Pristaniška oblast napovedala preporod tržaškega pristanišča Na svetovnem pokalu na Trbižu zmaga Nemke Marie Riesch Primorski SOBOTA, 21. FEBRUARJA 2009 Št. 44(19.443) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Ponižanje parlamenta in pravne ureditve Dušan Udovič Včeraj je demokratični sistem v Italiji doživel nov, izredno zaskrbljujoč udarec. Z vladnim odlokom proti posilstvom, ki uvaja tudi možnost uporabe skupin tako imenovanih prostovoljnih straž je vlada v bistvu dala nezaupnico celotnemu sistemu sil javnega reda. Gre za implicitno priznanje, da represivni aparat ni sposoben zagotoviti javnega reda in so zato potrebne nekakšne škvadre, v katere se povsod po državi že množično javljajo prostovoljci. Mehanizem, ki je botroval sprejemu ukrepa, je perverzno jasen: ljudje so prestrašeni zaradi zadnjih okrutnih primerov posilstev in vlada mora pokazati, da zna ukrepati hitro in učinkovito. Zato je uporabila dekret in se pri tem ni zmenila za kom-petence parlamenta, ki je podoben zakonski osnutek v preteklosti že zavrni. Tako je sedaj dobra priložnost, da se izpostavi, kako je parlament počasen in neokreten, edino vlada in njen vsemogočni predsednik lahko takoj poskrbita za varnost. Seveda gre za populizem najnižjega kova in neodgovorno razgrevanje duhov med ljudmi, z realnim tveganjem, da se začne lov na priseljenca, ne glede na to, če je zločinec ali ne. Velika odgovornost je sedaj v rokah županov, ali bodo zmogli toliko zdrave pameti in občutka za pravno državo, da ne bodo ustanavljali samoobrambnih skupin, ki lahko postanejo večji problem kot priseljenci sami. Mnogi ukrep že odklanjajo, a veliko je žal tudi takih, ki so nanj komaj čakali. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Vlada sprejela odlok o varnosti in proti posilstvom Proti kriminalu tudi z obhodnimi stražami Opozicijo: Pod vprašajem državni monopol varnosti - Vatikan: Odpoved pravne države OPČINE - Tradicionalni sprevod 42. Kraškega pusta Danes pustni višek Ob 14. uri bo s Pikelca krenila pisana množica pustnih veseljakov - Nagrajevanje na borjaču Prosvetnega doma OPČINE - Danes je za pustarje veliki dan. Popoldne se bodo namreč pustni navdušenci, veseljaki in živahni ljudje razpištolili na tradicionalnem sprevodu, ki se bo tudi letos začel ob 14. uri in bo z živimi barvami ter veselimi obra- zi poplavil openske ulice: pred našimi očmi se bo sprehodilo kar deset vozov (eden izven konkurence) in enajst skupin. Po mimohodu bodo zmagovalce slovesno razglasili na »pustnem borjaču« Prosvetnega doma, kjer bodo za dobro vo- ljo poskrbele skupine Turbo Angels, Mati moja!, Osminka, godbi s Proseka in iz Trebč, Valentina Sancin, Melita Malalan in Elena Husu ter seveda kioski SKD Brdina in pevskega zbora Tabor. Na 7. strani RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela odlok o varnosti in proti posilstvom, ki med drugim predvideva tudi oblikovanje obhodnih straž, ki bi jih sestavljali prostovoljci. Kljub trditvi, da je bilo besedilo dogovorjeno s predsednikom republike, so s Kvirinala sporočili, da gre za izključno odgovornost vlade, medtem ko je iz vrst opozicije in policijskih sindikatov prišla vrsta kritik, češ da ukrep postavlja pod vprašaj monopol države nad zagotavljanjem varnosti. Kritike prihajajo tudi s strani Vatikana, kjer so uvedbo obhodnih straž označili za odpoved pravne države. Na 6. strani SSO o problemih slovenske šole Na B. strani Fojbe: Camber predlaga preiskovalno komisijo Na B. strani V tržaškem Narodnem domu simpozij o arhitektu Marcu Pozzettu Na 9. strani Goriška občina ne namerava uvajati prostovoljnih straž Na 14. strani Namesto tovarne Vouk stanovanjsko naselje Na 16. strani izrael - Po volitvah 10. februarja Netanjahu mandatar za sestavo nove vlade JERUZALEM - Izraelski predsednik Šimon Peres je mandat za sestavo nove izraelske vlade podelil prvemu možu desnega Likuda Benjaminu Netanjahuju, ki je mandatarstvo že sprejel (foto ANSA). S tem so se zaključila ugibanja glede mandatarja, ki so se pojavljala vse od parlamentarnih volitev 10. februarja, na katerih je sicer slavila Kadima zunanje ministrice Cipi Livni. Peres je odločitev sprejel po ločenih srečanjih z Netanjahujem in Livnijevo, pri čemer ju je hotel prepričati v oblikovanje široke vladne koalicije. A Livnijeva je predlog zavrnila. Na 13. strani rusija Nova preiskava umora Ane Politkovske MOSKVA - Ruski sodnik, ki je vodil sojenje štirim obtoženim sodelovanja pri umoru ruske novinarke Ane Politkovske, je po oprostilni sodbi včeraj zahteval obnovo preiskave. Porota je sicer v četrtek razsodila, da ni bilo zbranih dovolj dokazov o povezavi osumljenih z umorom. V odzivih na odločitev sta k nadaljevanju preiskave pozvali tudi ZDA in Francija. Kazenska preiskava se mora vrniti preiskovalcem. Cilj pa je najti ljudi, ki so vpleteni v ta zločin, je dejal sodnik Jevgenij Zubov. Na 13. strani trst - Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Zagrebelsky poziva k obrambi ustave TRST - Enakopravnost je v Italiji vse bolj teptana vrednota, s tem pa je tudi italijanska demokracija vse bolj v nevarnosti. Tako je povedal ugledni italijanski pravnik Gustavo Zagrebelsky (foto Kroma), nekdanji član in predsednik ustavnega sodišča, ko je včeraj nastopil v Trstu na javnem srečanju v priredbi združenja Dialoghi europei na temo »Demokracija in enakopravnost«. Zagrebelsky je ob nedavnih napadih na italijansko ustavo skupno z nekaterimi vidnimi italijanskimi intelektualci objavil odmeven poziv »Rompiamo il si-lenzio« (»Pretrgajmo molk«), ki ga je doslej podprlo 100 tisoč podpisnikov. Na 8. strani 2 Sobota, 21. februarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Premier Borut Pahor še ni uspel prepričati SSN Zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato se je začelo Za Turka referendum nepotreben in nekoristen - Pozivi iz EU in Nata - V torek srečanje Pahor - Sanader LJUBLJANA - Na pobudo Stranke slovenskega naroda se je začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Zbiranje 40.000 podpisov se je uradno začelo opolnoči, trajalo pa bo do 26. marca. Nato bodo imeli pobudniki še sedem dni časa, da sporočijo, ali jim je uspelo zbrati zahtevano količino podpisov za razpis referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, ali pa bo pobuda neuspešna. V tem primeru bo Slovenija vendarle lahko uradno ratificirala vstop Hrvaške, kar je državni zbor 9. februarja potrdil z več kot tričetrtinsko večino. Aktivnosti, povezane z zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum, so bili tema sestanka sveta stranke SSN. Udeležil se ga je tudi premier Borut Pahor, ki je skušal pobudnike prepričati, naj odstopijo od svoje namere. Kot je po sestanku v Mariboru dejal v.d. predsednika stranke Lovro Škrinjarič, se je svet SSN soglasno odločil, da nadaljuje referendumske aktivnosti, vendar obstaja možnost, da se pobuda umakne v primeru, da bi se uresničil sklep DZ. Danilo Türk Zadnje dogajanje v Sloveniji pa bo zagotovo odmevalo tudi prihodnji teden, ko se bosta v torek na Mokricah sestala slovenski in hrvaški premier, Pahor in Ivo Sanader. Srečanje pa bo namenjeno pogovoru o odprtih vprašanjih med državama. Na dogajanje v zvezi z referendumom se je prvič odzval predsednik republike Danilo Türk, za katerega ta ni niti potreben niti koristen. Referendum po njegovem mnenju ni potreben, ker je Slovenija že zagotovila zavarovanje svojih interesov. Koristen pa ni, ker ni odgovora, kaj bo po referendumu, niti to po njegovem mnenju ni vprašanje, ki bi ga prelagali na volivce, ampak morajo o takih vprašanjih odločati ustrezne institucije. Slovence je pozval, naj temeljito premislijo, ali bodo pobudo podprli. Türk je sicer kritiziral četrtkov nagovor hrvaškega predsednika Stipeta Me-sica. Po njegovih besedah Mesicevi očitki o neevropskem obnašanju Slovenije niso primerni in jih je zavrnil. Na sredin sklep DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato pa se je v petek s svojo izjavo odzval hrvaški sabor. V zvezi s sporom glede meje s Slovenijo je izrazil nestrinjanje z vsebino sredinega sklepa DZ. Ocenil je, da so navedbe iz sklepa DZ nesprejemljive in da je slovenski parlament z njim pokazal namero prejudiciranja meje na levem bregu Dragonje in na levem bregu Mure. Dogajanje v Sloveniji pozorno spremlja tudi Bruselj. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je poudaril, da so težave z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato v Sloveniji zaradi možnosti referenduma dodaten razlog za to, da obe državi izkoristita priložnost in sprejmeta možnost reševanja vprašanja meje z evropskim posredovanjem. Rehn pričakuje jasen odgovor najpozneje prvi teden marca. Rehn se je v četrtek v Bruslju sestal z Marttijem Ahti-saarijem, ki je načeloma pripravljen voditi mediacijo, vendar se morata državi prej dogovoriti o pogojih zanjo. Težavam, povezanim s približevanjem Hrvaške EU in Natu pa se med pogovorom v Berlinu ni mogel izogniti niti zunanji minister Samuel Žbogar. Njegov nemški kolega Frank-Walter Steinmeier je sicer trdno prepričan, da bo Ljubljana uporabila vse možnosti, da bo z zahtevo po referendumu ravnala tako, da odločitev o vstopu Hrvaške v Nato ne bo zamaknjena in da ne bo negativnih posledic. Žbogar pa je zagotovil, da vlada išče možnosti za rešitev in da spoštuje zahteve pobudnikov. Poziv Sloveniji pa je namenil tudi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, ki je pozval državo, naj stori vse, da bi Hrvaška lahko postala članica zavezništva na aprilskem vrhu. (STA) V pustnem času za volan brez mask LJUBLJANA - Slovenski policisti opozarjajo, da na pustno soboto in pustni torek, ko se bodo vrstila pustna praznovanja, vozniki motornih vozil med vožnjo ne smejo uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševal njihovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Sem sodijo tudi maske, lasulje in kostumi. Iz Idrijskega muzeja odnesli medalje neprecenljive vrednosti IDRIJA - Neznani storilec je v četrtek v dopoldanskem času vlomil v vitrine Idrijskega muzeja in ukradel 17 medalj, ki so bile včasih last dr. Aleša Beblerja. Zbirka je neprecenljive vrednosti, kdo jo je odnesel, pa policisti še ugotavljajo. (nn) V Ankaranu rottweiler ugriznil moškega ANKARAN - V Ankaranu je v četrtek popoldne pes pasme rottweiler ugriznil 57-letnega Ljubljančana. Pes, s katerim se je sprehajala 23-letna Ljubljančanka, je bil na povodcu, a ni imel nagobčnika.Moški je psa z dovoljenjem lastnice pobožal, pes pa se je nenadoma obrnil in ga ugriznil ter mu pri tem poškodoval ustnice in nos. obhodnice Varnost: fašisti ponujajo usluge in prostovoljce VIDEM - Skrajnodesničar-sko gibanje Fiamma Tricolore ponuja svoje usluge in prostovoljce za t.i. javne straže, ki naj se borile proti kriminalu, kot je včeraj sklenil ministrski svet. V Furlaniji-Julijski krajini naj bi bilo teh prostovoljcev približno sto, vsi so seveda čistokrvni italijanski državljani, bivši policisti ali karabinjerji ter strokovnjaki v raznih borilnih veščinah. Kot piše v sporočilu gibanja, bodo ti prostovoljci imeli na razpolago mobilni telefon, svetilko za nočne obhode ter razpršilno sredstvo, ki je - tako beremo - popolnoma zakonito. Vsako edinico bo sestavljalo dvajset dobro izurjenih članov. Deželni tajnik Fiamme Stefano Salme je prepričan, da bodo za to poklicana telesa izbrala prav te obhodnice za zaščito javnega reda, ker bodo gotovo najboljše »na tržišču«. Te obhodnice bodo poimenovali po »junaku iz prve in druge svetovne vojne«, komandantu Ettoreju Mutiju (19021943), priznanemu fašistu in škvadristu, ki ga je Mussolini-jeva Salojska republika takoj po smrti proglasila za mučeni-ka. Neverjetno. tožilstvo - Odvetniki domnevnih obtožencev ne vedo ničesar Leto dni po spektakularnih aretacijah v gradbeni aferi obtoženih osem oseb LJUBLJANA - Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je včeraj v gradbeni zadevi na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila obtožbo zoper osem oseb zaradi kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril ter kaznivih dejanj pomoči k omenjenima kaznivima dejanjema. V uradu generalne državne tožilke so povedali, da niti državna generalna tožilka niti vodja skupine za pregon kriminala o tej zadevi ne bosta dajala izjav. So pa potrdili, da gre za gradbeno zadevo, ki je v javnosti bolj znana kot "čista lopata". Na Okrožnem sodišču v Ljubljani niso potrdili, da so prejeli obtožnico, niti zadeve niso želeli komentirati. Preveriti morajo namreč, ali so bili obtoženi seznanjeni z obtožnico, je povedala predstavnica sodišča za odnose z javnostmi Tanja Glogovčan. Odvetnik prvega moža gradbenega podjetja SCT Ivana Zidarja Boštjan Penko pravi, da obtožnice zaenkrat niso dobili. Predvideva, da je obtožnica vložena tudi zoper Zidarja, saj izjava o odstopu od pregona ni bila objavljena. "Čudi me, da je tožilstvo potrebovalo toliko časa, da vloži obtožnico. Je skrajno nenavadno, da gredo v odvzem prostosti, nato pa potrebujejo eno leto, da vložijo obtožnico," je dejal Penko. Tudi odvetnik Aleksander Čeferin, ki je Zidarja zastopal ob lanski aretaciji, je za STA potrdil, da obtožnice niso prejeli. "O kakovosti obtožnice, če je vložena, vse pove BARILLA, vodilna italijanska multinacionalka s področja blaga za široko potrošnjo, Išče za svoj sedež v Parmi (Ita), RAČUNOVODSKEGA/O DELAVCA/KO. Pogoji: ■ Starost: največ 35 let; ■ Diploma višje srednje šole v knjigovodstvu/računovodstvu ("ragioneria") ali univerzitetna diploma višje/visoke stopnje s področja ekonomije/podjetništva/financ; - Izkušnje s področja računovodstva/knjigovodstva; - Odlično znanje italijanskega in slovenskega jezika, dobro znanje angleščine; ■ Dobro znanje osnovnega račulnaniškega paketa MS Office, zaželjeno poznavanje programa SAP; ■ Pripravljenost na krajša službena potovanja v Slovenijo. Nudimo: ■ Priložnost za delo v mednarodnem okolju; ■ Zaposlitev za določen čas (18 mesecev); ■ Kategorizacija in plača v skladu s pridobljenimi veščinami in spretnostmi. Glavne delovne naloge: knjiženje faktur dobaviteljev, analiza dobaviteljev in blagovnih skupin, kontrola podporne dokumentacije prejetih faktur, stiki z dobavitelji in sodelavci tuje podružnice, koordinacija računovodskih storitev za tujo podružnico, plačila. Profil dopolnjujejo natančnost, spretnost pri reševanju problemov, proaktivnost, spretno komuniciranje in nagnjenost k medosebnim odnosom. Življenjepis pošljite na: inforecruiting@barilla.it tako, da v "oggetto" jasno označite vezo na "RIF. CFSL/09". dejstvo, da je tožilstvo ni vložilo, dokler ga novinarji niso spomnili na to, da se v zadevi ni zgodilo nič novega," je dejal. Tudi zagovornik predsednika uprave ajdovskega Primorja Dušana Črnigoja Gorazd Fišer uradno ni bil seznanjen z vložitvijo obtožnice. "Mislim, da v tej zadevi za tožilstvo, glede na to, kako je preiskava tekla in kaj se je v njej izkazalo, ne bo kruha," je dejal Fišer in dodal, da je bil očitno Ivan Zidar (levo) in Dušan Črnigoj (desno) naj bi bila tudi med obtoženimi medijski pritisk za tožilstvo tolikšen, da si niso mogli privočiti, da po preiskavi ne vložili obtožnice. Kriminalisti so v spektakularnih aretacijah 12. februarja lani zaradi suma nedovoljenega prejemanja in dajanja daril pri postopku javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika aretirali Zidarja, Črnigoja in prvo damo Vegrada Hildo Tovšak. V priporu so za- radi domnevne vpletenosti končali še štirje osumljenci, med njimi član razpisne komisije v Kontroli zračnega prometa Slovenije Tomaž Žibert. Afera je s položaja spodnesla direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečka Janšo. Ta je 20. februarja s položaja odstopil po pozivu takratnega ministra za promet Radovana Žerjava, potem ko so Žiberta priprli kot enega izmed osumljenih korupcije pri oddaji naročila za gradnjo kontrolnega stolpa. Po izbruhu afere so v javnosti zaokrožili dokumenti tožilstva v zvezi s preiskavo, ki so nakazovali, da naj bi se osumljeni dogovarjali o dajanju podkupnine v zameno za posel. Zidar in Črnigoj naj bi se dogovarjala za nagrado Žibertu, ta pa naj bi zahteval, da se v popravljeni ponudbi kot pod-izvajalec električnih napeljal navede njegov svak. Žibert naj bi v zameno obljubil, da bo strokovna komisija naročniku javnega naročila kot najugodnejšo ponudbo svetovala partnersko družbo SCT in Primorja. Enako naj bi Žibert v zameno za denar obljubil tudi Vegradu. (STA) izbrisani - Zaradi izgube dohodka Sodišče Todorovicu prisodilo odškodnino • v • • ^ _ - • v v višini 17 tisoč evrov PTUJ - Okrožno sodišče na Ptuju je Aleksandru Todorovicu prisodilo odškodnino v višini 17.000 evrov zaradi izgube zaslužka. Todorovic je tožbo zoper državo vložil, ker mu ta ni izdala delovnega dovoljenja, zato ni mogel opravljati dela in tako mu je nastala izguba dohodka, piše včerajšnji Dnevnik. Kot so neuradno izvedeli, je ta znesek samo odškodnina za del izgubljenega zaslužka. Zadeva je bila na prvi stopnji že drugič, saj Todorovicu ni uspelo s prvo tožbo. Tokrat pravobranilstvo napoveduje pritožbo. Po navedbah časopisa je bil Todorovic zaradi tega, ker je bil v začetku devetdesetih let izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, v slabšem položaju pri pridobitvi delovnega dovoljenja. "Čeprav Todorovic ni dobil odškodnine zaradi izbrisa, je dobil odškodnino zaradi posledice, ki jo je izbris povzročil," piše Dnevnik. Todorovic je za Dnevnik dejal, da se v tej zadevi ne želi izpostavljati, njegova odvetnica Vida Mayer pa je povedala, da nima pooblastila svoje stranke za dajanje informacij, je pa potrdila, da na ptujskem okrožnem sodišču teče postopek zaradi odškodnine zaradi neizdaje delovnega dovoljenja in posledične izgube zaslužka. Na ptujskem okrožnem sodišču so potrdili, da so Todorovicu prisodili odškodnino v višini okoli 17.000 evrov. Naslednji teden bo že znano, ali bo sodba pravnomočna ali pa bo prišlo do pritožbe, so povedali in pojasnili, da bo rok za pritožbo potekel 27. oz. 28. februarja. Domnevajo pa, da se bo državno pravobranilstvo pritožilo. (STA) referendum Tudi na konzulatu RS v Trstu zbiranje podpisov za pobudo TRST - Potem ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel pobudo Stranke slovenskega naroda (SSN) za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, je bil včerajšnji dan določen kot prvi dan pe-tintridesetdnevnega roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma-. Rok za zbiranje podpisov se izteče 26. marca 2008. Z Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu so sporočili, da lahko volivke in volivci svojo podporo podajo tudi pri diplomatsko konzularnih predstavništvih, torej tudi v Trstu. Konzularno predstavništvo bo zainteresiranim volivcem izročilo obrazec podpore, volivec bo obrazec izpolnil z osebnimi podatki in ga podpisal pred uslužbencem predstavništva (če bo volivec prinesel že podpisan obrazec, ga mora pred uslužbencem podpisati ponovno). Konzularno predstavništvo bo potrdilo verodostojnost podpisa volivca. Izpolnjen in potrjen obrazec podpore bo konzulat volivcu vrnil,volivec pa mora sam poskrbeti za dostavo zahtevka pobudniku SSN, Efenko-va 10, 2000 Maribor. Vsak volivec lahko glas podpore poda le enkrat. / ALPE-JADRAN Nedelja, 22. februarja 2009 3 trst - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij Največ pozornosti šolski problematiki V ta namen ustanovili tudi strokovni svet TRST - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je svojo sejo, ki je bila 18. februarja v Trstu, posvetil v glavnem trem problemom, ki so v tem trenutku v ospredju pozornosti naših organizacij in slovenske narodne skupnosti. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je SSO kot prvo globoko analiziral problem vertikalizacije, oz. reorganizacije slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, potrdil stališče, ki ga je IO zavzel s svojo izjavo z dne 3. februarja letos in prišel do zaključka, da morajo v tem letu naše organizacije posvetiti svoj trud predvsem reševanju slovenskih šol vseh vrst in stopenj, ker je to za nas vse življenjskega pomena. Obstoj in rast slovenske šole v naši deželi je primarna skrb celotne naše skupnosti in ves napor mora iti v smer obrambe in življenja naših šol in to tudi v luči mednarodnih sporazumov, ki so v tej točki zelo jasni in natančni. Izvršni odbor je v zvezi z reševa- Drago Stoka njem slovenske šolske problematike imenoval poseben strokovni svet, kateremu je zaupana naloga, da vprašanjem slovenske šole stalno in skrbno sledi in daje IO svoje smernice, pripombe in predloge. V ta namen je bil predlagan strokovni svet, ki so ga odborniki soglasno potrdili. V tem strokovnem svetu bodo sodelovali člani Peter Černic, Jelka Cvelbar, Stanka Čuk, Tamara Petaros, Barbara Lapornik, Marijan Kravos, Franka Padovan, Bernard Špacapan in Dario Bertinazzi. V nadaljevanju seje so člani Izvršnega odbora razpravljali o nastajajočem osnutku mednarodnega sporazuma med Italijo in Slovenijo, ki zaobjema triletje 2009-2013 in nakazuje možne razvojne perspektive obeh držav in obeh narodnih skupnosti, ki živita na teh ozemljih. Osnutek sporazuma, o katerem je podrobneje poročal predsednik Drago Štoka, je zelo obširen in predvideva v bistvu vsa področja, s katerimi se naša skupnost sooča, predvsem v luči evropske perspektive, ki odpira vedno nova obzorja in nakazuje nove ideje v vsakodnevnem delovanju tako slovenske narodne skupnosti v Italiji kot italijanske skupnosti v Republiki Sloveniji. Izvršni odbor se je na omenjeni seji srečal tudi s predstavniki Sklada Mitja Čuk, ki so spregovorili o težavah in nerešenih problemih tega Sklada, ki so povezani predvsem z gradnjo večjega centra v neposredni bližini openskega središča, zaključuje svoje tiskovno sporočilo Svet slovenskih organizacij. videm - Včeraj posvet Raziskava PISA 2006 in uspeh dijakov iz FJK VIDEM - Rezultat, ki so ga v okviru mednarodne raziskave OECD PISA 2006 dosegli dijaki iz Furlanije-Julijske krajine, je briljanten, zdaj pa bo treba spoznati globlje vzroke takega uspeha in to v trenutku, ko se za šolo napovedujejo novosti, katere morajo inštitucije usmeriti v odgovorno oblikovanje prihodnje šolske politike. Tako je deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro dejal na včerajšnjem posvetu o izsledkih omenjene raziskave v avditoriju dežele FJK v Vidmu. Raziskava, o kateri smo pred dnevi že pisali, kaže na visoko stopnjo osvajanja sposobnosti s strani dijakov 61 šol iz FJK, ki so tako pripomogli k dvigu ocene celotne Italije, ki se je na splošno odrezala precej slabo. Na posvetu, kjer so poleg Molinara in deželnega šolskega ravnatelja Uga Panette govorili tudi številni izvedenci, so opozorili tudi na senčne strani, npr. na veliko razliko med dijaki licejev in tistimi, ki obiskujejo tehnične oz. poklicne zavode. Obenem je bilo poudarjeno tudi odlično sodelovanje med deželno upravo in krajevnim šolskim uradom, ki ga je treba še dodatno okrepiti. senat - Predlog zastopnika desne sredine Fojbe: Camber hoče komisijo »Nobene želje po maščevanju, temveč sredstvo za iskanje zgodovinske resnice« - Ob potrebi tudi odpreti brezna TRST - Desna sredina predlaga, da bi pojav fojb 64 let od konca druge vojne raziskovala še posebna senatna komisija. Glavni pobudnik ustanovitve te komisije je tržaški senator Giulio Camber, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci v dokaj spravljivih tonih predstavil svoj predlog, za katerim - je dejal - strnjeno stojijo vsi senatorji Ljudstva svobode in Severne lige. »Nevidni« Camber (v smislu, da se zelo poredkoma pojavlja v javnosti) je sicer priznal, da parlamentarna komisija o fojbah ni ne nova in niti originalna zamisel, »zgodovinski resnici pa je treba enkrat za vselej priti do dna.« Izrazil je upanje, da bo komisija, seveda če bo kdaj sploh ustanovljena, delovala objektivno in nepristransko. Camber je celo citiral novinarja Paolo Rumiza in njegovo nedavno razmišljanje v Piccolu o zgodovinski odgovornosti Italije in fašizma pri raznarodovanju Slovencev in Hrvatov. »Komisija bo morala v zvezi s fojbami osvetliti vse plati,« je dejal Camber, ki tudi ne izključuje možnosti, da bi nekatere foj-be odprli in konkretno preverili, kaj je notri. Senator je citiral nek govor nadškofa Antonia Santina, po mnenju katerega so za fojbe krivi nasilneži in fanatiki in nikakor ne slovanski narod. Izrazil je tudi prepričanje, da so v fojbah umrli ne samo Italijani, temveč tudi mnogi Slovenci, Hrvati in Srbi. Goriški župan Ettore Romoli, ki podpira predlog o preiskovalni komisiji, je Camber-ja prijateljsko opozoril, da so v fojbe končali tudi mnogi Goričani. Camber se v svoji dolgi politični Senatorja Giulio Camber in Mario Pittoni in deželna svetnika Bruno Marini in Federico Razzini na predstavitvi pobude o fojbah kroma karieri ni nikoli direktno ukvarjal ne s fojbami in niti s polpreteklo zgodovino. To je prepuščal drugim, zlasti Nacionalnemu zavezništvu, ki je bojkotiralo včerajšnjo predstavitev njegove pobude. Zakaj se je sedaj odločil za takšen korak, ostaja za sedaj neznanka. Njegova včerajšnja pobuda je vsekakor izzvenela kot neke vrste spominski portret Liste za Trst, saj smo med občinstvom videli mnogo predstavnikov nekdanjega melonarskega gibanja, ki ima očitno še vpliv in moč na tržaški politični sceni. istra Guido Miglia se je poslovil Guido Miglia TRST - V starosti 90 let je umrl Guido Miglia, profesor, pisatelj, publicist in pričevalec množične odselitve Italijanov iz Istre. Bil je sopotnik Fulvia Tomizze, Giorgia Depangherja in italijanskih istrskih razumnikov, ki tukajšnjih zgodovinskih tragedij niso nikoli tolmačili kot sredstvo za nove razkole, ampak kot zavest, da je sožitje med narodi edina prava in pravična pot. Miglia je bil velik prijatelj slovenske manjšine, pogo-stoma je pisal tudi za Primorski dnevnik, kjer je nekaj časa imel tudi svojo rubriko. Miglia se je rodil v Pulju, iz književnosti je diplomiral leta 1942 v Urbinu, kjer je bil njegov mentor Carlo Bo. Po končani univerzi se je vrnil v rojstno mesto, kjer je kot mlad novinar leta 1945 postal glavni urednik dnevnik LArena di Pola, ki je bilo glasilo tamkajšnjega italijanskega antifa-šističnega gibanja. Ko je Pulj leta 1947 formalno prešel pod Jugoslavijo, se je Miglia v družbi številnih Italijanov preselil v Trst, Istra pa je za vedno ostala v njegovem srcu. V Trstu je bil med ustanovitelji revije Trieste, dokler mu zdravje ni odpovedalo, je pisal za dnevnike, revije in za deželni radio RAI. Odlično je poznal zgodovino Istre in svoje znanje prenašal na mlade, saj je bil do upokojitve profesor in ravnatelj mestnega liceja. Napisal je tudi vrsto znanstvenih razprav in knjig o Istri. Skupaj z Depangherjem, Tomizzo in Marinom Voccijem je bil med ustanovitelji kulturnega krožka Istria, ki je naredil veliko za zbliževanje istrskih beguncev in tukajšnjih Slovencev. Z Guidom Miglio odhaja pošten kulturnik in razgledan človek. Saro: Zgodovinarji bi se morali opravičiti VIDEM - »V Furlaniji-Julijski krajini številni ugledni zgodovinarji, ki so tudi univerzitetni profesorji, še vedno zanikajo fojbe in povojne pokole. Ti ljudje, ki brez vsakršnih posledic javno zagovarjajo takšna obsodbe vredna gledanja, bi se morali vsaj opravičiti oziroma preklicati svoja stališča.« Furlanski senator Ferruccio Saro se je med včerajšnjo videmsko predstavitvijo pobud desne sredine o fojbah spravil na zgodovinarje, ki zanikajo fojbe. Njihovih imen in priimkov ni posredoval, pač pa je dejal, da bi bi bilo treba te zgodovinarje obravnavati tako kot njihove kolege, ki zanikajo nacistična taborišča in holokavst. Saro je skupaj s kolegi Giuliom Camberjem, Giovannijem Collinom in Ma-riom Pittonijem vložil zakonski predlog, po katerem bi lahko davkoplačevalci prostovoljno namenili osem promilov letnega davka IRPEF za odškodnine istrskim beguncem. Senator Pittoni (Severna liga) je prvi podpisnik zakonskega predloga za novo odškodninsko politiko do istrskih beguncev, ki bi državne blagajne v obdobju 2010-2014 stala 2,5 milijarde evrov, kar ni ravno majhna vsota. čedad - 4. Gubana day v znamenju dvoboja dveh tradicionalnih sladic Gubanca boljša od potice S tem sta se strinjala tudi tržaški župan Roberto Dipiazza in njegov goriški kolega Ettore Romoli ČEDAD - Beneška gubanca je boljša od tržaške in goriške potice: tako so ocenili člani strokovne žirije in res številni obiskovalci, ki so se prejšnji konec tedna lahko posladkali z okusnimi sladicami, ki so jih pripravili slaščičarji, ki so se udeležili tekmovanja med potico in gubanco v okviru 4. Gubana daya - Trofeje Bepi Tosolini, praznika gubance. Odmevno prireditev, ki je tudi letos požela velik uspeh, je ponovno priredila znana čedajska kavarna San Marco v sodelovanju z žganjarno Tosolini. Žiriji, ki so jo sestavljali novinarji in gastronomski izvedenci, so se v petek pridružili tudi štirje ugledni gostje, ki so prav tako glasovali za najboljšo sladico. To so bili župan Čedada Attilio Vuga, goriški župan Ettore Romoli, tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik Mittel-festa Antonio Devetag. Vsem štirim je bila beneška gubanca bolj všeč kot potica. Gubance so pripravile čedajski slaščičarna Vogrig Natalio in pekarna Cat-tarossi, slaščičarne Margutti iz Klodiča (občina Grmek), Il Golosone iz Ošnije-ga (občina Podutana) in Dorbolo iz Špe-tra. Na tekmovanju je nastopila tudi slaščičarna Ota iz Boljunca, potico pa so pripravili še slaščičarne Sant'Honore z Opčin, Eppinger, Bon Bon, Al bon pan in Antica pasticceria Pirona iz Trsta, pekarna Bar Azzano, Visintin & C., Il For-naio di C. Cozzutti iz Gorice ter La boutique del dolce iz Štarancana. Na koncu je bila za najboljšo proglašena gubanca slaščičarne Vogrig (83,4 točk), na drugo mesto pa sta se uvrstili potici goriške pekarne Bar Azzano in tržaške slaščičar- ne Eppinger (82,5). Svojo preferenco pa je tipični sladici iz Nadiških dolin oddalo tudi kar 59% obiskovalcev (bilo jih je več kot tisoč) praznika gubance. Velik uspeh pa je med četrto izvedbo Gubana daya požele tudi pobuda »Odprte slaščičarne«, ki je predvidevala tudi vodene obiske v raznih slaščičarnah. Obiskovalci so tako lahko videli, kje in kako nastaja odlična gubanca. K tej pobudi so pristopila podjetja Dorbolo in Martinig iz Špetra, Giuditta Teresa od Mosta, Il Golosone iz Ošnijega in Codromaz iz Praprotnega. (NM) 4 Sobota, 21. februarja 2009 GOSPODARSTVO trst - Pristaniška oblast namerava postaviti temelje za rast prometa Rušenje skladišča št. 62 znak preporoda pristanišča V okviru novega regulacijskega načrta bo v roku 15 let pridobilo 200 hektarjev EVRO TRST - V tržaškem pristanišču so včeraj na VI. pomolu začeli rušiti skladišče št. 62. To je bil simboličen, a pomemben znak preporoda pristanišča, ki bo prek rušenja starih skladišč, podaljšanja oz. širjenja nekaterih pomolov in gradnje logistične platforme v okviru novega regulacijskega načrta v prihodnjih 15 letih pridobilo 200 hektarjev. Za primerjavo naj povemo, da se bo površina tržaškega pristanišča povečala za približno 275 nogometnih igrišč srednje velikosti. Rušenje skladišča in načrte za prihodnost je predstavil javnosti včeraj na tiskovni konferenci predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli ob udeležbi deželnega odbornika za infrastrukturo in prevoze Riccarda Ric-cardija ter tržaškega župana Roberta Dipiazze. Na srečanju so tudi posredovali skupno izjavo, da Pristaniška oblast, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Občina Trst soglašajo z novim pristaniškim regulacijskim načrtom. Čeprav njenih predstavnikov na srečanju ni bilo, to velja tudi za Občino Milje, so poudarili. Dipiazza je ob tem dodal, da bo o občinskem regulacijskem načrtu - ki v bistvu sovpada s pristaniškim - čez nekaj tednov razpravljal občinski svet. Načrt naj bi zato že konec marca sprejel pristaniški odbor, zadnjo besedo pa bo nato imelo pristojno ministrstvo. Že letos se bodo vsekakor začela dela za gradnjo logistične platforme med škedenjsko železarno in lesnim pristaniščem, je napovedal Riccardi in tudi najavil, da bo tržiško pristanišče v kratkem prešlo iz državnih rok pod upravo Dežele Fur-lanije-julijske krajine. Glede samega lesnega terminala je Riccardi zaradi težav, ki so nastale v zadnjem obdobju, pozval k hitri rešitvi. Namen Pristaniške oblasti je postaviti temelje za rast prometa v tržaškem pristanišču v okviru razvoja celotnega severnega Jadrana, od Raven-ne do Benetk, Trsta in Kopra, v prihodnosti pa tudi Reke, je naglasil Bo-niciolli. Rušenju skladišča št. 62 bodo sledila skladišča št. 61, 63 in 64 (prav tako na VI. pomolu). V načrtu je nato povečanje V. in VI.pomola, podaljšanje VII. pomola in gradnja VIII. pomola. Poleg javnih sredstev so vsekakor poglavitne tudi naložbe zasebnikov, so še poudarili. Pozitiven znak prihaja v tem smislu iz družbe Parisi, ki naj bi bila pripravljena vložiti v razvoj VI. pomola 20 milijonov evrov. Tiskovna konferenca predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija. Levo deželni odbornik Riccardo Riccardi, desno tržaški župan Roberto Dipiazza kroma slov.i.k. - 3. seminar iz ciklusa Kriza: revolucija ali rutina V petek v prostorih ZKB na Opčinah o mednarodni krizi in zaupanju Predavatelja bosta tokrat dr. Tim Baxter in prof. Giorgio Valentinuz s tržaške poslovne šole MIB TRST - Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) prireja v petek, 27. februarja, ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2 tretji seminar iz ciklusa Kriza: revolucija ali rutina. Tokrat bosta na temo Mednarodna kriza in zaupanje predavala prof. Giorgio Valentinuz in dr. Tim Baxter iz visoke poslovne šole MIB v Trstu. Predavatelja bosta pojasnila, na čem temelji zaupanje, kako ga doseči in kako ohraniti. Ljudje težimo k zaupanju in si zanj prizadevamo, a ga moramo kljub temu vsakodnevno graditi v medsebojnih odnosih. To velja tudi za področje financ in trgovanja. Zaupanje je osnova delovanja finančnega sistema, ki se odraža predvsem v odnosu do izdajateljev finančnih inštrumentov in do njihove sposobnosti, da se držijo sprejetih obveznosti. Zaupanje je bistveni element, ki omogoča, da se posamezniki v določenem trenutku in za določen čas odpovejo delu njihovega bo- Konec januarja je o svetovni krizi in Slovencih govoril prof. Franjo Štiblar vinogradništvo - Vzhodna Furlanija Zamisel o pridelavi alpskega sauvignona ČEDAD - Sodelovanje med proizvajalci sauvignona v alpskih državah in nastanek nove vrste vina sta glavna cilja zadnjega načrta Konzorcija za zaščito vin s kontroliranim poreklom iz furlanskih vzhodnih Brd (Consorzio per la tutela dei vini doc dei Colli Orientali del Friuli), ki mu predseduje Pierluigi Comelli. Konzorcij, ki si že tri leta prizadeva za izboljšanje kvalitete lokalnega sauvi-gnona, si nadeja, da bi v sodelovanju z obmejnimi alpskimi državami pripravili projekt Interreg, s pomočjo katerega bi lahko nastal sauvignon des alpes. »V vzhodnih Brdih vinogradniki letno obdelujejo 223 hektarjev sauvignona, v alpskem prostoru pa kar 7000 hektarjev. Nastanek zvrsti alpski sauvignon bi koristil prav vsem, saj je oznaka alpski znana po vsem svetu in je sinonim čistosti in svežine,« je prepričan Comelli. Konzorcij pa si je v sodelovanju z Univerzo v Vidmu in Vinideatudi že zastavil cilje za triletje 2009-2011. Z izboljšanjem agronomskih in enoloških tehnik bo skušalo približno 20 vinogradnikov pridelati sauvignon, ki bi bil s svojimi značilnostmi znak tesne povezave s teritorijem. Konec marca bo zato nekaj vinogradnikov tudi odšlo na študijski obiski v Francijo, in sicer v Boredaux in dolino Loare. (NM) gastva zato, da direktno (z nakupom obveznic) ali indirektno (preko bančnega sistema) posojajo denar drugim operaterjem. Ravno tako je zaupanje osnova pri odločitvi o nakupu delnic ali drugih finančnih inštrumentov. V trenutku, ko zaradi katerega koli razloga zaupanja več ni, se finančni sistem znajde v težavah in ne more več nemoteno poslovati po ustaljenih pogojih. Pomanjkanje zaupanja v bančni sistem privede do negativnih posledic tudi v ostalih segmentih gospodarstva in socialne države. Če posamezniki ne zaupajo bankam, težko zaupajo tudi koristnikom kreditov, podjetjem v proizvodnem in v terciarnem sektorju. Zaradi zmanjšanega priliva finančnih sredstev so podjetja prisiljena zmanjšati proizvodnjo dobrin ali storitev. V skrajnih primerih, ko se podjetje odloči za dokončno prekinitev dejavnosti, se delavci in uslužbenci znajdejo v velikih težavah, saj jim izguba delovnega mesta pomeni izgubo plače, kar posledično privede do zmanjšanja sedanje, predvsem pa prihodnje, zmožnosti potrošnje dobrin. To privede do nezaupanja v bodočnost in v investicije, tako realne kot finančne, saj prvenstvena skrb postane zmanjšanje tekočih stroškov. Skratka, nezaupanje sproži začarani krog, iz katerega je zelo težko najti izhod in ki nosi za seboj hude socialne stroške. Na predavanju, ki bo temeljilo na analizi konkretnih primerov in ki bo potekalo v italijanščini, bosta predavatelja predstavila najprej razloge, zaradi katerih je na mednarodnih trgih prišlo do prevelikega zaupanja v določene finančne inštrumente, ki niso bili vezani na realni ekonomski sistem, nakar se bosta osredotočila na aktual- 1,2591 $ -0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 20.02. 19.02. ameriški dolar japonski jen 1,2591 118,62 1,2705 118,99 ruski rubel 45,5664 8,6844 8,6844 45,6970 danska krona 7,4501 7,4504 0,88230 švedska krona 11,0728 8,7495 10,8987 8,6790 češka krona 28,810 28,587 estonska krona 15,6466 304,45 15,6466 poljski zlot 4,7495 4,6749 1,5868 avstralski dolar 1,9746 1,9558 1,9597 romunski lev 4,2850 3,4528 4,2733 3,4528 latvijski lats 0,7063 2,9970 0,7068 2,9520 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4726 7,4745 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,4725 1,24875 1,76188 2,075 LIBOR (EUR) 1,56938 1,8775 1,97688 2,0775 LIBOR (CHF) 0,305 0,505 0,64667 0,9475 EURIBOR (EUR) 1,576 1,875 1,976 2,074 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.851,89 € +480,81 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. februarja 2009 kroma ni moment nezaupanja in krize, ki ni več samo finančna, temveč tudi realna. Dr. Tim Baxter je predavatelj s področja managerskega razvoja in medkulturnega managementa na poslovni šoli MIB v Trstu, prof. Giorgio Valentinuz pa je predstojnik katedre za finance in znanstveni direktor programa Executive Master in Insurance and Finance na poslovni šoli MIB v Trstu, direktor dveh študijskih programov in profesor s področja finančnega upravljanja na Univerzi v Trstu. Ciklusi seminarjev in forumov namenja Slov.I.K. bančnim in finančnim operaterjem, podjetnikom, študentom ekonomskih ved in vsem tistim, ki se zanimajo za teme z omenjenih področij. V študijskem letu 2008/2009 so se pri Slov.I.K. odločili, da globalni krizi, ki je ta hip po vsej verjetnosti najbolj vroča ekonomska tema, posvetijo ciklus seminarjev oz. srečanj. Prvo tovrstno srečanje je bilo decembra v Gorici, kjer je bil gost Andrea Ganadu iz borzno-posredniške hiše Argonos iz Ljubljane. Drugo srečanje je bilo konec januarja na Opčinah, na temo Svetovna kriza in Slovenci pa je predaval prof. Franjo Štiblar z Univerze v Ljubljani. Tretje srečanje bo ponovno na Opčinah 27. februarja, četrto pa 26. marca 2009 v Kulturnem domu v Gorici, ko bo predaval prof. James Ellert s Poslovne šole IEDC z Bleda. Ker so ciklusi seminarjev namenjeni strokovni javnosti in so zasnovani kot izobraževalna srečanja, je predvideno prijavljanje slušateljev in kotizacija. Prijave in kotizacije zbirajo do 26. februarja na e-naslovu info@slovik.org in na tel. št. +39/334.28.25.853 ali neposredno pred začetkom seminarja. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,08 IMTCDCI IDr»DA Q ~>£» -1,08 KRKA 1 1 IKA KOPER 56,21 -2,42 -0,65 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,00 165,70 -0,65 -1,22 TELEKOM SLOVENIJE 274,46 125,22 -0,20 +0,59 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 26,40 DELO PRODAJA - ctni 0,86 -2,48 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 ")") /IQ _n A/1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 8,96 +0,34 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 48,69 11,27 -0,43 -2,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 229,58 -1,75 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 15,41 -1,62 -0,90 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. februarja 2009 -5,42 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,311 4,190 1083 -2,46 -8,96 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,227 -4,07 -11,82 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,994 3,670 0813 -2,60 -2,78 EDISON ENEL ENI 4,250 15 980 -3,27 -2,97 FIAT FINMECCANICA 3,757 11 320 -5,33 -3,65 -1 39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,030 1 700 -6,26 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,780 13 390 -3,30 -15,34 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,880 3 510 -2,69 -0,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,530 -1,47 -4,39 -1 04 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,423 0,188 -5,09 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 7,875 12,150 -3,96 -5,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,987 3,812 +0,25 +0,00 TENARIS TERNA 0,963 7,550 -3,02 -5,21 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,527 0,337 +0,70 -6,52 UNICREDIT 7,350 0,896 -5,53 -8,71 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 39,90 $ -0,33 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.785,76 899,99 -0,92 -0,66 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.465,15 899,98 -3,36 -4,66 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.350,38 476,79 -4,55 -1 20 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 205,10 1.810,56 -3,15 -0,20 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.945,23 1.963,16 -3,16 -1,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.366,87 1.441,24 -1,33 -0 11 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 770,13 790,180 4.014,66 -1,13 -0,15 -4,76 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.889,06 3.889,06 2.750,55 1.465,39 -3,22 -4,25 -3,14 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 648,2 2.011,68 -1,34 -4,88 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.416,38 1.594,94 12.699,17 2.261,48 8.843,21 -1,869 -2,11 -2,48 +1,54 -2,21 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 21. februarja 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Kdor ne dela, lahko vseeno greši Vojko Flegar Višji in bolj rušilni so valovi re-cesijskega cunamija, ki iz kriznega ameriškega epicentra dosegajo Evropo, več od svojih vlad pričakujejo vznemirjeni in tudi že precej panični evropski državljani. Razumljivo, kajti vsakodnevno jih je vse več brez službe, vsakodnevno jih je vse več nesposobnih odplačevati posojila in vsakodnevne so novice o vedno večjih luknjah v bančnih in državnih bilancah. Kot vse evropske in svetovne vlade je tudi slovenska pod vedno hujšim pritiskom javnosti, medijev, opozicije, sindikatov in gospodarstva, naj vendar ukrepa. Da slovenska vlada z ukrepi zamuja (v primerjavi z večino drugih) je dejstvo, ni pa nujno, da ji je to treba očitati. Ne zato, ker vlada Boruta Pahorja, oblikovana po lanskih septembrskih volitvah, še niti do stotih dni svojega mandata ni prišla, ampak predvsem zato, ker zaradi počasnosti doslej tudi kakšne večje napake ni mogla narediti. Slovenski proračun, katerega rebalans je ta teden pripravila vlada, je zato še vedno pod maastrichtsko mejo treh odstotkov, davki in prispevki niso bili brezglavo znižani, slovenska vlada ni, kot večina evropskih, »pri-skakovala« na pomoč gospodarstvu in ga oživljala. Res je, za vrsto ukrepov (nacionalizacija bank, finančne injekcije podjetjem ...), v katere so bile videti prisiljene druge vlade, v Sloveniji (za zdaj?) ni bilo niti potrebe, a drži tudi, da se vrsta teh ukrepov v drugih državah že zdaj kaže ne le kot neučinkovita, ampak naravnost škodljiva. A tu se pozitivna bilanca »neukrepa-nja« oziroma relativne pasivnosti slovenske vlade tudi že konča. Tistega, kar bi Slovenija dolgoročno - in ne (le) v boju zoper aktualno gospodarsko katastrofo - potrebovala, se vlada v Ljubljani še lotila ni. To pa niso spekta-kularne gasilske akcije, med katerimi je bolj kot kriza v nevarnosti davko-plačevalski denar, pač pa strukturne reforme, ki bodo slovenskemu gospodarstvu omogočile enakopraven in konkurenčen spopad na svetovnih trgih. V številnih pogledih je namreč Slovenija, čeprav najbogatejša oziroma najbolj razvita nova (»vzhodna«) članica Evropske unije in evrskega območja, še vedno v obdobju tranzicije. Pravosodni sistem je obupno počasen in neučinkovit, enako tožilstvo in policija, znanstveno-raziskovalni sistem je kronično podhranjen in povrh neracionalno organiziran, prenos znanja v gospodarstvo pa počasen, v zdravstvu in nekaterih drugih javnih dejavnostih izginjajo velikanski zneski, čakalne vrste in kakovost storitev pa se daljšajo in slabšajo, prostorska politika je cene gradbenih zemljišč pognala na raven najdražjih zahodnih lokacij . Nič od tega ni neposredno povezano niti s krizo in veliko tudi z gospodarstvom ne, a vse to občutno zavira tako mobilnost kapitala kot ljudi in onemogoča uresničitev dobrih podjetniških idej, ki jih v razmeroma majhni Sloveniji že po »naravi razmer« ne more biti veliko. Če ponazorim, namesto da bi Slovenija v tem dobrem poldrugem desetletju tranzicije postala privlačna za najbolj nadarjene in visokokvalifi-cirane kadre iz svojega »zgodovinskega« zaledja Balkana, iz Bosne, Hrvaške, Srbije in Črne gore še ved- no uvaža skoraj izključno (sezonske) zidarje, natakarje in drugo nizko ali nekvalificirano delovno silo (in s tem »betonira« neugodno gospodarsko strukturo), medtem ko ji njeni najbolj nadarjeni znanstveniki uhajajo na zahodne univerze in v tuja podjetja. Vlaganja, ki bi bila potrebna za organizacijo »sistematičnega novačenja«, priliva, nastanitve in šolanja »sveže krvi« so zanemarljiva v primerjavi z reševalnimi svežnji, kot kažejo izkušnje najbolj uspešnih evropskih držav zadnjega desetletja (recimo Finske) pa izjemno bogato obrestovana. Prav tako številne študije kažejo na povezanost med gospodarsko uspešnostjo in učinkovitostjo pravne države, pri čemer je ta povezava tudi kratkoročna in jo samostojni podjetniki in manjša podjetja že čutijo. Oni so namreč prvi, ki jim večji preprosto »pozabijo« plačati izdelke ali storitve, brez zaščite oziroma nagle izterjave, ki bi jo morala zagotoviti država, pa so se mnogi že znašli s hrbtom, pritisnjenim ob zid in bodo v naslednjih tednih zašli v stečaj. Brez dvoma ni odveč slišati, da bo država varčevala tudi pri rožah in kavah iz reprezentance (da uradniških plač ne omenjam) in tako vsaj deloma nadomestila razliko med zmanjšanimi proračunskimi prilivi in povečanimi izdatki, morda tudi, da bo subvencionirala skrajšani delovni čas in dala bankam nova jamstva, da bi vendar spet začele posojati denar, a veliko pomembnejši bi bil dolgoročni razmislek in koncept, s katerim bi vlada slovenskemu gospodarstvu omogočila, da krizo res izkoristi kot razvojno priložnost. Takšnega koncepta pa ni na obzorju. PISMA UREDNIŠTVU O grdih besedah V pismu bralca na PD z dne 20. februarja mi I.P Merku oponaša - prav tako tudi uredništvu Galeba - rabo za otroške oči in ušesa neprimernih, umazanih besed. Res v nizu fantastičnih zgodbic Križemkražem med prsti rabim vrsto zmerljivk. Položim jih v usta porednim prstom na roki, ki se prepirajo. Na drugem mestu pa rabi slabšalnice peterica škodoželjnih ro-kovnjačev, ki lahkoživemu šestemu prstu Žvižgcu očitajo, da živi kot ptič na veji, ne da bi garal in grabil imetje kot drugi. Pri svoji pisateljski obrti uporabljam ves potrebni slovar slovenskega jezika, da bi označeval osebe in dogajanje na najbolj poveden, čeprav za koga morda izzivalen način. Včasih po potrebi še izumim kak nov izraz, tako kot to počne vsak človek, ki za čem resnično stoji: to radoživost še najbolje izpričuje jezikovna ustvarjalnost otrok. Temu svojemu prepričanju in početju se ne mislim odreči, tudi ker sem pri svojem pisanju zelo starokopitno zavezan temu, da naj književnost vzbuja veselje do življenja in branja. Pisanje Igorja P. Merkuja izpričuje, da je do besedišča in pojavov v umetnosti pogumen puritanec. Ali trpi za kurjo slepoto in ne vidi sveta, v katerem živimo vse bolj na tesno in neudobno, ali pa je premalo bral. Gotovo že ima seznam grdih besed, ki jih bo treba vreči iz slovarja, golih slik, ki jih bo treba odstraniti iz muzeja, pesmi iz Štrekljeve zbirke narodnih, ki žalijo narodovo in narodovih otrok dušo. Če imaš umazane roke, si jih umij, če imaš umazane misli, pojdi k spovedniku ali dušnemu zdravniku, nikar pa razku-ževati vsega vsevprek. Darvin uči, da ima vse na tem svetu svoj smisel in služi življenju, razvoju in obnavljanju naše dediščine. Goreče odstranjevanje pohujšljivega in nezdravega se ne obnese v družbi ne v umetnosti. Bolje je veselo živeti - pravijo, da je to najbolj zdravo za dušo in telo! - in veselo brati. Pravljica o prstih in roki namiguje ob koncu, da ima tudi beseda Slovenec isto nerodno obrazilo -ec kot poliza-nec, muhojedec, dlakocepec, tožilec, prepirljivec. Kdo ve zakaj, se v zgodbici sprašuje pravljičar. Mislim, da gospod I.P.M. ni škrat-veseljak ne moj rojak ampak -ec -ec -ec. Marko Kravos Kasarna v Mavhinjah Na žalost se pogosto dogaja, da ljudje razumejo novice po lastni uvidevnosti, koristi in všečnosti, predvsem pa kolikor mogoče negativno, čeprav sva bila na seji občinskega sveta tako jaz kot odbornik Humar zelo jasna: 1. Proračun je prikaz volje občinske uprave; navedena nepremičnina je na razpolago, kot že lani rečeno na srečanju ob predstavitvi projekta Alzheimer. 2. Kot posledica tega bomo predstavili ponudbe in predloge, obenem pa jih pričakujemo od občinskega odbora, svetnikov, zasebnikov, idr., ne nazadnje tudi od Mavhinjcev, kot že domenjeno. 3. Čim bomo razpolagali z natančnejšimi podatki, predvsem pa, ko bomo ugotovili dejansko vrednost nepremičnine (tisto, ki jo je mogoče dejansko iztržiti, ne pa zgolj abstraktno), bomo, kot obljubljeno, priredili srečanje s krajani, da bi skupaj odločili, kako postopati. Žal mi je, da pravijo, da občinska uprava vse obljubi, nato pa naredi po svoje. Rad bi izvedel za konkreten primer tega, saj so to zgolj provokacije politične narave, ki nimajo nobene zveze z upravo in z mojim načinom dela, ki temelji na konkretnosti, ne pa na izmišljotinah, zato da bi preslepil ljudi. Zdi se mi, da sta primera centra za Alzheimerjeve bolnike (bivša poli- NU cijska kasarna) in otroškega vrtca konkretna ukrepa, ki v celoti odgovarjata temu, kar sem obljubil in zahtevam, ki sem jih prejel - še več, v zvezi z bivšo policijsko kasarno Vam bom na naslednjem srečanju poročal o nečem, kar bo še bolj ustrezalo vašim zahtevam v korist mavhinjskih vaščanov. Ne bom komentiral trditve, češ da naj bi bila spremenjena namembnost nepremičnine. Ne bom komentiral in ne bom ogorčen, tolaži me misel na večino prebivalstva, ki mi je zaupala in mi še zaupa. Lep pozdrav kom. Giorgio Ret, župan občine Duino Aurisina - Devin Nabrežina Radioaktivna kraja ali pustna šala? Dragi Peter Verč! V torek 30. decembra 2008 je Primorski dnevnik objavil kritko o gledališki predstavi Radioaktivni live, ki je nastala izpod tvojega peresa. Nekje na koncu ugotavljaš, da »Šala, da so se zaradi začetnic priimkov Kocijančič, Ga-brovec, Blažina vrnili časi KGB-ja, najbrž ni primer prodorne satire.« Mimo tega, da nisi razumel vica, bi se lahko strinjal s tabo, če ne bi istega »štosa« zasledil v prirejeni obliki v brošuri letošnjega 42. Kraškega pusta, ko na začetku omenjaš »Na čelu sprevoda bo trojica KGB (Kocijančič, Gabrovec, Blažina).« Upam, da je to le pustna šala, saj avtorska kraja nikakor ne spada med lastnosti mladega nadebudnega novinarja in razumnika, kakršen si ti. Prijateljski pozdrav Boris Devetak SKLAD MITJA CUK SVETUJE Prvi meseci po rojstvu Veliko je tega, česar se mora otrok naučiti v svojem prvem letu življenja. Starši se običajno zelo čudijo, kako hitro se vse to odvija. Otrok "srka vase" z vsemi čuti. Novorojenček že precej hitro razpoznava mamo in očka po njunem vonju. Lahko kaj kmalu razlikuje tudi njun glas od glasu tujcev. Najkasneje v šestem tednu se bo otrok že smejal. Ko bo star približno tri mesece, bo že znal razlikovati domače od tujih obrazov. Svojim staršem se bo spontano in veliko raje smehljal kot pa tujim ljudem. To pa hkrati pomeni, da nam prav dojenčkov nasmešek in dobra volja kažeta v tem starostnem obdobju na sposobnost razlikovanja med znanimi in neznanimi osebami. Kmalu postane smeh tudi znak za njegovo dobro počutje in odraz njegovega veselja. Prva dva meseca se otrok uči z očmi ujeti in zadržati to, kar vidi pred seboj - naj bodo neživi predmeti ali spreminjajoči se obrazi. Uči se obrazom slediti z očmi. Že po prvem četrtletju so otrokovi čutni organi izboljšali svoje dojemanje. Počasi otroku uspeva opažati in videti tudi reči, ki so od njega nekoliko bolj oddaljene. Tudi šume že dobro razlikuje. Tako vzklikne na svoj način, ko sliši ropotuljico ali drugo zvenečo igračko. Običajni šumi iz ozadja pa še ne pritegnejo njegove pozornosti. Na splošno gledano postaja otrok iz dneva v dan vse bud-nejši in živahnejši. Vrti nogice, vesla z rokami, ploska z dlanmi. Vse to navadno odkrije ob koncu drugega meseca in iz njih naredi igračko. Kadar ga opazujemo, vidimo, da se s svojimi udi ukvarja dolge ure: vtika jih v usta, nateguje prstke, stiska rokice v pest in jih obrača v zapestju. To mu je vir užitka, ki ga otrok izraža tudi zvočno. Starši že lahko ugotavljajo, da je njihov otrok prava posebnost. Približno v četrtem mesecu starosti se otrok poskuša obrniti s trebuha na hrbet. Na tak način si pomaga tudi, kadar želi doseči predmete, ki so v njegovi neposredni bližini. Glavo pa drži pokonci vse več časa. Zelo rad ima pogled "na svet" iz naročja odraslega. Prirojena radovednost ga pri odkrivanju sveta spodbuja. Čedalje bolj si tudi želi sodelovati pri tem, kar se dogaja v družini. Nekatere matere svoje otroke nosijo po hiši v no-silih na hrbtu, med lupljenjem krompirja, kuhanjem, pranjem, obešanjem perila in med vsemi drugimi hišnimi opravili. Otrok je zadovoljen, ker vidi vse, mati pa tudi, ker ima večji mir. Otrok na prehodu iz prvega četrtletju življenja navadno prav vse, kar dobi v roke, vtika v usta. To ni nikakršna razvada. Če je le mogoče, mu to pustimo počenjati čim več časa, seveda ga prej zavarujmo pred nesnago. Tudi okušanje spada namreč med čute. Sedaj se ne igra več toliko s svojimi okončinami. Toda navadno že skuša dosegati tudi vse tisto, kar leži v večji oddaljenosti od njega. Okoli šestega meseca starosti poskuša predmete prestavljati iz ene roke v drugo. Tedaj tudi že dobro pozna domačo osebo in jo loči od neznanega človeka. To spoznava po vzorcu: znani so tisti, ki jih starši ali bratje in sestre veselo pozdravijo. Smeje se ali miga z nogami in rokami, ko zagleda starše, brata ali sestro. Ko pa vidi tujca, je zadržan. Zaupa le tistim, ki jih pozna in se z njim navadno ukvarjajo. Približno v šestem mesecu se dotlej pretežno tekoče hranjenje spreminja v prehranjevanje s trdo hrano. Tedaj nastopi tudi čas, ko se pri nekaterih otrocih že pojavijo prvi zobje. Ti ne prihajajo vedno na dan brez težav. V nekaterih primerih je rast zob lahko boleča. Tako je pomembno, da imajo starši z otrokom v takem obdobju več potrpljenja. Ko bodo prvi zobje končno zunaj, pa se boste s svojim malčkom na široko nasmejali in pozabili na težave. S sposobnostjo razlikovanja med znanimi in neznanimi ljudmi se razvije tudi otrokov strah pred tujci. Ob tujem obisku se otrok ne bo več nasmehnil kot prej, včasih bo celo zajokal, če bo tuja oseba prišla preblizu k njemu, zlasti takrat, ko ne bo v bližini mame ali očka. Lahko se celo zgodi, da se otrok začne jokati, ko zagleda babico ali dedka, če ju že dolgo ni videl. Včasih so nonoti presenečeni in celo zamerijo ... , ali pa se morebiti še spominjajo, da je to povsem naraven pojav. Z vsem tem naj si starši ne delajo skrbi, saj je tak odziv na tujce pri tako majhnem otroku povsem naraven vse od šestega do osmega meseca starosti in vsekakor ta faza pomeni napredovanje v razvoju. Napredovanje je sedaj čedalje vidnejše, saj se dojenček trudi z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, da bi bil kos čedalje več stvarem. Tudi svoje telo nadzoruje čedalje bolje. Premika se in se plazi naprej in nazaj po štirih in že obvladuje celotno sobo. Vse kar vidi, želi doseči. Vse to pomeni velik napredek. Tudi oči mu veliko bolje služijo in vidi veliko boljše, tako da nič ni več varno pred njim: vse hoče imeti. To, kar vidi, to kar imajo starši v rokah, iz vsega zna narediti igračko zase. Paziti moramo, kaj mu je na dosegu, saj še ne pozna nevarnosti (ni je še izkusil) in si ne predstavlja, kdaj lahko pride do nesreče. Na svoji poti odkrivanja pa se otrok včasih tudi obrača k staršem, da bi se prepričal, ali mu sledijo, saj vedno potrebuje občutek varnosti. Svet okoli njega je zelo velik in otrok ga ne pozna. Tako mu je občutek, da ima za seboj starše, ki mu bodo lahko priskočili na pomoč, če bo to potrebno, neobhodno potreben. Seveda otrokovo odkrivanje sveta ne poteka vedno v tišini: otroku so zvoki všeč, tudi z mo-dulacijo zvokov, ki jih sam proizvaja, se otrok igra in uči. In ne smemo pozabiti na prečudoviti ropot, ki ga dela žlica, ko z njo tolčeš po mizi, ali pa pokrovki, s katerima tolčeš skupaj. Bolj kot se mama zaradi tega jezi, bolj zabavno je! Otrok tega seveda ne dela nalašč, on pač dela to, kar mu je v veselje in zabavo. Živčni mami ne ostane drugega, kot da ropotajoči predmet v otrokovi roki zamenja s čim drugim, mehkejšim in nekoliko bolj blagoglasnim. Vsekakor nikakor ne s čim, kar je v maminih očeh dragoceno ali nadvse ljubo. Otrok ne bo namreč samo uporablja reči, ki mu je na dosegu ali na voljo, pač pa jo bo tudi skušal odpreti, jo razbil, če ne gre drugače, ker jo želi spoznati tudi odznotraj. Samo tako lahko resnično spoznava svet. Predmet mora občutiti, okusiti, ga celo razstaviti, preden bo popolnoma osvojil znanje o njem. Pri šestem mesecu pa postaja po drugi strani okušanje in tlačenje predmetov v usta bolj redko. (jec) 6 Sobota, 21. februarja 2009 ITALIJA / varnost - Italijanska vlada sprejela odlok proti posilstvom Uzakonitev obhodnih straž Kritike opozicije in Vatikana Kvirinal: Gre za izključno odgovornost vlade - Il Giornale zafrknil Finija: Lahko bi bil idealen voditelj DS RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela t.i. odlok proti posilstvom, ki med drugim omogoča tudi oblikovanje obhodnih straž prostovoljcev, naletel pa je že na plaz kritik s strani opozicije in Vatikana, medtem ko se je Kvirinal ogradil. Kot že rečeno, odlok omogoča oblikovanje obhodnih straž prostovoljcev, ki bi delovali na mestnih ulicah. Prostovoljci, ki naj bi jih sestavljali bivši pripadniki sil javnega reda in vojske in katerih sezname bi hranile krajevne prefekture (na razpolago bodo županom in prefektom), ne bodo oboroženi. Odlok dalje določa podaljšanje roka bivanja nezakonitih priseljencev v zbirnih centrih od dveh na šest mesecev, pa tudi stroge kazni za nadlegovanje, ki gredo od šestih mesecev do štirih let zapora. Za posiljevalce, ki zakrivijo tudi umor, je predviden dosmrtni zapor, medtem ko je pripor obvezen za obtožene izkoriščanja mladoletnih za prostitucijo in pornografijo, posilstva in spolnih odnosov z mladoletnimi. Premier Silvio Berlusconi je včeraj na tiskovni konferenci zagovarjal zatekanje vlade k izdajanju odlokov, saj je parlament prepočasen, priznal pa je tudi, da se je vlada odločila za odlok proti posilstvom zaradi velikega odmeva nekaterih primerov, čeprav se je število posilstev v letu 2008 zmanjšalo za deset odstotkov v primerjavi z letoma 2006 in 2007, kar je premier pripisal prisotnosti vojakov v mestih. Odlok so zagovarjali tudi drugi ministri Berlusconijeve vlade, kot npr. notranji minister Roberto Maroni, ki je tudi poudaril, da so besedilo uskladili s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Prav s Kvirinala pa so sporočili, da je vsebina zakonskih odlokov izključna odgovornost vlade in se s tem dejansko ogradili. Po pričakovanju pa so kritike prišle od opozicije, predvsem na račun določila, ki uvaja izvidnice prostovoljcev, ki po mnenju predstavnika Demokratske stranke Massima DAleme utegnejo postati za sile javnega reda bolj problem kot pomoč, za člana vlade v senci Marca Minnitija pa postavljajo pod vprašaj monopol države in policije nad varnostjo (podobnega mnenja so tudi policijski sindikati). Po Minni-tijevem mnenju pa podaljšanje bivanja v centrih za priseljence predstavlja pravo klofuto parlamentu, ki je pred časom že zavrnil podoben vladni predlog. Prav tako je kritično združenje sodnikov, pomisleke pa so izrazili tudi številni krajevni upravitelji. Najhujša kritika pa prihaja iz Vatikana: tajnik papeškega sveta za migrante msgr. Agostino Marchetto je namreč uvedbo obhodnih straž označil za odpoved pravne države in dejal: »Če ta ukrep služi krepitvi ozračja kriminalizacije priseljencev, ga Cerkev ne odobrava.« Medtem je dnevnik Il Giornale, ki je last Berlusconijeve družine, napadel predsednika poslanske zbornice Gianfranca Fi-nija, ki je tudi vodja Nacionalnega zavezništva, in zapisal, da bi lahko bil idealni voditelj Demokratske stranke zaradi številnih odločnih posegov v bran laičnosti države, zagovarjanja volilne pravice priseljencev in kritiziranja »cezarizma«. »Znano je,« piše Il Giornale, »da je bil Fini fašist po isti logiki, po kateri je postal protifašist. Je profesionalec politike, se pravi prazna posoda, ki se lahko napolni s tekočino, ki jo v danem trenutku smatra za najbolj pitno.« Prav včeraj pa je Fini na predstavitvi poročila Vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo ostro kritiziral povezovanje tujcev s kriminalom in ga označil za »odvratnega«. imigracija Lani prišlo 7800 mladih brez staršev RIM - Lani je v Italijo prišlo skoraj 7800 mladoletnih priseljencev brez staršev, kažejo podatki organizacije Save the children. Največ, dobrih 15% teh mladoletnikov, ki so v državo vstopili nezakonito, prihaja iz Maroka, iz Egipta jih je skoraj 14% ter iz Albanije 12,5%. Skoraj 9,5% teh mladoletnikov je v Italijo prišlo s palestinskih ozemelj in 8,5% iz Afganistana. Večina mladoletnikov, ki prihaja iz 78 držav, je moškega spola (dobrih 90%). Polovica jih je starih 17 let, 20% pa 16. Organizacija Save the children opozarja, da je število mladoletnih tujcev, ki so leta 2008 vstopili v Italijo, v resnici veliko višja. Uvodoma navedena številka namreč ne vključuje prosilcev za azil in žrtev trgovine z ljudmi, niti mladoletnikov iz novih držav članic EU. Silvio Berlusconi ansa Gianfranco Fini ansa eu - Evropska komisija zaskrbljena Sporna pomoč avtomobilski panogi BRUSELJ - Evropska komisija je do določene mere zaskrbljena glede italijanskega načrta za pomoč pešajoči domači avtomobilski industriji in bo zato prosila Rim za več pojasnil, je včeraj povedal tiskovni predstavnik komisije Jonathan Todd. V Rimu pa pravijo, da razloga za zaskrbljenost ni. "Komisija bo pisala italijanskim oblastem in zaprosila za natančne podrobnosti o ukrepih v roku petih delovnih dni," je povedal Todd. Komisijo med drugim skrbi to, da bo vladna pomoč, kot kaže, dostopna samo podjetjem, ki bodo z vlado podpisala poseben protokol. Taka pomoč "bi lahko bila diskriminatorna" do podjetij, ki ne bi želela popisati protokola, "in v tem primeru bi šlo za državno pomoč, saj bi bila selektivna" in bi ogrožala prost pretok blaga, je dodal. Italijanski premier Silvio Ber- lusconi je ta mesec, kot je znano, najavil nove ukrepe v skupni višini dve milijardi evrov, katerih cilj je spodbuditi gospodarstvo in pomagati avtomobilski industriji. Vendar pa pomoč pogojuje z ohranitvijo tovarn doma. Italija je svoj načrt v odzivu na iraze zaskrbljenosti Evropske komisije vzela v bran. Ukrepi, ki jih vlada načrtuje v podporo italijanski avtomobilski industriji, "so popolnoma ne-diskriminatorni", je v Rimu povedal italijanski minister za evropske zadeve Andrea Ronchi. Komisija in tudi nekatere države članice so v zadnjih mesecih vse bolj zaskrbljene zaradi protekcioniz-ma, ki bi se lahko pojavil znotraj ukrepov, ki jih posamezne države sprejemajo, da bi zaščitile svoje banke in gospodarstvo pred posledicami svetovne finančne in gospodarske krize. (STA) Danes se zbere svet Demokratske stranke RIM - Danes ob 10. uri se bo zbralo 2.800 članov vsedržavnega sveta Demokratske stranke v prostorih novega rimskega gospodarskega razstavišča, da bi sprejelo odločitev o novem sekretarju, potem ko je s tega mesta odstopil Walter Veltro-ni. V vrstah stranke vlada velika napetost, saj obstajajo različna mnenja o tem, kaj napraviti. Še vedno je najbolj verjetno, da bi svet izvolil sedanjega podsekretarja Daria Fran-ceschinija za začasnega voditelja do kongresa, ki naj bi ga priredili jeseni. Toda vse več je pristašev takojšnjega sklicanja kongresa in torej razpisa primarnih volitev za določitev novega sekretarja. Danes manifestacija proti osnutku o biološki oporoki RIM - Na Trgu Farnese v Rimu bo danes potekala protestna manifestacija proti vladnemu zakonskemu osnutku o biološki oporoki in v prid pravici, da posameznik lahko odloča o svojem življenju, ki jo prireja revija Micromega. Manifestacijo je podprl tudi oče nedavno umrle Eluane Englaro Beppino, ki je vladni osnutek označil za »barbarstvo« ter za »absurdno in protiustavno določilo«. Na te besede sta se odzvala načelnik in podnačelnik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri in Gaetano Quagliarello, ki menita, da je Englaro žalil parlament in da primer njegove hčerke očitno ni bil le človeška in družinska drama, ampak jasna politična pobuda. Industrijska proizvodnja pada, zlasti avtomobilska RIM - Industrijska proizvodnja še naprej upada, še najhuje pa se godi avtomobilski panogi. Na industrijskem področju so po podatkih zavoda Istat decembra lani zabeležili 3,8-odstoten upad proizvodnje glede na november in 10,3-odstoten upad v primerjavi z decembrom leta 2007. Naročila so v italijanski industriji decembra upadla za 15,4% glede na leto prej in za 2% glede na november, medtem ko je bila proizvodnja v letu 2008 za 0,3 odstotka manjša od leta prej. Avtomobilski sektor pa je lani zabeležil največji upad proizvodnje po letu 1993, in sicer minus 7,6 odstotka. Naročila so lani upadla za 11,4 odstotka: najhujše je bilo decembra lani, ko je proizvodnja upadlaza 29,6% v primerjavi z decembrom leta 2007, naročila pa so upadla za kar 33,3 odstotka. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV BBC o primeru Mills: Večina Italijanov se je sprijaznila z dejstvom, da je njihov premier na meji ali onkraj legalnosti Sergij Premru_ Zadnje dni so tuji mediji posvetili večjo pozornost kot sicer dogajanju na italijanskem polotoku. Z zornega kota dopisnikov iz Italije je dogodek tedna nedvomno bil sodni razplet procesa v Milanu, na katerem so zaradi korupcije obsodili nekdanjega Ber-lusconijeva odvetnika Davida Millsa. Dogodek pa ni bil deležen večje pozornosti v italijanskih medijih, saj so ga preglasili odmevi na Berlusconijevo volilno zmago na Sardiniji in Veltronijev odstop. Pa ne samo to, ugotavlja britanska BBC: Italijani so v glavnem ravnodušni do obsodbe premierjevega zagovornika, meni britanska radiotele-vizijska ustanova. »Pomislite, kaj bi se zgodilo v drugi državi, kjer bi bil prvi minister vpleten v primer goljufije in korupcije. Ne bi mogli niti stopiti do sodnije zaradi množice poročevalcev in televizijskih kamer. V Italiji pa ni bilo tako.« Večina Italijanov se je namreč v teh letih sprijaznila z dejstvom, da je njihov premier na meji legalnosti in da občasne nevihte dokazujejo samo, da je tudi on »človeške narave« kot vsi drugi. Take dogodke, kot je milanska obsodba, Italijani jemljejo celo kot dokaz nekakšne nenavadne osebnosti, poroča BBC. Milanska obsodba odvetnika je odmevala bolj v tujini kot pa doma. Poglejmo samo dva najvplivnejša ameriška dnevnika. The New York Times piše, da so obsodili odvetnika ki je prejel 600 tisoč evrov podkupnine v zameno za lažno pričevanje, s katerim je zavaroval premiera. Italijanski televizijski dnevniki niso uvrstili razsodbe med najpomembnejše novice glavnih večernih poročil, ugotavlja NYT. Novica dneva je bil Veltronijev odstop po volilnem porazu na Sardiniji, kjer so za guvernerja izvolili sina Berlusconije-vega davčnega izvedenca, kar po mnenju newyorškega dnevnika dokazuje še vedno naraščajočo Berlusconijevo oblast. The Washington Post pa ugotavlja, da bi obsodba odvetnika morala spraviti v politično zadrego Berlusco-nija, milijarderja, katerega vlada je lani odobrila zakon, s katerim si je zagotovil imuniteto pred sodnim pregonom. V resnici gospodarska kriza in milanska razsodba nista prizadela njegove popularnosti. Skrajno negativno je poročanje nemškega Süddeutsche Zeitung Magazin: na naslovni strani tedenske priloge liberalno usmerjenega dnevnika je obrabljen visok škorenj z zgovornim naslovom Der Stinkstiffel, kar bi po naše rekli smrdljivi škorenj. Daljši dopis posvečen italijanskemu »škornju« izhaja iz uvodne ugotovitve, da je položaj katastrofalen, politika skorumpira-na, gospodarstvo na tleh. Premier bi moral ukrepati, skrbi pa predvsem za svoje osebne interese, komentira nemški časopis. Italija sprejema takega premiera in njegove neumnosti, piše tednik, in se v njem prepoznava. To je dokaz globoke krize družbe, kateri se sicer politični razred gnusi, vztrajno pa glasuje za človeka, ki vsaj ne skriva, da deluje predvsem v osebno korist. Berlusconi se s svojimi vulgarnimi dovti-pi obnaša kot mogotec, ki se mu podrejeni priliznjeno smejijo ob vsaki neumni šali, in se čudi, da mu neodvisni mednarodni tisk ni enako podrejen in uslužen kot domači mediji. Po oceni britanskega The Economist bi ta teden lahko bil posebej težaven za Berlusconija, se je pa sprevr-gel v pravi triumf. Volilna zmaga na Sardiniji in hudi poraz opozicije sta namreč popolnoma zasenčila milansko razsodbo zaradi korupcije in težavni gospodarski položaj. Tudi ko bi se prej ali slej nadaljeval proces proti Berlus-coniju, ki ga zaenkrat ščiti zakonska imuniteta, bo tožilstvo moralo začeti postopek od začetka, tako da bo zastaral pred razsodbo. Veltronijev odstop pa je očitno priznanje, da je njegovo 16-mesečno vodenje Demokratske stranke polom brez olajševalnih okoliščin, ugotavlja londonski finančni tednik. Berlusconi brez opozicije, je naslov komentarja madridskega El Pais, v katerem piše, da so se razblinile sanje o reformistični levici, ki bi lahko oporekala Berlusconijevi nadoblasti. Premier bo odslej lahko nemoteno izpeljal pravosodno reformo na podlagi svojih interesov, meni levo usmerjeni španski dnevnik, Veltronijev poraz pa odseva razpad leve sredine, ki ni bila sposobna, da bi se razvila pod šibkim vodstvom nekdanjega rimskega župana. Demokratska stranka je propadla pri vseh izzivih, s katerimi se je spopadla. Izgubila je na vseh volitvah, ni znala iztržiti posledic najhujše gospodarske recesije zadnjega pol stoletja, ni odgovorila na vprašanja sedanjega političnega trenutka v Italiji. Če temu dodamo, da je Veltronijevo stranko in njeno verodostojnost spodkopala vrsta škandalov in notranjih razprtij, potem so očitni razlogi sedanjega poraza Demokratske stranke. I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sobota, 21. februarja 2009 "J APrimorski ~ dnevnik opčine - Sprevod z vozovi, skupinami in številnimi gosti Ob 14. uri bo s Pikelca startal 42. kraški pust Med gosti tudi tradicionalni Laufarji iz Cerknega - Vremenske napovedi naj bi bile dobre Popoldne se bodo pustni navdušenci, veseljaki in živahni ljudje razpištolili na tradicionalnem sprevodu, ki se bo tudi letos začel ob 14. uri in bo z živimi barvami ter veselimi obrazi poplavil openske ulice: pred našimi očmi se bo sprehodilo kar deset vozov (eden izven konkurence) in enajst skupin. Odborniki Kraškega pusta so zelo veseli letošnjega odziva, saj je hvalevredno, da se mladi zanimajo za tako star običaj kot je izdelovanje vozov in mu posvečajo svoj nekajmesečni prosti čas. Letos se je prvič vpisala skupina iz Kobarida in prav tako prvič bodo v povorki nastopili pustarji iz Prešnice pri Kozini. Gostje pa bodo cerkljanski Laufarji in godba Fanfara Citta dei Mille iz Bergama. Laufarija je pustni običaj, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov. Popoldne se bo zaključilo z nagrajevanjem ter seveda zabavo ob glasbeni skupini TurboAngels, ansamblom Osminko in domačo plesno skupino »Mati moja!«. Program bodo povezovale Melita Malalan, Valentina Sancin in Elena Husu, priznanja za prvou-vrščeno skupino in voz pa bo tudi letos daroval Gigi Popovič v spomin na Giorgia Mar-kužo. Med nagrajevanjem bodo na pustnem borjaču Prosvetnega doma delovali dobro založeni kioski SK Brdine in moškega pevskega zbora Tabor, v domu Brdina pa bo odprta osmica. (met) seminar - V avditoriju nekdanje glavne ribarnice Izboljšati komunikacijo EU-mediji Evropskih institucij prebivalstvo nima za svoje - Več oblasti evropskemuu parlamentu? - Nekaj zanimivih iztočnic Posnetek z včerajšnega posveta kroma tržaški občinski svet - Na včerajšnji seji Resolucije k proračunu Uprava sprejela nekaj predlogov Igorja Švaba (SSk) in Iztoka Furlaniča (SKP) Tržaški občinski svet je na včerajšnji seji razpravljal o resolucijah, priloženih komaj odobrenemu proračunu za letošnje leto. Med sprejetimi dokumenti je bila resolucija svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba o izrednem vzdrževanju ure na zvoniku župne cerkve pri Sv. Ivanu (poseg naj bi stal kakih 6 tisoč evrov), ki jo je občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli osvojil. Zavrnil pa je drugo Švabovo resolucijo, in sicer tisto, v kateri se je slovenski svetnik zavzel za izredno vzdrževanje zvonika župne cerkve pri Sv. Ivanu (predvideni strošek naj bi znašal kakih 100 tisoč evrov). Švab je predložil tudi resolucijo, s katero je predlagal občinski prispevek komisiji za Rižarno, in sicer za pripravo razstav, za pripravo in tisk didaktičnega gradiva. Resolucijo je občinski odbornik za kulturo Massimo Greco sprejel kot priporočilo. Tudi svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je predložil vrsto resolucij k proračunu. Veliko večino jih je desnosredinska večina zavrnila. Edinole resolucijo o popravilu sanitarnih prostorov v otroškem vrtcu Elvire Kralj v Trebčah in o odstranitvi podirajočega se malega poslopja na dvorišču trebenske osnovne šole Pinka Tomažiča je odbornik za javna dela Franco Bandel-li sprejel kot priporočilo. Na dnevnem redu je bil tudi odlok o programskem dogovoru za gradnjo novih ljudskih stanovanj na območju Sv. Magdalene. Tu bodo zgradili 260 novih zasebnih stanovanj, katerim se bo pridružilo še 60 stanovanj tako imenovanih ljudskih gradenj, za katera bosta poskrbela podjetje za ljudske gradnje Ater in tržaško zdravstveno podjetje. Odlok so morali odobriti včeraj, sicer bi zapadel rok za predložitev prošenj. Evropa in njene institucije so bile tema včerajšnjega seminarja, ki je potekal v nekdanji glavni ribarnici. Razčlenjen in bogat spored, ki so ga napovedovali organizatorji, je sicer doživel marsikatero spremembo, saj so se številni predavatelji odpovedali sodelovanju, posvet pa je vseeno ponudil nekaj zanimivih iztočnic. Matteo Fornara, tiskovni predstavnik milanskega predstavništva Evropske komisije, je spregovoril o evropskih strategijah na področju okolje-varstva, priseljencev ter komunikacije med evropskimi institucijami in deželnimi mediji. Kajti kljub svoji preko petdesetletni zgodovini, ostaja Evropska unija tujek, organizem, ki ga večina evropskega prebivalstva nima za svojega. Komunikacija med institucijami in mediji peša, uspehi večkrat ne pridejo dovolj do izraza. Po Fornarovem mnenju bi moral Bruselj posvečati več pozornosti regionalnim medijem, saj predvsem slednji ustvarjajo javno mnenje. Mediji pa bi morali pri poročanju poenostaviti večkrat preveč birokratsko besedišče evropskih institucij in jih tudi tako približati svojim bralkam in bralcem. Med sodelujočimi je bil tudi evropski poslanec Nacionalnega zavezništva Sergio Berlato, ki je spregovoril o priseljencih in javni varnosti: integracija sloni na binomu pravice/dolžnosti priseljencev, evropske institucije pa morajo pripraviti dober plan, ki naj to vprašanje ureja v prihodnjih desetletjih. Pojasnil je, da je »prepričan Evropejec«, a da je združena Evropa po njegovem mnenju samo ekonomski pojem: truditi se je treba, da postane tudi politična, kulturna in vojaška zveza. Njena učinkovitost je večkrat postavljena pod vprašaj, zaradi česar bi moral evropski parlament imeti večjo politično moč. Ne pa, da lahko evropski komisarji (»ki niso izvoljeni, ampak imenovani«) sprejemajo odločitve, ki so v nasprotju z odločitvami parlamenta. (pd) Vozil po zgrešenem pasu, na koncu pa trčil v tovornjak Tržiški voznik, ki je bil včeraj zjutraj vpleten v nesrečo na avtocesti pri Zgoniku, bo verjetno moral marsikaj pojasniti, ko bo okreval. Do nesreče je prišlo malo pred 6. uro, ko je 34-letni P.A. iz Tržiča (po nekaterih vesteh državljan Čila), ki je s svojim avtomobilom znamke nissan micra vozil po obvoznici v smeri Trsta, pri odcepu za Fernetiče opravil zelo nevaren manever in začel voziti s hitrostjo 140 kilometrov na uro v nasprotni smeri na istem cestnem pasu. Vožnja po napačnem pasu v smeri Moščenic je trajala kakih deset kilometrov, končala pa se je pri odcepu za Zgonik, ko je avto z vso silo čelno trčil v tovornjak znamke renault premium s češko registracijo, ki ga je vozil 42-letnik, prav tako češki državljan. Noro vožnjo in silovit trk so opazili drugi avtomobi-listi, ki so poklicali karabinjerje: na kraj nesreče je prihitela izvidnica na-brežinskega poveljstva, poleg le-te pa še gasilci, ki so moškega izvlekli iz skrotovičene pločevine, in reševalci službe 118, ki so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Ponesrečenec je namreč utrpel več zlomov, njegovo življenje pa ni v nevarnosti. Prvenstvenega pomena je zdaj seveda, da okreva, a njegove težave se še niso končale: karabinjer-ji so ga namreč ovadili na prostosti, saj se je P.A. upiral izvršitvi testa, ki bi pokazal, če je morda zaužil alkohol ali kako opojno substanco. Njegov nissan so agenti, skupaj s češkim tovornjakom, zasegli: avto je precej poškodovan, tovornjak pa manj. Zaradi nesreče je bil promet v jutranjih urah nekoliko upočasnjen, a brez večjih težav, so sporočili na-brežinski karabinjerji. Možnosti zaposlitve Pri pokrajinskem okencu za delo v Ul. Scala dei Capuccini 1 bodo v ponedeljek, 23. februarja, od 9.15 do 12.45 in od 15. do 16.30 in v torek, 24. februarja, od 9.15 do 12.45 zbirali prošnje za tri delovna mesta za pomožno osebje (kot snažilke in snažilci oz. spremljevalci bolnikov) v otroški bolnišnici Burlo Garofolo za nedoločen čas. Potrebna so vsaj enoletne delovne izkušnje v javnem ali zasebnem bolnišničnem sektorju. Vodeni sprehod po muzeju Revoltella Prof. Patrizia Loccardi bo jutri ob 11. uri radovedneže pospremila na vodila sprehod po muzeju Revoltella in obiskovalcem pokazala tudi galerijo sodobne umetnosti, ki hrani dela sodobnih tržaških slikarjev in prijateljev Itala Sveva. Vodeni ogled je brezplačen oziroma je vštet v vstopnino (6 oz. 4 evri). Sv. Just: vodena ogleda razstave o srednjem veku Danes ob 15. uri in jutri ob 11. uri bosta na gradu sv. Justa potekala vodena ogleda razstave Srednji vek v Trstu. Za udeležence je predvidena znižana vstopnica 3,50 evra. Tečaj poslovne angleščine Pri Italijansko-ameriškem združenju v Trstu bo od 4. marca do 17. junija vsako sredo med 17. in 19. uro potekal tečaj poslovne angleščine, ki ga bo vodil John Dodds, docent na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače ter generalni sekretar britanske Trgovinske zbornice. Za informacije in prijave se je treba obrniti na Italijansko-ameriško združenje, Ul. Roma 15, 34132 Trst, telefon 040-630301, fax 040-631240, elektronska pošta info@assitam.com. 8 Sobota, 21. februarja 2009 TRST / politika - Bivši predsednik ustavnega sodišča gost združenja Dialoghi europei Zagrebelsky: Italijanska demokracija je v nevarnosti V italijanski družbi je ustavno načelo enakopravnosti vse bolj pod vprašajem Italijanski družbeno-politični red se spreminja. Ustava, na katerem temelji, je vse pogosteje tarča napadov. Ni še jasno, kam bo vse to privedlo, a več znakov kaže, da je italijanska demokracija v nevarnosti. V to je prepričan ugledni italijanski pravnik Gustavo Zagrebelsky, nekdanji član in predsednik ustavnega sodišča, ki je ob nedavnem sporu med Berlusco-nijevo vlado in predsednikom republike Napolitanom okrog temeljnih ustavnih načel skupno z nekaterimi vidnimi italijanskimi intelektualci (med njimi je tudi tržaški pisatelj Cluadio Magris) objavil poziv »Rompiamo il silenzio« (»Pretrgajmo molk«). Poziv je doslej podprlo okrog sto tisoč podpisnikov. Temeljne ideje, ki prevevajo poziv, je Zagrebelsky včeraj predstavil v Trstu. Prišel je na povabilo združenja Dialoghi europei, na pomorski postaji pa ga je kljub razmeroma nerodni uri (predavanje se je pričelo ob 15.00) pričakala nabito polna dvorana Oceania, druga največja v kongresnem središču. Gosta je v imenu prirediteljev predstavil predsednik združenja Giorgio Rossetti, izvajanja Zagrebel-skega na temo »Demokracija in enakopravnost« pa so vzbudila veliko zanimanje. Da je italijanska demokracija v nevarnosti, je po mnenju bivšega predsednika ustavnega sodišča razvidno iz vse pogostejšega in vse hujšega teptanja temeljne vrednote enakopravnosti, in to v obeh njenih osnovnih pomenih, bodisi v pomenu merila distribucije oblasti, bodisi v pomenu pripadnosti isti komunikacijski sferi. Kar zadeva distribucijo oblasti, Za-grebelsky ugotavlja, da se v italijanski družbi vidno večajo razlike, tako da smo priče oblikovanju zaprtih družbenih slojev in celo pravih kast. Na dnu socialne lestvice so t. i. ilegalci, ki živijo v popolni nemoči in brezpravju, na vrhu lestvice pa je kasta privilegirancev, za katere zakoni prav tako ne veljavo, a tokrat zato, ker so privilegiranci dovolj močni, da jih sistematično pregazijo. Dovolj je pomisliti, kako se nekateri (s sedanjim ministrskim predsednikom na čelu) lahko požvižgajo na kazenske procese. Na splošno pa je opaziti, da je družbena mobilnost v Italiji vse manjša, saj je usoda posameznikov vse bolj določena na osnovi njihovega rojstva. Ta temeljna neenakopravnost prihaja do izraza tudi v dejstvu, da se v Italiji med seboj vse bolj prepletajo tri temeljne družbene funkcije oz. sfere, se pravi politika, ekonomija in kultura, ki bi mo- Na fotografiji prvi z leve gost včerajšnjega srečanja zfruženja Dialoghi Europei Gustavo Zagrebelsky kroma rale biti v vsaki zdravi družbi avtonomne. Zagrebelsky je spomnil, da je sedanji predsednik italijanske vlade (politika) gospodarski mogotec (ekonomija), ki obvladuje medijski sistem (kultura). Sicer pa je poudaril, da ne gre toliko za posameznike, kolikor za družbeni sistem, ki se za njimi skriva. Kaj pa enakopravnost v smislu pripadnosti isti komunikacijski sferi? Po besedah Zagrebelskega je sleherna demokracija živa, dokler so v njej sprejete politične odločitve (zakoni) za vse sprejemljive. To pomeni, da morajo biti te odločitve sprejete z javnim argumentiranjem, pri katerem imajo vsi možnost sodelovati in so torej v tem smislu enakopravni. V Italiji pa se dogaja, da je vse več zakonov in političnih odločitev sprejetih mimo racionalne javne obravnave, in sicer na osnovi verskih in sploh svetovnonazorskih prepričanj enega dela družbe, pa čeprav mogoče večinskega. Dovolj je pomisliti na ukrepe na področju bioetike, imigracije, javne varnosti ipd., ki jih ena stran vsiljuje, sklicujoč se na svoje »absolutne resnice«. Sicer pa, mar ne predpostavlja tudi demokracija kako absolutno resnico, kot je ravno vera v enakopravnost vseh ljudi, je v kratki razpravi po predavanju vprašal Claudio Magris. Res je, demokracija v nekem smislu relativizira vse, ne more pa relativizirati sama sebe, saj bi tako sama sebe postavljala na laž, je odgovoril Zagrebelsky. občina trst Iz knjižice »izginili« slovenski prevodi Odborništvo za šolstvo in vzgojo tržaške občine je priredilo v preteklosti številne pobude v sodelovanju s tržaškimi znanstvenimi ustanovami, pri katerih so bili soudeleženi tudi šolarji osnovnih šol. Sodelovanje je obrodilo lepe sadove, med drugimi tudi knjižico o galaksijah, laserju in najmanjših delcih materije, ki pa ga tržaška občina ni še razdelila posameznim šolam. Občinski svetnik Občanov Roberto Decarli je o zadevi vložil vprašanje, da bi od župana Roberta Dipiazze izvedel, zakaj niso šole še prejele zanimive publikacije. Obenem pa je tudi vprašal, zakaj je občina po prvi izdaji, v kateri je bil objavljen tudi slovenski prevod uvodne besede odbornika za šolstvo in vzgojo Giorgia Ros-sija, poskrbela za ponatis knjižice, v katerem pa je slovensko besedilo izostalo. nabrežina - Dan slovenske kulture na OŠ Šček Delavnice in knjige Družina pokojnega ravnatelja Mira Tavčarja poklonila otroške knjige za šolsko knjižnico Na Osnovni šoli Virgila Ščeka v Nabrežini so včeraj slovenski kulturni praznik počastili z likovnimi in literarnimi delavnicami ter s knjižnim darom. V dopoldanskih urah so učenci prvega in drugega razreda ilustrirali Povodnega moža, učenci tretjega, četrtega in petega razreda pa so risali Prešernov obraz, stripe in pisali pesmi ali spise. Na koncu je ob prisotnosti staršev stekla krajša slovesnost, na kateri so otroci zapeli pod vodstvom Petre Grassi (na sliki KROMA), šola pa je za svojo knjižnico prejela celo vrsto otroških knjig, ki jih je poklonila družina pokojnega ravnatelja Mira Tavčarja (ob tej priložnosti je bila prisotna Tavčarjeva hčerka Olga, prav tako učiteljica). Tudi šolarji so prejeli knjižni dar in se tudi posladkali s suhimi figami, ki so skupaj s knjigami in ovenčano Prešernovo sliko kraljevale na lepo pogrnjeni mizi. Knjige pa bodo v starih kovčkih romale iz razreda v razred v okviru notranje knjižne karavane v sklopu Bralne značke. plavanje - Petnajsturni tečaj ŠD Bor Z igrami in čofotanjem otroci spoznali tehnike plavanja Mali »neplavalci in pol-plavalci« so na petnajsturnem plavalnem tečaju, ki so ga priredili in vodili izkušeni učitelji ŠD Bor, spoznali nekatere zakonitosti vode in pa najosnovnejše plavalne tehnike. Plavanje po učnih metodah je temeljilo predvsem na igri in seveda dobrem počutju malčkov v in ob vodi. Skupine so sestavljali učenci 1. in 2. razreda COŠ Mara Samsa. Ker jih ni bilo veliko, so se vaditelji lahko vsakemu otroku kar najbolje posvetili. Plavanju so se malčki na tak način hitreje približali, obenem pa je bila pri tem zagotovljena maksimalna kakovost in varnost pri delu, ki je vseskozi temeljilo na različnih igrah z vodo. Vsaki tehniki plavanja so posvetili posebne vaje in tako izboljšali tudi kakovost gibanja v vodi. Bolj je bila tehnika plavanja izdelana, bolj so otroci uživali v plavanju. Vadba je blagodejno vplivala na fizične in psihične lastnosti posameznika, hkrati pa so udeleženci razvijali večje mišične skupine, predvsem v hrbtnem in trebušno-prsnem delu telesa. občina - 100-letnica rojstva de Henriqueza Poklon zbiratelju V bivšem vojaškem pokopališču položili venec na družinsko grobnico Tržaška občina se je včeraj poklonila spominu muzealca, bibliofila, fotografa, poliglota in zgodovinskega raziskovalca Diega de Henriqueza ob stoletnici rojstva. V bivšem vojaškem pokopališču v Ul. del-la Pace, kjer je de Henriquez pokopan v družinski grobnici, je občinski odbornik Michele Lobianco položil venec. Tržaški raziskovalec se je rodil leta 1909, nekaj časa je med prvo svetovno vojno prebil v Gradišču, leta 1916 je bil v Gradcu, v Trst pa se je vrnil leta 1918. Med drugo svetovno vojno je služil v Pivki, kjer se mu je porodila zamisel o vojnem muzeju. Po 8. septembru 1943 je zbrani material pripeljal v Trst in ga obogatil tudi maja 1945, ko je kot prevajalec sodeloval pri pogajanjih o predaji tukajšnjega nemškega poveljstva in si zagotovil po en primerek raznih vrst orožja in oblek za svoj »vojni muzej za mir«. Z njim je želel v obiskovalcu spodbuditi idejo, da je treba dati prednost civilnim dosežkom in ne tistim, ki vzbujajo smrt in uničenje. Za svojo zbirko je de Henriquez uporabil vse svoje in družinsko imetje, tako da Diego de Henriquez ob tanku je živel na robu revščine. Brez strehe nad glavo in brez denarja je bil nazadnje pri-moran spati v krsti v svojem skladišču. Tu je 2. maja 1974 tudi umrl v še nerazčiščenih okoliščinah; mnogi so namreč mnenja, da je bil požar, ki je zajel skladišče, podtaknjen, da bi namreč uničil vse podatke, ki jih je raziskovalec zbral v tržaški Rižarni. / TRST Sobota, 21. februarja 2009 9 narodni dom - Celodnevni poklon arhitektu Marcu Pozzettu Pogumni sanjač, ki je presegal ideologije in meje Na srečanju se je zgodovinarju srednjeevropske arhitekture poklonilo več docentov in prijateljev Vselej omikan in vljuden, okusno oblečen, z njemu značilno pentljo okrog vratu, prijazen in zasanjan, pravzaprav zaverovan v bodočnost. Tak je bil arhitekt Marco Pozzetto (rodil se je v Ljubljani leta 1925, umrl pa je v Trstu leta 2006), kateremu je včeraj tržaška Fakulteta za in-ženirstvo v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo iz Ljubljane, tržaškim društvom Minerva in Inštitutom za srednjeevropska kulturna srečanja iz Gorice ter s podporo tržaške pokrajine in Fundacije CRTrieste v Narodnem domu posvetila celodnevni posvet. Za govorniško mizo se je zvrstilo več kolegov, docentov arhitekture in inženir-stva, pa tudi ljubiteljev umetnosti nasploh, ki se je Pozzetta spomnilo kot pravega svetovljana. Vsak je opozoril na njegovo ljubezen do umetnosti in arhitekture, ki jo je v svojem dolgoletnem poučevanju tako v Turinu kot v Trstu znal vliti svojim študentom - ti pa danes nadaljujejo njegovo poslanstvo. Tako se je pokrajinski odbornik Dennis Visioli spomnil pogumnega sanjača, ki je spodbujal preseganje ideologij v imenu združevanja, predstojnik fakultete za inženirstvo Edino Valcovich pa se je zaustavil pri arhitektovem pojmovanju zgodovine, ki vpliva na bodočnost in od katere je treba vseskozi črpati. Predsednik društva Minerva Gino Pavan je s spominom prehodil njuno skupno delovno pot, Pozzettova prva asistentka Micaela Vigli-no pa je osvetlila delovanje številnih znanih arhitektov, ki so se iz naše dežele v preteklem stoletju izselili v Turin. Srečanja se je včeraj udeležil tudi slovenski umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek sicer predstojnik za kulturno dediščino ministrstva za kulturo. Občinstvu je najprej postregel s predstavitvijo arhitekta, ki se je rodil slovenski materi, Hribar po priimku, in očetu Dalmatincu; po materini smrti je za njegovo vzgojo skrbel stric, slovenski pisatelj, umetnostni zgodovinar in diplomat Izidor Cankar. V svojih raziskavah se je Marco posvečal predvsem Wagnerjevi šoli, priljubljenemu Ma-xu Fabianiju, Jožetu Plečniku in dinastiji arhitektov Berlam ter razkrival vlogo evropske arhitekture, saj je sam segel tudi onkraj železne zavese. Večkrat je sodeloval s slovenskimi zgodovinarji in docenti, svoja dela pa objavljal tudi v matičnih revijah. Zgodovinarju srednjeevropske arhitekture se bodo poklonili tudi v ponedeljek, 16. februarja, ob 18. uri, ko bo na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani o Pozzettu predavala docentka zgodovine arhitekture in arhitektonskih tehnik Diana Barillari z Univerze v Trstu. (sas) Utrinek z včerajšnjega spominskega srečanja v Narodnem domu kroma Fotografska razstava Goodbye Leningrad Drevi bodo ob 18. uri v prostorih umetniške galerije Iside arte v Ul. Valdirivo 21/D odprli razstavo »Goodbye Leningrad« fotografa Flavia Marocca. Gre za prikaz bogate sodobne zgodovine Sankt Peterburga, drugega največjega mesta v Ruski federaciji, ki se je od 26. januarja 1924 do 6. septembra 1991 imenovalo Leni-grad. Posnetki bodo na ogled do 31. marca (od torka do sobote od 9.30 do 13. ure in od 16. do 19.30). Solidarnostna večerja organizacije Emergency Tržaška humanitarna organizacija Emergency prireja tradicionalno solidarnostno večerjo, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 19. uri v škedenjskem Kuturnem društvu Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124). Simbolična cena večerje (pijača je izvzeta) je 15 evrov, zbrana sredstva pa bodo namenjena zdravstvenim strukturam v Angharamu v afganistanski dolini Panshir. Svojo prisotnost je treba predhodno potrditi do srede, 25. februarja, prek elektronske pošte emergencytrieste@yahoo.it ali prek tel. 347/2963852. projekt overnight - Po poletnih avtobusih sedaj še popusti na vožnjah s taksiji Taksi za varno sobotno noč Overnight kartice s tremi boni lahko dvignejo mladi v Etnoblogu - Od 7. marca do 25. aprila bodo od polnoči do 5. ure mladim na voljo taksiji Po avtobusih še taksiji. Projekt Overnight oziroma projekt brezplačnega nočnega avtobusa je skozi poletne mesece poskrbel, da se je več tisoč mladih peljalo na zabavo v živahen Sesljan, danes pa bodo za varnejši povratek domov skrbeli taksiji. Od ponedeljka, 23. februarja, se bodo mladi med 14. in 25. letom starosti lahko zglasili v Infopointu pri lokalu Etnoblog v Ul. Madonna del mare 3 (od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure): tu bodo prejeli namreč Overnight kartico z osebnim kodeksom, ki jim bo omogočala taksi prevoz do doma ob sobotnih nočeh (od 7. marca do 25. aprila med polnočjo in peto uro zjutraj). V Infopointu se morajo interesenti predstaviti z osebnim dokumentom in manjšo fotografijo. Tu jim bodo izročili kartico in tri bone v vrednosti 5 evrov -se pravi popust, ki ga bodo lahko odbili od cene vožnje s taksijem (vsakič bodo lahko mladi potniki uporabili en bon ali več, tako da bo cena nižja). Taksisti bodo ob mladim potnikom ponudili okvirno ceno vožnje, odgovarjali bodo na tel. št. 040/307730, parkirani pa bodo na postajah v Ul. Gallina ali na Borznem trgu. Osem sobot bodo torej Pokrajina Trst, podjetje za zdravstvene storitve (Ass), združenje Etnoblog, zadrugi La Quercia in Duemilauno poskrbeli za varnejšo zabavo in hkrati preprečili morebitne prometne nezgode. Ne tvegaj, stopi na taksi! kroma križ - Spet naj bi bila potrebna nujnega posega Cerkvica sv. Roka »ograjena« Poročilo rajonske svetnice Mariegrazie Villi (DS) na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta Območje cerkvice sv. Roka v Križu je že nekaj mesecev zavarovano. Delavci cestne službe oddelka za javna dela pri tržaški občini do ogradili obe bočni strani starodavne cerkvice s plastičnimi belo-rdečimi pregradami in namestili opozorilni napis: Krušenje ometa. Resnici na ljubo se omet svetlo rumene barve dobro drži zidov, saj so cerkvico restavrirali pred kakimi desetimi leti. Kaže pa, da se je na nekaterih mestih nevarno upognila streha iz kamnitih skrl. Od tod varnostne pregrade, ki pa povzročajo predvsem domačinom velike težave, saj so jim kar čez noč spodjedle kar nekaj v vasi dragocenih parkirnih prostorov. Tako so primorani parkirati svoja vozila ob pregradah, to je skoraj sredi majhnega trga ob cerkvici. Ob praznikih se domačim avtomobilom pridružijo še vozila izletnikov, ki si privoščijo sprehod na bližnji Sv. Primož. Tako se zgodi, da je je območje okrog cerkvice sv. Roka za- sičeno z avtomobili in v Križu imajo takrat pravi... križ s prometom. Sedaj kaže, da bo občina namestila okrog cerkvice zidarski oder. Tako je napovedala rajonska svetnica Demokratske stranke Mariagrazia Villi na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Ob tem pa je opozorila na nevarnost: povsem možno je, da bo ostal zidarski oder ob cerkvici dolgo let, ne da bi se kaj storilo ali popravilo. Cerkvica je last tržaške občine, upravlja pa jo župnija. O restavriranju izpred kakih desetih let ne obstaja na občini dokumentacija, je pojasnila Villijeva. Po vsej verjetnosti je poseg opravila tržaška župnija. V proračunu tržaške občine za letošnje leto ni predviden poseg za popravilo cerkvice sv. Roka. Kaže torej, da ni denarja. Villi-jeva je predlagala, naj občina poseže pri Fundaciji CRTrieste, da bi lahko s prispevkom pripomogla k obnovi skrla-ste strehe starodavne kriške cerkvice. M.K. Fotostudio BP OS Prosek 212 - Trst 328 9430124 Boris rrincic fotograf 10 Sobota, 21. februarja 2009 TRST / kmečka zveza - Izvršni odbor o aktualnih vprašanjih Najemnina za sedež v Trstu prehudo breme Delovanje v treh pokrajinah uspešno - Občni zbor bo 17. aprila, Pred dnevi se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fabec poročal o važnejših problemih ustanove. Najprej je seznanil prisotne z zasedanjem Deželne kmečke zveze, na katerem so upravitelji obravnavali delovanje ustanove ter njeno gospodarsko stanje. Fabec je poudaril uspešnost vseh treh pokrajinskih zvez, kljub omejeni kadrovski zasedbi. V zvezi s finančnim stanjem pa je izrazil zmerno zadovoljstvo za goriško in čedajsko zvezo, neprikrito zaskrbljenost pa za tržaško. Slednja je kljub gospodarski pomoči matice preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Sklada za Slovence v zamejstvu in po svetu v zaskrbljujočem stanju, predvsem zaradi visokih izdatkov za najemnino sedeža, ki močno bremeni zvezo. To bi lahko privedlo do izbire nove, manj obremenjujoče lokacije ali, kot alternativno rešitev, do nakupa lastnega sedeža z dolgoletnim bančnim posojilom. O tem in o drugih važnejših problemih se bo dokončno izrekel glavni svet organizacije. Glede notranje organiziranosti je predsednik poudaril skrb zveze za čim boljšo kadrovsko zasedbo, ker se število in zahtevnost storitev stalno veča in jim je vedno težje biti kos. V tej luči in v razvojni strategiji zveze se bo pridružil delu tajnika Bu-kavca odgovorni za čedajsko Kmečko zvezo, agronom Stefano Predan, ki bo v začetni fazi prisoten nekaj dni na teden v uradih Kmečke zveze v Trstu. Fabec je nato poročal o Načrtu za podeželjski razvoj, o katerem so bili predstavljeni rezultati, ki so dokazali, da so razpoložljiva sredstva daleč izpod realnih investicijskih potreb kmetij, saj krijejo le približno desetino investicij, za katere so bi- Tajnik KZ Edi Bukavec in predsednik Franc Fabec kroma le predstavljene prošnje. Tako so na osnovi ukrepa 121 (posodobljanje kmetijskih posestev) bile predstavljene prošnje za 71 milijonov, razpoložljivih pa je le 7 milijonov. Pri prošnjah za uvajanje mladih v kmetijstvo, je stanje še bolj porazno: vsota vloženih prošenj znaša 16 milijonov, razpoložljivost pa je 0,6 milijona. Do danes pa ni znano, kakšni bodo kriteriji, ki jih bo dežela aplicirala za dodelitev prispevkov, a ne glede na to, bo lahko zadostila le desetini investicijskih potreb. Glede zaščitenih območij Nature 2000, ki zajemajo skoraj dve tretjini tržaške pokrajine, je na nedavnem srečanju deželni odbornik Claudio Violino nakazal potrebo po upravnih načrtih, ki ne bi ovirali kmetijstva, kot se je žal izkazalo do danes. Kmečka zveza je to zahtevala vse od ustanovitve omenjenih območij, ki jih je smatrala za preširoko zajete in zato bremenilne za tržaško kmetijstvo. Ob koncu svojega posega je predsednik predlagal sklic občnega zbora zveze za 17. aprila in predlog je bil sprejet. Besedo je nato prevzel tajnik Buka-vec, ki je podčrtal zahtevnost kmetovanja vsled številnih in strogih norm EU. Zato namerava Kmečka zveza prirediti tečaje za kontrolo nad higieno pridelave hrane (HACCP), tečaj proti nezgodam na delu (bivši zakon 626, sedaj zakonski odlok št. 81) ter tečaj za ohranitev oziroma novo pridobitev dovoljenja za nakup toksičnih fi-tosanitarnih sredstev. Nositelji podjetja morajo na teh tečajih pridobiti ustrezno strokovno znanje, ker je izvajanje normativov, ki jih predvidevajo evropski obstoječi zakon, zelo zahtevno, nespoštovanje pa kaznivo. Tajnik je seznanil odbor s srečanjem Deželne kmečke zveze z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Milanom Pogačnikom, na katerem je bil prisoten tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žeks. Za delegacijo Zveze je bila to priložnost, da utrdi stike z matico in podrobno seznani visoka sogovornika z delovanjem. vlogo in položajem ustanove. Včeraj danes o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, SOBOTA, 21. februarja 2009 IRENA Sonce vzide ob 6.57 zatone ob 17.40 -Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob 5.12 in zatone ob 13.58 Jutri, NEDELJA, 22. februarja 2009 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinj C, zračni tlak 1026,4 mb raste, veter 4 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 36-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. februarja 2009 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, AMBASCIATORI - 16.20, 19.10, 22.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Ti amero sempre«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Underworld: la ribellione dei Lycans«; 18.40, 20.20, 22.00 »Bride Wars: la mia migliore nemica«; 14.40 »Hotel Bau«; 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 18.30, 22.15 »Ve-nerdi 13«; 16.30, 20.20 »Questo piccolo grande amore«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ex«; 14.50 »Space chimps«; 14.50, 16.50 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 15.30 »Beverly Hills Chhua-hua«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Aspettando il sole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »The reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.20, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. KOPER - KOLOSEJ - 13.50, 17.10, 20.30 »Nenavaden primer Benjamina But-tona«; 14.30, 16.20, 18.10 »Povest o Despereauxu«; 14.10, 16.00, 17.50, 19.40, 21.30, 23.20 »Vojna med nevestama«; 20.00, 22.40 »Zamenjan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »La mia migliore nemica«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Revolutionary road«; 18.30, 20.15 »Questo piccolo grande amore«. SUPER - 16.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; 18.15, 20.15 »The millio- TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »The reader«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Inkheart - La leggenda di cuore d'inchiostro«; Dvorana 4: 22.10 »Ex«; 17.30, 19.50 »Milk«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Questo piccolo grande amore«; 22.00 »Venerdi 13«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. V ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Ukmar pri Sv. Ani, Staroistrska cesta, št.78 (tel.: 040-810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040567500) in na naslovu www.cirilin-metod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 22. februarja, na planinski izlet na Poldanovec. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040220693 ali 347-9322123. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Zabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Ko-balu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. El Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi na ogled razstave »Porečanka - Pa-renzana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik razstave: danes, 21., v nedeljo, 22. in v sredo, 25. februarja, od 10.00 do 12.00 ure; v petek, 27. februarja, od 17.00 do 19.00 ure; v soboto, 28. februarja in v nedeljo, 1. marca, od 10.00 do 12.00 ure; v torek, 3. in v četrtek, 5. marca, od 17.00 do 19.00 ure. SKD PRIMOREC vabi v Hiško ud Ljenčkice v Trebčah na ogled razstave domačih umetnikov danes, 21. in v nedeljo, 22. februarja, od 16. do 18. ure. V nedeljo bo razstava odprta tudi po sveti maši (od 11. do 12. ure). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Med-javas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šem-polaj in Nabrežina Postaja; v torek 24. februarja Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 23. februarja, v Ljudski dom v Podlo-njer (ul. Masaccio 24), od 16.30 na veselo otroško pustno rajanje. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SVETI JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede« (poklon A.M.Slomšku), ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMPZ Vesela Pomlad, CPZ in Moška PS Sveti Jernej, šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, recitatorji otroške gl. skupine »Tamara Petaros« in govornik, prof. Ivan Peterlin. PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Novi sv. Anton vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.30, v Marijinem domu v Trstu (ul. Ri-sorta, 3). Nastopili bodo: Moški nonet Vasovalci-Dole nad Idrijo, Kulturno društvo Moški pevski zbor Izola, Meščani pevski zbor Alojz Koc-jančič-Puče-Koštabona, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade-Devin, Mešani pevski zbor Jazbine-Plešivo, Moški pevski zbor Pobje-Črni vrh nad Idrijo in Mešani pevski zbor Obalca-Izola. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20.30, Proseška ul. 131 - Opčine, na odprtje slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Razstava bo na ogled do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 Mali oglasi BRACCO - 14 mesečno mešanico, sterilizirano, po imenu Lola, živahna lepotica črno-sivo-bele barve, oddam zaradi družinskih razlogov. Poklicati na tel. št.: 040-573364 ali 329-9504034. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv. m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Zanimiva cena. Prodaja tudi zemljišče 1320 kv. m (Krogljah - Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000,00 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom (tudi potrebno popravil) na Krasu. Tel.: 348-6037926. PODARIM otroške in moške smučke z vezmi ali brez. Tel. št.: 040-208989. PRODAM kamniti portal. Poklicati na tel. št.: 334-6475337. PRODAM kraško skrinjo z intarzijami (intarsiata). Poklicati na tel. št.: 3397396098. PRODAM železna vrata 200x80 cm, ter hladilnik detroit 200x98x130 cm s tremi predali primeren za trgovino ali ša-gro. Tel.: 040-814212. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 3394579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. S Poslovni oglasi MESTNA LEKARNA nudi celodnevno zaposlitev osebi z znanjem italijanščine, slovenščine oz. srbohrvaščine. Zaželjene delovne izkušnje v trgovini s kozmetiko ali sanitarijami. Klicati na 040-364330. RADIO PUNTO ZERO IŠČE sodelavce za prodaje reklame v Sloveniji. Info 336/469317. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni. Tel. št.: 040229270. OSMICA GRGIČ, Padriče 193, je odprta do pustnega torka. Toči beli in črno kapljico ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 338-8804089. OSMICA NA BRDINI (Opčine) je odprta danes, 21. februarja ob priliki pustne povorke. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. št.: 040-810285. Vabljeni! OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel. št.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135. V BORŠTU je odprl osmico Jordan. Nudi domač prigrizek. Tel. št.: 3482341176. / TRST Sobota, 21. februarja 2009 1 1 POST 2009 3 Prašički H v Tp. ■ ■ 5 «T»' •A.C.JA.ZarmjA) ZSKD in KD IGO GRUDEN vabita na predstavitev zgoščenke se u prsih skriua..." (soundtrack) z glasbo osrednje Prešernove proslave 2007. Predstavitev bo potekala v ČETRTEK, 26. FEBRUARJA OB 20.30 v prostorih KD Igo Gruden v Nabrežini. Sodeluje DePZ Kraški slavček. Čestitke Naša skupina novo knjigo ima. Danes na Opčinah bomo DANJO pustno krstili, z mamico Dašo in očkom Damjanom se veselili. Da bi jo vedno spremljala pustna vedrina ji iz srca želi Proseško-Kontovelska pustna skupina! Dragi TJAŠI, ki prav danes praznuje njen 30. rojstni dan, želimo iz vsega srca sreče, zdravja in vsega kar si želi. Anuška, Vanda in Ljuba z družinami. Vse najboljše za rojstni dan ter zdravja in veselja želimo IRENI in GORANU. Anuška, Vanda in Ljuba z družinami. 13 Obvestila KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola za otroke vabi danes, 21. februarja, ob 16.uri, na brezplačen otroški seminar »Strip za mir«, v ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodi ga Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokličite na tel. št.: 3334784293 ali 040-774586. KD FRAN VENTURINI Domjo vabi na »Pustovanje 2009« v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Danes, 21. februarja, od 20. do 24. ure, »Ples za srednješolce z dj-jem«; v nedeljo, 22. in torek, 24. februarja, od 15. do 20. ure »Otroško pustno rajanje z ansamblom Eta Beta«. Vstop prost. Vljudno vabljeni. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo danes, 21. februarja, ob 14.uri, sprevod 42. Kraškega pusta. Gosta po-vorke: skupina Laufarji iz Cerknega (SLO) in pihalni orkester »Fanfara citta dei Mille« iz Bergama. Povorko bosta vodila Franko Korošec in Giorgio Amodeo. Po sprevodu nagrajevanje v »Pustnem borjaču« Prosvetnega doma. Nastop glasbene skupine Turbo Angels, plesne skupine »Mati moja!«, glasbene skupine »Ansambel Osminka« ter domače godbe iz Pro-seka in Trebč. Po nagrajevanju se zabava nadaljuje v pustnem borjaču Prosvetnega doma med klobasami in zeljem kioskov kuharjev SK Brdina in pevskega zbora Tabor. Program na pustnem borjaču vodijo Valentina Sancin, Melita Malalan in Elena Hu-su. PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgoniku. Danes, 21.februarja, nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. V nedeljo, 22. februarja, nastopajo: Mali kraški muzi-kanti, Primorski fantje vstopnine ni. V torek, 24. februarja, nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi vse prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi, ki bo krenil v nedeljo, 22. februarja, s pričetkom ob 8. uri izpred vaške gostilne. Društvo bo v torek, 24. februarja, priredilo tudi tradicionalno pustno rajanje, ki bo v prostorih Srenjske hiše s pričetkom ob 17. uri. Za glasbo in prigrizek bo poskrbljeno. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV, GLASBENI USTVARJALCI IN SKD VESNA iz Križa vabijo otroke in odrasle na veliko pustno rajanje v nedeljo, 22. februarja, od 16. ure dalje, v KD Albert Sirk v Križu. V noro zabavo vas bo popeljal priznani animator Sten Vilar. BAZOVCI, POZO R, POZO R!!! V ponedeljek, 23. februarja, v jutranjih urah vas bodo obiskali Vrabčevi, Kajuhovi in Trubarjevi cesarski pingvini. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRA- ŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERN ETA vabita v ponedeljek, 23. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo ob knjigi »Moj oče Zor-ko«, avtorice Marije Ščuka Kerže. Sodelujejo: Ivo Jevnikar, Lida Turk, ki je za knjigo napisala spremno besedo, Marija Cenda, ki je iz italijanščine prevedla Ščukova zaporniška pisma, tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar ter avtorica. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v ponedeljek, 23., v četrtek, 26. in v soboto, 28. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 13. uri v ponedeljek in ob 8.30 v četrtek in soboto. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja, od 16.30 na veselo pustno rajanje, v spodnjih prostorih Škerkove-ga doma v Šempolaju. V PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA, od 16. ure dalje, bo v prostorih Mladinskega krožka v Dolini otroško pustno rajanje, ki ga prireja Mladinski krožek Dolina. Pričakujte si veliko iger in čarobno presenečenje! ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ponedeljek, 23.februarja, od 16.30 dalje v dvorani Športno Kulturnega Centra v Vižovljah »Otroško pustno rajanje« z animatorko Damjano Go-lavšek. Pridite in zabavali se bomo!! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in zadrugo La CO.S.T.I.E.RA, vabijo v torek, 24. februarja, od 16.00 do 19.30, na otroško pustno rajanje v igralnem kotičku Palček, v Naselju Sv. Mavra 124, v Se-sljanu. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 24.februarja, od 16. do 19. ure, v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljene male in velike maškare!!!! UČENCI IN UČITELJI OŠ FRANA MIL-ČINSKEGA obveščajo vaščane, da bodo koledovali po Lonjerju na pustni torek od 10. do 13. ure. PILATES - SKD F. PREŠEREN BOLJU-NEC zainteresirane obveščamo, da Pilates in telovadba na pustni torek, 24. februarja, odpadeta. Vaje lahko nadoknadite v sredo, 25. februarja: od 18. do 19. ure Pilates in od 19. do 20. telovadba. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šempolaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snežkota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA obvešča, da bo Lovre vzletel z Boljunikom št.23 v sredo, 25. februarja, ob 15.30. Toplo vabljeni! Prav tako so v sredo, ob 15. uri, »na jamo« vabljene vse škrma-te, ki imajo še malo moči, da dostojno pospremijo Lovreta v vesolje! ALPINISTIČNI ODSEK V SKLOPU PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi v »Alpinistično šolo«. Začetek šole bo 26. februarja, ob 19. uri, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4. Inf.: Pavel Ferjančič, tel. 031 702-279 (po 17. uri), pavlo.ferjancic@gmail.com. JUS NABREŽINA vabi člane in vašča-ne, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče dne 26. februarja ob 13.uri in 28. februarja ob 9.uri »Za vodico«. Vsakdo naj s seboj prenese potrebno orodje. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor v četrtek, 26. februarja, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu društva ul. Mazzini 46. Vljudno vabljeni. FUNDACIJA ELIC - SINTESI Umetnostna Šola vabi na konferenco »Umetnost pripomore pri jezikovnemu in znanstvenemu učenju« v petek, 27. februarja, ob 19.30, ul. Maz-zini 30, 5. nadstropje. Predavateljici: dr. prevajanja in diplom. cirkusa Elisa Waldner, učiteljica Alenka Deklic. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040-774586. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za izkušene solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 328-4535725. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo 28. februarja (zadnja sobota v mesecu, prva postna), ob 16.uri, v prostorih Marijanišča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Prvemu delu, delavnici in pogovoru, bo sledil verski obred, nato pa še prijateljsko druženje. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 349-7565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri, na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Prvo srečanje bo 4. marca, od 16. do 18. ure, v Narodnem domu v Trstu. Naslednja predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Kdor se hoče prijaviti, naj pokliče do 26. februarja na tel. št.: 040299632 ali naj piše na naslov elektronske pošte veratuta@tiscali.it. Kotizacija znaša 20,00 evrov. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 4. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška 20. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 328-7235479. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. marca, s pričetkom ob 16.30. srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral »duo Melody«. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predava- la bo klinična pedagoginja, dr. Fran-cesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, info@mela-nieklein.org. POT DO DOBREGA POCUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Am-brosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 3284559414, info@melanieklein.org. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. Prispevki Namesto cvetja na grob Renza Cone-staba darujeta Stana in Vanda Husu 100,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Franca Trobca daruje Boris Legiša družino 130,00 evrov za Jus - Cerovlje. V spomin na dragega Gigija Košuto darujejo nečaki Bruno Košuta z družino ter Gigi in Irene Košuta z družino 80,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. Ob 4. obletnici smrti tovariša Edvarda Vogliča daruje družina 50,00 evrov za VZPI-ANPI - sekcija Devin Nabreži-na. V spomin na Marijana Štoko darujejo soletniki 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Pogreb Melanie Svara vd. Pipan bo v sredo, 25. februarja, ob 11.00 v cerkvi v Mavhinjah. Sorodniki Trst, 21. februarja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 21.2.2007 21.2.2009 Franc Trampuž \i Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje ne obudi. Prej ali slej zbriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. Žena Vinka Šempolaj, 21. februarja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob bridki izgubi dragega moža in očeta ENZA FORAVSA sočustvujemo z Vilmo, Suzi in njunimi najdražjimi družine Križmančič, Čepar in Terconi 12 Sobota, 21. februarja 2009 KULTURA / TOMIZZOV DUH Roma d'Oriente Milan Rakovac «Duce» nel 1922. voleva far la ROMA D'ORIENTE de Trieste, podarssi che se po-dessi tentar de novo? Usred melonske revolucije i anti-Osi-mo atmosfere, tamo još prije tridesetak go-dina, napisao sam tekst o Trstu, iz kojega vam donosim neke izvatke. Jer, Lista je bila bolja! Jer današnja tršcanska nomenklatura rekonstruira atmosferu kakva je bila kada su žari-le i palile Squadre d'azione! Ohrabrio me, tada, Carolus Cergoly, pokazao mi da postoji neki DRUGI TRST; u pivnici «Forst» slušao sam njegove «austria-cante» koji su «planirali» obnovu habsbur-škog Trsta. Kao što me sada ohrabrio i Paolo Rumiz, nema asimetrične amnezije, 10. februar poništava 27. januar! No, evo kako sam doživio Trst prije trideset godina: »Borghesia eroica traži od pro-šlosti da se, nekako, vrati, i nevjerojatne su ka-lambure izvjesnih umjetnika.Evo kako, na pragu 21. stoljeca i uz Osimo, pjeva Manlio Malabotta; u finoj poemi o nestajanju por-celanskog servisa iz Liverpoola: »..serve che vignivano del Montenegro / bone solo da pes-colar le piegore... /...e le serve no piu del Montenegro/ ma s'ciave: de Boliunz / de Divacia / de Basoviza /altra raza, meno rispetosa.../ i s'ciavi co i ne ga perquisido: / piati che no i saveva / gnanca cosa i servissi, / forsi per farse la barba... « Carlo i Giani Stuparich, Scipio Slata-per, Umberto Saba, Italo Svevo, pisci koji čine od Trsta »grad drag srcu svih Talijana«. Ovamo u pohode dolaze veličine kulturne Ausonije, Carducci, D'Annunzio, Montale, Pancrazzi, De Amicicis, Marinetti. Svjetske veličine Stendhal (bio je francuski konzul ov-dje), Joyce, Rilke, Kafka,.. slijedom prvoga od velikih, Chateaubrianda, koji 1806. reče da 'posljednji dašak Italije umire na ovoj plaži gdje počinje barbarija'... a i naš je Ivo Andric u Trstu konzul. Snažno je to kulturno zbivalište kroz to strašno vrijeme dvaju svjetskih ratova i po-slije njih; Timmel, Romanellis, Marin, Ben-co, Bolaffio, Giotti, Smareglia, Meren, De-vetta, Pressburger, Zanetovich, Dudovich, Chersicla, Palcic, Bettiza, Tomizza, Černigoj, Spacal, Foelkel, Illersberg, Macherini, Ber-gagna, Rossini, Fitke, Barison, Gnacci, Cas-setti, Banfield, Kezich, Lacosegliaz, Mattio-ni, Vdali, Košuta, Pertot, Pahor, Rebula, Čuk, Zerjal, Tavčar, Benedetič... Deseci, potom, kazališta, časopisa, umjetničkih galerija i ateliera, izdavačkih ku-ca i tiskara, muzeja, salona, sastajališta um-jetničkog svijeta. Solarita mediterranea mami amo pu-stolove iz cijeloga carstva, i oni se srazom ita-lijaniziraju, kao Riccardo Huch ili Julius Ku-gy, ili Emerico Schiffrer - xe tuto una iota: Nostrificazione - »našizacija«. Trieste Sveviana: Belehrung und Unterhaltung. Italo Svevo zvao se, zapravo, Et-tore Schmitz, ruga se brbljavome tršcanskom malogradaninu. V Giorgio Milossevich i Marina Bianco Fiorin objavili knjigu »Serbi a Trieste«, hi-storijat srpske zajednice u Trstu, jedne od prvih koje su etnički i vjerski naznačene i ostale takvima tijekom dva stoljeca. Hoče li biti rata medu jeans-mafijom? Demolirali butigu jednoga od njih. Jeanserie, pizzerie. De Vidovich grmi o »etničkome za-gadenju«, Grilzovi squadristi šunjaju se no-ču i po zidovima slovenskih škola ispisuju parole »S'ciavi stronzi«. Slovensko gledališče - Vlado Štefan-čič režira Krležinu Ledu, zatim če se davati Brechtova Majka Hrabrost, pa Bulgakovljev Ivan Vasiljevič. U Rossettiju daju Svevova Zena, u Verdiju Fidelija. »La luna no xe sempre tonda«, »biso-gna girar intorno el scoglio« - vele trščanske poslovice. Tomizza govori u vrijeme Osima: »Trst je, kulturno, manje živ nego jučer, i mnogo manje nego prekjučer...« DC + TITINI = Morte di Trieste. DC = TTT: Ha Tradito, Tradisce, Tra- dira. Zona B = TLT. »Mačehinska Italija, neprijateljska Jugoslavija, onemočala Austrija, nezainteresi-rana Europa«. »Naopaki historicizam«, je li u tome iz-laz? Kada nemaš hinterland, sanjaš da si »ko-madič carstva ovješen izmedu mita i ideologije, politike i kulture«. Citta italianissima! Zašto nas zeza Ma-drepatria? Masonski »Circolo Gymnasium« sto-luje danas u Ulici Sv. Nikole 30. Bili su desna ruka fašistima do 1925., a poslije zabrane neki su u Trstu pocijepali članske karte i prišli fasciu. »Farina s'ciava che xe diventada pan ta- lian«: Austria felix. Finis imperiae. Abram u Abrami, Africh u Afri, Andrich i Andricich u Andri... čak i na grobljima, »redukcija« pre-zimena, paljenje Narodnog doma 1920., Julijska krajina je poligon squadrističkih hordi. Ignazio Silone bio je tada u Trstu: »Možda još otvorenije nego u ostaloj Italiji, fašizam je u Trstu uživao podršku vojnih i civilnih autoriteta. I bogate buržoazije«... « Pitam se, trideset godina kasnije, uz ovaj revival mentalnog squadrizma, da li če se Trst, možda, onako kao što se vrača u 1918. jednom vratiti barem u 1848. godinu; jer tada je bila AUSTRIA FELIX, ali stolječe i pol kasnije možda treba stvarati EUROPA FELIX ? Roma d'Oriente, Balcani d'Occidente. Retro-Trst je sadašnji reality-show, a litlle-brother fantazmagorično maše crnom za-stavom i potpaljuje ugasle strasti. Ali, slični revival uzbuduje duhove i u Ljubljani i u Zagrebu; zar je moguče da čemo dopustiti da nas vrate u vrijeme prije Francuske revolucije... gledališče rossetti - Še jutri predstava »Tunnel« O naravi nogometa, igre, ki je postala predvsem ogromen amoralen posel Življenje Italijanov (in ne samo...) je polno nogometne strasti; vse, kar se dogaja okrog zlatega sveta nacionalnega športa je vredno največje medijske pozornosti, od neverjetno visokega pretoka denarja do korupcije, škandalov ali preprosto sentimentalnih afer. Zato ni nič čudnega, da so si zgodbe iz nogometnega igrišča in zakulisja priborile tudi prostor pod gledališkimi reflektorji s predstavo »Tunnel«, ki je štiriročno delo genovskega igralca in dramatika Fabia Alessandrinija in bivšega novinarja športne redakcije znanega beneškega dnevnika Carla To-lazzija. Produkcija rezidenčnega italijanskega ansambla v francoskem središču Scene Conventionnnee de Com-piegne je doživela zelo uspešni debi na francoskih odrih in je zdaj prvič v Italiji, kjer gostuje v teh dneh v sklopu niza Altri percorsi Stalnega gledališča FJK. Soavtor Alessandrini je tudi režiser in edini interpret teksta ob glasbeni kulisi (in sodelovanju) saksofonista Damiena Hennickerja. Režija črpa navdih iz same snovi in se zato predstavlja kot pripoved »na igrišču« o postopnih fazah v življenju nogometaša. Igralec trenira, ko gledalci stopijo v dvorano in ogreje mišice pred dolgim monologom, v katerem gleda na snov vedno iz zakulisja protagonistov. V razvoju zgodbe mora slediti evoluciji lika, od spontane neobremenjenosti otroka do soočanja s »sistemom«, ki vodi do viška kariere in se prelevi v tragični zaton skoraj obveznega tunela dopinga in posledičnega uničenja telesa. Končni cilj oz. tožba proti degeneraciji igre bremeni podajanje igralca z vtisom grenkobe, ki ne dovoljuje sproščenega nasmeha niti pri pripovedovanju bolj komičnih situacij iz otroške in mladostne dobe, ko ima igra še svojo izvirno, skoraj čarobno pristnost. Kmalu potem nastopi namreč denar, motor neobhodnih pritiskov v mehanizmu, ki zahteva vedno bolj nečloveško kondi-cijsko pripravo in rezultate. Tunel je prispodoba utesnjujočih, večkrat brezizhodnih situacij in tudi v tem primeru tekst izhaja iz razmišljanja o usodnih položajih mnogih lepih, mladih, bogatih in navidezno srečnih nogometašev in o gnilobi okolja, katerega je velik škandal pred nekaj leti odkril le delček senčnih plati. Kronika pridobi v tekstu precej apokaliptične poteze, a kljub temu ima obravnavanje rahlo tragičnost stalnega nihanja med humorističnim priokusom pripovedovanja (na primer v prizoru sestavljanja smrtonosnega koktajla t t zdravil s strani zdravnika-mazača moštva) in težo vsebin. Igralec išče neposredni stik z gledalci, jih nagovarja, se jim približa, pri tem pa uporabi bolj skromno ekspresivno paleto, odmaknjeno masko utrinkov reportaže. Predstava ne išče psihološkega poglabljanja, temveč predstavlja sliko določene situacije, zato se težko dotakne emocij in postavlja le vprašanje o razsežnosti problema, ki je navadno de- ležen le skromne medijske pozornosti. Bistvo dramskega teksta je razmišljanje o resnični naravi in pomenu igre, ki je postala v prvi vrsti velik in amoralni biznis. Vrnitev k izvoru, k preprostosti in prozornosti pristne, poštene zabave pa je spodbuda in izziv, ki je namenjen gledalcu. Predstava bo na odru dvorane Bartoli do jutri (nedelja, 22.februarja). ROP knjiga - V založbi Tržaškega združenja za promocijo sodobne likovne ustvarjalnosti »Pubblic Art a Trieste e dintorni« poglobljen pogled na sodobno umetnost, namenjeno javnim prostorom Tržaško združenje za promocijo sodobne likovne ustvarjalnosti Gruppo 78 je izdalo pomembno knjigo Pubblic art a Trieste e dintorni v založbi Silvana Editoriale. Gre za prvo publikacijo v Italiji, ki obravnava tako poglobljeno in razčlenjeno problem sodobne umetnosti namenjene javnim prostorom. Bogata je na slikovnem gradivu in dokumentira niz pobud, ki so se v Trstu in okolici odvijale med leti 2007 in 2008 ter se zaključile s simpozijem. Različni udeleženci so izrazili svoje poglede in tako bistveno prispevali k teoretski obravnavi doslej še ne dovolj raziskane problematike vezane na pubblic art iz različnih zornih kotov. Številni umetniki pa so v tem časovnem razponu preko svojih likovnih stvaritev vzpostavljali stik z okoljem in sočlove- kom, čeprav gre običajno za kratkotrajne dogodke, fotodokumenta-cija in videoposnetki ostajajo kot sled, ki dovoljuje možnost naknadnega razmišljanja o opravljenem delu. Kuratorka pobude in obenem predsednica skupine Gruppo 78 Maria Campitelli je v sodelovanju z umetnico Eliso Vladilo organizirala in spremljala iz umetnostno zgodovinskega vidika številne pobude, ki so naletele na pomenljiv odziv s strani raznolike publike, ki jim je sledila. Pubblic art se razvija od sedemdesetih let dalje in zadobiva vse večje razsežnosti v prenovljeni vlogi umetnosti, ki presega omejen prostor galerij in muzejev ter išče neposreden stik z življenjem in dogajanjem. Vse bolj se umetniške stva- ritve ali dogodki načrtno pojavljajo za določen prostor in z namenom, da preko interakcije z mimoidočimi prispevajo k ozaveščanju, opozarjajo na pereče družbene probleme in s tem vabijo k iskanju stvarnih rešitev za boljše bivanjsko okolje in me-dosebne odnose. V Italiji se je pojav pubblic arta toliko bolj usmeril v potrebo po interakciji s t.i. arte rela-zionale, zakar postaja vedno bolj protagonist dogajanja prav publika. Italijansko stvarnost je bistveno označilo delovanje skupine Oreste v devetdesetih letih, ki je prispevala k radikalizaciji problema preko srečanj, soočanja med umetniki in se osredotočila vse bolj na poseganje v revnejše predele prostora, v težavne okoliščine in obrobne stvarnosti ter tako zadobila vse večjo težo na družbeni ravni. Knjiga nas uvaja v pojav javne umetnosti z zgodovinskim orisom okoliščin rojstva v ameriškem kontekstu in nadaljnjega razvoja v Evropi. Ko se je v devetdesetih letih v vsedržavnem merilu umetnost začela pojavljati v javnih prostorih, je tudi skupina Gruppo 78 uvajala v Trstu tematske razstave v muzejih, gledališčih in postopoma drugih site specific, za katere so umetniki izrecno načrtovali svoj ustvarjalni poseg. V knjigi zasledimo reprodku-cije umetniških jumbo plakatov različnih umetnikov, ki so bili na ogled po mestnih ulicah; dokumentacija mednarodne razstave dovoljuje soočanje s širšo evropsko stvarnostjo, medtem ko nas dogajanje specifičnih posegov v Trstu in okolici tesneje povezuje z našim pro- storom in specifično problematiko vezano na zgodovinski spomin in urbanistični ustroj mesta. Posebej je v katalogu zabeleženo sodelovanje z lonjerskim Arted-nom in z repensko Kraško galerijo, projekti pri katerih so bili soudeleženi tudi slovenski ustvarjalci med katerimi tudi beneška umetnica Luisa Tomasetig, goriški umetnik Ivan Žerjal in Vesna Guštin, ki se je s svojim posegom navezala na kulinarično tradicijo kraja. Publikacija je zbrala biografske podatke vseh sodelujočih umetnikov in izsledke študijskega zasedanja, ki se je odvijal na tržaški univerzi leta 2007. Knjigo najdemo na sedežu kulturnega centra Stazione Rogers na obrežju in bo v kratkem diosegljiva v vseh knjigarnah. Jasna Merku / SVET Sobota, 21. februarja 2009 1 3 izrael - Predsednik države zaključil posvetovanja po volitvah 10. februarja Peres mandat za sestavo nove vlade podelil Netanjahuju Voditeljica Kadime Cipi Livni odklonila vstop v vlado - Desni blok ima zadostno večino JERUZALEM - Izraelski predsednik Šimon Peres je mandat za sestavo nove izraelske vlade podelil prvemu možu desnega Likuda Benjaminu Netanjahuju, ki je mandatarstvo že sprejel. S tem so se zaključila ugibanja glede mandatarja, ki so se pojavljala vse od parlamentarnih volitev 10. februarja, na katerih je sicer slavila Kadima zunanje ministrice Cipi Livni. Peres je odločitev sprejel po ločenih srečanjih z Netanjahujem in Livni-jevo, pri čemer ju je hotel prepričati v oblikovanje široke vladne koalicije. A Livnijeva je pogovore zapustila z besedami, da ne bo nepomembna figura v vladi "brez politične vizije", ki je nasprotna idealom njene stranke. Kljub temu, da je Likud s 27 sedeži v 120-članskem knesetu osvojil en sedež manj kot Kadima, se je izkazalo, da je Netanjahu edini, ki bi mu lahko med parlamentarnimi strankami uspelo zbrati potrebno podporo za oblikovanje koalicije. Precejšnjo oviro na poti do tega je bila odstranjena v četrtek, ko ga je pod- prla skrajno desna stranka Izrael Bejte-nu Avigdorja Liebermana, ki je v novi sestavi parlamenta zasedla 15 sedežev. Vsega skupaj lahko Netanjahu računa s podporo 65 poslancev, pri čemer pa se bo moral zanašati tudi na stranke, ki so še bolj desno usmerjene kot njegova, čeprav je sam izrazil preferenco za širšo koalicijo, ki bi vključevala Kadimo. Netanjahu ima za oblikovanje nove vlade na voljo 28 dni, ki jih je mogoče podaljšati za dodatnih 14. Netanjahu, ki je premierski stolček že zasedal med letoma 1996 in 1999, je po slovesnem prevzemu mandatarstva kot eno prednostnih nalog nove vlade izpostavil Iran. "Iran si prizadeva izdelati jedrsko orožje in predstavlja največjo grožnjo našemu obstoju od vojne za neodvisnost" leta 1948, je dejal Netanjahu na slovesnosti v Peresovi uradni rezidenci. Njegova izvolitev sicer vzbuja tudi strah, da bi desna koalicija pod vodstvom Netanjahuja lahko uničila bliž-njevzhodni mirovni proces. Netanjahu namreč meni, da še ni napočil čas za razpravo o ključnih vprašanjih na mirovnih pogajanjih, vključno z določitvijo meja nove palestinske države. Namesto tega želi, da bi se pogovori osre-dotočali predvsem na izboljšavo življenjskih pogojev na zasedenem Zahodnem bregu. Poleg tega 59-letni Netanjahu vztraja, da je Jeruzalem nedeljiva prestolnica Izraela, medtem ko Palestinci želijo, da bi bil vzhodni Jeruzalem prestolnica njihove nove države. Med volilno kampanjo je tudi obljubljal strmo-glavljenje palestinskega gibanja Hamas, ki vlada na območju Gaze, in ustavitev njihovega raketnega obstreljevanja. Palestinski predsednik Mahmud Abas je že zatrdil, da z novo vlado ne bo razpravljal, če se ta ne bo zavzemala za mir. Kot pogoj za pogovore z njo je prek svojega tiskovnega predstavnika izpostavil tudi ureditev, osnovano na dveh državah, ustavitev izraelskega naseljevanja na spornih ozemljih in spoštovanje preteklih dogovorov. (STA) Benjamin Netanjahu ansa nato - 20 držav članic bo okrepilo svojo prisotnost v Afganistanu Obrambni ministri govorili o transformaciji zavezništva in odnosih z Gruzijo ter Ukrajino KRAKOV - V Krakovu se je včeraj končalo dvodnevno neformalno zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato. Ministri so največ pozornosti namenili vprašanju transformacije zavezništva in Natovim odzivnim silam (NRF), izrazili pa so tudi podporo Ukrajini in Gruziji pri vključevanju v zavezništvo. Obrambni ministri so največ pozornosti namenili vprašanju transformacije Nata in predstavitvi stališč držav, kako bo s silami NRF v prihodnosti. Nekatere države bi te sile rade uporabile tudi za dejavnosti izven 5. člena Washingtonske pogodbe, nekatere vztrajajo pri tem, da bi se te sile morale uporabljati le za kolektivno obrambo, ki je predpisana v 5. členu omenjene pogodbe, nekatere države pa poskušajo iz nabora sil, ki so predvidene za NRF, sestaviti nove oblike bolj stalnih enot, ki bi bile uporabne za hitrejše posege. Obrambni ministri Nata so govorili tudi o zavezniški mirnodobni poveljniški strukturi. Gre za nov predlog poveljniške strukture, ki pa je finančno precej obsežna, zaradi česar se v času finančne in gospodarske krize postavlja vprašanje, ali ne bi bilo možno takih predlogov izpolniti tudi na cenejši način. Pomembno je, da bi bila ta struktura bolj fleksibilna in bolj sposobna podpirati operacije ter ne bi bila vezana na stacionarno mesto v Bruslju. Na dnevnem redu drugega dne neformalnega zasedanja je bila tudi razprava o reformi sedeža Nata v Bruslju oziroma o predlogih generalnega sekretarja zavezništva Jaapa de Hoopa Schefferja. Pri tem gre za poskus, da se sedež Nata reformira v smeri večje integracije civilnega in vojaškega osebja, večje racionalizacije v smislu števila odborov, ki delujejo na sedežu zavezništva, in v smislu racionalizacije delovanja teh odborov. Ministri so spregovorili tudi o Gruziji in Ukrajini, ki sta na vrhu Nata v Bukarešti aprila lani dobili zagotovilo, da bosta nekoč postali članici zavezništva. Vsi so izrazili veliko podporo obema državama in zadovoljstvo ob dejstvu, da sta obe opravili obsežne reforme obrambnega in varnostnega sektorja. Vendar so ju ministri ob tem tudi opozorili, naj ne obljubita stvari, ki jih ne bosta mogli izpolniti. Obrambni ministri sicer niso govorili o tem, kdaj naj bi Gruzija in Ukrajina dobili akcijski načrt za članstvo (Map). Ameriški obrambni sekretar Robert Gates pa je po zaključku zasedanja obrambnih ministrov povedal, da je v minulih dneh do 20 držav članic Nata sporočilo, da bodo svojo prisotnost v Afganistanu okrepile bodisi na civilnem in voja- Neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata v Krakovu ansa škem področju bodisi na področju urjenja afganistanskih sil. Gates je med pogovori v Krakovu države pozval k povečanju sil v boju proti talibanom v Afganistanu in k pomoči pri urjenju afganistanske policije ter pri odpravljanju korupcije v afganistanski vladi. Ameriški obrambni minister se je dotaknil tudi ameriških načrtov o namestitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in pri tem zagotovil, da bo administracija ameriškega predsednika Baracka Obame pri sprejemanju odločitve o usodi omenjenega ščita upoštevala pomisleke Rusije, ki so jo načrti ZDA močno razburili. Obamova ekipa po navedbah Gatesa sicer še ni sprejela odločitve o tem, ali bo nadaljevala z uresničevanjem načrtov nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha o namestitvi omenjenega ščita na Poljskem in Češkem. Ta je po navedbah Washingtona namenjen zaščiti pred t. i. malopridnimi državami, kar pa Rusija zavrača. V luči odločitve kirgizistanskih oblasti o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča v Manasu pa je Gates izrazil upanje, da bi s predstavniki kirgizistanskih oblasti lahko dosegli "razumen" dogovor, s katerim bi preprečili zaprtje edine ameriške zračne baze v osrednji Aziji. Kirgizistanski predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj namreč podpisal zakon o zaprtju ameriškega oporišča v Manasu, ki je ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v sosednjem Afganistanu. (STA) Evropske borze krepko navzdol, nafta cenejša LONDON/FRANKFURT/PA-RIZ/NEW YORK - Tečaji delnic na evropskih borzah so včeraj v primerjavi s četrtkom potonili in dosegli najnižje ravni v zadnjih letih, indeksi na vodilnih evropskih borzah so zdrsnili za več kot tri odstotke. Negativen trend vlada tudi na newyor-ški borzi, prav tako se je pocenila nafta. Največji padec je zabeležil indeks Mibtel na milanski borzi, ki je v primerjavi s četrtkom zdrsnil za 4,92 odstotka na 12.804 točk. V Frankfurtu se je indeks DAX znižal za 4,76 odstotka na 4014,66 točke, indeks CAC 40 na pariški borzi za 4,25 odstotka na 2750,55 točke, v Londonu pa je indeks FTSE 100 pri 3,22-odstotnem padcu trgovanje končal pri 3889,06 točke. Naftni trg je prevzel negativni trend kapitalskih trgov. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v marcu se je na newyorški blagovni borzi pocenila za 1,68 dolarja na 37,80 dolarja za 159-litrski sod. Za sever-nomorsko nafto brent za dobavo v aprilu je bilo treba na londonski borzi odšteti 40,48 dolarja, kar je 1,51 dolarja manj kot v četrtek. Tečaj evra je v primerjavi s četrtkom padel. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra včeraj določila pri 1,2591 dolarja, medtem ko je v četrtek ta znašal 1,2705 dolarja. Argentina: Williamson naj zapusti državo BUENOS AIRES/VATIKAN - Argentinske oblasti so britanskega škofa Richarda Williamsona, ki je s svojimi spornimi izjavami o holokavstu nedavno razburil svet, pozvale, naj v desetih dneh zapusti državo, sicer mu grozi izgon. Vatikan te odločitve Argentine ni želel komentirati. Kot je pojasnil argentinski notranji minister Florencio Randazzi, so razlog za napovedani izgon "nepravilnosti pri njegovi dokumentaciji". "Škof je večkrat podal neresničen razlog svojega bivanja v državi, saj je trdil, da je uslužbenec civilne zveze La Tradicion, v resnici pa je bil duhovnik in vodja semenišča, ki ga vodi Bratovščina sv. Pija X.," je dejal Randazzi. Dodal je še, da je Williamson s svojimi izjavami o holokavstu "užalil argentinsko družbo, judovske skupnosti in vse človeštvo". Williamson je namreč za neko švedsko televizijo izrazil dvom v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih in v število Judov, ki so bili pobiti med drugimi svetovno vojno. Po njegovem prepričanju je v koncentracijskih taboriščih umrlo zgolj med 200.000 do 300.000 Judov, in ne šest milijonov. (STA) rusija - Oprostilna razsodba izzvala hude kritike Sodnik zahteval obnovo preiskave umora Politkovske MOSKVA - Ruski sodnik, ki je vodil sojenje štirim obtoženim sodelovanja pri umoru ruske novinarke Ane Politkovske, je po oprostilni sodbi včeraj zahteval obnovo preiskave. Porota je sicer v četrtek razsodila, da ni bilo zbranih dovolj dokazov o povezavi osumljenih z umorom. V odzivih na odločitev sta k nadaljevanju preiskave pozvali tudi ZDA in Francija. Kazenska preiskava se mora vrniti preiskovalcem. Cilj pa je najti ljudi, ki so vpleteni v ta zločin, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na ruski Interfax, dejal sodnik Jevgenij Zubov. Dodal je še, da bo takoj potrdil razsodbo porote. Za obnovo preiskave, v uspeh katere so nekatere ruske nevladne organizacije že izrazile dvom, se je zavzel dan potem, ko je porota presodila, da trojica moških - član ruske kriminalne policije Sergej Hadikurbanov in dva Če-čena, brata Džabrajl in Ibragim Mah- Ana Politkovska mudov, ni bila vpletena v umor novinarke. Oproščen je bil tudi četrti osumljenec, nekdanji časnik ruske tajne službe FSB Pavel Rjaguzov, ki naj bi priskrbel naslov novinarke in je bil obtožen zlorabe pooblastil. Domnevni morilec novinarke, Čečen Rustam Mah-mudov, ki naj bi Politkovsko ustrelil, je na begu, za njim pa je razpisana mednarodna tiralica. Tožilstvo je nemudoma napovedalo, da se bo zaradi napak, ki so bile storjene pri obravnavi primera pritožilo na razsodbo, ki jo je prineslo trimesečno sojenje. To ni uspelo v nobenem pogledu osvetliti dogodkov, povezanih z umorom novinarke, ki je bila znana po svojih ostrih kritikah Kremlja in so jo oktobra 2006 pred njenim stanovanjem umorili neznanci. K nadaljevanju preiskave sta Rusijo že pozvali ZDA in Francija. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so obenem izrazili obžalovanje, da umor Politkovske ostaja nerazrešen, na francoskem zunanjem ministrstvu pa so dejali, da je nujno, da morilce znane novinarke doseže roka pravice, piše AFP. Na razsodbo se je odzvala tudi organizacija za svobodo medijev Novinarji brez meja (RSF), ki je kritizirala potek sojenja. Kot so medtem sporočili iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), se razsodba uvršča v dolgo zgodovino "nesposobnosti ruskih oblasti", da priskrbi zaščito za novinarje. (STA) 1 4 Sobota, 21. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Stališče občinske uprave o odloku proti posilstvom »Prostovoljnih straž ne jemljemo v poštev« Ceretta:»Sile javnega reda že kapilarno nadzorujejo goriško območje « »Možnost, da bi organizirali obhodne prostovoljne straže, v Gorici sploh ne jemljemo v poštev.« Tako je goriški župan Ettore Romoli odgovoril na izjave deželnega tajnika Severne Lige Pietra Fontaninija, ki je po včerajšnji odobritvi zakonskega odloka proti posilstvom napovedal, da bo Severna Liga tudi v štirih glavnih mestih pokrajin dežele Furlanije-Julijske krajine v teku enega meseca organizirala prostovoljne straže (t.i. »ronde«). Goriški župan Romoli pa je zanikal možnost, da bi goriška uprava v tem trenutku nameravala ubrati to pot. »O tej možnosti nisem nikoli razmišljal. Goriška občinska uprava nima nikakršnega namena, da bi svoj teritorij opremila s prostovoljnimi obhodnimi stražami, saj goriški položaj sploh ni tako kritičen, da bi bile le-te potrebne. Če bi se v prihodnosti okoliščine spremenile in bi se tudi v našem mestu začeli soočati s hudimi varnostnimi težavami in posilstvi, bi občina in prefektura začeli o tem razpravljati,« je povedal goriški župan Romoli. Zdi se torej, da se je deželni tajnik Fontanini nekoliko prenaglil, ko je izjavil, da bo Severna Liga v Trstu, Vidmu, Pordenonu in v Gorici takoj poskrbela za organizacijo obhodnih prostovoljnih straž. Skupin prostovoljcev se lahko župani na podlagi novega odloka, ki ga je vlada soglasno odobrila, poslužujejo v dogovoru s prefektom. Na prefekturi bi morali tudi sestavljati sezname občanov, ki so pripravljeni na sodelovanje v varnostnih akcijah. Obhodne prostovoljne straže, ki ne bodo oborožene, naj bi sestavljali predvsem bivši predstavniki sil javnega reda. »Tovrstno odločitev bi moral sprejeti občinski odbor, sploh pa se mi ne zdi, da imamo v Gorici tako hude težave s kriminalom. V slučaju, da bi občani izrazili željo po organizaciji prostovoljnih straž, bomo problem obravnavali v odboru, prepričan pa sem, da te potrebe pri nas ni,« je povedal goriški občinski odbornik za varnost Stefano Ceretta, ki je bil izvoljen v vrstah Severne Lige. »Sile javnega reda med drugim že izredno kapilarno nadzorujejo goriško območje,« je še dodal Ce-retta. (Ale) gorica - Telovadnica za rehabilitacijo prizadetih otrok Selitev v nove prostore Starši na srečanju s komisijo za enake možnosti: »Težave tudi s prevozom in podpornim osebjem« Starši in člani občinske komisije za enake možnosti in socialo na včerajšnjem srečanju na goriškem županstvu bumbaca Danes naj bi se začela selitev telovadnice za rehabilitacijo prizadetih otrok iz začasnega sedeža v osnovni šoli Fumagalli v nove prostore, ki jih je zdravstveno podjetje uredilo v parku Basaglia. Ob problemu telovadnice, ki bo v primernejši lokaciji začela delovati prihodnji teden, pa se starši otrok, ki jo obiskujejo, soočajo s celo vrsto drugih težav, o katerih so včeraj spregovorili pred člani komisije za enake možnosti in socialo v goriškem občinskem svetu. Na srečanju, ki ga je sklical občinski svetnik in predsednik komisije za enake možnosti Franco Hassek, sta bili prisotni tudi občinska odbornica Silvana Romano in občinska funkcionarka Manuela Salvadei, medtem ko se na vabilo niso odzvali predstavniki goriškega zdravstvenega podjetja. Starši so povedali, da so storitve, ki bi jih morala goriška občina nuditi njihovim sinovom, dokaj pomanjkljive. Med nerešenimi vozli so na primer izpostavili prevo- ze, ki ne zadoščajo njihovim potrebam, pa tudi odsotnost podpornega osebja v poletnih centrih in pri raznih dejavnostih, ki jih otrokom nudijo šole. »Prisiljeni smo, da si naložimo tudi naloge, ki so v pristojnosti javne uprave,« so o svoji vsakdanji stiski ganjeno pripovedovali starši. Goriška občinska odbornica Silvana Romano je v zvezi s problemom prevozov povedala, da se občina že dogovarja z deželnim odbornikom za zdravstvo Vladimirom Kosicem in koordinacijo goriških invalidskih združenj, da bi prišlo do izboljšanja te storitve za prizadete in onkološke bolnike. Has-sek pa je predstavil dokument, ki ga bo preučila pristojna komisija, v katerem so navedene številne problematike, od prekratkega urnika poletnih centrov in pomanjkanja javnih prevozov za prizadete do sodelovanja med družinami in zdravstvenim podjetjem ter izboljšanja storitev za prizadete otroke. (Ale) gorica - Gorivo Prevozniki imajo pravico do davčnega odbitka Erminio Gianesini bumbaca Potrditev, da imajo italijanski prevozniki pravico do davčnega odbitka na stroških za gorivo, ki so ga kupili v Sloveniji, je imela za načelnika skupine prevoznikov pri goriški zvezi industrijcev Er-minia Gianesinija grenak priokus. »Italijansko finančno ministrstvo je končno potrdilo to, kar je goriška zveza indu-strijcev ocenjevala že od vsega začetka: od cene dizelskega goriva, ki ga kupijo v Sloveniji, lahko prevozniki na podlagi italijanske zakonodaje odbijejo davek. Žal se je svojčas razširil nasproten glas, zaradi tega pa so se mnogi prevozniki odpovedali nakupu goriva čez mejo, kjer bi bistveno prihranili,« je povedal Gianesini. Z njim soglaša poddirektor zveze industrijcev Giorgio Bressan, ki je poudaril, da je bila zveza že od marca lani, ko je podpisala pogodbo s slovensko družbo Petrol, prepričana, da ima prav. »Izvedenci, s katerimi smo se posvetovali, so namreč vedno trdili, da je pomembna povezava med ceno za nakup goriva in aktivnostjo podjetja, ne pa kraj, kjer se gorivo kupuje in uporablja,« je pojasnil Bressan. Gianesini je podčrtal, da je bilo goriškemu prevoznemu sektorju ob padcu proste cone zajamčeno, da bo deležen podpore za kritje močnih izgub. »Še vedno pričakujemo, da se institucije povsem aktivirajo. Medtem je kriza, ki smo jo mi že pred časom predvidevali, dobila še večje in hujše razsežnosti,« je povedal Gia-nesini in spomnil na podatke goriške mo-torizacije, ki kažejo, da se je v zadnjih desetih letih število obrtniških in industrijskih podjetij močno skrčilo. Leta 1999 jih je bilo 409, danes pa 284. »Vzporedno zapirajo tudi prevozna podjetja, ki pa bi si zaslužila isto pozornost , ki so jo na Goriškem deležne druge gospodarske dejavnosti,« je zaključil Gianesini. (Ale) gorica - Zahtevajo odstop bivših članov SKP: »Oropani zaradi Bianchinija in Sosola« Goriško vodstvo Stranke komunistične prenove zahteva odstop svojih bivših članov Livia Bianchinija iz občinskega sveta in Marjana Sosola iz rajonskega sveta. »Zaradi prestopa Bianchinija in Sosola k nekemu novemu in drugačnemu političnemu osebku je očitno, da ne moreta več zagovarjati stališč SKP, ki ju je vključila v svoje kandidatne liste, na katerih sta bila izvoljena z njenimi glasovi,« opozarja goriški direktiv stranke in dodaja: »Naj spomnimo, da je tovariš Bianchini pravilno kritiziral početje občinskega svetnika Aleša Waltritscha, ki je bil izvoljen na listi Foruma in je potem prestopil v Demokratsko stranko, ne da bil odstopil z mesta občinskega svetnika. Pričakujemo, da bosta doslednost in elementarni občutek korektnosti privedla omenjena tovariša, da bosta prepustila mesto tem, ki bodo zastopali zahteve članov in somišljenikov naše stranke. Če tega ne bosta storila, bo SKP oropana zakonite pravice do predstavništva v občinskem svetu. To pravico so osvojili njena lista, njeni volivci ter delo in napor tovarišev, ki so bili angažirani v volilni kampanji.« gorica - Osumljeni oče Sodnik zamrznil odločitev o priporu Ni upanja, da si bo otrok opomogel, četudi bo preživel Sodnik za predhodne preiskave je zamrznil odločitev o zahtevi pripora za 24-letnega Goričana Marca Morattija, ki je osumljen trpinčenja in poskusa umora svojega sinčka, tedaj starega 40 dni. Nadaljnji pripor za mladeniča, ki je zaprt v goriški kaznilnici, je zahteval državni tožilec. Med včerajšnjo obravnavo je Moratti, ki ga brani odvetnik Alfredo Russo, odgovarjal na sodnikova vprašanja, a vsebina odgovorov ni znana. Njegov odvetnik pravi, da so poškodbe na otročiču posledica naključnih nesrečnih okoliščin in nikakor ne namernega nasilja. To bodo morali potrditi ali ovreči zdravniki; državni tožilec Marco Panzeri, ki koordinira preiskavo, je že poveril sodnemu zdravniku nalogo, da preveri izvor hematomov in poškodb na vsem otrokovem telescu, tudi na možganih. Zdi se, da je otrok dobil udarce v več okoliščinah, najhujše poškodbe pa celo nekaj dni pred prihodom v bolnišnico. Še vedno je v pridržani prognozi v Vidmu in ni upanja, da - četudi preživi - ne bo na njem trajnih in hudih posledic udarcev. gorica - Prispevki pokrajinskega odborništva za šport Šport briše meje Projektu EuroGoSport bodo namenili 165.000 evrov - Društva morajo prošnje vložiti do 31. marca Športne pobude za mladino, ki imajo čezmejni značaj, bodo tudi v letošnjem proračunu goriške pokrajine deležne velike pozornosti. Pokrajinsko odbor-ništvo za šport bo namreč vložilo v projekt EuroGoSport kar 165.000 evrov, potem ko mu jih je že v zadnjih dveh letih namenila okrog 300.000. »Projekt EuroGoSport, ki ga je pokrajina začela izvajati leta 2007 s pomočjo ministrstva za mlade in dežele FJK, se bo letos zaključil. S financiranjem čez-mejnih športnih pobud za mladino bomo skušali nadaljevati tudi v prihodnje, naloga pa bo veliko težja, saj ne verjamem, da bomo ponovno deležni tako obsežnega državnega prispevka,« je povedala goriška pokrajinska odbornica za šport Sara Vito, ki je včeraj predstavila lanski obračun prispevkov, ki jih je pokrajina namenila športnemu in rekreacijskemu področju. »Najtežja« postavka - 155.000 evrov - je bila v letu 2008 namenjena ravno projektu EuroGoSport, skupno pa je bilo v šport in športne objekte vloženih 666.842 evrov. »Medtem ko so v mnogih drugih pokrajinah krčili prispevke za šport, jih je naša uprava zvišala. V letu 2007 smo namreč v šport vložili okrog 100.000 evrov manj kot lani,« je povedala Vitova in pojasnila: »Razlika je bila predvsem odvisna od povišane vsote, ki smo jo namenili posegom za izboljšanje športnih objektov. Za popravila in posodobitve smo namreč do- Sara Vito bumbaca delili 113.400 evrov, to vsoto pa so s svojimi prispevki okrepile še občine, s katerimi smo podpisali sporazum o sodelovanju. Računamo, da bomo letos popravilom športnih objektov namenili še več sredstev.« Najvišji prispevek - 30.000 evrov - je pokrajina vložila v nakup tribune za nogometno igrišče v Gradišču, kjer igra ekipa C-lige Itala San Marco, z 20.000 evri pa je pokrajina prispevala k dokončanju športnega središča v Matrinščini in izboljšanju razsvetljave na baseball igrišču v Ronkah. Vitova je ne nazadnje spomnila, da bodo morala športna, rekreativna in speleološka društva, ki želijo prejeti pokrajinski prispevek, vložiti prošnje do 31. marca. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. februarja 2009 1 5 gorica - Čezmejna naveza italijanskih in slovenskih letalcev Alpe Adria Aero Club ima načrt za oživitev letališča Zagotavljajo tudi finančno podlago - »Gluha ušesa« pristojnih oblasti Zdi se, da so vsa prizadevanja za ponovni vzlet goriškega letališča obsojena na propad, njegovo območje pa na razpad. To lahko ugotavljamo v luči zadnjih dogodkov. Pred nekaj dnevi je italijanska letalska ustanova ENAC namreč izdala Notam sporočilo o prekinitvi vseh tamkajšnjih letalskih dejavnosti, kar pomeni zaprtje goriškega letališča. V zid pa je trčilo tudi novopečeno združenje Alpe Adria Aero Club d'Europa, ki v svojih vrstah združuje italijanske in slovenske letalce ter ima na razpolago pet letal z različnimi značilnostmi. Pripravili so načrt o oživitvi letališča in zbrali za obnovo potrebni denar. Kljub temu njihova zahteva, da naj v zameno za naložbo dobijo dovoljenje o samostojnem upravljanju letališča, ni prodrla, čeprav so pred časom dobili zagotovilo, da na to lahko računajo. V četrtek so namreč trčili ob zahtevo teritorialnega ENAC-ovega vodstva, da naj privolijo v konzorcij oz. skupno upravljanje s sedanjimi uporabniki letališča, kar je za člane Alpe Adria Aero Cluba naravnost nerazumljivo in nesprejemljivo, saj bi morali deliti z drugimi lastno investicijo. Hladni prhi je sledila prizadetost, saj so v načrt vložili ne le svoje najboljše sile in šestmesečno garaško delo, temveč tudi navdušenje, da bodo vrnili blišč kraju, ki je za Gorico tako po zgodovinski kot okoljski plati neprecenljiv. Vendar se še ne dajo, pravi Claudio Paulin iz Alpe Adria Aero Cluba. Na ENAC bodo naslovili še zadnje pismo, v njem vnovič obnovili potencial svojega načrta ter ponovili obveze in odgovornosti, ki jih prevzemajo nase. »Če ne bomo dobili zelene luči, bomo svojo ponudbo in načrt dokončno preklicali. Vsi skupaj - tako Paulin - bomo v tem primeru oropani velike priložnosti.« Pridružujemo se mnenju, da je odklonilno stališče pristojnih oblasti spričo se- danjega razsula ter odsotnosti alternativnih in prepričljivih načrtov težko razumljivo. Še huje pa bi bilo - kot je tudi slišati -, da naj bi proti združenju Alpe Adria Aero Club d'Europa rovarile lokalne sile z nacionalističnimi argumenti, češ da slovenska letala in letalci ne sodijo na goriško letališče. »Med nami je več Slovencev, domala vsa naša letala so registrirana v Sloveniji, člani združenja pa prihajamo z obeh strani meje, kar je za letališče, ki "sedi" na meji in ki mora iskati evropsko razsežnost, le dodatna vrednost. V to verjamemo, zato smo v oživitev letališča pripravljeni vlagati ideje in denar. Naš načrt je oprijemljiv in ima finančno podlago. Prvič se dogaja, da so zasebniki pripravljeni vložiti v konkreten projekt lastna sredstva, ne da bi pričakovali finančne pomoči javnih ustanov, kot počenjajo vsi tisti, ki so napovedovali oživitev letališča, a je napovedim sledilo še večje razsulo,« opozarja Paulin. Alpe Adria Aero Club d'Europa je predvidel obnovo štirih poslopij letališča; pri nekaterih bo potrebna odprava azbestnih kritin, del stavb pa namerava opremiti s fo-tovoltaičnimi paneli. Obnovili bi črpalko goriva in progo za ljubitelje letalskih modelov, obudili letalsko šolo in padalsko dejavnost, odprli okrepčevalnico, ovrednotili naravno okolje in prirejali letalske mitinge, vse to ob primernem zagotavljanju varnosti. Pripravljeni so tudi prevzeti edinega uslužbenca letališča, ki je tam zaposlen že 40 let in se mu izteka delovna doba. Posegom so namenili 160 tisoč evrov, pripravili pa so tudi projekta, vredna po milijon evrov, ki bi ju za potrebe goriškega letališča črpali iz evropskih skladov. Letos poteka sto let od prvega Rusja-novega poleta. To je idealna priložnost za oživitev letališča. Načrt je že izdelan. (ide) Razpadajoča stavba na goriškem letališču (levo), ptičji pogled na območje (desno) bumbaca gorica - Parkiranje v modrih conah S ponedeljkom naprave Europark spet uporabne Polnjenje naprav poteka v uradu ekonomata na goriški občini S ponedeljkom bo v Gorici spet mogoče napolniti z novim denarjem naprave Europark za brezgotovinsko plačevanje parkirnine v modrih conah. Goriška občina je namreč sprejela sklep o nakupu IRIS-ovih naprav. V četrtek je IRIS izročil poveljstvu mestnih redarjev vse potrebno, da lahko upravlja z napravami Eur-park »Pico«, ki jih za brezgotovinsko plačevanje parkirnine uporablja skupaj 2.800 občanov oz. podjetij. Včeraj dopoldne so tehniki IRIS-a prišli pojasnit tehnične vidike; na osnovi pridobljenega znanja in po prevzemu vsega potrebnega je goriška občina sedaj pripravljena na polnjenje naprav Europark. To bo možno od ponedeljka, 23. februarja, dalje v občinski blagajni v uradu ekonomata, kjer bodo Goričani, ki prebivajo v conah A in B, lahko obnovili tudi abonma za parkirnino. Urad za polnjenje naprav Europark je odprt od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.30 in 17.30. Obenem občina sporoča, da za nove abonmaje in težave pri delovanju Europarka se morajo občani obrniti na poveljstvo goriških mestnih redarjev. Kot znano, je goriška občina s prvim januarjem začela samostojno upravljati parkirišča proti plačilu, za nadzor nad modrimi conami pa je poverjena zadruga Arcobaleno. gorica - CISL Brusciano • V I • pričakuje ponoven mandat Umberto Brusciano bumbaca Včeraj se je na goriškem sejemskem razstavišču začel dvodnevni kongres goriškega sindikata CISL, ki bo danes izglasoval svoje vodstvo. Na mestu pokrajinskega tajnika bo po vsej verjetnosti potrjen Umberto Brusciano, ki je vodil goriški sindikat v zadnji mandatni dobi. Včeraj pa so členi sindikata, ki danes šteje 14.000 vpisanih, razpravljali o gospodarstvu in zaposlenosti na Goriškem. »Če za trenutek spregledamo podatke o zaposlovanju, ki ga je najprej finančna, nato pa še gospodarska kriza zaustavila, je na Goriškem zaskrbljujoča predvsem odsotnost projekta, ki bi dal novega zagona proizvodnji,« je v svojem posegu povedal Brusciano in nadaljeval: »V teh letih je sindikat CISL stalno zahteval, da bi prišlo do omizja med upravami, predstavniki delavcev in podjetniki za uresničitev pokrajinskega pakta za razvoj. Z izjemo najav nismo doslej videli skoraj ničesar.« »Recept« sindikata CISL za spodbujanje goriškega gospodarstva zaobjema različna področja, od uradov za zaposlovanje, ki bi jih bilo treba po njihovem prepričanju okrepiti, do zaščite obrtniških dejavnosti ter obstoječih industrij z ovrednotenjem povezav med tržiškim teritorijem in okolico. »Ob ovrednotenju obstoječega je za jamčenje delovnih mest potrebna tudi di-verzifikacija, druga pomembna vprašanja pa so turizem, podjetja za javne storitve in trgovina,« je še povedal Brusciano in dodal: »Na področju trgovine predlagamo, naj namenijo javne uprave več pozornosti zgodovinskim mestnim središčem. Sindikati pa bomo skušali v kratkem podpisati sporazum s predstavniki veleblagovnice Ikea v Vilešu, ki jih želimo spodbuditi k zaposlovanju oseb, ki so v pokrajinskih seznamih brezposelnih.« V popoldanskem delu kongresa je bil na vrsti poseg deželnega tajnika CISL Giovannija Fanie, danes pa bo ob izvolitvi pokrajinskega tajnika glavni dogodek obisk tajnika birmanskega sindikata Tuna in zveznega tajnika sindikata CISL Giorgia Santinija. ob stoletnici - Goriška antološka razstava sprožila zanimanje za slikarjevo življenje in delo Polkrožni griček je Mušičeva Gorica Quinzi: Graniten odnos do Goriške - Mislejeva predstavila publikacijo, ki prinaša marsikatero manj poznano plat umetnikovega življenja in dela GORIŠKA OBČINA Mušič »spregledan« Goriška občina je popolnoma spregledala stoletnico Mušičevega rojstva, čeprav je bil slikar častni občan Gorice. Na to opozarja občinski svetnik Aleš Waltritsch, ki je na zadnji seji občinskega sveta naslovil vprašanje na odbornika za kulturo Antonia Deve-taga. Waltritsch je še dodatno podaljšal domet svoje kritike. Mestne upravitelje je tudi opozoril, da so v zadnjem mesecu potekala obeleževanja še treh stoletnic, ki so povezane z Gorico, in sicer stoletnica futurizma, Glasbene matice in bratov Rusjan. Pri nobeni od teh pobud občine ni bilo na spregled. Devetag je povedal, da nekaj pripravljajo glede futurizma, glede ostalega pa se že drugi s tem ukvarjajo. »S takšnim odgovorom oz. izgovorom je priznal, da je občina te obletnice spregledala,« je zaključil Waltritsch. Quinzi, Sgubinova in Mislejeva bumbaca »Antološka razstava, ki so jo v palači Attems Petzenstein leta 2003 posvetili Zoranu Mušiču, je bila za Gorico pravi dogodek. Nekateri so si jo ogledali celo sedemkrat. Sprožila je navdušenje za življenjsko zgodbo in delo slikarja, ki je bil neposredno vezan na duhovni humus posoškega mesta.« Tako je povedala ravnateljica goriških Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin na prvem srečanju iz niza, ki bo do aprila poglabljal osebnosti 20. stoletja. Na omenjeno razstavo se je navezala tudi ravnateljica Pilonove galerije iz Ajdovščine, Irene Mi-slej, ki je spregovorila o publikaciji, s katero so pri ajdovskem hramu obeležili stoletnico Mušičevega rojstva. Nič celebrativnega, pač pa študijski katalog o odnosih z Goriško, ki prinaša marsikatero manj poznano plat umetnikovega življenja in dela, predvsem pa ne zamolči ničesar, saj poglablja tudi doslej bolj ali manj prikrite vidike Mušičeve življenjske poti. Na goriškem večeru sta bila prisotna tudi dva izmed avtorjev, ki so sooblikovali publikacijo, in sicer Gojko Zupan in Alenka Puhar, ki sta prišla iz Ljubljane. V drugem delu srečanja, ki je bilo kar dobro obiskano, je kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi predstavil Mušičeve goriške trenutke in spomnil na rojstno Bukovico, ki gleda na Kras in na mehke vipavske griče, ki spominjajo na Brda. Tu je družina živela vse do prve svetovne vojne, ko se začne tudi umetnikova tri desetletja dolga nomadska pot, in sicer do drugega povojnega obdobja in postanka v Benetkah. Bukovica bo v medvojnem obdobju izginila iz njegove biografije na račun Gorice, ki bo predvsem po letu 1945 predstavljala izbiro zahodnega sveta, saj bo vas na obronkih Vipavske doline ostala na jugoslovanski strani mejne črte. Skoraj sočasno se bodo izgubile tudi strešice na umetnikovem priimku. V Gorico se je Mušič pogosto vračal, ne nazadnje leta 1971, ko je na pokopališču v Šmartnem oblikoval nagrobnik staršev. V Gorici je tudi razstavljal vse od leta 1948, pomembnejši antološki postavitvi pa sta bili leta 1979 in 2003. Najpomembnejše »goriško« obdobje pa sega v poletje leta 1945, ko je definitivno zapustil Ljubljano oz. Jugoslavijo ter preživel tri mesece v posoškem mestu. Takrat se je izrisala njegova poetika, pravzaprav lirika, ki po dachavski tragediji izlušči iz figurativne podobe bistvo ter osmisli praznino; takrat izbere pot, ki ga bo peljala v Benetke. Gorica bo vseskozi prisotna v njegovem opusu v obliki polkrožne oblike grička, gorice seveda, od dalmatinskih mehkih oblik do sienskih gričev, ne nazadnje so tu tudi dachavske glave mrličev iz znanega ciklusa. Gre pravzaprav za graniten odnos do Gorice, je na srečanju povedal Saša Quinzi. 1 6 Sobota, 21. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Obrat podjetja Vouk dokončno odpisali Na »pogorišču« tovarne stanovanjsko naselje Zadnji delavec: »Sramota za mesto, da je dovolilo propad cvetočega podjetja Pred nekaj dnevi so s pročelja industrijskega obrata ob pevmskem mostu v Gorici sneli še zadnji znak, ki je opozarjal, da je tam do pred kratkim domovalo podjetje Vouk. Z odstranitvijo velikega napisa z imenom podjetja so se žal uresničile večletne črne napovedi o dokončnem zaprtju nekoč priznanega in uspešnega industrijskega obrata. Na njegovem mestu bo zrasel stanovanjski kompleks. Maloštevilni Goričani ne vedo za tovarno, ki je rezala kruh stotinam uslužbencem (in njihovim družinam, seveda). Sredi petdesetih let je bil Voukov obrat poznan kot livarna, kasneje pa je svojo dejavnost preusmeril v izdelovanje tekstilnih strojev, ki so jih prodajali po vsem svetu. Čeprav ni šlo za veliko tovarno - v najbolj uspešnih časih je štela kakih 180 uslužbencev -, so bili njeni izdelki zelo iskani in so jo v krogih tekstilne stroke postavljali med vodilne proizvajalke tehnične opreme na svetovni ravni. O Vouku so govorili, da je neke vrste Ferrari na področju industrijske preje in tkanja. Ob vsem tem gre podčrtati tudi dejstvo, da je podjetnik Vouk Florjan Planinšček (zgoraj); s pročelja tovarne Vouk so pred dnevi odpravili tudi napis z imenom podjetja; na fotografijah je stavba pred odstranitvijo napisa (desno) in po njej (levo) foto vip, bumbaca sprejemal skoraj izključno domačo delovno silo. Kot je sam pravil, mu je le-ta zagotavljala resen in zanesljiv pristop do dela, pa tudi delavci so tovarno imeli za nekaj svojega in so bili nanjo ponosni. Čutili so, da so soustvarjalci odličnih izdelkov z zelo čislano blagovno znamko. O tem, zakaj je prišlo do nazadovanja na tržišču in do prekinitve proizvodnje, smo poklepetali s Florjanom Planinščkom iz Števerjana, ki je trenutno zadnji delavec v bivših Voukovih halah. Brez dlak na jeziku nam je povedal, da je prava sramota za Gorico, da je dovolila propad tako cvetočega podjetja. Z žalostjo in zaprepade-nostjo nam je pojasnil, da so se težave pričele pred približno desetimi leti. Tedaj so tovarno Vouk obtožili, da je deloma kopirala neke pomožne stroje. Kasneje se je izkazalo, da obtožbe niso bile povsem utemeljene. Tovarno v težavah je medtem odkupilo veliko podjetje iz severne Italije, ki je utečeno dejavnost začelo seliti drugam in s tem zmanjševati delovno silo. Začeli so seliti tudi proizvodne stroje, celo na Kitajsko, toda izkazalo se je, da brez strokovno podkovane delovne sile tudi tehnično še tako izpopolnjeni stroji niso sposobni izdelovati kvalitetnih izdelkov. Med tem časom je novi lastnik zgradil proizvodne hale s podobno dejavnostjo v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami z obljubo, da bo večina Voukove delovne sile prešla na novo lokacijo. Za to se je zavzela tudi Brancatijeva občinska uprava, a kasneje se je izkazalo, da je šlo za prazne obljube. Od lanskega poletja dalje so začeli delavce trumoma odpuščati. Delo so izgubili skoraj vsi delavci, ki so Voukovo tovarno postavljali na noge. Pri Vouku je delalo veliko Sovo-denjcev, Števerjancev, Štmavercev, v novih halah v bližini Sovodenj pa so v glavnem zaposleni tujci. Delavci in vsi tisti, ki so bili povezani z Voukovo proizvodnjo, se čutijo opeharjene in do neke mere okradene. Ne gre jim v glavo, da so bili vodstvo podjetja in javne uprave tako naivni, da so dovolili izničenje dejavnosti, ki so jo s požrtvovalnostjo gradili toliko let. Da bo mera polna, bodo vse proizvodne hale Voukove tovarne v kratkem podrli, na njihovem mestu pa bodo zgradili stanovanjsko naselje za več sto ljudi. Sprašujemo se, ali je naselje zares potrebno, ko pa vidimo, da so mnoga stanovanja v središču mesta zaprta in nič ne kaže, da bi jih pripravili za vselitev. To pa je že druga zgodba, ki v nobenem primeru ne bo nadomestila zaprtja tovarne, ki pripada zgodovine Gorice. (vip) Trčenje dveh tovornih vozil V kraju Globno med Desklami in Pla-vami je včeraj zjutraj prišlo do čelnega trčenja dveh tovornih vozil. Povzročil ga je 24-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil proti Desklam in je v ostrem levem ovinku zapeljal na nasprotno stran ceste. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal 41-letni voznik drugega tovornega vozila. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je 41-letni voznik lažje telesno poškodoval, njegov 28-letni sopotnik pa jo je odnesel brez poškodb. Poškodovancu so reševalci na kraju nesreče nudili zdravniško pomoč, nato pa je bil prepeljan v šempetrsko bolnišnico. Tudi povzročitelj nesreče je utrpel lažje poškodbe, alkotest pa je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola, saj so mu policisti namerili kar 0,78 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi tega je bil pridržan v policijskih prostorih, zoper njega pa bodo podali tudi obdol-žilni predlog na pristojno sodišče. (nn) Volilna pravica tujcev »Tujci iz drugih držav EU, ki živijo v Gorici, imajo pravico do udeležbe na prihodnjih evropskih volitvah. Na podlagi odloka, ki ga je izdalo italijansko notranje ministrstvo, lahko glasujejo tudi za italijanske kandidate. Če želijo imeti to pravico, pa se morajo do 9. marca na občini vpisati v volilne sezname.« Na to opozarja Pietro Pipi, predstavnik goriških radikalcev, ki so na to temo začeli informativno kampanjo. »Občina bi morala že pred časom odposlati vsem tujim državljanom EU, ki živijo v Gorici, obvestilo, v katerem bi jih informirala o njihovih pravicah. Tega pa še ni naredila,« opozarja Pipi. Zabava pozno v noč Goriška občina je zaradi pustnih praznovanj začasno zamrznila odlok, ki prepoveduje javnim lokalom v ožjem mestnem središču, da delujejo po 1. uri ponoči. Lokali bodo lahko odprti s podaljšanim urnikom z današnjim dnem do torka, 24. februarja. Dijaško zborovanje o krizi Danes z začetkom ob 10. uri bo v Ki-nemaxu na Travniku zborovanje dijakov goriškega liceja Duca Degli Abruz-zi, ki bo namenjeno učinkom gospodarske krize. Predavali bodo pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Li-va, občinska odbornika Fabio Gentile in Francesco del Sordi, goriški tajnik Demokratske stranke Guseppe Cin-golani in predsednik goriške zveze trgovcev ASCOM Pio Traini. kromberk - Mip Računajo na denar za plače Vodstvo novogoriškega mesnopre-delovalnega podjetja Mip je na včerajšnji seji nadzornega sveta razpravljalo o nadaljnjih korakih pri reševanju težavne likvidnostne situacije. O tem se je vodstvo Mipa v četrtek pogovarjalo z bankami upnicami, katerim dolguje okoli 100 milijonov evrov, a po sestanku niso želeli dajati izjav. Nastalo situacijo so želeli v Mipu rešiti z dokapitalizacijo, a je bila ponudba Panvite za lastniški vstop v Mip v torek zavrnjena. Ker je ne nameravajo dopolniti, je zanje zgodba z Mipom končana. Po včerajšnji seji nadzornega sveta družbe so iz Mipa sporočili, da je poslovodstvo družbe obravnavalo zavezujočo ponudbo Panvite in jo temeljito analiziralo. Znova so poudarili, da Panvitina ponudba ni bila v skladu s predponudbo, sestavljena pa naj ne bi bila tako, da bi reševala zastavljene cilje dokapitalizacije skupine Mip in zagotavljala ohranjanje delovanja celotne skupine. »Zdaj so na voljo druge opcije. Nadaljnje rešitve so usmerjene v analizo teh opcij, ki zagotavljajo nadaljnji obstoj celotne skupine Mip (Mipa, Pomurke in ostalih družb v skupini Mip),« so še zapisali v včerajšnji izjavi za javnost. Poudarili so tudi, da je večina delavcev v proizvodnji in v podpornih službah na čakanju ter da zaposleni delajo le v obratih, za katere je zagotovljena surovina. Kar zadeva plače zaposlenih, pa računajo, da bi lahko s planiranimi prilivi še v tem mesecu zagotovili sredstva zanje. (nn) solkan - Podjetje Instrumentation Technologies v pretesnih prostorih ■ I •• «v v • v • Lokacijo iščejo tudi čez mejo O širitvi so se pogovarjali s predstavniki novogoriške, ajdovske in tudi goriške občine - Število zaposlenih nameravajo povečati za 10 do 15 ljudi VRTOCE Avtomobil pristal tik nad Vipavo in se vžgal V četrtek malo pred polnočjo se je na lokalni cesti izven naselja Vrto-če med Mirnom in Renčami zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 30-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Nove Gorice. Voznik je v levem ovinku v bližini Vrtoč zapeljal na desno bankino, od tam pa je vozilo zaneslo v levo in preko levega roba vozišča, kjer se je avtomobil prevračal proti strugi reke Vipave in obstal na kolesih tik nad rečnim bregom. Takoj po nesreči je 33-le-tni sovoznik hudo poškodovanemu vozniku pomagal iz vozila. Le nekaj trenutkov po tem, ko sta bila oba že zunaj vozila, se je avtomobil znamke Renault 5 vžgal in začel goreti. Na kraj prometne nezgode sta se kmalu po njej pripeljala policista šempetrske policijske postaje. Obema ponesrečencema sta pomagala do ceste, kjer sta jima nudila prvo pomoč, kasneje pa sta bila oba z reševalnim vozilom odpeljana v splošno bolnišnico v Šempeter pri Gorici. (nn) Prostori podjetja Instrumentation Technologies v industrijski coni v Solkanu foto n.n. Solkansko podjetje Instrumentation Technologies, ki je lani prejelo Zlato gazelo - priznanje za najboljše med najhitreje rastočimi slovenskimi podjetji -, je med redkimi družbami, ki ne čutijo posledic gospodarske krize. Vodilno je na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev in raziskovalnih laboratorijih po celem svetu. Ker so vezani na velike projekte, ki so dolgoročno financirani, so trenutno v pravem razcvetu. Že letos nameravajo na trg poslati štiri nove izdelke, ki se bodo pridružili obstoječim štirim v izdelčni skupini Libera. Učinki lansiranja novih produktov naj bi bili znani v letu 2010, ko v podjetju pričakujejo, da bodo presegli 10 milijonov evrov prometa. V marcu leta 2006 so se preselili v nove poslovne prostore v industrijski coni v Solkanu. Ob selitvi je imela družba 23 zaposlenih, prostori, v katerih jih danes dela že 45, pa so bili di- menzionirani za trideset ljudi. Ker nameravajo letos število zaposlenih povečati za 10 do 15 ljudi, že dalj časa razmišljajo o povečanju prostorskih kapacitet. O tem so se pogovarjali že s predstavniki novogoriške in ajdovske občine, bili pa so tudi na goriški občini, saj so se pripravljeni ob dobri ponudbi preseliti oz. del svojega delovanja preseliti tudi onkraj meje. Kot je povedala Hermina Ogrič, ki v družbi skrbi za odnose z javnostmi, konkretnih odgovorov s strani treh občin še niso prejeli. Dodala je, da trenutno še shajajo v obstoječih prostorih, najkasneje v roku dveh let pa bodo postali absolutno pretesni. »Ob obstoječi stavbi sicer imamo še eno parcelo, a da bi zgradili še eno podobno veliko stavbo, nima smisla, saj vemo, da nas bo čez tri leta trikrat toliko kot danes,« je zaključila. Nace Novak GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 21. februarja 2009 1 7 /— nova gorica Ukradeni stroji in njihovi deli gredo za med V noči s srede na četrtek je neznanec v vinogradu na Slapu pri Vipavi s tam parkiranega bagerja ukradel štiri luči, iz rezervoarja stroja pa iztočil okoli 300 litrov dizelskega goriva. Podjetnika je oškodoval za okoli 500 evrov; zoper storilca, za katerim policisti še poizvedujejo, bo napisana kazenska ovadba. V Šempetru pri Gorici je v isti noči nekdo ukradel mul-čer znamke International in frezo Ma-letti 150 ter na sosednji parceli še multikultivator Valpadana. Oškodovancema je povzročil za okoli 3.500 evrov škode. Na deponiji lesa pod viaduktom hitre ceste na Vogrskem je neznanec v noči na četrtek ukradel klešče s hidravličnim rotatorjem za nalaganje hlodovine. Podjetnika, ki se ukvarja s spravilom lesa, je oškodoval za okoli 700 evrov. Do kraje je v isti noči prišlo tudi na gradbišču ceste Idrija-Godovič, kjer je neznanec vlomil v gradbeni kontejner cestnega podjetja. Od tam je odtujil agregat Honda, udarni kladivi Bosch in Hil-ti, vibracijski vrtalni stroj in kotno bru-silko Iskra, motorno žago Stihl ter 50 metrov električnega podaljška; podjetje je oškodoval za okoli 5.000 evrov, so sporočili novogoriški policisti. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 26. februarja, ob 20.45 bo koncert Do-novana; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GOR-MITI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; pred-prodaja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽI- O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 ČU bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri iz niza »Piccolipalchi« gledališka predstava »Parole matte«; v četrtek in petek, 26. in 27. februarja, ob 20.45 bo Ottavia Piccolo igrala v gledališki predstavi »La commedia di Candido«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes, 21. februarja, ob 20. uri predstava Andreja E. Skubica Neskončni šteti dnevi. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: danes, 21. februarja, ob 16.30 bo predstava »L'in-credibile storia del maialinotigre« skupine Tearticolo; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Inkheart - La leggenda di Cuo-re d'inchiostro«. Dvorana 2: 17.50 - 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 3: 17.30 »Questo piccolo grande amore«; 19.50 - 22.00 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Reader«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Inkheart - La leggenda di Cuore d'inchiostro«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Milk«; 22.10 »Ex«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 Questo piccolo grande amore; 22.00 »Venerdi 13«. KRMIN OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00 - 20.00 »Australia«. fl Razstave POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem; do 25. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro ob nedeljah med 15. in 18. uro. Na ogled je tudi razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Faganel; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481391228). ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 25. februarja, ob 20.15 jazz koncert skupine Playgrounds (Slovenija-Avstrija) in v soboto, 28. februarja, ob 20.15 koncert skupine Ter-rafolk z irsko gostjo, violinistko Uno Palliser. Predstavili bodo nov albuma »Full Circle«; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3353016 in na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). GORIŠKI IAL obvešča, da je še nekaj prostih mest za začetni tečaj knjigovodstva (50 ur) angleščine A1 (48 ur) in slovenščine; informacije do konca februarja na spletni strani www.ial-web.it ali na tel. 0481-538439. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Vicenzo v nedeljo, 8. marca, odpeljal prvi avtobus ob 6. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici in v Štandrežu. Priporoča se točnost! PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS organizira 25. zimski pohod Po Vojkovih poteh na Nanos v nedeljo, 1. marca ob 8. uri z zbirališčem pred osnovno šolo v Podnanosu; informacije na tel. 0038631-344182 (Ivan Kodre) in 0038640-154260 (Irma Božič po 17. uri). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike v Castelfranco Veneto naj poravnajo plačilo do 1. marca; avtobus bo odpeljal ob 7.30 izpred pi-cerije Al Gambero v Ronkah, s postanki v Doberdobu ob 7.45, Jamljah ob 8. uri in Štivanu ob 8.10; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). I!3 Obvestila SPDG obvešča člane, da je društvo zaprosilo za vpis v Planinsko zvezo Slovenije, kar omogoča, da bodo člani zavarovani za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, za primer smrti in invalidnosti in za odgovornosti osebe oziroma stvari. Pri društvu so se odločili za kategorijo B članstva s čimer dobijo člani tudi znamkico o recipročnosti, to je potrdilo za uveljavljanje popustov za prenočevanje v planinskih kočah štirinajstih planinskih organizacij alpskega loka. Dosedanji in novi člani lahko zaprosijo za novo izkaznico (obvezna je slika). Društveni sedež bo v ta namen odprt v ponedeljek, 23. februarja, od 18. do 20. ure ter v ponedeljek, 2. marca, prav tako od 18. do 20. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira društveno tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Zbirališče ob 9. uri na progi Cimacu-ta; prijave še danes, 21. februarja, na tel. 0481-22164 (Marta), 0481-536104 (Danja) in 0481-21417 (Loredana). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 338-5068432) do zasedbe razpoložljivih mest. 4-MESEČNI PLESNI TEČAJ HIP-HOP IN MODERN JAZZ pod vodstvom Jelke Bogatec prireja Kulturno društvo Oton Zupančič. Srečanja bodo potekala ob torkih od 18.30 do 19.30 v kulturnem domu Andrej Budal v Štan-drežu. Prvo srečanje bo v torek, 3. marca. Namenjen je dekletom in fantom iz nižje srednje šole. Prvi dve srečanji sta poskusni in brezplačni; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.ro-mans.go.it). OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije - skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagra-ju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). Tečaj je brezplačen in v prvi vrsti namenjen prebivalcem občine Zagraj. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo v ponedeljek, 23. februarja, zaprta. S3 Prireditve DRUŠTVO KARNIVAL vabi na Pusto-vanje v Sovodnjah: danes, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston in v nedeljo, 22. februarja, bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. PUSTNI PLES na Vrhu bo v torek, 24. februarja, v večernih urah v centru Danica. Igral bo harmonikaš Štefan. GORIŠKI PUST NA TRGU bo danes, 21. februarja, z zbirališčem ob 14.30 na trgu Cavour v Gorici. Ob 15. uri bo odhod pustnega sprevoda, ki se bo zaključil na trgu De Amicis, kjer se bo zabava nadaljevala. V sredo, 25. februarja, bo ob 15. uri na trgu De Ami-cis začel pustni pogreb, ki bo nadaljeval ob 15.30 s sprevodom do parka Baiamonti v Podturnu, kjer bo upe-pelitev in zakuska ob 17. uri. DOBERDOBSKI PUSTARJI prirejajo ples v ponedeljek, 23. februarja, v večernih urah v župnijski dvorani v Doberdobu. Igrajo skupine Rum 237, Simplex in 3 prašički. DOLJANSKA ŽELEZNICA prireja v ponedeljek, 23. februarja, koledovanje in pustni ples. Podnevi bo pustarje med obhodom vaških zaselkov spremljal trio Marjetica, zvečer bo ob 21. ure dalje v večnamenskem središču na Pal-kišču za veselo vzdušje skrbel harmonikar Štefan. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja danes, 21. februarja, ob 15. uri v dvorani UGG v Gorici tradicionalno kro-štolado. Stari in novi člani bodo lahko plačali članarino za leto 2009, oziroma se na novo včlanili. ZSKD, AŠZ DOM IN KULTURNI DOM vabijo na Otroško pustno rajanje, ki bo v torek, 24. februarja, od 15. do 18. ure v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Animacija, šminkanje, čaranje in žrebanje nagrad. Vstopnina 1 evro. NA GORIŠKEM GRADU bodo organizatorji Goriškega pusta organizirali v torek, 24. februarja, ob 14.30 čarobno prireditve za otroke. AŠKD KREMENJAK prireja tradicionalno pustno koledovanje po vasi v torek, 24. februarja. Zbirališče mask bo pred kulturnim centrom v Jamljah ob 13. uri. Ob 21. uri bo ples, igral bo El Cocomero Pason - direktno iz Španije. PUSTOVANJE v priredbi občine Šem-peter-Vrtojba in tamkajšnjega turisti- čnega društva bo danes, 21. februarja, na trgu Ivana Roba; ob 14. uri rajanjem najmlajših maškar, ob 15.30 uri sprevod skupinskih in posamičnih mask v spremstvu animatorja Borisa Kopitarja. Po pustnem sprevodu bo ob 17.30 uri sledilo pustno rajanje na trgu in podelitev nagrad. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 26. februarja, ob 18. uri Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Assassinio sul K2«. V KONFERENČNI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v ul. Alviano 18 v Gorici bo v petek, 27. februarja, ob 15. uri posvet z naslovom Energetska učinkovitost in prekvalifikacija - Primeri izvedb na goriškem čezmejnem območju. V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo v sredo, 25. februarja, ob 18. uri predstavili šest videoprojekcij Roberta Kusterleta in Ferruccia Goie z naslovom »L'incertezza sospesa«. Večer bo predstavil Simone Venturini. Mali oglasi PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. Hi Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V PEVMI: 10.30, Francesca (Fani) Venika vd. Bensa (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.30, Anna Bon vd. Pollo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Remigia Maddalena Bolzan vd. Pupin v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 10.00, Mario Portelli v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Fiorel-la Orzan por. Cavicchioli v cerkvi in na pokopališču v Šlovrencu. Ob prerani izgubi STANKA PRIMOŽIČA iz Oslavja izrekajo bratu Zdravku in ostalim svojcem iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici ter prijatelji iz Gorice, Pevme in Oslavja Svojcem prerano preminulega zvestega člana Stanka Primožiča izreka občuteno sožalje osebje GOSERVISA Ob nenadni izgubi Stanka Primožiča izreka Kmečka zveza iskreno sožalje bratu Zdravku in družini ter ostalim svojcem 1 8 Sobota, 21. februarja 2009 PRIREDITVE / novo mesto - Ogled možen do 24. maja Razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so včeraj odprli razstavo Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Razstavo je oblikovalo preko 20 sodelavcev, njeno izhodišče je železo, prikaz pa se navezuje na projekt Slovenska pot kulture železa, je povedala avtorica idejne zasnove in ureditve Karla Oder. Po besedah Odrove, avtorice idejne zasnove in ureditve razstave ter strokovne sodelavke Koroškega pokrajinskega muzeja, so razstavo zasnovali kot skupni podvig slovenskih muzejskih ustanov, delujočih na območjih, ki so na kakršen koli način povezana z železarstvom in njegovim razvojem. Izhodišče razstave je železo oziroma razvoj železarstva. Ker se razstava navezuje na leta 2003 začeti medmuzejski projekt Slovenska pot kulture železa, so začeli pri arheologiji in prvih najdbah železnih predmetov na območju Slovenije. Osrednji del razstave osvetljuje čas 19. stoletja, ko je zaradi gradnje železnice na slovenskih tleh prišlo do največjega vzpona železarstva, v 20. stoletju, s katerim razstavo zaključujejo, pa se je v Sloveniji razvila metalurška industrija. Prazgodovinska železarska najdišča se v Sloveniji nahajajo na območju Dolenjske in na Gorenjskem, razvoj železarstva v 19. in 20. stoletju pa je vezan na železarska središča na Jesenicah, na Ravnah na Koroškem in v Štorah. Pri razstavi so dali poudarek tudi razvoju tehnologije predelovanja železove rude in izdelovanja železa ter jekla. Pozornost so namenili še pečem, ki so po sodbi Odrove za metalurško industrijo ključnega pomena, kladivom, va-ljarnam in livarnam. Ena najpomembnejših slovenskih livarn je delovala na Dvoru v Suhi krajini, manjša tudi na koroški Muti, določen poudarek pa so na razstavi posvetili tudi ljudem, ki so živeli z železarstvom, izumiteljem, podjetnikom in politikom, ki so po drugi svetovni vojni vplivali na razvoj slovenske železarske industrije, je pojasnila. Razstavo so lani prvič predstavili na Ravnah na Koroškem, nato so jo prese- lili na Jesenice, iz Novega mesta, kjer bo na ogled do 24. maja, jo bodo poslali v Štore in zatem v madžarski naftni muzej v Zalaegerszegu. Razstava je plod sodelovanja Koroškega pokrajinskega muzeja, Gornje-savskega muzeja iz Jesenic, Tehniškega muzeja Slovenije, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Gorenjskega muzeja Kranj, Izobraževalnega centra Štore in tamkajšnjega Železarskega muzeja, Muzeja novejše zgodovine iz Celja, Naravoslovne tehniške fakultete univerze v Mariboru, Društva tehnikov in inženirjev Maribor ter še nekaterih ustanov. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Pa-nizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: četrtek, 26. marca ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in pred-prodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: danes, 21. ob 20.30 in jutri, 22. februarja ob 16.00. Gabriele Vacis in Natalino Balasso: »Viaggiatori di pianura« / Nastopa ATA Teatro Regionale Alessandrino. Režija: Gabriele Vacis. Urnik: v ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.30. Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: v sredo, 25. ob 20.30, v četrtek, 26. ob 16.00 in 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Fabio Alessandrini in Carlo Tolazzi: »Tunnel« / Produkcija Teatro di Fabio, Compiegne (Francija). Urnik: danes, 21. ob 21.00 in jutri, 22. februarja ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 21. ob 20.30 in jutri, 22. februarja ob 16.30. Anton Čehov: »Scherzi« / Koprodukcija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 20.45 / Stefano Massini: »La commedia di Candido«. V glavnih vlogah Ottavia Piccolo in Vittorio Vi-viani. Režija: Sergio Fantoni. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 21. februarja ob 19.30 / Jean -Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V sredo, 25. februarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 26. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 25. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Lo-cation«. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 27. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 21., v torek, 24., v četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V sredo, 25. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 21. februarja ob 21.15 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V torek, 24. februarja ob 18.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 25. februarja predstava »Spomenik G« odpade. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 27, februarja ob 21.00 / Premiera »Spomenik G« (namesto 25.2.). V soboto, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. RTV Slovenija, solistka Barbara Hendricks. Dirigent: Walter Proost. V nedeljo, 1. marca ob 20.00, Linhartova dvorana / Koncert Branke Božič. Gostje: Damjana Golavšek, Iva Stanič, Katrinas, Zbor Lira. V sredo, 4. marca ob 19.30, Klub CD / Mladi mladim, Katja Skrinar - harfa, Nika Tkalec, Primož Urbanč - klavirski duo. V četrtek, 5. in v petek, 6. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Marjana Li-povšek - mezzosopran. Šentjakobsko gledališče Danes, 21., v petek, 27. ter v soboto, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 2. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V torek, 3. marca ob 19.30 / C. Gol-doni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka M. Škof. Cankarjev dom V ponedeljek, 2. in v torek, 3. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Societas Raffaello Sanzio, Cesena, Italija: »Božanska komedija - pekel«. Režiser: Romeo Castellucci. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: danes, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich V petek, 27. februarja ob 20.30 / Koncertna sezona 2009 - pod vodstvom Juliana Kovatcheva nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Solista: Silvia Dalla Benetta - sopran in Sung-Kyu Park - tenor. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki ga vodi Shawna Farrell. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Koncert za abonma Džez in vino in izven: Jim Black & Alas, No Axis. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«, balet. Dirigent Aleksandar Spasic. V naslovnih vlogah Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 26. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. KD Ivan Grbec, (Škedenjska ul. 124): na ogled razstava »Porečanka - Paren-zana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik razstave: danes, 21., jutri, 22. in v sredo, 25. februarja, od 10.00 do 12.00 ure; v petek, 27. februarja, od 17.00 do 19.00 ure; v soboto, 28. februarja in v nedeljo, 1. marca, od 10.00 do 12.00 ure; v torek, 3. in v četrtek, 5. marca, od 17.00 do 19.00 ure. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: od ponedeljka, 2. marca (otvoritev ob 20.30) do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Umetnika bo predstavil Štefan Turk. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. / RUBRIKE Sobota, 21. februarja 2009 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o občnem zboru čitalnice pri sv. Jakobu, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. »V odsotnosti podpredsednika predsedoval je zboru gospod A. Bizjak, ki je po kratkem nagovoru in zahvali podal besedo tajniku, da prečita poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. Iz poročila posnemamo, da je društvo vse-stranko napredovalo. Pred dvema letoma se je vršil prvi veliki društveni koncert v dvorani Narodnega doma z lepim vspehom. Prvi vspeh je bil koncert sam, a drugi je takoj sledil z angažiranjem prej preziranega društvenega orkestra v gledališču. Kakor vspeh koncerta je računati tudi vstanovitev glasbene šole, ki se pod vodstvom vrlih učiteljev, na čelu jim gospod Petrovec, vsestransko razvija. Nadalje navaja poročilo razne društvene nastope, med temi sodelovanje na veselici Narodne Delavske Organizacije pri sv. Ivanu, na veselici podružnice Ciril-Metodove pri sv. Jakobu, na vese- lici kluba Boljša bodočnost, na razvitju zastave pevskega društva Ilirija, na komersu v čast poslancem Klofaču in Burivalu in druge. Glede izletov treba je omeniti izlet v Solkan, v Pulz, kjer smo bili od laških kulturonoscev napadeni, izlet v Boljunec in druge. Glavno pažnjo pa se je v mi-nolem letu posvetilo dramatiki in ne brez vspe-hov. Iz tega je navstal gledališki oder na vrtu Kon-sumnega društva pri sv. Jakobu. Pomembna je bila tudi otvoritev novih društvenih prostorov. V novih prostorih se je tudi otvoril ples in plesna šola ter šola za teorijo. Poročilo navaja še razne podrobnosti in potem nadaljuje: "S ponosom lahko trdim, da je Čitalnica jedno najbolj delavnih tržaških društev! Zato bi jo moral podpirati vsakdo po svojih močeh. Žalostno pa moram konštatirati, da nima niti sto udov kljub bori udnini in še med temi jih skoro polovica ne plačuje redno. Vse, kar vidite tu, je po večini delo vrlih pevcev."« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Miljska občinska uprava je tudi letos, v sodelovanju s pokrajinsko upravo in kmetijskim nadzorni-štvom, priredila razstavo domačih vin. Kiosk, ki so ga postavili na glavni ulici, je bil poln obiskovalcev, ki niso mogli prehvaliti izvrstne domače kapljice. »Miljski hribi, poleg Brega, namreč slovijo po dobrem vinu, češnjah, grahu in drugih žlahtnih sadežih, ki jih Tržačani znajo ceniti. Letošnje razstave vina v Miljah se je udeležilo dvajset vinogradnikov iz miljske okolice in miljskih hribov. Razstavljali so in prodajali za pokušnjo dvajset vzorcev belega in črnega vina, med katerimi so prednjačili merlot, malvazija in refošk. Ocenjevalna komisija, kateri je predsedoval dr. Piccoli, ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu, sestavljali pa so jo inženirji Perco, Marsi in Galanti od kmetijskega nadzorništva ter en vinogradnik, je te dni objavila seznam nagrajenih vinogradnikov, katerim bodo pri- hodnji teden podelili nagrade, in sicer tri zlate, štiri srebrne in pet bronastih kolajn. Zlato kolajno dobijo Josip Škerjanc, Anna Sergas in Pietro De Angelis, ki imajo v miljskih hribih večje vinograde. Prva razstava vin v Miljah je bila pred nekaj leti in se ponavlja vsako leto, ker so organizatorji, zlasti kmetijsko nadzorništvo in občinska uprava ugotovili, da je ta način propagande zelo uspešen in spodbuja vinogradnike, da še bolj skrbijo ne samo za večjo produkcijo, ampak tudi za izboljšanje kakovosti svojih vin, za dobro kletarstvo in tipizacijo svojega pridelka. Taka krajevna razstava je bila v dolinski občini in je prav tako dobro uspela. Bilo pa je tudi govora, da bodo priredili krajevne razstave vin tudi v zgoniški ali repen-taborski, oziroma nabrežinski občini, toda do sedaj ta pobuda še ni prišla do izraza. Vsekakor pa bi bilo koristno, če bi na Krasu napravili vsaj v enem kraju razstavo domačih vin.« FILMI PO TV Sobota, 21. februarja, Rai 3, ob 21.30 Con Air Režija: Simon West Igrajo: Nicolas Cage, John Cusack, John Malco-vich in Steve Buscemi Cameron mora presedeti v zaporu še kar nekaj let. Nadvse rad pa bi videl svojo ženo in prisostvoval rojstnemu dnevu osemletne hčerke. Za uresničitev teh sanj je pripravljen na vse. Sprejme tako prevoz z letalom, na katerem letijo najnevarnejši ameriški kriminalci. Eden od njih, Cyrus Grissom pa na lepem odloči, da bo spremenil tudi smer leta... Ponedeljek, 23. februarja, Rete 4, ob 23.20 A proposito di Schmidt Režija: Alexander Payne Igrajo: Jack Nicholson, Abdallah Mtulu, Hope Davis in Kathy Bates Življenje Warrena Schmidta se na lepem spremeni. V istem obdobju mu umre žena Helen, gospod Schmidt se upokoji in njegova edina hči Jeannie se odloči za poroko z dokaj neumnim mladeničem. Vdovcu se poruši svet, v katerega je verjel in si zato obupano prizadeva najti nov življenjski smisel. Z avtodomom se odpravi na podeželje Nebraske in začne odkrivati svoje korenine. Končna postaja neskončnega popotovanja pa bo Denver, kjer se bo njegova hčerka tudi poročila. Ko spozna hčerkinega bodočega moža, predvsem pa njegove starše, sklene, da bo naredil vse, da bi preprečil poroko, kar tudi postane osrednji novi smisel njegovega življenja. Ponedeljek, 23. februarja, Rai 3, ob 01.10 Amen Režija: Costa Gavras Igrajo: Ulrich Tukur, Mathieu Kassovitz, Ulrich Mühe in Michel Duchaussoy Celovečerec, ki je ob izidu naletel na izredne polemike, je povzet po nemški gledališki igri Rolfa Hochhutha, ki je ob premieri leta 1963 povzročila kar precej diplomatske napetosti. Kurt, kemik in esesovski oficir, oskrbuje nemška koncentracijska taborišča s ciklonom B. Ko izve, za kaj uporabljajo njegov izdelek, poskuša opozoriti tako zaveznike, kot tudi papeža in Nemce, da je v teku ^//Juvw genocid. Pomaga mu mladi jezuit Riccardo, ki se poda v boj proti nacistični moriji in cerkveni hierarhiji. Četrtek, 26. februarja, Italia 1, ob 21.30 Dirty dancing Režija: Emile Ardolino Igrata: Jennifer Grey in Patrick Swayze Film, ki je za glasbeno kuliso prejel tudi oskarja je nekakšen slavospev mladosti. Zgodba pripoveduje o Frances »Baby« Houseman, sedemnajstletnemu dekletu, ki mu poletne počitnice v hotelu Catskill Mountains povsem spremenijo življenje. V letoviščarski kraj je prišla v družbi svoje družine, očetom Jakeom, mamo Majorie in starejšo sestro Liso. Baby je precej svojevrstno dekle, ki si svojega življenja ne more predstavljati brez koristnih dejavnostih in v hotelu se začne kaj hitro dolgočasiti. Da bi pregnala dolgčas, se odpravi raziskovat in tako se znajde v delu hotela, ki je namenjen samo zaposlenim. Tam najde hotelsko osebje, ki pleše divji, zelo senzualen ples. Vodilni plesalec je Johnny Castle, ki sicer v hotelu skupaj s partnerico Penny Johnson poučuje ples. Ko Johnny ostane brez svoje soplesalke, si izbere ravno Baby za partnerico. Ob ritmu plesnih korakov in očarljive glasbe se dobro ujameta in kljub statusnim razlikam tudi zaljubita... Petek, 27. februarja, Rai 3, ob 01.10 Le ali della liberta Režija: Frank Darabont Igrajo: Tm Robbins, Morgan Freeman, James Whitmore Andyja so obsodile zaradi umora mame in njenega ljubimca, za katera pa se nadebudni bančni funkcionar vse do zadnjega proglaša za nedolžnega. V zaporu se Andyju ne godi najboljše, saj ga ostali jetniki žalijo in nadlegujejo, kot se ponavadi obnašajo z najhujšimi kriminalci. Za nesrečnega zapornika pa se kaj kmalu zavzamejo stražarji. V svojevrstnem zaporniku namreč najdejo enkratnega finančnega svetovalca. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVARČEK - ADI = indonezijski pisatelj Negoro • ASENI = bolgarska kraljevska dinastija * ODIGE = kraj in letališče na otoku Haiti • RAA = egipčanski bog sonca • SKIRON = grški mitološki razbojnik 2 0 Sobota' 21- februarJa 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Ob popolni premoči Interja lahko upade zanimanje za A-ligo Marsikdo bo danes navijal za Bologno Di Vaio zadeva več kot Ibrahimovič - Danes tudi Milan in Juventus - Triestina v Mantovi V A-ligi bodo izjemoma že danes odigrali kar tri tekme, vsa preostala srečanja pa bodo jutri ob 15.uri, to se pravi, da odpade nedeljska večerna tekma. Vodilni Inter bo stopil na igrišče kot prvi, saj bo sodnik zažvižgal začetek srečanja v Bologni že ob 16. uri. Domača ekipa pod taktirko trenerja Mi-hajlovica, ki je bil lani Mancinijev pomočnik ravno na Interjevi klopi, želi zaustaviti samotni tek črnomodrih, ki imajo na lestvici devet točk prednosti nad Juventusom. Mnogi bodo torej navijali za Bologno, saj bi bilo drugače prvenstvo vse manj zanimivo. Pri Bo-logni seveda računajo na gole začasnega kralja strelcev Di Vaia, ki je bil doslej 16-krat uspešen, 2-krat več kot Ibrahi-movic, ki bo z Adrianom sestavljal napadalno dvojico Interja. Igralce Interja bi lahko psihološko pogojevalo dejstvo, da jih v torek čaka tekma osmine finala lige prvakov proti Manchestru. Dve uri kasneje bo na vrsti še Roma (ravno tako zasedena naslednji teden z ligo prvakov - igrala bo proti Arsenalu). Po hudem porazu v Bergamu se mora takoj pobrati. Spallettijevo moštvo gosti nevarno Sieno, trener rumenor-dečih pa bo brez Vučinica, Perrotte in De Rossija. Tretji italijanski predstavnik v najelitnejšem evropskem pokalu, Juventus, bo ob 20.30 igral v Palermu. Si-cilijanci so Ranierijevo moštvo premagali že v prvem delu, ko so v Torinu slavili z 2:1, Miccoli pa je vselej zelo motiviran, ko igra proti črnobelim. Trener Ju-ventusa Ranieri naj bi tokrat zaupal dvojici Trezeguet-Iaquinta, ker želi, da bi si trenutna standardna dvojica Amauri-Del Piero vzela nekaj oddiha pred sredino tekmo proti Chelseaju v Londonu. Jutrišnji spored je torej bolj skromen, še najbolj zanimivo naj bi bilo v Interjev trener Mourinho zdaj povsem zaupa Adrianu ansa Neaplju, kjer domača ekipa gosti Genoo. Napoli se je po zadnjih spodrsljajih oddaljil od vrha lestvice, z zmago proti Ga-sperinijevemu moštvu pa bi lahko »modri« znova lahko upali vsaj v uvrstitev v pokal Uefa. Udinese bo igral v Turi-nu, ki v boju za obstanek nujno potrebuje celoten izkupiček. TRIESTINA - Tržačani so odpotovali včeraj proti Mantovi, kjer bodo danes ob 16.uri igrali proti Sommove-mu moštvu; na avtobusu pa je tokrat nekaj več prostih mest, saj je v Trstu ostala kar trojica ključnih igralcev. Za Alle-grettija in Tabbianija se je že vedelo, močan udarec na tekmi proti Salernitani pa je bil usoden za Testinija, ki bo moral teden dni počivati. Zaradi teh odsotnosti je moral trener Maran poseči in nekoliko spremeniti postavo. Bil je pred dvojno izbiro, odločiti se za bolj ali manj obrambno postavitev. Najbrž bo prevladala prva, ki predvideva, da se v za- četno postavo vključi tako Della Rocco kot Granocheja. V vezni vrsti bo potrjena dvojica Gorgone-Princivalli, levi pas pa bo trener zaupal mlademu Cii. Mantova je nedvomno največje razočaranje prvenstva. Društvo predsednika Lorija je odkrito naskakovala napredovanje, a prvenstvo takoj slabo začelo . Zalegli nista niti dve zamenjavi. Po Brucatu in Costacurti je sedaj na vrsti Somma, a z 32 točkami na lestvici je Mantova že odpisana od boja za napredovanje. Zaradi poškodbe je še odsoten napadalec Corona, tako da bo Somma v napadu zaupal Godeasu, napadalcu iz Medeje pa naj bi pomagala trojica pol-špic (Tarana, Locatelli in Caridi). Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Cacciatore, Cottafava, Minelli, Rul-lo, Antonelli, Gorgone, Princivalli, Cia, Della Rocca, Granoche. Sodil bo Bara-cani iz Firenc. Prva tekma v Trstu se je zaključila z zmago Triestine 1:0. (I.F.) A-liga DANES: ob 16.00 Bologna - Inter; ob 18.00 Roma - Siena; ob 20.30 Palermo - Juventus. JUTRI: ob 15.00 Catania - Reggina, Fiorentina - Chievo, Lecce - Lazio, Milna - Cagliari, Napoli - Genoa, Sampdoria - Atalanta, Torino -Udinese. VRSTNI RED: Inter 56, Juventus 47, Milan 45, Fiorentina 42, Gena 41, Roma 40, Cagliari 37, Palermo in Atalanta 36, Napoli 35, Lazio 32, Udinese 31, Siena in Catania 27, Sampdoria 26, Bologna 23, Lecce 22, Torino in Chievo 20, Reggina 17. B-liga DANES: ob 16.00 Avellino - Vicenza, Bari -Ascoli, Empoli - Cittadella, Grosseto - Livorno, Mantova - Triestina, Piacenza - Albinoleffe, Sassuolo - Rimini, Treviso - Modena, Parma -Brescia. V ponedeljek: ob 204.5 Ancona -Frosinone in Pisa - Salernitana. VRSTNI RED: Livorno in Bari 46, Parma 44, Brescia 43, Sassuolo 42, Grosseto 41, Empoli 40, Triestina 39, Vicenza 37, Albinoleffe 35, Ancona, Rimini, Mantova in Pisa 32, Piacenza in Ascoli (-2) 31, Cittadella, Salernitana in Frosinone 29, Treviso (-4) 23, Avellino (-2) in Modena 21. nordijsko sp Američanka Van prva prvakinja v ženskih skokih LIBEREC - Američanka Lindsey Van (24 let) je v češkem Liberecu postala prva ženska v zgodovini, ki je osvojila naslov svetovne prvakinje v smučarskih skokih. Ženski smučarski skoki so letos v Liberecu prvič na seznamu športov, v vodstvu pa si želijo, da bi se uvrstili na program zimskih olimpijskih iger leta 2014 v ruskem Sočiju. V boju za nastop na OI v Vancouvru prihodnje leto jim ni uspelo zbrati dovolj podpore. Od Slovenk je bila Manja Pograjc po prvi seriji na 14. mestu in je imela lepo izhodišče za finale, a se ji je nato v drugi seriji nastop ponesrečil in je končala na 24. mestu. Olimpijski prvak Estonec Andrus Veerpalu pa je osvojil naslov svetovnega prvaka v smučarskem teku na 15 km klasično. Ose-mintridesetletni estonski veteran je Čehom pokvaril slavje, saj je v močnem sneženju nadoknadil devet sekund zaostanka za domačinom Lukašem Bauerjem po polovici tekme in se - podobno kot na olimpijskih igrah 2006 v Torinu -veselil nove zmage pred češkim adutom. Estonski tekač pred tekmo sploh ni bil eden od favoritov za zmago, saj je njegov najboljši rezultat to zimo sedmo mesto. 30-letnica smrti nerea rocca - Svečanost na tržaški Občini Ko je bilo vse še pristno kot je bil pristen »Paron« »30-let je minilo, a spomin nanj je še tako živ, da vsakdo le s težavo sprejema, da Nerea Rocca že tri desetletja ni več med nami.« To so besede, ki sta jih v začetnih nagovorih uporabila tako predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor kot župan Roberto Dipiazza. Da je lik Nerea Rocca še kako prisoten v spominu ne samo tistih, ki so ga imeli priložnost osebno spoznati oziroma ki pripadajo starejšim generacijam, je prišlo jasno do izraza na včerajšnji svečanosti, ki jo je Občina Trst priredila ob tej priložnosti. Vlogo, ki jo je imel Nereo Rocco, nepozabni »Paron« tržaškega nogometa, pa se ni omejila na športne zadeve, saj je bil nekdanji trener Triestine, Trevisa, Pado-ve, Torina, Fiorentine in Milana najboljša propaganda za mesto Trst, ki se je v prvih povojnih letih šele pobiral od tragičnega obdobja svoje zgodovine. S svojimi pikrimi stavki v tržaškem narečju je mesto približal celotni Italiji, drugo mesto Triesti-ne v sezoni 1948/49, takoj za takrat ne-prekosljivim Torinom, pa mu je omogočilo, da je bil izvoljen v tržaški občinski svet na volitvah leta 1949. Svečanost, ki je bila priložnost za predstavitev zadnjega dela Gigija Garan-zinija »Nereo Rocco La leggenda del paron continua«, je vodil novinar Giorgio Bearz, ki je tudi napovedal, da se bomo v tekočem letu na Nerea Rocca spomnili tudi z razstavo. Nato je besedo predal avtorju knjige, za katerega je bil Rocco skorajda mitološka osebnost, čeprav Garanzini prihaja iz tistega severozahoda, ki je bil morda edini predel Italije, kjer Rocca niso nikoli po- polnoma vzljubili. Garanzini je med drugim izpostavil, da se je celo Franco Car-raro med pogovorom nepretrgano eno uro z nasmehom na ustih spominjal vseh anekdot, ki so ga vezale na Rocca. Massimo Giacomini je bil ena izmed številnih oseb, ki jih je Garanzini interv-juval med pisanjem knjige o Roccu. Furlanski nogometni strokovnjak je med svojim posegom zlasti orisal težave, ki jih imajo v tem obdobju otroci zaradi pritiska, ki so ga deležni s strani staršev in okolja. Za otroke bi moral ostati nogomet le igra, ampak vse, kar se okoli tega nogometa vrsti, v bistvu preprečuje uživanje ob igranju nogometa. Že od mladih nog taktici-zem prevladuje nad svobodo izražanja, kar pa je bilo za Nerea Rocca poglavitnega pomena. Za »Parona« je bila kreativnost igralca najpomembnejša, znal pa je po- slušati vsakogar. Medtem ko zdaj večina trenerjev ukazuje in zahteva, je imel Roc-co poseben posluh do igralcev. Tudi sloviti »črni pajek«, tržaški vratar Fabio Cudicini, se rad spominja obdobja, ko ga je Rocco povabil k Milanu. Kar v neki gostilni v Repentabru ob kozarcu terana. Nobenih menadžerjev vmes, nobenih dolgih pogovorov in dogovarjanj. Obdobje, ko je v svetu nogometa beseda veljala več kot podpis. Zelo prijetno »jutro spomina«, če jo lahko tako definiramo, pa je zaključil Ga-ranzini s povratkom na realna tla. V članku ekonomskega dnevnika Il sole 24 ore so primerjali zaslužke Nerea Rocca in trenerja Interja Mourinha. Portugalski strateg zasluži 70-krat več, kot je služil Rocco. Je tega denarja res vreden? Iztok Furlanič nogomet - Zamenjava v vrhu zveze Novi predsednik Simič želi, da bi reprezentanca Slovenije zamenjala barvo dresa BRDO PRI KRANJU - Ivan Simič je novi predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS). Delegati so ga na volilni skupščini na Brdu pri Kranju izvolili s 23 glasovi. Simič, ki je imel za tekmeca Tugomirja Frajmana - ta je dobil 15 glasov - je tako nasledil Rudija Zavrla, ki je bil prvi mož NZS od leta 1989. Njegov program med drugim napoveduje spremembe v tekmovalnem sistemu ligaških tekmovanj (prva liga naj bi imela 12 moštev), spremembe barv reprezentančnih dresov (zelene naj bi zamenjali modri ali beli), bolj jasno nagrajevanje re-prezentantov, boljše sodelovanje z Združenjem nogometnih prvoligašev in Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, več pozornosti ženskemu nogometu in futsalu. Da so uspehi reprezentančnega nogometa še kako pomembni tudi za priljubljenost predsednika nogometne zveze, so pokazala zadnja leta, ko je slovenska izbrana vrsta zašla v krizo, iz katere vse do zadnjega kvalifikacijskega ciklusa ni našla poti. Tudi zaradi tega se je moral dosedanji predsednik Rudi Zavrl leta 2006 - pa čeprav je bil leta 2005 izvoljen za nov štiriletni mandat - soočiti z opozicijo, kar je vodilo celo do glasovanja o zaupnici na izredni skupščini. Na njej ga je ob kritikah javnosti, medijev in tako imenovane nogometne opozicije (MNZ Ljubljana, MNZ Maribor ter nekateri člani »zlate generacije« Mladen Ru-donja, Zlatko Zahovič, Miran Pavlin) »izzval« prav kandidat za njegovega naslednika Simič, ki mu je takrat očital tudi netran-sparentno poslovanje zveze. Sinočnji izid 1. lige: HIT Gorica - Ru- dar Velenje 0:1 (0:0) NEVILLE - Dolgoletni branilec angleškega nogometnega velikana Manchester Uniteda, Gary Neville (34 let), je z moštvom z Old Trafforda podaljšal pogodbo za leto dni. KOLESARSTVO - Britanec Mark Cavendish je zmagovalec 5.te etape kolesarske dirke po Kaliforniji. Član Columbie je na 216 kilometrov dolgi preizkušnji med Visalio in Pasom Roblesom v ciljnem sprin-tu prišel do druge zaporedne etapne zmage. Edini Slovenec na dirki Jani Brajkovič je ciljno črto prečkal v času zmagovalca in končal na 34. mestu, skupno pa je šesti. Vodi Američan Levi Leipheimer (Astana). DRŽAVNI KOŠARKARSKI POKAL - Četrtfinalna izida: Benetton - Montegra-naro 93:90 (Neal 22, Bulleri 16, Wallace 16 za Benetton,Vasileiadis 26, Garris 19, Hunter 13 za Montegranaro); Siena - Cantu 77:65. Današnji polfinalni spored: Teramo - Virtus BO (18.00); Benetton - Siena KOŠARKARSKA B2-LIGA - Od deželnih ekip bo na domačih tleh jutri ob 18. uri proti Iseu igral le tržiški Falconstar. ROKOMET - Tržaški Pallamano Trieste bo danes ob 18.30 na Čarboli gostil Pres-sano, enega boljših tekmecev v ligi, ki zaseda 4. mesto na lestvici. VATERPOLO - Tržaški A2-ligaš Pal-lanuoto Trieste se bo danes ob 19.30 v go-steh pomeril z vodilno Imperio. SKOKI V VODO - Še danes in jutri (pričetek ob 9. uri, vstop brezplačen) se bo v tržaškem bazenu Bianchi nadaljevalo državno dvoransko prvenstvo v skokih v vodo za kategorije članov in mlajših. / ŠPORT Sobota, 21. februarja 2009 21 alpsko smučanje - Superkombinacija za svetovni smučarski pokal na višarski progi Di Prampero Sonce, športni spektakel, glasni navijači in zakulisja Zmagala Nemka Maria Riesch pred Američanko Vonnovo - Mali kristalni globus osvojila Švedinja Paerson TRBIŽ - Sonce, športni spektakel in glasni navijači so soustvarjali včerajšnjo prvo preizkušnjo svetovnega ženskega pokala na Trbižu. Višarska arena je ob startu prve tekmovalke pridobivala barve: stranske tribune so namreč počasi (nekateri nekoliko v zamudi) polnili navijači - dijaki višjih srednjih šol iz naše dežele, opremljeni s transparenti in zastavami. Na centralni tribuni, ki je bila izključno namenjena VIP-om in drugim gledalcem, pa je bilo še nekaj prostih mest: večina radovednežev se je namreč raje zadrževala v brezplačnem predelu arene, kjer so ponujali tudi prigrizek. Poteku tekmovanja so v areni gla-dalci sledili skorajda izključno preko ekrana, le zadnji del proge je bil viden tudi s tribun. Ob glasbi so za pravo navijaško atmosfero poskrbeli dijaki, ki so glasno navijali in ploskali. Nekateri neprenehoma, drugi pa le takrat, ko so opazili, da jih je ujel objektiv kamere oziroma, ko jih je nagovoril napovedovalec. Pravi člani fan klubov tekmovalk, ki so običajno še posebej glasni, tokrat niso prišli do izraza. Nekaj transparentov, bunde ali šali z imeni oboževalk so sicer kazali, da so nekateri že dospeli na Trbiž. Več jih bo najbrž danes in jutri. Med njimi so bili tudi najbližji navijači slovenske adutinje Tine Maze: sestra, oče in mama: »Ko so tekmovanja v bližini, jo vedno spremljamo tudi družinski člani. Jutri in v nedeljo pa bodo zanjo navijali tudi ostali člani fan kluba,« nam je povedala Maja, Tinina sestra, sicer borderka. Če se je glavni del športnega spek-takla odvijal seveda na progi, je bilo za radovedne oči zelo zanimivo tudi dogajanje v ciljni areni. Tu so se po spustih zbrale vse tekmovalke in se preoblekle: vsaka si je najprej snela smučarske čevlje, obula tople škornje in nadela bun-do. Rivalstvo na progi se je v cilju v hipu razblinilo: z objemi, nasmehi in bo-drilnimi besedami so smučarke prikazale tudi drugačno plat tekmovanja. Nobena se ni obnašala prevzetno: skoraj vse so se po tekmi zadržale s svojimi oboževalci, se z njimi pogovorile in fotografirale. Med najbolj privlačnimi je bila »mala«, 17-letna Lara Gut: navijačem je razdeljevala letake s sliko in seznamom svojih dosežkov. Prva zmagovalka letošnje trbiške etape je postala nemška smučarka Maria Riesch. V superkombinaciji je z izjemno vožnjo v slalomu premagala Američanko Lindsey Vonn, ki je vodila Dobri prijateljici Maria Riesch (levo) in Lindsey Vonn sta se takole veselili visoke uvrstitve na progi Di Prampero, mali kristalni superkombinacijski globus pa je osvojila Švedinja Paerson (spodaj) ansa Izidi superkombinacije: 1. Maria Riesch (Nem) 2:18,57 (1:31,98-46,59); 2. Lindsey Vonn (ZDA) + 0,49 (1:31,22-47,84); 3. Kathrin Zettel (Avt) + 2,03 (1:33,57-47,03); 4. Rabea Grand (Švi) + 2,05 (1:33,50-47,12); 5. Anja Pärson (Šve) + 2,25 (1:32,57-48,25); 6. Johanna Schnarf (Ita) + 2,79 (1:32,94-48,42); 7. Andrea Dettling (Švi) + 2,81 (1:33,37-48,01); 8. Elisabeth Görgl (Avt) + 3,01 (1:32,81-48,77); 9. Anna Fenninger (Avt) + 3,30 (1:33,22-48,65); 10. Nadja Kamer (švi) + 3,42 (1:32,10-49,89) ...25. Mateja Robnik (Slo) + 5,06 (1:34,46-49,17);46. Petra Robnik (Slo) + 7,61 (1:34,89-51,30). Svetovni pokal, skupno (23): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1.194 točk; 2. Maria Riesch (Nem) 1.035; 3. Anja Pärson (Šve) 900; 4. Kathrin Zettel (Avt) 835; 5. Tanja Poutiainen (Fin) 713; 6. Elisabeth Görgl (Avt) 481; 7. Šarka Za-hrobska (Češ) 472; 8. Maria Pietilä Holmner (Šve) 408; 9. Tina Maze (Slo) 407; 10. Lara Gut (Švi) 406. Superkombinacija (3): 1. Anja Pärson (Šve) 160; 2. Kathrin Zettel (Avt) 102; 3. Lindsey Vonn (ZDA) 100. po smuku. Vonnova je sicer prepričljivo dobila smukaški del, ko si je pred dru-gouvrščeno Nemko nabrala 76 stotink naskoka. V slalomu pa je bila boljša Reischova, ki je v ciljno areno prismu-čala brezhibno in slavila z 49 stotinkami prednosti. Tretjeuvrščena Kathrin Zettel (23. po smuku), svetovna prvakinja v tej disciplini, pa je tokrat zaostala za več kot dve sekundi. Glavna slovenska adutinja Tina Maze je dosegla po smuku 15. čas, slaloma pa se ni udeležila zaradi želodčnih težav. Najboljša slovenska reprezen-tantka je bila tako Mateja Robnik s 25. mestom. Od »azzur« je bila s 6. mestom najboljša Johanna Schnarf: »Zelo sem zadovoljna, predvsem s predstavo na smuku. Šesto mesto sem osvojila tudi na svetovnem prvenstvu, kar je nasploh moja najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Smukaška proga mi je všeč, iz dneva v dan postaja hitrejša. Sicer pa je počasnejša kot je bila včasih, saj smo pred dvema letoma presmučali enako razdaljo kar 10 sekund hitreje. Moraš biti zelo pozoren, vsaka napaka je lahko ključna,« nam je povedala zadovoljna in zgovorna Johanna. »Nisem mislila, da bi lahko premagala Lindsey (Vonn). Imela je res veliko prednost po smuku. Izkazalo pa se je, da jo je poškodovana roka (Američanka se je poškodovala na nedavnem svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru med odpiranjem šampanjca, op. a.) v slalomu precej bolj ovirala, kot v smuku,« je menila zmagovalka Rischeva, slalomska svetovna prvakinja. Ker je šlo za zadnjo superkombi-nacijo letošnje sezone, so včeraj v vi-šarski areni podelili tudi naslov najboljše v tej disciplini. Tekma je torej odločala o prvem malem kristalnem globusu v tej zimi, pripadel pa je Šve-dinji Anji Parson. Na včerajšnji kombinaciji je bila sicer peta. Danes bo na vrsti smuk. Prva bo ob 11. uri startala Italijanka Daniela Merighetti, Slovenka Tina Maze bo startala s številko 7. Napovedujejo sončno vreme z občasno oblačnostjo. Jutri bo še superveleslalom. Veronika Sossa košarka - Težka nastopa v državni C-ligi Jadranov nasprotnik Spilimbergo po zamenjavi trenerja hiter kot vlak Bor Radenska že drevi v Codroipu - Proti poškodbam so vadili v bazenu! V 7. krogu povratnega dela državnega tretjeligaškega prvenstva bo Bor Radenska (18 točk) igral drevi v gosteh, Jadran Mark (16) pa jutri popoldne doma. Oboje čakata nova neposredna in torej še kako pomembna dvoboja. Danes v Codroipu (začetek ob 20.30, sodnika Pinciaroli iz Macerate in Dionisi iz Fabriana) se bodo varovanci trenerja Mure spoprijeli z enim najlepših presenečenj doslej v letošnji C skupini (22 točk). Furlani so bili poleti po nazadovanju naknadno vključeni v ligo in so pomlajeno postavo zaupali temperamentnemu trenerju Monteni. Na Prvem maju so jih sicer borovci (s 25 točkami Ivana Kralja) premagali (89:86), vendar Codroipo je odtlej igral zelo solidno. Zadnji dve tekmi je zmagal tudi brez najboljšega igralca, branilca Campanotta, ki pa bi se prav tokrat znal vrniti po poškodbi gležnja. Ostali nosilci igre so zimzeleni play-maker Chivi-lo (40 let), branilca Cristofoli in Tržačan Schina, krilo Malfante ter center Marel-la. Po dragoceni zmagi proti Oderzu Borovi košarkarji odločno ciljajo na novi točki, že vnaprej sicer vedo, da bo naloga peklensko težka. Tudi ta teden so namreč poškodbe precej ovirale delo na treningih. Da bi fantje ne toliko obremenili načetih sklepov, so v torek celo vadili v svetoi-vanskem bazenu, v sredo pa so (nepopolni) igrali koristno prijateljsko tekmo proti C2-ligašu Servolani. Če bodo še naprej odsotni Giacomi, Kralj in Devčič, pa bi vsaj moral nastopiti Giancarlo Viscia-no, ki je med tednom nekaj dni ležal z vročino. Za zelo važen par točk se bosta jutri ob 18. uri na Judovcu (sodnika Morabito iz Bielle in Vela iz Turina) potegovala tudi Jadran in Spilimbergo (18). Na prvi tekmi so Popovičevi fantje na Pordenon-skem slavili za štiri točke (63:67), tako da bi nova zmaga tudi tokrat štela dvojno. Spilimbergo (ki tako kot Codroipo igra v C ligi po repesaži) ima za sabo štiri zaporedne uspehe in je po zamenjavi trenerja (izkušeni Zanon namesto muhastega De Prophetisa) osvojil šest od zadnjih osmih tekem. Igralski kader je namreč izjemno soliden: glavni orožji na zunanjih položajih sta veterana Musiello (prva violina peterke, 31 točk na zadnji tekmi) in levoro-ki Vuanello, organizatorja igre sta mlada Accardo in Bagnarol, pod košema pa še vedno vzbuja strah 40-letni, 208cm visoki skakalec Sguassero. Koristni so tudi krilni centri Cominotto, Idelfonso in Sandrin. Jadranova četa se je primerno pripravila na jutrišnji nastop. V sredo je odigrala prijateljsko srečanje proti C2-ligašu Santosu, treningi pa so sploh potekali v popolni postavi, saj so vsi razen Alena Sem-ca (zaradi bolečin v hrbtu bo najbrž tudi tokrat počival) bolj ali manj zdravi. Preizkušnja proti moštvu, ki preživlja odlično obdobje, bo bržkone zelo zahtevna, vendar brata Ferfoglia in kolegi pred domačim občinstvom ne mislijo zamujati ugodnih priložnosti za nabiranje dragocenih točk. MOŠKA D-LIGA - Sinočnji izid: Kontovel - Monfalcone 58:56 na tribunah v ciljni areni Dijaki liceja Prešeren navijali za... Kanadčanke Italijanski dijaki iz Gorice poznajo Tino Maze »Glasno, še glasneje! Gledalci bi radi prisluhnili navijačem!« se je oglašal spiker, na njegovo zahtevo pa so se vsakič odzvali mladi navijači - dijaki različnih višjih srednjih šol iz cele dežele. S skandiranjem, kričanjem, ploskanjem in bobnanjem, so bodrili tekmovalke, ki so se spuščale v višarsko areno: za dan so namreč postali strastni navijači Kanade, Avstrije, Slovenije in drugih držav. Organizatorji so namreč vsaki šoli dodelili državo, da so imele prav vse smučarke svoje »fane«. Dijaki (glavnina vče-rašnjih gledalcev) so tako napolnili vse stranske tribune, le centralna je bila na-menjna »mirnejšim« gledalcem. Zastave, transparenti, balončki in pobarvani obrazi so postali idealna kulisa tekme svetovnega pokala. Raznobarvne tribune je napolnila tudi skupina 40 dijakov liceja F. Prešeren, ki so navdušeno navijali za... Ka-nadčanke. Zastave, ki jih je priskrbel organizator, in transparent z imeni kanadskih tekmovalk, so krasili desni zgornji del stranske tribune: »Transparent smo pripravili med poukom. Na njem so zapisana imena kanadskih tekmovalk: Emily Brydon, Janyk Britt in Kelly Vanderbeek,« je povedala Ivana Starc, dijakinja 2.C razreda. Nekateri z dodeljeno državo sicer niso bili preveč zadovoljni: »Radi bi navijali za Slovenijo, « je nekoliko razočarano povedala Mara Race, iz 2.C, Luka Sacher iz 2. B pa je še dodal: »Raje bi navijal za kako drugo državo, mogoče za Avstrijo ali Slovenijo, za katere tekmujejo favoritinje za zmago.« Kljub temu dijaki niso pozabili na slovenske tekmovalke: Ivana in Caterina sta vseskozi držali velik transparent z napisom: »Dajmo Slovenke. Tina Maze!« Caterina Cesari iz 2. C se je prvič udeležila tekme svetovnega pokala: »Večkrat sledim tekmam po televiziji. To je bila nadvse zanimiva izkušnja.« Sošolka Lisa Von Egitz, ki se je udeležila že drugih tekmovanj, pa je podala primerjavo: »Tekmo sem gledala v La Vil-li. Mogoče je tam nekoliko lepše in drugačno, sicer pa je tu organizacija veliko boljša,« Lisa ni »varčevala« z navijanjem: v rokah je vihtela zastavo, obličje pa si je pobarvala v rdečo in belo barvo: »Pobarvala sem se v avtobusu. Sicer pa navijam za Tino Maze. Kanadskih tekmovalk nisem poznala. Med pisanjem transparentov nam je imena povedala sošolka Ivana,« je odkritosrčno povedala. Da je bila izkušnja na tekmi svetovnega pokala enkratna, so dijaki potrdili z navajanjem želje, da bi se radi še udeležili podobnih pobud: »Radi bi šli tudi v Kranjsko goro, kjer bo tekma moškega svetovega pokala«. In še: »Zakaj ne gremo v Planico?« je retorično vprašala Samantha Gruden iz 2.B, ki je vrtela ropotuljo z napisom »Planica«. Slovenske zastave pa so v morju barv dvigovali goriški dijaki italijanskih višjih srednjih šol, ki so bili z dodeljeno državo zadovoljni. Nekateri so transparente pripravili sami, drugim pa so že pripravljene izročile profesorice v avtobusu. Da je Tina Maze zastavonoša slovenske reprezentance, so dobro vedeli prav vsi italijanski dijaki: nekateri, ker tudi sami sledijo smučanju, drugi pa so to ugotovili na tribuni. Najglasnejši in najštevlnejši nasploh pa so bili navijači Italije. Z rdečimi, zelenimi in belimi balončki so očarali tudi posebno komisijo, ki jih je ob koncu tekmovanja nagradila za najbolje organizirano navijašo skupino. 22 Sobota, 21. februarja 2009 ŠPORT / nogomet - Že danes nastop štirih ekip naših društev Vesna bo skušala dohiteti Trieste Calcio Primorec v Trebčah za obstanek - Breg in Zarja Gaja (18.00) v gosteh za »play-off« DANES PROMOCIJSKA LIGA TRIESTE CALCIO (30 točk) - VESNA (27) - Po neodločenem izidu (1:1) proti Kras bo skušala Vesna danes od Svetega Sergija odnesti domov vse tri točke in tako tudi dohiteti na lestvici tržaško ekipo, ki jo vodi trener Fabio Sambaldi (ex Vesna). Pri Vesni bo sicer diskvalificirani trener Veneziano znova imel na razpolago Leoneja. Pod vprašajem pa sta De-grassi in Cheber, ki sta lažje poškodovana. Bertocchi pa mora prestati še en krog kazni. V prvem delu: Vesna - T. Calcio 1:0. 1. AMATERSKA LIGA PRIMOREC (23) - SISTIANA (18) - Ekipo trebenskega društva čaka danes zelo pomembna tekma proti nasprotniku, ki se prav tako bori za obstanek v ligi. Pri rdeče-belih bosta odsoten le diskvalificirana Leghissa in Palmisano. V prvem delu: Sistiana -Primorec 0:1. 2. AMATERSKA LIGA VILLA (15) - BREG (30) - Brežani so optimisti za današnjo tekmo v Vil-li Vicentini. Varovanci trenerja Da-vorja Vituliča odločno ciljajo na osvojitev vseh treh točk in s tem bi potrdili ambicije za nastop v končnici prvenstva. Proti Villi bo odsoten diskvalificirani Degrassi. V prvem delu: Breg - Villa 1:1. PORPETTO (38) - ZARJA GAJA (33) OB 18.00 - Vzhodno-kraška ekipa bo današnje srečanje proti Por-pettu igrala šele ob 18. uri. Rumeno-modri se bodo na furlansko gostovanje odpravili z avtobusom. Trener Di Summa ne bo imel na razpolago kaznovanih Mihelčiča in Bertocchija. Pod vprašajem pa je nastop Franca in Kariša, ki sta lažje poškodovana. V prvem delu: Zarja Gaja - Porpetto 1:0. DANES ŠE - Elitna liga: Sarone - Azzanese, Muggia - San Luigi; promocijska liga: Capriva - Mariano; 1. AL: Ronchi - San Canzian, Medea -San Lorenzo, Pieris - Costalunga; 2. AL: Romana - Fogliano, Torre - Ruda, Zaule - Esperia. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX (49) - LIGNANO (34) - Ekipo repenskega društva čaka jutri še ena težka tekma, tokrat proti Lignanu, ki je četrti na lestvici in se bori za uvrstitev v play-off. Trener Alessandro Musolino je že med tednom dobro motiviral svoje varovance. Pri Krasu bosta odsotna Bagon in Mania. Pod vprašajem pa je nastop Orlanda in Mosce, ki sta lažje poškodovana. V prvem delu: Lignano -Kras 0:0. SANTAMARIA (14) - JUVENTINA (22) - Nogometaši štandreškega društva bodo skušali doseči drugo zaporedno zmago in se tako še dodatno oddaljiti od dna lestvice. V nedeljo bo mogoče na razpolago Mario Pantuso, ki je okreval po daljši poškodbi. Za dober mesec pa bo odsoten Masotti, ki si je pretegnil mišico. V prvem delu: Juventina - Santamaria 2:1. 1. AMATERSKA LIGA TURRIACO (27) - SOVODNJE (29) - Sovodenjci ne bodo imeli lahkega dela v Turjaku. Trener Claudio Sari bo lahko znova računal na Sandyja Kogoja, ki je saniral poškodbo in je ta teden dobro treniral. Zaradi službenih obveznosti bo odsoten Eros Kogoj, branilec Pacor pa je diskvalificiran. V prvem delu: Sovodnje - Tur-riaco 1:3. 2. AMATERSKA LIGA PRIMORJE INTERLAND (23) - CA- STIONS (24) - Po prvem porazu pod taktirko trenerja Bojana Guliča bodo skušali primorjaši znova osvojiti vse tri točke. S tem bi Primorje tudi prehitelo Castions na lestvici. Pri Pri-morju bosta odsotna diskvalificirana Aljoša Čok in Alen Sardoč. Pod vprašajem pa je nastop Brajnika, Fratnika in Ravalica. V prvem delu: Castions - Primorje 1:1. 3. AMATERSKA LIGA MOSSA (42) - MLADOST (25) - Težka naloga za doberdobsko Mladost, ki bo jutri gostovala pri drugouvrščeni Mossi. Pri Mladosti ta teden zaradi bolečin v hrbtu ni treniral Radetič. Vsi ostali pa bodo na razpolago trenerju Fabiu Sambu. V prvem delu: Mladost -Mossa 3:3. DEŽELNA SELEKCIJA - Krasov napadalec Federico Orlando je bil povabljen na trening deželne mladinske selekcije, ki bo v sredo ob 14.00 v Vis- hokej na rolerjih - A1-liga ZKB Kwins proti Arezzu za utrditev položaja Poletove hokejiste na rolerjih ZKB Kwins čaka v jutrišnjem krogu A1-li-ge pomembna tekma proti ekipi Lions Arezzo, ki ima na lestvici le štiri točke manj (15). Poletovci so optimisti, čeprav bo odsoten poškodovani Gianluca Ca-valieri. Pod vprašajem pa je nastop Corazze in pomožnega vratarja Galessija, ki sta med tednom zbolela za gripo. V prvem delu prvenstva je Polet v gosteh visoko zmagal z 2:11. »Tokrat pa se bodo lahko Toskanci predstavili s kako novo okrepitvijo. Tako da moramo biti zelo previdni,« meni Poletov kapetan Samo Kokorovec. Tekma proti Arezzo bo ob 21. uri na igrišču Pikelc na Opčinah. Vrstni red po 12. krogu: Edera 31, Asiago in Vicenza 28, Milano Quanta 21, Civitavecchia in ZKB Kweins 19, Forli' 17, Arezzo 15, Ferra 7, Montebelluna 4, Turin 1. naša napoved O. Zidarich: Fogliano ne bo osvojil 1. mesta »Foglia-no ne bo osvojil prvega mesta. V 1. AL bo najbrž neposredno napredovala ekipa iz Žavelj, ki je v odlični formi. V playoff se bo poleg Fogliana zanesljivo uvrstil še Porpetto. Za zadnje mesto v končnici pa se bomo borili mi (Breg op. ur.), Zarja Gaja in Opicina,« je prepričan 27-letni zvezni igralec Brega Omar Zidarich, ki je takole komentiral prvenstvo kluba iz dolinske občine. »V zadnjih krogih smo po cesti nerodno izgubili nekaj točk, predvsem proti Torreju in Rudi. Prav gotovo bi lahko imeli še kako točko več na lestvici. Od decembra pa nam je v veliko pomoč napadalec Giuliano Cermelj, ki je doslej dal kar osem zadetkov. Prav Cermelj bi lahko bil tisti nogometaš, ki bi jezik na tehtnici prevesil na našo stran,« meni Zidarich. Breg bo danes gostoval v Villi Vicentini. »Treba bo zmagati, saj spada Villa med slabše ekipe v skupini D. Če zmagamo, bomo tudi lepše pustovali po tekmi,« je še dodal Omar. OMARJEVA NAPOVED: Trieste Calcio - Vesna 1 (1:0) Kras Koimpex - Lignano 1 (2:1) Santamaria - Juventina X (1:1) Primorec - Sistiana 1 (2:0) Turriaco - Sovodnje 1 (1:0) Villa - Breg X (1:1) Primorje Int. - Castions X (1:1) Porpetto - Zarja Gaja X (1:1) Mossa - Mladost 1 (2:0) Prejšnji teden je Daniel Leghissa zbral štiri točke. Vrstni red: Jaš Grgič 11, Batti 9, Ces-cutti 8, Sciarrone 7, P. Carli 6. Domači šport Danes Sobota, 21. februarja 2009 KOŠARKA MOŠKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 v Codroipu: Codroipo - Bor Radenska MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Miljah, Pacco: Intermuggia - Dom; 20.30 v Foljanu: Fogliano -Breg UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Štarancanu: Falconstar - Bor ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Dolini: Breg - Salesiani Don Bosco; 16.00 v Gorici: Kulturni dom: Dom -NPG A ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v San Giovanniju al Natisone: PAV Natisonia - Val Imsa; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - San Vito; 20.30 v Buii: Buia - Sloga Tabor Televita; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Tmedia - Il Pozzo ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga List -Martignacco MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Ogleju: Aquileia -Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Rizzi 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.00 na Opčinah: Sloga -Rigutti; 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Intrepida Mariano UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - OMA A; 18.30 na Proseku: Kontovel -Brunner NAMIZNI TENIS MOŠKA B-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - Azzurra NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Sistiana 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Villi Vicentini: Villa - Breg; 18.00 v Porpettu: Porpetto - Zarja Gaja DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Staranzano; 17.30 v Tržiču: Monfalcone - Kras HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwisn - Arezzo Jutri Nedelja, 22. februarja 2009 KOŠARKA MOŠKA DRŽAVNA C-LIGA - Jadran Mark -Spilimbergo ŽENSKA B-LIGA - 18.00 v Pordenonu: Team PN -Polet UNDER 19 MOŠKI - 9.30 v Trstu, Suvich: Libertas Barcolana - Bor ZKB UNDER 13 MOŠKI - 10.00 v Trstu, licej Oberdan: Poggi 2000 - Sokol ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 119.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Altura UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multivest - VBU Videm UNDER 16 MOŠKI - 10.30 v San Vitu: San Vito -Soča; 11.00 v Vidmu, Ul. Petrarca: Volleybas -Olympia Hlede A.I.;18.00 v Guminu: Tubfer - Sloga NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - Lignano; 15.00 v Santamarii la Longi: Santamaria - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Turjaku: Turriaco -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Castions 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Mošu: Mossa -Mladost DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Špetru Slovenovem: Valnatisone - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Špetru ob Soči: Isonzo -Juventina; 10.30 v Križu: Pomlad - Cgs B NAMIZNI TENIS D1-LIGA - 10.00 v Trstu: Trieste Sistiana B - Kras odbojka - Danes v članskih deželnih prvenstvih Zanimiv in zahteven krog Naše ekipe v glavnem proti boljšim ali enakovrednim nasprotnikom - Sloga Tabor pri neugodni Buii - Doma Sloga List, Olympia, Soča in Bor Breg Pustni krog nam bo v odbojkarskih deželnih ligah postregel s celo vrsto zanimivih in zahtevnih srečanj, tako da bi lahko tokrat naše ekipe mogoče osvojile manj točk. V moški C ligi bo prvouvrščena Sloga Tabor Televita gostovala pri Buii, ki je mogoče doslej dosegla manj, kot je pričakovala, a je tudi na prvi tekmi v Repnu dokazala, da je spoštovanja vreden nasprotnik, saj so slogaši njen odpor strli šele po petem nizu. Za zmago se bodo morali zato potruditi tudi tokrat. Ostali njihovi nasprotniki v boju za vrh lestvice imajo tokrat na papirju lažje tekme, tako da si Riolino in soigralci ne smejo privoščiti poraza, če hočejo ohraniti svojo prednost pred zasledovalci. Val Imsa, ki je v zadnjih štirih tekmah zbral sedem točk, bo tokrat igral proti nevarnemu drugouvrščenemu San Gio-vanniju. Domačini so pred nekaj tedni osvojili Deželni pokal, zanje pa igra več bivših valovcev. Makučeve varovance čaka torej danes zelo zahtevna naloga, tako da bodo zelo težko prišli do novih točk. Na domačih tleh pa bosta med našimi moškimi C ligaši igrala Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Olympia Tmedia. Battistijevi varovanci bodo gostili četrtouvrščeni San Vito, ki proti slabšim v ligi gotovo ne bo hotel izgubljati točk, saj bi ga lahko to v boju za playoff zelo drago stalo. Sočani se bodo morali zato pošteno potruditi, če bodo hoteli osvojiti nove točke. Enako težka naloga pa čaka tudi Olympio Tmedia, ki se bo pomerila z izkušenimi odbojkarji II Pozza, ki so trenutno na tretjem mestu. Za mlade Gori-čane bodo gostje verjetno pretrd oreh, točke v boju za obstanek pa bo treba doseči proti dostopnejšim nasprotnikom. Vseeno pa morajo igrati maksimalno, saj se lahko tudi boljšim ekipam kdaj kaj zatakne. V najvišji ženski deželni ligi bodo od-bojkarice Sloge List, ki se potegujejo za obstanek v ligi, na domačih tleh igrale proti petouvrščenemu Martignaccu. S tem nasprotnikom so se v letošnji sezoni pomerile že trikrat in vsakič ostale praznih rok, nikoli pa pravzaprav ni bilo vtisa, da bi bi- la razlika med ekipama prevelika. Zato bi lahko Drasičeve varovanke favorizirani Martignacco mogoče tudi presenetile. V moški D ligi čaka pomembna preizkušnja mlade Peterlinove varovance Sloge. Igrali bodo proti Aquileii, ki so jo v prvem delu sicer gladko premagali, gre pa vseeno za nevarno ekipo, ki se prav tako kot oni še vedno poteguje za nastop v končnici. S tekmo manj ima namreč le točko manj od petouvrščenega Lignana, tako da bi se tretjeuvrščeni slogaši z novo zmago verjetno znebili še enega konkurenta in naredili nov korak naprej na poti do play-offa. V ženski D ligi pa se bodo odbojka-rice združene ekipe Bora in Brega Kmečka banka skušale maščevati Rizziju iz Vidma za poraz iz prvega dela prvenstva. Takrat so plave po lahki zmagi v uvodnem nizu povsem odpovedale, novinke v ligi, ki imajo v svoji ekipi več mladih in perspektivnih igralk, pa so to izkoristile. Videm-čanke imajo trenutno štiri točke manj od naše ekipe, tako da morajo Smotlakove varovanke danes ciljati na vse tri točke. (T.G.) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pustni prispevek -Tiger in princeska 20.30 TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.00 Aktualno: Sanremo Question Time 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Effetto sabato (v. L. Landi, L. Calvani) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 59° Festival della Canzone Italiana 1.05 Dnevnik 1.25 Aktualno: Applausi Rai Due 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 9.55 Sestiere: SP v alpskem smučanju, veleslalom 11.00 Trbiž: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 12.15 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 19.00 Resničnostni show: X Factor 15.30 Nan.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 19.35 Variete: Scorie di scorie 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.20 Nočni dnevnik 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.15 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Tg2 - Mizar ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 8.45 Variete: Accipicchia, ci hanno ru-bato la lingua! 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 Šport: Rai sport 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Tg3 Flash L.I.S. 16.00 Šport: Sabato sport 16.10 Magazine Champions League 16.35 Šport: Atletika 17.30 Šport: Vaterpolo 18.10 Šport: 90 Minuto Serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Film: Con Air (akc., ZDA, '97, r. S. West, i. N. Cage) 23.30 Deželni dnevnik 23.50 Film: The Road to Guantanamo (dram., VB, '06, i. R. Ahmed) 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved, sledi Tg3 Agenda del mondo 6.25 6.40 7.40 10.00 11.30 11.40 13.25 14.05 15.00 17.00 18.00 18.45 19.35 21.30 23.15 0.15 6.00 8.00 8.50 9.30 10.00 10.40 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Avvocato Porta, sledi Stasera a teatro Aktualno: Vivere meglio 15.00 Dnevnik in prometne vesti Nan.: Ricomincio da me Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot - La parola alla difesa (srh., V.B., '03, i. D. Suchet) Nan.: Monk Dok.: Le stagioni dei mari 22.25 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Maigret: veleno in famiglia (krim., Fr, '04, r. P. Joassion, i. B. Cremer) Šport: Guida al campionato Film: Jekyll & Hyde (akc., ZDA, '90, r. D. Wickes, i. M. Caine) i Canale 5 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Amici libri Aktualno: Super Partes Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: Maria Montessori. Una vita per i bambini Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.15 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.20 18.30 19.00 19.30 20.30 21.10 22.40 0.45 Nan: Still Standing Risanke Nan.: Dharma & Greg Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Batman - Il ritorno (fant., ZDA, '92, r. T. Burton, i. M. Keaton) Film: André - Un amico con le pinne (kom., ZDA, '94, i. K. Carradi-ne) 20.20, 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: SpongeBob - Il film (anim., ZDA '04, r. S. Hillenburg) Dnevnik in vremenska napoved Risanka: Gormiti che miti! Film: Il Corvo (groz. ZDA '94, r. R. Proias, i. B. Lee) Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.05 Palco, gli eventi in TV 12.55 Volley Time 13.50 Snaidero, passione basket 14.00 Qui Cortina 14.10 Videomotori 14.25 Ski Magazine 14.50 Šport: Hard Trek 16.00 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke K2 19.00 Udin e Conte 19.05 Musica, che passione! 20.00 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La donna ragno 22.35 E 20 in Provincia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Stoa' LA 6.00 7.00 9.15 10.10 10.55 12.30 La 7 Dnevnik, horoskop, promet Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: Ombibus Life Aktualno: L'intervista Nan.: Alla conquista del West Dnevnik in športne vesti 13.00 Dok.: Animal Face Off 13.45 Nan.: Jack Frost 15.55 Film: Una nuova casa per Lassie (kom., ZDA, '73, r. E. Hamner, i. S. Boyden) 18.00 Film: Un povero ricco (komedija, It, '93, režija P. F. Campanile, i. Renato Pozetto, Ornella Muti) 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Animal Tresure 21.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.00 Film: Miranda (kom., It., '85 režija Tinto Brass, i. S. Grandi) 0.50 Nočni dnevnik 1.15 Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.15 7.00 7.30 9.15 10.45 12.00 13.00 13.15 13.50 14.00 15.55 16.10 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.10 18.40 18.55 19.55 20.05 21.40 22.00 22.30 23.40 0.30 1.00 1.20 Kultura, sledi Odmevi Zgodbe iz školjke (pon.) Lutkovno-igrana nan, sledi risanan nan Kino Kekec: Najboljši na Švedskem Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Oddaja: Tranzistor Risanka: Rožnati panter Film: Leteča učilnica Sobotno popoldne Labirint Poročila, vremenska napoved in športne vesti Ozare Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom Risanke Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti Filmski spodrsljaji Film: Načrtovalka porok Ars 360 Poročila, vremenska napoved, športne vesti Hri-bar Nad.: Deadwood Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 21.02.1991 Dnevnik Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 7.00 Skozi čas 7.35 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 21.02.1991 8.00 Polemika (pon.) 9.10 Pjeongčang: SP v biatlonu, sprint (M), 15 km 10.20 Sestier: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 11.10 Pjeongčang: SP v biatlonu, štafete (Ž), 15 km 12.45 Liberec: SP v nordijskem smučanju, zasledovalni tek (Ž) 7,5 km klasično in 7,5 km prosto 14.00 Sestier: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 14.50 Trbiž: SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 15.45 Liberec: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 18.00 Nogometni magazin 18.25 Manchester. nogomet, tekma angleške lige 20.25 Koncert Darje Švajger: Vsi moji obrazi 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Slovenski magazin 23.00 Sobotno popoldne 12.45 13.30 Dnevni program 13.00 SP v nordijskem smučanju, zasledovalno (Ž), povzetek 14.00 SPv biatlonu 15 km (M) + štafeta (Ž), povzetek 15.30 Košarka NLB - magazin 15.50 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Film: Tolovaji (it, i. D. Rocca, S. Randone) 21.30 Alter ECO 22.15 SP v nordijskem smučanju, skoki (100 m), povzetek 23.15 Baladoor live music 0.15 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka in vremenska napoved 18.00 Kultura: Slovenske založbe v Zamejstvu - Novi Matajur 18.30 Mali prijatelji (pon.) 19.20 Settimana Friuli 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Film: Cf - Velika avantura. Mortadela in Filemon 22.00 Univerza v Novi Gorici 23.00 Objektiv (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Music box; 18.00 Mala scena; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Spoznajmo škoromate; 10.45 Nedeljski izlet; 11.00 Sobotni glasbeni gostje; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15-19.00 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sopranistka Hildegard Behrens; 18.30 V podvečer; 19.00 Prenos iz Metropolitane, 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 21. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40 Dolžina dneva 10.43 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 5.12 in zatone ob 13.58 bioprognoza Danes bo vreme občutljivim ljudem občasno povzročalo manjše težave, ki bodo bolj pogoste v celinskem delu države, manj opazne pa v Pri-morju. plimovanje Danes: ob 2.29 najnižje -10 cm, ob 8.03 najvišje 37 cm, ob 14.43 najnižje -55 cm, ob 21.15 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.51 najnižje -15 cm, ob 8.32 najvišje 42 cm, ob 15.07 najnižje -60 cm, ob 21.36 najvišje 35 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................850 Vogel.................340 Kranjska Gora........100 Krvavec..............310 Cerkno...............150 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 150 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........550 Mokrine..............380 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim . 180 Po vsej deželi bo v glavnem prevladovalo zmerno oblačno vreme. Po nižinah bo lahko oblačno, tu pa tam niso povsem izključene rahle padavine. V spodnjem nižinskem pasu se bodo lahko ponoči in zjutraj pojavljale meglice. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER S V NA Ji* CENTHI H IN PWH'TIH HUI N( M S- TE.H-WO-W' Ntí^iNQ IN OCÍ CYA^Ù M OBUP» «H, «H** BiLi Zh Mil ÜOÍ íu f><5¿ uTJÍ. i+ÜMTlTEV i:f PÚPfl-Lh OBDIH. A X * v ÎHALfl&SO CtMtEÍ W^IThai ií rj PAJMVJ t SCW-IHrW tWik.jj'G íí^Jíflfrf tÔK' íiyiívyídsfri ÜN It HALE I I ■ ULK L FlIMGElKUIA onrv.HiKj. Abhyahcam 60 mrn, dyunjAlü MHtí 1 ri'rQú tr/ruí U.hdjmubíp dO IO. OlJrCá JOO9 benetke - 40. medanrodni gledališki festival odprl vrata Začetek v znamenju podelitve zlatega leva za življenjsko delo grški igralki Irene Papas BENETKE - Slavnostna podelitev zlatega leva za življenjsko delo grški igralki Irene Papas je včeraj odprla 40. Mednarodni gledališki festival v Benetkah. Bienale bo letos zaživel v barvnih odtenkih morja, ki že stoletja povezuje latinsko, arabsko in židovsko kulturo, saj je prav Mediteran po dvoletnem načrtu umetniškega vodje Maurizia Scaparra vezna tema festivala. Izbira letošnje dobitnice prestižne nagrade, ki je simbol beneškega, večstranskega središča sodobnega umetniškega gibanja, primerno odraža vsebino programa, saj so kariera, umetniške usmeritve in sama podoba te znane igralke pravi emblem sredozemskega temperamenta. Njene vklesane poteze so vezane na mnoge dovršene interpretacije antičnih tragedij, nepozabni pa so tudi njeni nastopi v filmih Miki-sa Kakoyiannisa, med katerimi je najbolj znan Grk Zorbas (1964), v ameriških in italijanskih filmskih produkcijah (sodelovala je z odličnimi režiserji kot so med drugimi Monicelli, Germi, Rosi, Lee Thompson). V dolgi karieri je do sedaj prejela številna priznanja, med katerimi že štiri nagrade za življenjsko delo in častni doktorat iz literarnih ved. V utemeljitvi nagrade zlati lev piše: »Grška igralka mednarodnega slovesa Irene Papas je ena od najbolj znanih evropskih umetnic, ki se je v petdesetih letih kariere preizkusila v pomembnih gledaliških in filmskih vlogah (predvsem v klasični tragediji), s katerimi je postala glasnica in simbol mediteranske kulture v svetu, utelesitev grške tragične moči. Irene Papas se je z izrednimi umetniškimi dosežki posvetila tudi gledališki režiji in izobraževanju mladih z ustanovitvijo in vodstvom Umetnostnih laboratorijev v Atenah, Saguntu in Rimu«. Utemeljitev je prebral Maurizio Scaparro, ki je dodal, da je nagrada tudi znak močnih vezi med Italijo in Grčijo v skupnem Mediteranskem prostoru. Predsednik Biennala Paolo Baratta je ob tem poudaril, da je pomen nagrade tudi priznanje eni od redkih umetnic, ki je poleg nedvomnih umetniških vrlin postala simbol gršega mita, neke določene dobe in naroda. Spored slovesnosti je bil predvsem poklon interpretki sta- new york - Sporna karikatura Protesti zaradi primerjave Obame s šimpanzom Irene Papas je dobitnica zlatega leva za življenjsko delo na beneškem bienalu ansa rogrških mitov in klasičnih tragedij; po predvajanju dveh pretresljivih prizorov iz filmov Elek-tra in Ifigenija Mikisa Kakoyiannisa je igralka prebrala dva odlomka iz Evripidove Medeje v izvirnem grškem jeziku in iz teksta Dolga noč Medeje Corrada Alvara. Patasova je vidno ganjena priznala, da je nagrada časno priznanje za srečo in ljubezen, ki sta spremljali njeno umetniško pot. Z živahnostjo in prijaznim nasmehom je nagrajenka razbremenila tudi trenutek napetosti, ko so ji organizatorji prepustili oder in besedo in je med zahvalami in fotografiranjem z zlatim kipom duhovito pojasnila publiki, da je stara le 78 let, čeprav jo novinarji pogosto postarajo. V zadnjih treh letih so to nagrado prejeli igralec Ferruccio Soleri (edinstveni Harlekin Stre-hlerjeve legendarne uprizoritve Goldonijevega Sluge dveh gospodov), ustanoviteljica ansambla Théâtre du Soleil Ariane Mnouchkine in libanonski režiser Roger Assaf. Po podelitvi nagrade v beneškem Arsenalu se je prvi večer festivala nadaljeval v gledališču Gol-doni s predstavo »Sestre Bronte« v sredozemski, trgovski jezikovni mešanici Aleksandrijčana Bernarda de Zogheba in v režiji Davideja Livermora. Predstavo bodo ponovili danes ob 18. uri, medtem ko bo na sporedu v Mestrah ob 20.30 edina ponovitev španske priredbe komedije »Harlekin, sluga dveh gospodov«, kjer Goldonijev junak postane magrebski priseljenec. Prvi festivalski vikend bo publiki najprej postregel s komedijo »Impre-sarij iz Izmirja« Carla Goldonija, ki vsebuje rekonstrukcijo glasbene kulise Nina Rote in v kateri ima glavno vlogo igralec Eros Pagni. Jutri bosta na sporedu koprodukcija Stalnega gledališča Veneta in Bienala »Orlando« po romanu Virginie Woolf in potovanje po verzih libretista in pesnika Pietra Metastasia v izvedbi študentov Akademije dramske umetnosti Silvio DAmico iz Rima. Rossana Paliaga NEW YORK - Temnopolti aktivist Al Sharpton je v četrtek vodil demonstracije pred sedežem medijskega podjetja News Corp. v lasti Avstralca Ruperta Murdocha, potem ko je časopis New York Post v sredo objavil karikaturo, ki primerja ameriškega predsednika Baracka Obamo z ustreljenim šimpanzom. Karikatura združuje dve zgodbi. Zgodbo o 787 milijard dolarjev vrednem zakonu o gospodarski stimulaciji, ki ga je v torek podpisal Obama. Druga zgodba pa je o 90 kilogramov težkem šimpanzu, ki je pobesnel in hudo ranil prijateljico svojega lastnika, zato ga je policija v Stamfordu v zvezni državi Connecticut v ponedeljek ustrelila. New York Post je objavil karikaturo, ki prikazuje ustreljenega šimpanza in dva policista, pri čemer eden pravi: "Sedaj pa bodo morali najti nekoga drugega, da napiše naslednji stimulacijski zakon". Sharpton je dejal, da gre za izkoriščanje močne podobe v zgodovini rasizma proti temnopoltim v ZDA in napovedal organizacijo bojkota časopisa New York Post s pritiskom na oglaševalce, pa tudi s prepričevanjem Newyor-čanov, naj časopisa ne kupujejo. Medijski podjetje News Corp. je med drugim lastnik televizije Fox in časopisa New York Post, ki sta odkrito na strani republikancev. Ti so odločno nasprotovali sprejemanju 787 milijard dolarjev vrednega zakona o gospodarski stimulaciji in zaradi tega naj bi bila karikatura smešna predvsem nasprotnikom politike predsednika Obame. New York Post se je v včerajšnji izdaji v uvodniku opravičil vsem, ki so jih užalili. Poudarili so, da so se s karikaturo želeli po-norčevati iz slabo napisanega stimulacijskega zakona, nikakor pa se niso želeli norčevati iz predsednika Obame.