listja, v sredini pa napravimo iz slame 1—2 zračnika (odušnika), da morejo gomolji dihati. Pri nas ne poznamo zasip-nic. Menimo pa, da bi te bile za vzimljenje krompirja bolj priporočljive kot mnogo vlažne kleti in neprimerno boljše od skednjev. Zasipnico napravimo v zemlji, ki ne sme biti pretežka, in mora biti zavarovana pred talno vodo. Mere bi bile: globina so 25 cin, širina 130 do 150 cm, višina nasutega sloja krompirja okrog 80 cm. Debelina pokrova slame 20 cm in zemlje 50—60 cm. Ni napačno, če na plasti vzimljenega krompirja rahlo potrosimo sprašeno živo apno Res je do zime še daleč, a vendar niso te vrstice iz več razlogov preurejene; zlasti ne za to, ker se je treba za vsak koristen ukrep pravočasno pripraviti. * * Tehnika in znanost * + + * % * jf + * * Prejeli smo LUCIANO BIANCIARDI: «Ds Quarto a Torino — Breve storia della spedizione dei Mille». — Feltrinelli, Milano. Cena 2.500 lir. tiHmiimiiiiiniimiiiimmiiitiiiiiiiimiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiminitmtiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiimniiiiiiiiiiiii Koprski «Tomos> izvaža v Turčijo Natovarjanje prve »Tomosove« pošiljke v Turčijo po morju. Pred tednom dni so v koprskem pristanišču natovarjali na trampersko ladjo *Biograd» večjo količino motornih koles, ki jih tovarna Tomos izvaža v Turčijo. Potovala je nato preko Reke do namembne luke Izmir. To je prva pošiljka, ki potuje v Turčijo po morski poti in tovarna Tomos je z vese- ljem izkoristila možnost natovarjanja v koprski luki, kajti tal. neposredni transport prihrani veliko časa in precejšnje stroške. Pošiljka vsebuje večje število motornih vozil, predvsem Colibrijev, nekaj pa tudi težjih motorjev in scoo-terjev, ki jih bo Tomos prodajal v sklopu sejemskega kontingenta v Izmiru. Skup- iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiliifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste posrečene ideje, ki jih boste tudi srečno izpeljali in se s tem še bol) utrdili v položaju, ki ga zavzemate. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Naložili vam bodo pomembno nalogo. Pazite, da zaupanja ne izneverite. V čustvenih zadevah boste imeli nenavadno srečo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dan bo kar dober, vendar bo vmes kak nesporazum, ki ho vzdušje pokvaril. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojim vplivom boste posegli v zadevo, ki se vas sicer ne tiče, ki pa bo pomembna za HOROSKOP ___ZA DANES_ bo tako, ket ste pričakovali To pa ne bo mot io, da .".i ne o: vživeli zeio prijetnega ve- vse okolje, v katerem živite. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Čutili se boste močne in pripravljene za vsako delo, tudi za r.ajvtčji napor. Ne pretiravajte, da se vam to ne maščuje. DEVICA (od 3. 8. do 22. 9.) Kljub vašemu poseganju v skupno delo bodo sodelavci šli po svoji poti in pri teni naprav.i 'u.pako. Nerazpolo-ženje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Kai se vaših načrtov tiče, je bolje. da jih držite zase, kajti v \ ašo družbo se bo skušal vriniti nekdo, ki tja ne spada. F KOR Pl JON (od 24. 10. do 22. 11.) Slo bo za dokaj resno stvar, za odločitev, ki 00 izredno važna P'eden se za to oaii.fite, ..emelilto premislite. iTRELE? (od 23. 11. d,. 26 I2.j S fina..č-iimi zadevami ne KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne zamujajte časa, kajti priložnocli so redke. Držite to kar 'n.ate in ne spuščajte se v tvegane novotarija, kt b. vas znale pusuti na cedilu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Popolno soglasje z ljudmi, s katerimi živite in delate. Vendar pa prevzemate nase preveliko breme. RIBI (od 20. 2. do 2-0. 3.) Ra/rešite na,prej delo, ki ste gr. odlagali in ki vam je zato zastalo. Ne bodite krivimi nasproti tistim, ki vas imajo radi. ni volumen pošiljke znaša c ca ISO m3 skupna vrednost pa cca. 50.000 dolarjev. Kupci za te motorje so že zagotovljeni, i’ Turčiji vlada namreč veliko zanimanje za Tomosove izdelke in tudi lansko leto je bila na izmirskem sejmu prodana enaka količina motornih koles. Ze lansko leto je Tomos na izmirskem sejmu dosegel s svojimi motornimi kolesi veliko zanimanje. Toaa glede izvoza v Turčijo obstajajo precejšnje težave zaradi u-slavljanja licenc. Prav zaradi tega je tovarna izkoristila sejemsko priložnost ter bo tako pod ugodnimi ekspertnimi pogoji plasirala večje število svojih izdelkov. Med obema sejmoma v Izmiru, to je med lanskoletnim in letošnjim, je prišlo tudi do občasnih eks-portnih aranžmajev po redni poti, v kolikor pa se bodo izboljšali uvozni licenčni po-goji, bo tudi Turčija postala eno od zanimivih Tomosovih ehspprtnih godroči), 3450 km na uro z letalom «X-15» Neko ameriško letalo vrste «X-15» je doseglo danes hitrost 3450 kilometrov na uro, ki je največja hitrost, ki jo je kdaj doseglo letalo s pilotom. Letalo je vodil pilot Joe Walker. Letalo je pristalo brez težav. Novo hitrost je letalo lahko doseglo, po raznih spopolnitvah. S tem raketnim letalom bodo skušali doseči mejo atmosferskega prostora. Tehniki NASA so izjavili, da bo dokončni tip letala imel samo en raketni motor, ki bo lahko razvil trikrat večjo potisno silo, kakršno imata dva reakcijska motorja, ki jih ima sedaj. Mnenja so, da bo s takim motorjem raketno letalo «X-15» lahko doseglo hitrost 6440 kilometrov na uro. Pilot Walker je izjavil, da ni imel nobenega posebnega občutka in da ni »nobene razlike med hitrostjo, ki jo je on dosegel, in hitrostjo tisoč milj na uro«. Izvidniško letalo brez pilota Načelnik raziskovalne službe v vojski gen. Trudesu je izjavil na tiskovni konferenci, d? so izdelali novo izvidniško letalo brez pilota, s katerim bodo lahko nadzorovali celotno bojno polje, «ne da bi tvegali življenje enega samega človeka«. Letalo nosi za sedaj ime «AN-USD-5». Opremljeno bo z radarji, aparati na infrardeče žarke, fotografskimi in televizijskimi aparati ter z aparati za ugotavljanje jedrskega žar-čenja. Uporaba letala bo izključno taktična in njegova avtonomija doseže največ 320 kilometrov, kar pomeni, da bo lahko letelo v vseh smereh nad bojnim poljem približno dve uri. Letalo je dolgo dvanajst metrov in ima motor na trdo gorivo. Le kozarček Konjaka tn Zb škoduje V Stockholmu se je zbralo 500 strokovnjakov na kongres, na katerem so obravnavali vpliv alkohola na človekovo sposobnost pri delu. Prof. G. C. Drew, docent za psihologijo na londonskem vseučili-šuc, je imel referat z naslovom -Alkohol in avtomobil«. Angleški znanstvenik je prikazal rezultate svojih poizkusov, ko je šoferjem, ki so se piostovoljno javili za poizkus, -doziral alkohol od 0,2 do 0,8 promil v krvi. Ugotovil je, da pri šoferju škoduje tudi najmanjša količina alkohola, čeloPs'en sam kozarček konjaka. Poizkusi so dokazali, da šofer z določeno dozo alkohola rine tudi na široki cesti vedno bolj v si-edino ceste, ker alkohol -v njegovih očeh cesto oži«. Nevarni poljubi Dr. Stevvart Duke-Elder, ki je sicer očesni zdravnik angleške kraljice Elizabete, je v publikaciji -London Clinic Medical Journal« objavil študijo, v kateri pravi, da so oči otrok v starosti od 6 mesecev do petih let izredno občutljive, posebno za virus, ki povzroča tako imenovano -prehladno vnetje«. Ta virus pogosto zasledimo na ustni-can in zato je zelo nevarno otroke poljubljati, ker ta virus zna biti tako nevaren, da od njega otrok oslepi. Drugje se sicer ta virus da uničiti, toda na očeh ne, ker ga ustavijo niti antibiotiki, niti kaka druga moderne zdravila. Zato dr. Stevvart Duke-Elder 0-pozarja matere, naj otrok ne poljubljajo na oči, še manj pa naj bi dovolile, da bi njih otroke poljubljali drugi ljudje. Akustične stolice Problem akustičnosti je e-den najtežjih problemov arhitektov, ki grade večje alt manjše koncertne dvorane. Dr. Leo Beranek meni, da so v mnogih primerih za morebiten neuspeh koncerta, bolj krivi arhitekti kot izvajalci oziroma dirigenti. Pa ne gre le za obliko koncertne dvorane, za svod in snov, s katero je dvorana obložena, pač pa tudi za razporeditev sedežev v dvorani. Po dolgih poizkusih mu je uspeto točno določiti razporeditev sedežev, ki bi naj ustrezala zakonu akustike. Povrh tega je dokazal, da je zelo važno, da so tudi iz akustičnih razlogov sedeži zasedeni, kajti akustičnost dvorane je pri popolni zasedbi parterja mnogo boljša, kot pri manjši zasedbi. Balistokardiograf i ja Sovjetski atleti, ki bodo tekmovali na prihodnjih o-limpijskih igrah v Rimu, so trenutno podvrženi posebnim zdravniškim pregledom, predvsem zaradi srca. V ta namen so sovjetski strokovnjaki izdelali posebno -lebdečo posteljo«, ki je opremljena z ultra občutljivimi elektronskimi napravami. Sistem, ki so ga sovjetski zdravniki izdelali, so imenovali «balisto-kardiografija«, njen namen je, proučiti ali ni atletov srce v času treninga preobremenjeno z naporom. Atlet med pregledom leže na posteljo, ki visi v zraku, in vsak utrip njegovega srca, pa čeprav gre za nenormalen utrip v dimenzijah milijonskega dela milimetra, se preko elek-tromagnetskega registratorja spremeni v električni impuls, ki se povečan beleži na števcu in nato na papirju. primorski dnevnik 4 — 6. avgu*ta 1950 Goriško življenje v mesecu aprilu Pokadili smo 4.264 kg cigaret in porabili 220 stotov soli Anagra/ski urad je izda! 7648 dokumentov Po podatkih mesečnika go-riške občine za april smo imeli na področju življenjskih stroškov za tipično družino naslednji položaj: Leto 1938: povprečni mesečni strošek za prehrano je znašal 464 lir (62 odst.), za oblačilo 36 lir (4,8 odst.), stanovanje 112 lir (15 odst.), e-lektriko in kurjavo 53 lir (7,12 odst), za druge stroške 80 lir (10,73 odst.); skupni strošek je znašal 745 lir. V letošnjem aprilu pa smo imeli naslednje stanje: povprečni mesečni strošek za prehrano tipičn> družine je znašal 39.601 liro (56 odst.), oblačilo 10.391 lir (14,71 odst.), stanovanje 6.736 (9.50 odst.), elektriko in kurjavo 3571 lir (E odst.), druge stroške 10.389 lir (14,70 odst.); skupni mesečni strošek je torej znašal 70.688 lir. V aprilu so goriške trafike prodale 220 stotov jedilne in 3 stote industrijske soli. Pokadili smo 3896 kg cigaret, 66 kg cigar in 231 kg tobaka za pipo. Ce k temu prištejemo še 71 kg tujih cigaret in raznih vrst tobaka, tedaj smo v aprilu pokadili 4.264 kg • sladke travice.« Gasilci so nudili svojo pomoč v 34 primerih: od tega 18-krat v goriški 16-krat pa v ostalih občinah. V teh delih je sodelovalo 134 gasilcev, ki so opravili 135 delovnih ur. Poleg tega so gasilci sodelovali pri raznih javnih predstavah, kjer so opravili 724 ur. Avtomobili Zelenega križa so prevozili skupno 5.265 km, da so nudili svojo pomoč bolnikom, ranjencem, porodnicam, umobolnim itd. Mestni stražniki so prisodili 615 glob kršiteljem raznih pravilnikov; večji del teh glob so plačali kršitelji zakona o cestnem prometu (548). Občinski anagrafski urad je izdal 7648 dokumentov o stalnem bivališču, državljanstvu, družinske liste, osebne izkaznice, itd. Na občinskih oglasnih deskah so nalepili 3188 trgovskih reklamnih lepakov, za katere so inkasirali 385.000 lir, 1093 sindikalnih in političnih lepakov za 36.000 lir, 389 gledaliških in kinematografskih lepakov za 20.000 lir, 100 osmrtnic za 4700 lir itd. Zadnja pot Jožefa Breganta H ‘4 J najožjih sorodnikov, bolj kot vsi drugi, globoko občutili izgubo enega izmed svojih tovarišev, katerega so vsi imeli zelo radi zaradi njegovega dobrega značaja. Ko se je odpravljal v Beograd na pot, je Jožko napravil majhen načrt: ob povratku si je nameraval vzeti nekaj dni počitnic, da bi šel na Mangrt, v hribe, ki so mu bili v tolikšno veselje. U-soda je hotela drugače! Iztrgala ga je iz kroga družine v najplodnejših letih. Iz mrtvašnice v Podgori, kamor so ga prepeljali včeraj dopoldne, se je razvil mimo njegovega doma dolg pogrebni sprevod. Pred krsto so nosili številne vence, med katerimi smo poleg vencev domačih opazili vence prevoznega podjetja «La Goriziana«, Slovenskega planinskega društva in venec, ki so ga podarili šoferji. Na nosilnicah so šoferji odnesli krsto v cerkev, od tam pa na pokopališče, kjer so posmrtne ostanke položili k večnemu počitku. Dragi Jože, naj ti bo lahka domača gruda. V juliju 296 glob Mestni stražniki so v mesecu juliju prisodili 296 glob, od katerih: 260 kršiteljem cestnega prometa, 14 kršiteljem mestnega pravilnika, 7 poljskega pravilnika, 10 kršiteljem pravil o pokritem trgu, 3 kršiteljem gradbenega pravilnika, dve globi so prisodili lastnikom psov. V istem mesecu je psoderec vlovil 16 psov, ki so bili po mestnih ulicah brez nagobčnika. Predlog občinskega odbora glede ugotavljanja sleparij s kmečkimi pridelki Na seji od 2. avgusta, katero je pri odsotnosti župana vodil dr. Boterzio, so sprejeli resolucijo v zvezi z ministrskim dekretom od 26. aprila letos, objavljenega v Uradnem listu od 17. junija, s katerim se Poskusnemu kmetij-skemu-kemičnemu agrarnemu zavodu v Gorici odvzema pra. vica do ugotavljanja sleparij s kmečkimi pridelki, služba, ki jo je zavod opravljal od leta 1925 dalje. Dekret je povzročil splošno obžalovanje, kajti zatiranje sleparij pri kmečkih proizvodih je predstavljalo najvažnejše delovanje tega zavoda. Zaradi praktičnosti in ugleda je zato potrebno, da se ne razveljavijo naloge, ki so bile zavodu zaupane, ampak da se ji nasprotno celo posveti večja pozornost. Zato je odbor mnenja, da bi moralo mi. nistrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pregledati svojo odločitev in goriškemu zavodu do. voliti nadaljnje ugotavljanje sleparij. IIIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIinillHIIIIIIIIIIinilillllMIIIHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimmillllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlIlHlIll h okrožnega sodišča v Gorici Ukradli da bi se so pet motociklov odpeljali proti jugu Mladeniče so obsodili na zaporne kazni od 8 do 16 mesecev Pred okrožnim sodiščem se je morala včeraj zagovarjati skupina 7 mladeničev, ki so v teku 14 ur zagrešili celo vrsto kaznivi dejanj. Na obtožni klopi so sedeli: 19-letni Gio- vanni Goriup iz Gorice, 17-letni Claudio Bremec, 21-let-ni Mario Inverni in 22-letni Luigi Moscarella, vsi iz Gorice, 16-letni Albano Coppo Contesi, 16-letm Sergio Zor- zet in 17-letni Armando Gu-sinelli iz S. Pier d’Isonzo. Včeraj ob 18.30, kljub dežju, ki ni prenehal niti za trenutek, je ogromna množica ljudi pospremila na zadnji poti Jožefa Breganta iz Podgore, ki se je v torek ponoči smrt-, .. . no ponesrečil s tovornikom Pienjeva j na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb. Se prav posebno je bila številno zastopana kategorija šoferjev, ki so poleg Obtožnica je očitala Goriu-pu, Bremcu, Zorzetu, Coppo Contessiju in Gusinelliju, da so z medsebojno pomočjo u-kradli v qoči med 19. in 20. novembrom lani dve vespi in dve lambreti, katere so lastniki Narciso Bonato, Angelo Comar, Luciano Fonzari in Franco Andreotti pustili nezavarovane na cesti. Tatvine so mladeniči izvršili v Gradiški, Ronkah in Tržiču. Nekaj ur preje pa sta Bremec in Goriup v Gorici ukradla neko drugo motorno kolo last Uga Tinunina. Toda to še ni vse. Goriup, Bremec, Inverni in Moscarella so bili še posebej obtoženi, da so s silo vdrli v stanovanje 27-let-ne A. D. iz Gorice, Ulica Diaz štev. 20. Omenjeni mladi nepridipravi so, kot pravi obtožnica, omenjeno A. D. skušali najprej posiliti, nato pa so skušali odnesti iz njenega stanovanja nekaj denarja in drugih različnih predmetov. Pri vsem tem direndaju so A D. povzročili telesne poškodbe, zaradi katerih se je morala zdraviti 10 dni. Obtožnica jim je nadalje očitala, da so pri begu iz stanovanja A. D. na stopnicah podrli na tla Marijo Vidri, ki stanuje v isti hiši. Pri padcu se je poškodovala in se je morala tudi ona zdraviti 20 dni. In končno, da bo mera polna, so se morali vsi štirje zagovarjati še zaradi tatvine nekega jopiča iz nepremočljivega platna, ki so odnesli izpred trgovine Luigie Pieri iz Raštela. bila tako oškodovana za 4.500 lir. Na včerajšnji razpravi so vsi ti dogodki, ki so se zvrsti-U eden za drugim, dobili ne- koliko boljši kronološki red, istočasno pa je prišla do veljave tudi osebnost in seveda tudi krivda vsakega obtoženca posebej. Predvsem moramo poudariti, da so trenutno vsi obtoženci brezposelni in da niso šolani in so brez poklica. Poleg tega so vsi sami zanešenjaški ljudje. O Bremcu, ki se je smatral za nekakšnega vodjo tolpe, je psihiatrični pregled ugotovil, da je psihopat. Obtoženi Inverni pa je že od mladih let sirota in je vso svojo mladost preživel po sirotišnicah. Upoštevajoč vsa ta dejstva ni torej čudno, če izgleda vse njihovo početje nerazumljivo. Kot se je na razpravi pokazalo, so se dogodki vršili v tem vrstnem redu: Bremec, Goriup, Inverni, Moscarella so iz nejasnih razlogov vdrli v stanovanje omenjene A. D. Najbrže se niti sami niso dobro zavedali, zakaj so se napotili k njej. Cim so stopili v stanovanje, so A. D. vrgli na tla in zbežali. Kot je ona sama pričala, o kakšnem poskusu posilstva ali pa tatvini ne more biti niti govora. Da je to res, je dokaz tudi pričanje Vidrijeve. Ko je ona na stopnicah zaslišala prve klice na pomoč, so mladi zli-kavci že zbežali po stopnicah. Bremec in Goriup sta nato skupno ukradla motor, s katerim sta zbežala. V Gradiški jima pa je zmanjkalo bencina. Medtem ko sta iskala kakšen nov motor, ki bi ga lahko ukradla, da bi bežala dalje, sta srečala Zorzeta, Gusinel-lija in Coppo Contesija. Čeprav se niso poznali, so takoj postali dobri prijatelji in sklenili so, da zbežijo skupno proti jugu. Da bi svoj načrt uresničili, so rabili seveda prevozna sredstva. Kot že rečeno, ukradli so 4 motorje v Gradiški, Ronkah in Tržiču. Okrog 8 ure zjutraj so prispeli do Latisane, kjer ji je ponovno zmanjkal bencin. Hoteli so krasti naprej, toda pri delu so ju zasačili orožniki in njihova nadebudna kariera se je tako končala. Bremec je orožnikom na zasli- šanju priznal čisto vse. Govoril je nepretrgoma tri ure in ni niti najmanj poizkušal, da bi se na kakšen način o- pravičil. Obratno, orožnikom je izjavil, da je ves načrt zasnoval samo on sam. Obtožence so zagovarjali odvetniki dr. Mario Bassi, dr. Blessi in dr. Pedroni iz Gorice ter dr. Barzan iz Pordenona. Po triurnem posvetovanju je sodišče izreklo obsodbo ob 20. uri. Upoštevajoč vse olajševalne okoliščine, so bili obsojeni: Goriup na 1 leto 9 mesecev in 10 dni zapora ter 8.666 lir denarne kazni, Bremec na 1 leto 4 mesece in 7 dni zapora, Zorzet na 6 mesecev zapora in na plačilo 5.000 lir denarne kazni, Coppo Contesi na 6 mesecev zapora ir. 8.000 lir globe, Gusinelli na 6 mesecev zapora in 8.000 lir globe, Inverni na 1 leto, 1 mesec in 10 dni zapora ter 6.666 lir globe in Moscarella na 8 mesecev zapora. Sodišču je predsedoval dr. Cenisi, sodnika dr. Gelcich in dr. Rinaldi, javni tožilec dr. Caputi, zapisnikar Patti. . «»------- 'OK Tretji dan svetovnega kolesarskega prvenstva v Leipzigu Francoz Delattre in Nemec Altig prva letošnja svetovna prvaka Prvi je zmagal v zasledovalni vožnji diletantov, drugi pa profesioni-stov - Sedanji svetovni prvak Italijan Gasparella izločen iz tekmovanja LEIPZIG, 5. — Vreme le bilo danes ugodno, tako da ro se lahko nadaljevala včeraj prekinjena tekmovanja na kolesarskem prvenstvu. Kljub zgodnji uri je 6.000 ljudi prisostvovalo prvim borbam med kolesarkami, ki so se borile ib kvalifikacijo v polfinale zasledovalnih voženj. Angležinja Burtonova je od- pravila Rusinjo Košatovo, So-gina (SZ) pa je premagala Rah (VB). V ostalih dveh baterijah sta zmagali Vzh. Nemka Elle in Belgijka Naessen-sova. V polfinalu je Burtonova premagala Ellejevo, Naessensova tb Sogitjovo. Finale, ki bo jutri, bo med Angležinjo Burbonovo in Belgijko Naessensovo. V četrtfinalu hitrostne vožnje za ženske so zmagale Rusinja Ermolajeva pred Kuterjevo (V. Nemčija), Angležinja Dunnova pred Elle (Vzh. Nem.), Rusinja Abakumovskaja pred Rain-bows (VB) in Rusinja Pantilo-va pred Naessensovo (Belgija). V drugem tekmovanju so se plasirale Ermolajeva, Abakumovskaja in Pantilova (vse tri SZ) ter Angležinja Dunn. z nji Test tantov je bil Italijan Testa iztočen iz nadaljnjega tekmovanja zaradi okvare na kolesu, ki mu ni dovolila, da bi sploh startal. Na startu je sicer bil, a ko je bil dan znak za začetek dirke, ni mogel Testa nikamot. Italijani' so napravili vse, da bi ponovili tekmovanje, toda mednarodna žirija je zahtevd odbila. Poleg, Teste je bil izločen tudi drugi Italijan Val-fotto, v katerega so zelo zaupali in so ga smatrali za favo- rita. Toda Vzhodni Nemec Koh- Na videmskem sektorju v juliju 16.529 prehodov V okviru malega obmejnega prometa na videmskem področju so zabeležili 16.259 prehodov, to se pravi 70 odst. več kot v mesecu juniju. Cez obmejni prehod Stupica je z obmejnim dovoljenjem prekoračilo 1797 it. ter 7282 jug. državljanov. Z dvolast-niškim dovoljenjem 40 it. ter 62 jug. državljanov. Cez obmejni prehod Učeja: 70 it. ter 254 jug. državljanov ter z dvolastniškim dovoljenjem 144 italijanskih državljanov. ler ga je premagal in ga s tem izločil. Za polfinale o se plasirali Delattre (Francija), Mangold in Kohler (oba Nemčija) in- N tj dan (Holandska). Dvoboj med Kohlerjem in Vallottom je bil zelo napet in oba kolesarja sta si bila enakovredna. Oba sta dirko končala v istem času, toda zmaga je pripadla Nemcu, ki je voz;i zadnji krog v boljšem času. Tako je ostala Italija brez zastopnika v polfinalu zasledovalne vožnje diletantov. To »e ;e zgodilo prvič od 1946. leta, ko so to disciplino vnesli v spored svetovnega prvenstva. V tej skupini sta se za finaut plasirala Francoz Delattre in Holandec Nijdan. Prvi je odpravil Hansa Mangolda. drugi pt Kohlerja. V finalu je Delattre premaga1 Nijdana in si s tem priboril prvo mavrično majico letošnjega svetovnega prvenstva. V disciplini hitrostne vožnje za diletante so bile najprej zadnje repesaže. Zmagovalci so se plasirali za osmine finala. V osmini finala pa je prišlo do presenetljivega rezultata: Po-,jak Zajac je namreč premagal sedanjega svetovnega prvaka 1-lalijana Gasparello. V drugi in tretji bateriji pa sta zmaga-,i Italijana Gaiardoni in Be-ghetto. V repesažah je Gasparella ponovno okusil poraz, tokrat po zaslugi Belgijca Lam-l.rechta. Morda najbolj zanimive borbe so bile v disciplini zasledovalne vožnje profesionistov. V prvi bateriji je Nemec Rudy TEMPERATURA VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 23,8 stopinje ob 14.50, naj-nižja 14,6 stopinje ob 3.30. Vlage 94 odstotkov. Včeraj do 17. ure in 30 minut je padlo 7.2 mm aežja. iihhhiiiihhhiihiiiihhhiihiiihiiihhhiiiihii Kino v Gorici CORSO. 17.30: «Neprilike Pip-pa, Pluta in Paperina«. Dis-neyeva risanka. VERDI. 17.00: ((Križarjenje te-rorja», P. Obrien, v barvan. VITTORIA. 16.45: ((Sest nabojev v cevi«, F. Carol, P. Ste-vens, cinemascope in v barvah. CENTRALE. 17.00: »Guadalci-nal - ura 0», J. Caniey, O Weaver. MODERNO. 17.00: »Zemlja a- pora«. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna D’Udine, Ul. Ra-batta št. 18, tel. 21-24. Altig po šestih krogih prehitel Petersena in zmagal. Tudi italijanska tekmovalca Faggin in Baldini sta se plasirala za nadaljnje tekmovanje in sicer zaradi zmage prvega nad Francozom Bouvetom in drugega nad Holandcem Postom. V obeh primerih sta si Italijana z lahkoto priborila zmago. Presenečenje pa je prišlo v polfinalu, ko je Trepp izlo. čil Baldinija iz konkurence, medtem ko je Altig premagal Faggina. Tudi v tej kategoriji Italijanov ne bo v finalu, ki bo med favoritom Altigom .n odličnim Švicarjem, ki te po lanskoletni zmagi na prvenstvu letos presedlal med pro-fesioniste. V finalu Je zmagal Nemec Rudy Altig i„ si priboril majico svetovnega prvaka profesionistov. V finalu za tretje in četrto mesto je Baldini premagal Faggina. V tekmovanju na srednjih progah za diletante je zmagal Vzhodni Nemec Wustrow, medtem ko je Italijan Checchetto, k: je vložil v prvi del proge precej napora, odstopil. V četrtfinalu hitrostnih voženj diletantov se je od Italijanov plasiral za nadaljnje tekmovanje samo Sante Gaiardoni. Giuseppe Beghetto je sicer v svoji bateriji zmagal, a kasne-ie ga je Anglež Handley dvakrat premagal. Največje presenečenje dneva pa je pripravil Belgijec Oe Bakker, ki je izloči) iz konkurence enega izmed favoritov a prvo mesto Francoza Rous- seauja. Za polfinale so se plasirali Gaiardoni za Italijo Sterckx za Belgijo, Melby za Dansko in Handley za Anglijo. V četrtfinalu hitrostnih voženj profesionistov je Italijan Maspes uspešno zaključil vse dvoboje in se plasiral skupno z De Bakkerjem (Belgija), Der-ksenom (Holandska) in Platt-nerjem (Švica) za polfinale. Na srednji progi za diletante je zmagal Vzhodni Nemec Stoltze pred Holandcem Romii-nom. Oba sta se plasirala za nadaljnje tekmovanje. Italijan Viola je bil tretji in bo imel možnost, da se izkaže v repe-saži. REZULTATI: Zasledovalne vožnje diletan- tpv; Četrtfinale: Nijdan (Hol.) — Kris (Avstrija) 5’10”2. Mangold (Zah. Nem.) 6’22”4 — Testa (Italija). Kohler (Vzh. Nem.) 5’05”6 1— Vallotto (Italija). Delattre (Francija) 3’47”3 — Stein (Danska) 3’53’’4. Polfinale: Marcel Delattre (Francija) 5T0”1 — Hans Mangold (Zah. Nemčija). Henk Nijdan (Holandska) 5’05”5 — Hans Kohler (Vzh. Nemčija) 5’11”. Finale zasledovalne vožnje profesionistov: Altig (Nemčija) 6’12”3 s povprečno hitrostjo 48,048 km na uro — Trepp (Švica) 6’20”2. Baldini (Italija) 6’28”5 — Faggin (Italija) 6’29”9. HITROSTNA VOŽNJA DIL. Repesaže (zmagovalca sta se plasirala za četrtfinale). 1. BATERIJA: 1. Rechsteiner (Sv.) 12”, 2. Staeber (Nem.), 3. Bechmann (Dan.). 2. BATERIJA: l.Paul (Hol.) 12”2, 2. Kert (Dan.), 3. Ionita (Rom.). OSMINE FINALA: 1. BATERIJA: l.Zajac (Polj.) 12”9, 2. Gasparella (It.), 3. Ri-nus Paul (Hol.). 2. BATERIJA: 1. Gaiardoni (It.) 11”, 2. Karl Rechsteiner (Sv.), 3. Jean Lambrecht (Belgija). 3. BATERIJA: 1. Giuseppe Beghetto (It.) 11”, 2. Lee Sterckx (Bel.), 3. Leonov (ZS SR) forfait. 4. BATERIJA: 1. Carl Bar-ton (V.B.) 12” 2. Michel. Scob (Fr.); 3. Riecke (Zah. Nem.). 5. BATERIJA: l.Melby (Dan. ska) 12”3; 2. De Graff (Hol.); 3. Vassilov (SZ). 6. BATERIJA. 1. Handlep (V.B.) 12”4; 2. Gruchet (Fr.); 3. Gerritsen (Hol.). Repesaže: 1. SKUPINA: 1. Jean Lam-brecht (Bel.) 11”8; 2. Gasparella (It.); 3. Leonov (SZ). 2. SKUPINA: l.Leo Sterckx (Bel:) 11”9; 2. R. Paul (Hol.); 3. Reichsteiner (Sv.). 3. SKUPINA: 1.Boris Vasi-lev (SZ) 11”8; 2. Michel Scob (Fr.); 3. Mies Gerritsen (Hol.). 4. SKUPINA: 1. A. Riecke (Zah. Nem.) 12”; 2. A. De Graff (Hol.); 3. Gruchet (Fr.). FINALE REPESAZ 1 BATERIJA: 1. Jean Lam- brecht (Bel.) 11”9; 2. Vasi-lev (SZ). 2. BATERIJA: 1. Leo Ster-ckx (Bel.) 12”6; 2. A. Rieke. SREDNJE PROGE ZA DILETANTE 1. Wustrow (Vzh. Nem.), ki je prevozil 50 km v 43’46”3 s povprečno hitrostjo 68.537 km na uro; 2. Buis (Hol.); 3. Beck (Polj.); 4. James Con-nan (Irska). NOV SVETOVNI REKORD Poljak J. Schmidt 1 17.03 m v troskoku VARŠAVA, 5. — Poljak Jožef Scrmidt je danes dosegel v troskoku nov svetovni rekord. Lahkoatlet je skočil 17,03 metra. TELOVADBA Ruski tekmovalci za olimpijske igre MOSKVA, 5. — Ob zaktif ku kvalifikacijskih telovadp tekem za določitev olimpU1 skih telovadcev, so bili 5olo5e* sledeči zastopniki Sovjeti« zveze MOSK1 1. Boris Cakline 116,45 t« ’ 2. Jurij Titov 116,45, 3. Via dž mir Portnoj 114,75, 4. Miligujo 114,45, 5. Valerij demelidi 114,45. 6. Viktor sicki 114,25. ZENSKE . 1. Zofija Muratova 77,79° i « 2 Larisa Latinina 77,633, 3. iina Astahova 77,599, 4. Li,|i,,,i>i Živahne priprave plavalcev za olimpijske igre Američan Troy izboljšal lastni svetovni rekord Jugoslovan Rogušič izboljšal tri državne rekorde Štirje novi rekordi na Švedskem DETROIT, 5. — Američan Mike Troy je ponovno izb°'£ šal lastni svetovni rekord v plavanju na 200 m metulj5" s časom 2’13”2. Troy je zmagal v finalu kvalifikacijsk'" tekem za sestavo ameriške olimpijske reprezentance. ^•1*’ gov prejšnji rekord je bil 2’13”4. S Troyem bo v isti discipli- ...gib ni nastopil v Rimu tudi Dave ie zmagalo v kvalifik®"’.«« Gillardes, ki je bil drugi s časom 2’14”. Bob Bennett in Frank Mac Kinney sta zasedla prvi dve mesti v plavanju na 100 m hrbt-n . Bennett je zmagal s časom j’02”4, medtem ko ie Mac Ki.i-ney, ki je bil pred tremi meseci operiran na slepiču v za 1-njih metrih prehitel 17-letnega Toma Stocka. Zmagovalec v te- skupini je star 17 let. Na 100 m metuljček za ženske je zmagala 14-letna Caro-lyn Wood z 1’09"6 pred Caro-jyn Schuler, ki je za isto progo rabila 2 desetinki sekunde več. Svetovna rekorderka v tej eisciplini Nancy Ramey je zasedla šele osmo mesto. Ann Warner bo zastopala A-meriko na 200 m prsno. Dekle je zmagalo v kvalifika'---;--f. tekmah pred Patty KetOP. jevo, ki bo šla na olit°P samo, če bo zmagala na ^ m prsno. Na 1.500 m sta go-boljša časa dosegla Alan f mers (17*55”) in George D (18’12”5). ujtr Čeprav niso potekale y rije na 100 m hrbtno za ze i( v najbolj idealnem ozr -Loir Vbndar mlada RnrkC ^ •!! Hill llllllt IIII lllllll III llllllllllil III llllllllllll II lllllllllfl lili llllllll lllllllll IIIIIIIHII lili IIII limillllllllllMIIIIHIHIlllHIHI lili III IIIIIIIIHIIIHIIIHIIHIIHII V Zagrebu lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije Lorger še 'vedno najbolfsl sprint er Tekmovanje za državne naslove bo trajalo do nedelje ZAGREB, 5. — Na stadionu Dinama v Maksimiru se je danes pričelo 16. lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije, na katerem sodeluje 379 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 klubov. V teku na 100 m je Stanko Lorger ponovno dokazal, da je najboljši jugoslovanski sprin-ter. REZULTATI 100 metrov: 1. LORGER (Kladivar) 10”6, 2. Kluk (Branik) 10”7, 3. Miladinovič (Crvena zvezda) 10”8. 800 metrov: 1. INGOLIČ (01ympia) 1’53”8, 2 Naraks (Kladivar) 1’54”7, 3. Margetič (Mladost) 1’54”8. Met krogle: 1. JOCOVIC (Crvena zvezda) -6,12 m, 2. Rojovič (Mladost) 16,10, 3. Škiljevič (Partizan) 15.82 m. 80 m zapreke - ženske: 1. STAMEJCICEVA (01ym-pia) 11”4, 2. Babovič (Mladost) 12”, 3. Ostrouška (Branik) 12’’. Skok v višino - ženske: 1. KERES (Vojvodina) 1,65 m, 2. Jug (Mladost) 1,55 m, 3. Rozman (Kladivar) 1,45 m. 400 m - ženske: 1. SLAMNIK (Kladivar) 58”5, 2. Rajko (Crvena zvezda) 59”3, 3 Gašparut (Kladivar) 61”4. Met krogle - ženske: 1. USENIKOVA (01ympia) 14,91 m, 2. Belič (Mladost) 13,10, 3. Hudobivnik (0!ympia) 12,73 m. NOGOMET BEOGRAD, 5. — Komisija za sestavo jugoslovanske re- __________ prezentance je določila nasled | Dinama. nje moštvo, ki bo jutri nastopilo proti reprezentanci Tunizije: šoškič, Dubrovič, Jusufi, Žanetič, Nikolič. Kozina, An-kovič, Marovič, Knez, Galič in Koznič. Rezerve so: Vidinič, Sombola, Roganovič, Takač )n Begon. Komisija za sestavo in pripravo olimpijske reprezentance Jugoslavije je izbrisala iz spiska kandidatov Miladinoviče zaradi nediscipline. # # # ZAGREB, 5. — Znani madžarski nogometni strokovnjak Martin Bukovi, ki se je več le’ udejstvoval v Jugoslaviji kot športni strokovnjak, je prispel v Zagreb, kjer je prevzel mesto tehničnega direktorja zagrebškega nogometnega kluba Dinama. Bukoviju so zaupali nadzorstvo nad vsemi ekipami pa vendar mlada Burke^^u sela rekord, ki ga je 1 mlija letos v Indianapolis11jasi-som J’10”. Za njo sta se p rali Harmar in Cone. .. ,vr Na 200 m prosto je bivs*,^!-tovni rekorder na 400 b*., ^jsi ge Harrison dosegel na) j,;. čas, Chris von Saltza Pa )e„|r ... J - i.oml v ».st la prva med ženskami ' -j JV* vanju na 400 m prosto, m prsno za moške j® Jastremsky s časom 1 * nj j * 100 m prosto za ženske P^j"! Joan Spillane dosegla 1 najboljši čas * * * gjit SPLIT. 5. — Vlado p je izboljša] jugoslovans fcord na 1500 m prosto s D" i8’09”8, kar je letos lTel%s&, boljši čas v Evropi in „iitse Ub.ot; i p SP* ne svetu. Hkrati je ‘"(LjtOj plavalec dosegel še dva g.^o’‘ da in sicer na 800 m * ,()>”• in na 1000 m s časom * * * jifi STOCKHOLM, 5. ^ ^ kvalifikacijskimi 5'^sk«, tekmami za sestavo sve jr Lmpijske reprezentance ff 5, segli kar štiri nove drZa pr*” » korde. Bengt Nordvvall piaval 200 m prosto v^jl Haakan Bengtsson_ 200 m metuljček 2 . Thorngren je zmagala. m prosto v 1’04”3, Ka ' sonova pa je dosegla ra etuD čas 2’45’’4 na 200 m m ka. Na podlagi rezultatov fikacijskih tekem je * ^ '■■oločila tekmovalce. * astopili na olimpiadi ln eA’. MOŠKI - re, OKlg* »..v Per son, Bengt Olof v Sven Gorean Johansson. Jjj« Nordvvall, Per Ola ^ in Lars Erik Bengtsson-^jd ZENSKE — Ann r5j- Andersson, Kristina . Bibi Segerstroem, K?rl son in Jane Cederqvis* 4R» -»MB*«*« ____________ MATEVŽ HACE iario > h KOMISARJEVI ZAPISKI Druga knjiga | Partizani, ki so bili prej v italijanski vojski g 00000000000000000000000000000000000000000000 «že že ali poraženi vojski je le treba pokazati nekoliko človečnosti,’ vsaj nekoliko,« mu je odvrnil Tine, zdravnik er- Cer^ Bračič ^ea ie samo začudeno pogledal, skomignil z rameni in zamrmraD Ino, Teveda, to pa vi zdravniki najbolje vestej. še dolgo smo zrli za molčečo kolono, ki je omahovala po nrašni cesti. Za njo se je dvigal oblak prahu. .___ Z Bračičem sva bila zopet v Tatrah. Luka je pravkar^ kom aa iZSSZ.": ******* ,_______0,1 io ztidnvoiteti kaKor prejšnji dan. Nji.gov ■ . J LJ \ I v_— V w I w * ^ « 1 hrpade Bil ie videti zadovoljen kaKor prejšnji bataljon je namreč v vasi Materija zavrnil bataljon Nedičev «Boste videli, kakšni gadi bodo postali ti novinci.« je požuga s prstom. , _ . . Iz Slovenske Istre je terenec prinesel sporočilo, da Brkin in Efenko pridno zbirata istrske partizane, da uspesno po stavljata komande mest in da želita tesneje sodelovati z brkinskim odredom. «Terencev je tam zelo malo,« je zaključil terenec in se trkal s prstom po visokem, bledem čelu. «Mobilizirati bo treba sposobne moške in jih poslati v brigade,« je rekel Bračič. «Kaj boste šli v Trst in Koper?« je vprašal terenec in upiral svoje male sive oči v Bračiča. «Vraga, mislil sem, da ste ga že zavzeli,« ga je zavrnil Bračič. »Kaj pa čakate?« «Veste, veste ..» je odvrnil terenec, «naše istrske brigade »o premajhne za tako mesto. Treba bo divizije in še kaj dru- gega.* Umolknil je in v zadregi pogledal Luko. Luka je udaril s pestjo po mizi. «Ja, če bi imel pet šercer-jevih brigad, bi že kdaj zavzel Trst in še kaj. Tako pa druge čaka ta sreča « Luka se je zazrl v očmeli strop. Dogodek je pretrgala domača hčerka, ki je prinesla v globoki skledi krompirja, narejenega na italijanski guljaž. »Komandant Luka malo jedo, samo delajo in se pogovarjajo,« je rekla, obstala ob strani in nas ogledovala. «Lepo je, da je toliko partizanov v naši vasi. Kar naprej plešemo,« je nadaljevala, si počesala lase pred zrcalom in odšla »Ženske bi samo plesale in pele. Kaj hočemo? Ženske so povsod enake,« je rekel Bračič in začel zajemati iz sklede. Popoldne sem si ogledal hiše. Povsod so ženske ribale in umivale. Vse je bilo praznično in veselo. Samo stari ljudje so bili tihi in zaskrbljeni, kot bi pričakovali nekaj hudega. Od Materije sem slišal posamične strele. V Brkinski brigadi je bilo poleg novincev tudi precej partizanov, ki so bili prej v italijanski vojski. V vrtovih pod sad nim drevjem so učili novince ravnati s puško. Posedli smo kar na vrtu in se pogovarjali o naši borbi. Novincem in tistim, ki so pribežali iz italijanske vojske, je bilo vse novo; brigada odredno življenje, okraji in okrožja, nazivi, pa besede žicanje. zabušant in paničar, da, celo pojmi: drži vezo, tišina in konspiracija. /\ L| V ] Tl \ J «Navadili se bomo vsega tega prej, ko bo konec vojne,« Je veselo rekel partizan, ki je dvajset let oblal deske. »Kakor je treba les oblati in obračati, tako je treba brusiti tudi človeka in vojaka.« Pod staro jablano v kotu vrta pa je tiho sedela skupinica osmih partizanov-novincev. Ko sem jih vprašal, kaj jim je, so se spogledali in se dregnili s komolci. Potem se je ojunačil najstarejši, mož s plavimi brki: »Doma so ostale same ženske in otroci. Sadje je zrelo in treba je kuhati žganje. Žene ne bodo vsega opravile. Mar bi nas za mesec dni pustili domov. Pozimi bi se pa vojskovali, ko bo čas za to.» Drugi so prikimavali. Poskušal sem jim dopovedati, da bodo že terene! organizirali pobiranje jabolk, in kam bi prišli, če bi vse spustili domov. Možakar je odmajal z glavo, češ da bi lahko italijanske vojake zadržali za obiranje. Pogovor je prekinilo nemško letalo, ki je hrumelo nizko nad nami. Novinci so se dvignili in stekli v gosto grmovje ob poti 5. oktobra 1943. Z Bračičem sva se vračala iz brkinskih vasi. Spremljalo naju je osem kurirjev. Noč je bila svetla. Sli smo skozi sadovnjake. Vodič, ki je dobro poznal teren, nas je vodil previdno in po ovinkih. Po cesti Gornje Vreme—Ribnica so drveli nemški tanki proti Bistrici in dalje prot’ Reki Zdaj pa zdaj so se tanki ustavili, spustili nekaj raket v zrak in ustrelili nekajkrat proti brkinskim vasem, potem pa odropotali dalje. Vodič nam je hotel dvakrat pobegniti, toda zgrabila ga je krepka roka Bračičevega kurirja. Bredli smo vodo do kolen in polegli petdeset metrov od proge. Mimo so spet zdrveli tanki Rdeče rakete so švigale visoko nad nami. Prečkali smo cesto. Na ovinku je nastavil Bračičev kurir težko mino. Kurirji so nametali na cesto drv, ki so tila zložena nad cesto v skladanico Ko smo bili visoko v rebri, kilometer nad cesto, so pri vozili tanki. Ustavili smo se za hip in prisluhnili. Kmalu smo zaslišali ostro regljanje strojnic. Nemci so streljali v brkinske gore in v gorovje pri Šembijah. »Uro ali dve bodo stali.« je ugotovil Bračič in pohvalil kurirje. Na področju Šembije—Bistrica smo zopet prečkali cesto Nismo bili še petdeset metrov nad cesto, ko je neslišno privo zilo neko vozilo, se ustavilo in dva mitraljeza’ sta vžgala za nami. Legli smo in odgovarjali. Kmalu so privozila tudi druga vozila. Vsul sa je tak mitraljezki ogenj, da smo se po vseh štirih odplazili iz nevarnega območja. Nemci so z raketami osvetljevali golo strmino. Ko smo prešli nevarno mesto, je privozil avto z žarometom, se ustavil in osvetljeval celo pobočje Ležali smo negibno in zrli čez rob ozke dolinice. Iz kamionov in tankov so streljali na nas. »Hudiči nemški, nosove imajo kakor lisice,« je godrnjal Bračič. Dva kurirja sta se hotela priplaziti do tankov in vreči nan.ie narezane bombe, pa ju Bračič ni pustil. «Cepca, ali ne vidita, kakšen žaromet imajo?« Potem pa so Nemci utihnili in odbrzeli proti Illf^ strici. o? Pod Nanosom je zažarelo. Obstali smo in strmeli njeni steber. «Tiste kraje tam poznam,« je zamrmral Bračič. . d'* Nad Koritnicami sta nas na širokem ovinku čakali j težka motorja in nas vse skupaj odpeljala skozi snežnis* f dove v lepo gozdarsko hišo v Leskovi dolini. Polegli SP sveži slami in prav krepko zaspali. darske 5 6. oktobra 1943. Vstal sem zgodaj in stopil na balk? f0 s* >ke hiše. Odprl se mi je lep razgled. Spodaj v dolibb^ med jelkami svetile dolge lehe. Vsa dolina je bila že let zagrajena. V dva metra visoki ogradi so skakali Je. .e, . doline je bilo slišati starikavo in hreščeče lajanje Kalvarijo, ki se dviga iznad Leskove doline, je jutranje sonce. Spodaj na vrtu je slonela ob drevesu partizanka in pela. Glas se ji je tresel kakor rosne kapL jjpN visoki travniški bilki. Na balkon je prišel tudi Bračič- ,, I? je nekaj spregovoriti, ali ko je zaslišal petje, je . prisluhnil. Nato je dal prst na usta in dejal: »To je ? Aide. Prvič jo slišim v partizanih.« Neznana pevka P& J®-nila roke v zrak in pela, pela. Ko pa je pokukalo s°nmi5 j daljnih gozdov, je umolknila. Z belim robcem si je 0 m * oči in hitro odšla po vijugasti poti v dolino. Molče H1 sivim, skoraj novim krilom, ki je izginjalo med visokih1 dimi jelkami. jj J Sonce je zalilo vso Leskovo dolino in ptiči so 2(1 lepem sadnem vrtu. »Leta 1940 sem nazadnje poslušaj, ?» Pozneje sem to arijo slišal v Ljubljani in v Zagrebu, ni še nikoli tako ogrela.« tf/F.. Pogledal sem Bračiča in se začudil. Nikoli ni vedno je bil stvaren in odrezav. Potem je nadaljeval: - bova Kajuhu, naj jo vzame v svojo kulturniško skupinic j. Ko sva vprašala komandanta iz Leskove doline, fA ime pevki, ki je prepevala spodaj na vrtu, naju je $ gledal in rekel : «Tukaj ni nobene posebne’ pevke/Sam ’ fll nihče peti. Vsi skupaj pojemo.« (Nadaljevame s