Katollsk cerkven list.
M 9.
V cetertik 8. prosenca 1852.
Tečaj i".
Marija
danica belim in černim narodam.
Oko se v te zastonj ne povzdiguje. Ki si nam, rešnja zvezda, prisvitila; Šc ladja Petrova se ni vtopila, In časama vihar že potihuje.
\e Nam se beli otrok te zveseljuje, šc kot zamurska Mati božja mila Očetam našim kdaj si znana bila. In več ko pred se zdaj leto spolnuje.
Pustila nisi. de bi nam valovi .Nevere nove ljubi dom prevreli. Se bomo res ne Kristusovi šteli.
In zdaj pa našiga domu sinovi
\cm» narodam černim evangeli: O sveti jim. de srečno bi dospeli!	II.
ftanjc o novim letu.
i Haljo I
Pa kako sc je na enkrat vse spremenilo, spremenila tudi moja žalost v nezmerno veselje! Začuden gledam . kako sc od leve strani vsa nebeška družina Bogu Oči tu bliža: peljala jo je sama nebeška kraljica, pre-blažena devica Marija, in vsi svetniki in svetnice božje so pokleknili pred Hoga Očeta, so položili k Njegovim nogam svoje zlate krone in so kakor z enim glasam molili: rOče. odpusti jim! Oče. perzanesi jim!" Per teh besedah sc jc obličje Boga Očeta, kakor juterna zarja, z nezrekljivo Ijubeznjivostjo razvedrilo, in kakor spomladno solnce ee je prijazno ozerl na vse tc Ijub-čike svojiga serca; vendar pa je še bila šiba v Njegovi roki vedno k strašnimu udarcu vzdignjena, lil zdajci perstopi od desne strani pred Boga Očeta Njegov lastni edinorojeni Sin, naš Odrešenik in Srednik Jezus Kristus, in kakor nekdaj na oljski gori je pokleknil tudi zdaj pred svojiga Očeta, jc položil k Njegovim nogam svoj poveličani križ in svojo teinjcvo krono, ki je bila svetlejši ko zlato solnce iu vse zvezde neba, je pokazal Očetu rane hvojih rok in presveto rano svojiga serca, in kakor nekdaj na križu, je tudi zdaj molil: ..Oče, odpueti jim! Oče. perzanesi jim !u Kadar je Sin božji te besede izgovoril s svojo vsigamogočno voljo, ktera je z voljo Očetovo vedno v sveti edinosti, takrat ste zginile britki solzici iz oči Očetovih, šiba mu jc padla iz rok. ktere je vnovič ljubeznjivo povzdignil, ves svet blagoslovit in s prerokovitni besedami je sam per sebi persegel rekoč: ;.Kakor gotovo živinj: jaz no-
čem grešnikove smerti. ampak de se poboljša in živi!"* Ko je Bog Oče te besede izgovoril, so se združili vsi nebeški prebivavci. vsi Svetniki in Svetnice, vsi Angeli in Arhangeli, vsi Kerubi iu Serafi v eiio sveto pesem , in so peli tako sladko, tako ljubeznjivo. kakor človeškim glasovam ni dano peti: rSam per sebi je Bog persegel: Jaz nočem grešnikove smeiti, ampak de se poboljša in živi!" Ko se je ta pesem zapela, se je začelo vse, kar sim vidil in slišal, dalej bolj in visoko proti nebesam vzdigovati in giniti spred mojih oči: meni pa se jc zdelo, dc sim v svetim raji. ves zamaknjen gledam za nebeško per'kaznijo, dokler mi je bilo kaj viditi mogoče, in ko se žc dolgo ni nič vidilo. sim šc zmiram slišal prelepo pesem po nebeških višavah odmevati: rl>e se poboljša in živi: - de sc poboljša in živi !"
Te. ljubi bravci! so bile moje sanje od noviga leta. iz kterih zamoremo več lepih naukov posneti, ki so nam zlasti potrebni sedanji čas.- Ilude nadloge nas tarejo, iu grenkih solz se preliva vsepovsod veliko; kamorkoli se ozre oko. ne zagleda druziga. kaker pusto razdertje, žalostne nasledke silnih povodinj. viharjev. toče in mraza, ne vidi druziga, kakor pomankanjc in revšino . veliko in vedno veči število tistih, ki objokani roke stegujejo za milošnjo. in malo in vedno manjši število tistih, ki bi šc zamogli kaj podarili: re sliši sc druziga. kakor jok ili zdihovanje. in. kjer so sc poprej veseli gosti radovali. tamkej zdaj bkdolična lakota sedi in joka za mizo. Pa per vsim Itm. ljubi moji! nikar ne obupajmo; še živi naš stari dobri Oče v nebesih. kteri ostane kakor dozdaj. tako tudi zanaprej nebes in zemlje vsigamogočni in naj nodrejši Vladar. Nikar nc mislimo, de bi nas bil On zapu-til in nas pozabil; še nas vedno ljubi kakor svoje otroke in drage odkupljene brate in sestre svojiga Sina Jezusa Kristusa. Tudi se nikar nc motimo. dc bi kedaj mislili, dc jc Bog terdoserčin, neusmiljen gospod in kralj, kteriga veselje bi bilo, prav hudo martrati svoje podložne. Saj smo vidili v Njegovih očeh dve grenki solzici. ko je hudo šibo k udarcu povzdignil. Kaj druziga nam pričate te grenki solzici, kakor božjo nezmerno ljubezin do nas? Dobra mati se joka, kadar jc nočejo otroci več ubogati in kedar celo tako daleč pride, dc jih jc treba s šibo pokoršine učiti; vsak udare po otroku boli bolj njo, kakor otroka: tako dober in neskončni boljši je Bog, ..zakaj ako bi ravno mati svojiga otroka pozabila. Bog človeka ne bo pozabil." Tudi On nas ne tepe rad; dal bi nam veliko rajši dobriga kakor hudiga. Pa ker mu v dobrih letih, ktere smo imeli, nismo hotli zvesto služiti, smo šc Ie zasmehovali Njegove opomine iu sva-ritve, smo se dalej bolj zapletali v grehe, zašli na prepovedane pota in pokoršino odrekli božjim zapovedim in cerkvenim ? emo Njegovo presveto Ijobezin persilili. de
je, kakor dobra mati, za šibo perjela, nas b križi in nadlogami pokoršine učiti, v kteri nas Njegove dobrote niso mogle obraniti. Rajši nas tepe v tej časnosti, de bi nam le enkrat perzanesti zamogel tamkej v večnosti. — f Konec »ledi.)
Kako so Jezuiti mladost o d reje val i.
(Konec.)
Red sv. Irnacja dalje skerbi, de ne slabi zgledi spred mladosti odpravljajo. Učenikam odkaže pomočke, kako naj vsako nevarno zvezo precej v začetku prestrežejo. Ikaže ojster pregled vsih bukev, ktere bi se imele učencam v roke dati, in terdo prepove vse bukve, v kterih je kej mladosti nevarniga. Ravno tako imajo učemki dolžnost, učenstvo k spodobnosti in dvorljivi priljudnosti napeljevati, ji pogreške v govoru in izreki popravljati iu jo naravuiga, spodobniga in dopadljiviga obnašanja učiti.
l'ri tako modro iu dobro vmišljeni šolski vravnavi, ktere le obdaljni obrisi so tukaj v misel vzeti, se je mogla odreja dobro obnašati, in iz tako napravljenih šol so inogli možje izhajati, kteri so se v cerkvi in deržavi pošteno in moško obnašali. Skušnja dveh sto let je Bakonovo sodbo poterdila, kteri pravi: «,Kar tiče od-rejevanje mladosti, bi bila nar krajši beseda ta: Pojdi v jezuiške š<de, ker le-te so zmed vsih naj boljši."
Kolikoršina sreča za občinstvo so bile jezuiške šole, toliko so pa tudi bile v slavo redu samimu. Kardinal Mavrv pravi: „Veliko jezuiško sobivališe v Parizu je bdo središč, nad kterim so se vsi učeni, vsi postbuiši možje vsih stanov zgledovali. Bilo je nar vikši slovstni stol, kteriga so vsi učeni z nekakim posebnim spoštovanjem imeli ko zvirk slov st ne slave, ko ognjiše oeitmga mnenja, in kteriga Piron v svojim krepkim govoru imenuje ch a m bre ar de nt e des reputa-t i o n s I i t e r a i r e s (g n r c č i hram s I o v s t n e slav e>.tf
Dvestoletne skušnje so jezuiško odrejališe poter-dile; ravno zavoljo tega so pa sovražniki Kristusovi v to sveto napravo z vsimi močmi butali; in de so jezuiti od teh trinožnih preganjavcov bili zaterti, je vzrok le ta. ker so bile po vsim svetu razširjene učiliša te«ra reda nar cvetečuiši zasajališe keršanstva. V njih se je ve*ra uterjevala. gorečnost jo razširjati vnemala, ljubezin vžigala in pobožnost živila. Puhlim modrovavcam, ki iinaio veliko napuha, pa malo vere, se ve de. to ni bilo všeč: se ni z njih življenjem kej dosti vjemalo; torej so jeli razderati, in razderli so nar lepši cvetje svete vere.
Razlog in vzrok, de jc bil ta slavovitni red za-tert. je bila ncvošljivost in hudobija njegovih sovražnikov in pa brezbožnost iu novovkrojeno modrijaustvo. Novi oznanovavci. uinovavci so čertili red, čigar uki in pravila -e z n;ih novimi sostavi niso vravnovali in spojtMnali. Vedili so ti uovaki. dc sveti strah pred razodetimi resnicami sv. vere ali detinsko pobožno ver-jetje in vestna podložnost pod že/.lo pravne oblasti sta bila glavni p»d-tavi jezuiškijja odrejevavstva. D e u in tim etc. regem honorate: Boga se bojte, kralja častite je bilo eno zmed pravil tega r-da Vera in kraljestvo, altar in troti sta bila pri j"?u tih med - b-tj stopljena zatrnčiia. V oboje pa je tudi mer.lo sovraštvo inodrovavskih novačev; in. ua groblje podertiga altarja tuli tron prekucnti, jc bil namen njih zaveze, ki so jo sklenili v imenu iu pod obrambo filozofije. Ta namen doseči, so napravili tako rečene modrovavske š>de ali učilnc. to je. učilne bre/.božnosti mi brezver-stva. v k'crih so bili Bog. božje skrivnosti in njegove svete p »stave razsodkain mcrzlc pameti podverženi. kjer
so pravilo postavili, vse ko vraže zavreči, kar ne more um razznati, in v kterih so poslednjič dotle dognali, de niso nič več verovali. Svoje škodljive nauke ložej razširiti, so kazili serca z mnogoterimi malopridnimi spisi, ki so mladenčein pamet zbegali in njih domišljijo csmodili. Ker so bili pa jezuiti goreči branivci keršanske resnice, ktero so ti po imenu modrijani z besedo in peresam za prenapetost, vraže i. t. d. razgiasovali, torej so le-ti une s silnim sovraštvam in togoto preganjali jih spodmakniti, in, ako bi bilo mogoče, njih nauke spod solnca spraviti. Ako se ne da tajiti, de je francoski punt delo nezbožnikov in napačnih modrijanov, se tudi ne bo moglo ovreči, de vedno dalje vroče pun-tanje ni nič druziga, kakor nasledik tacih odrejevavuih sostavov, po kterih bi se človeku ne bilo za druziga meniti, kakor za to, kar mu zemlja potrebno stori. Z razdertjem jezuiškiga reda je bil tudi odrejivni sostav razdert, na kterim je bila povsod založena občanska deržavska rednost in varnost, ker ta sostav ni imel druzih podlog, razun terdne vere v prihodnje povračilo unkraj groba, in pa prepričanje, de je človek odločen. tukaj na zemlji za svoje zveličanje delati in si prihodnjo srečo preskerbeti. Žalostno je tedaj, ako zmotena človeška pamet odrejevalnije vmeri, iz kterih je ravno to odverženo ali pa v njih malo velja, kar bi moglo njih perva podloga biti; odrejevalnije, v kterih se prava vrednost in resnični namen zriaiistev zataji, in učenje le v posvetne, minljive reči sega, ki so velikrat komaj spomina vredne, na osrečevavne in zveličavne resnice sv. vere pa se malo misli, ali pa nič ne. Jezuiška odrejntja je na katoliško vero založena, in iz tega je nasledek, de so oni vero vsaki drugi vednosti in učiluii v podlago dali. Tudi protestanški deržavi se ni jezuitov in njih odrejnije bati; odreja katoliške mladosti na Angleškim je bila skoz stoletja jezui-tam zročena, vender to angleški deržavi ni nikakoršne ujme storilo, ker jezuiti so si vedno prizadevali, svoje učence s spoštovanjem do deržavnih postav iu s pokor-šino do poglavarstva navdihniti.
Poslednjič imenovani list še pristavi: H koncu te kratke osnove o jezuiškim odrejevanju pristavimo še ter-ditev, ki se po naši misli ne da ovreči: Ako bi od-rejilstvo in učilstvo naših časov svoje mnogoterno truh-Ijene in napačne pravila z vernim in torej stanovitnim jezuiškim odrejilam in učilain zamenjalo, bi cerkvi in deržavam zvezda zasijala, ktera bi poglavarjem in na-rodain blagor oznanovala.	J.
Sveto leto.
Sedanje čase je sovražnikov svete Cerkve sila veliko, kteri nič manjšiga ne išejo, kakor ljudstva in narode vse vere obropati in jih pahniti v brezno neje-verstva. ktero je globokejši od uniga pervih časov — v nejeverstvo, ktero je gola grozna brezbožnost. To dela veliko skerb in žalost svetimu Očetu vesoljniga keršanstva; oni sicer vedo, de Cerkve ti hudodelniki ne morejo zatreti, ktera stoji na skali in bo stala do konca sveta; pa serce jih boli, de je toliko ljudi zapeljanih in zagnanih v to morje pregreh, za kterimi nasle-duje večno pogubljenje. Sveti Oče vedo, kako se sovražniki zoper sveto Cerkev zaklinjajo in prisegajo, se v družbe zedinovajo, in pomočke k svojim pregrešnim namenam zbirajo. Znana jim je nezmerna sila bukev in spisov, ki se v ta namen razširjajo, de bi si ljudstva in zlasti mladost serce in dušo ž njimi ostru-pile in popolnama skazile, in milo se jim dela zlasti za apno in cvetečo mladost, ktera, desiravno v naročju svete Cerkve rojena in zrejena, vender zapusti svojo ljube/njivo inater, se z njenimi sovražniki sklene in iz
njih zlobne kupe v svojo laetno pogubo pije. Tem sovražnim močem jez nasprot postavili, je volja sv. Očeta, de naj po vsem katoličanstvu verni serca odprd in iz vsih moči k Vsigamogočniinu za pomoč kličejo zoper sovražnike svete Cerkve. V ta posebni namen so papež sveto leto naznanili, ktero se bo v sušcu začelo. Po povelji njih Svetosti bodo služabniki svete Cerkve ta čas vernim delili vse milosti, kakor sicer v svetim letu. (^Prihodnjič nasledva papežev razpis zavolj svetiga leta.)
Šolska poskusiija pri Materi Božji na H. na Čtajarskiiu.
Ko smo bili per slovesni peti s. maši z blagoslo-vam, per kteri so vsi učenci pobožno peli, s. Duha zahvalili za vse milosti pretečeniga šolskiga leta, se je ob 9. očitna poskušnja začela; terpela je do pol dveh, pa se natn jc še prekratka zdela.
Po šolski molitvi smo dve predšolski pesmi iz Drob-tinc 1851 prav zložno in prijetno zapeli; potem sta učenec Jože Vukovšek in učenka Marija Kovač, ovenčana, sledeč nagovor govorila:
Temen mrak zemljo pokriva, Dokler solnce ne razliva V zlatih žarkih se po nji; Tudi kakor v groba noči Duh zdihuje po pomoči. Dokler umu ne dani i. t. d.
Po govornici sc je začelo spraševanje, narprej iz keršanskiga nauka. Pazljivi učenčiki so toliko lepo iu dobro odgovarjali, da smo se jim kar čudili; posebno je opomniti lepih izrekov in kratkih molitvic p. zjutrej, per oblačenju, vmivanju, na večer, pred delam in po delu, pred jedjo in po jedi, kadar sc od doma v cerkev ali v šolo gre, in zopet domu pride, kadar ura bije. se merno križa, pokopališa. cerkve gre i. t. d., kterih so vedili večdel vsi prav lepo povedati; veselo je bilo slišati brez števila lepih povestic iz s. pisma, iz življenja svetnikov, vsakdajnih pergodb, kterih so na vsako vprašanje vedili v izgled povedati. To je prav, take povestiee se nedolžnih otroških sere primejo in jih, v njih zapopa-denih naukov opominovaje, k pobožnimu življenju napeljujejo. Jc bilo pa tudi kaj \ eselo gledati Ijubcz-njiviga gosp. kateheta II. K. v sredi njegovih Ijubljen-cov, ki se jc njemu iu otročičem že na obrazu bralo, kako iskrena ljubezen svojimu Ijubeju iz sere nedolžnih učeneov proti njih učeniku puhli. V resnici se reči sme: Ljubezen rodi ljubezen.
Velika hvala gre gosp. II. K., ki je s pobožnimi knjigami, s popirjem. peresi i. t. d. svoje učence podpiral, ki sc ni samo v šolskih urah, ampak tudi po šoli, posebno ob nedeljah popoldan in per vsaki pcrlož-nosti goreče trudil, K.— mladost, nc samo v keršanskim ampak tudi v druzih koristnih naukih p. v zemljopisu, zgodbah domačih dežel, v naravo- in zvczdoslovju i. t. d. podučevati in k pobožuimu življenju spodbudovati. Veliko pobožnih pesem je med ljudstvo spravil, zato je bilo vsako nedeljo od 14. — 1. očitno petje v cerkvi ali pa na pokopališu. kteriga so se tudi odrašeni, keršanskiga nauka perčakovaje, vdeleževali; to petje ([včasih tudi lepe perpovedi iz Danice in pergodb) je storil«, de so skorej vsi ljudje keršanskiga nauka čakali. >Sc pa tudi kaj veselo z visokiga hriba petja glas po širokim razlega! zdi se človeku, de je v nebesih; in koliko nepotrebnih besedi. postopanja, dolgiga časa sc potem takim odvernc! Tudi je vpeljal bratovsino s. 1'ršule,
*) Z.tMiljo temina prostora se nc more res govor narnaniti;
nc zamerite!	Vred.
s ktero bo bratovšina keršanskiga nauka zedinjena. Tako
gorečnost so pa tudi ljudje vedili ceniti, posebno pa u-čenci, kteri so dan na dan v dežji in v vročini, v mrazu in snegu skoraj na tri eetertinke ure visoki samostojni hrib radi in veseli v šolo hodili; in de težke stopinje niso bile zastonj, smo se očitno danes prepričali.
Potem je sledilo branje v slovenskim in nemškim jeziku, s prestavljanjem in vodbami, slovensko pravo-pisje, in številništvo (^računi), i. t. d. Bili smo vsi prav zadovoljni. Narekvo (diktando) jih je čez polovico brez pogreška pisalo; brali so gladko, glasno iu umijivo; kar so brali, so lepo iz glave povedali in na vsakdanje življenje obernili; posebno smo številništvo iz glave v čisti slovcnšini občudovali; tako hitro in dobro so številili (rajtali), de je bilo kaj. Potein so še g. katehet od zemljopisja, mraknenja solnca in lune, vertenja zemlje in zvezd povzeli, kar jc tudi prav dobro šlo. Tudi smo ogledvali dela nogovic in rokovic i. t. d., ktere plcsti. tkati (štikati) jc g učitclica učenke vadila; mnogo domačiga orodja vsake baže, ktero v mali meri zdelovati se morajo učenci pod vladanjem g. učitelja vaditi, p. orodje pohištva, rokodelstva, kmetijstva i. t. d.
(Dalje sledi.>
Ogled po Nloveuskim.
Se nekaj od duhovnih vaj na homenu.
Iz Krasa. Od 4. —15. grudna 1851 so bile ljudske duhovne vaje (eksercicie) tudi v Komnu na Krasu. Začetnik tc duhovne dobrote neprecenljive vrednosti je bil za duhovni prid svojih ovčic vedno skerbni visoko-častiti gospod Andrej Kozmau. Komenski fajmošter in tehant. ki je s pervoljenjem Njih Kkselencie, vikšiga Ooriškiga knezo-škofa. častivreduiga g. patra Antona Ban-kič-a iz Jczuitarskiga reda. rojeniga »Slovenca, v ta namen iz Benedik naprosil in semkaj pripeljal. — K te slovesnosti se je bilo sošlo 47 duhovnov, kteri so bili vsi v času duhovnih vaje s potrebno hrano in prenočevanjem brez plačila v duhovskim domu lepo postreženi. V ti zadevi sta sc tudi gospoda kaplana Janez Suc in Jože Zorn hvalno obnašala. Kazun časa svetih vaj jc 16 —24 spovednikov od petih zjutrej do desetih zvečer skesane grešnike, ki so želeli veči del dolgo spoved delati, vedno in vestno spovedovalo. Od vsih krajev so ljudje skupej vreli, iz celiga Krasa, od Ter-sta in iz Ipavskc doline, pa ne le ženske, ampak tudi moški, nc le priprosti kmetje, tudi vsi bližnji grajšaki so prišli poslušat božjo besedo iz ust pobožniga misjonarja. Akoravno jc cerkev s. Jurja v Komnu prostorna, je bila vender pri vsaki pridigi s poslušavci tako natlačena, dc je moglo še čez polovico ljudstva znnej cerkve ostati. Duhovne vaje so se pcrčelc vsak dan zjutrej ob devetih in popoldan ob dveh, in so terpclc s petjem vred vselej čez poltrctjo uro. pa le sam g. Oče Anton Bankič, po vsih pravilih govornika izurjen misjonar, jih je vodil. O kako hitro so minule ure du-hovniga premišljevanja in kristjanskiga podučila! Prav ginljivo za sleherniga kristjana je bilo od gospod misjonarja napovedano zvonjeme zadnjo saboto duhovnih vaj. Komej je temna noč Kras pokrila, že zapoje veliki Komenski zvon in za njim z\ono\i j er v h cerkvah cele okolice, ter enoglasno na vso moč sovraznikam velijo, naj si jaderno eden drugimu iz serca vse raz/.aljenje odpuste, vsak naj storjeno škodo na časti ali na blagu bližnjimu čisto in hitro poverne. ■— Nekoliko p«.tlej se veselo zvonjenje vsih zvonov po Kra«u zasliši v znamnje storjene sprave sovražnikov in poprave krivic. — V nedeljo 14. dan t. m. jc bilo splošno obhajilo čez teden
spovedanih, i., v saboto rekonciliranih ali vdrugič »povedanih spokornikov med prelepimi pridigami, med petjem treh korov pevcov. in med drugimi slovesnostim!, ktere so to nar svetejši opravilo častitljivši storile. — Per poslednji pridigi je nas gospod misjonar k stanovitnosti v pokori goreče opominjal, in nain roženkrance in križce blagoslovil.
Per vsih pridigah so bili poslušavci do obilnih solz in glasniga joka omečeui. in so se vergli pred noge spovednikov, ter se svojih grehov celiga življenja vsi skesani brez ovinkov obtoževali in poboljšanje svojiga življenja obljubili. Zanesemo sc, de bodo te duhovne vaje z božjo pomočjo obilin sad obrodile.
Bog spremi tega apostolskiga moža Očeta Antona povsod s svojo mogočno gnado. in daj ga nam skorej spet poslušati.	V.
Ljubljana. V nedeljo pred sv. tremi kralji je bilo naslednje oznanilo vernim v Ljubljani z lec razglašeno :
V imenu prečastitljiviga in prcmilostljiviga knezo-škofa vam imam dones šc to oznaniti:
rPo mestu gre govorica, dc so tudi katoličani k praznovanju evangeljskiga tempeljna povabljeni, in de bi per bogoslužnim petji šc clo katoliška mladost pomagala >
-Ta govorica me je z britkostjo napolnila, in gotovo so tudi verni tega poglavitniga mesta z milo vanje m in začudenjem zaslišali, de se od njih perča-kujc. de bojo tudi oni k nekatoliški službi božji peršli . in per nji pomagali. Desiravno upam . dc se verni svoje katoliške vere tako zavedo, de so že sami zmožni, resnico od zmote ločiti, iu de ne bojo taciga vabljenja poslušali: sim vender jez . ko sim po božji dobrotljivi milosti sosebno poklican, naii /.akla-«'. m ( šacaut ) svete katoliške vere med vernimi čuti, čast katoliške cerkve vedno pred očmi imeti, ter se za njo potegovati, in po vsi svoji moči skerbeti, de duše vern h . za ktere bom mogel jez odgovor dajati, zavolj mojiga molčanja nobene škode ne terpe. posvoji vikši pastir-ki slu/.bi per svoji vesti dolžan . svoj glas zoper tako vabljenje povzdigniti, ter katoličane za zdaj in za vselej z vso skerbijivo.-ljo opominjati, de se naj nikar nc vležijo nckfctoliške službe božje, in dc naj nikar pri nji nc pomagajo, ker bi s takim vdeleženjem in pomagaiijem očitno na znanje dajali, dc to. katoliški cerkvi ptu.o službo božjo poterdijo, de se zoper ojstro prepoved katoliške cerkve, v duhovnih rečeh z drugimi ptujimi. krivovernimi družbami zedinijo: in s tcni bi očitno kazali, dc jim za katoliško cerkev ni veliko mar. alj pa clo. de jo grozno malo čislajo alj obrajtajo: taciga obnašanja pa sc mora vsaki katoličan. kteri hoče tega svojiga imena vrediu biti in vredin tudi ostati, z vso skerbjo varovati**.
..Kakor močno pa me moja apostoljska služba veže. vse verne k njih dušnimu prii.u pred tacimi zmotami svariti, in vsako škodo od naše dobre matere, svete katoljskc ccrkve po vsi moči odvciniti; ravno tako pa tudi nc morem svojiga opominjevanja zadostikrat ponoviti in perporočiti. dc. čeravno zmoto sovražiti moramo, svojiga ziai.ti.niga hliznjiga pa vciider nikdar sovražiti ne smemo; de nikolj keršanske ljube/ni. ki v svojim bližnjim podobo božjo in odrešeniga po Kristusu vidi, pozabiti: njemu v stiskah svoje pomoči nikdar odreči, sosebno pa nikolj nehati nc smemo, vedno, sosebno pa v praznik llazglašcnja Gospodoviga v svojih ccrkvah k sedežu I tronu) milosti božje prav goreče zanj moliti, de naj llog, usmiljeni Oče, da našim zmotenim bratam
zvezdo prave luči persijati, in spoznati, de se luc in resnica, gnada in zveličanje Ie v katoliški cerkvi najde.u
Iz Ljubljane. Prečastiti g. korar in vodja du-hovšine J. Novak so se nadgledništvu ljudskih sol odpovedali in preč. g. korar J. Zavašnik so na njih mesto izvoljeni. — Preč. g. dr. A. Jarc. nadzornik Horvaških in slavonskih gimnazij . se že v Zagreb na-pravljajo. Začasni gimnazialni vodja je g. Lužar; na-mestovavec odrejivne — g. Poklukar; namestovavec kerš. nauka — g. A. GI o b o č n i k. — 3. t. m. je g. V e 1-kaverh bogoslovce 4. leta cerkveno pismovnijo (stilistiko) učiti sačel.
Iz Celovca. Slovenski Bčeli, leposlavnimu tedniku, je z novim letam tudi šolski prijatel pri-djan. kteri svoj namen v pervim lista s temi lepimi besedami naznani : \e dobičkarija (Bčela s šolskim prijatlam velja na leto po pošti 3 gold. sr.), ne hvalo in slavoželjnost (ker šolsko polje le malo rož in veselja rodi iu svet hvale ne pozna), ne to ni nas gnalo, šol-skiga časopisa izdajati, ampak lc edino in samo dobra volja, po svoji slabosti pripomagati, de naše slovenske šole dobre in prave učitelje dobijo. — Zvesto in terdno se bo deržal nauka naše svete, katoliške cerkve, ki ostane do konca sveta studenec in skala večne resnice; marljivo bode donašal, kar zastran šolske metode iu podučevanja noviga in dobriga, kar učitelje ljudskih šol umetniga in koristniga in kar za šolsko mladino veseliga in lepiga najde.
Razgled po ker»aiisklm svetu.
Nemško. Papežev ponlanee pri ccsarskim dvoru g. Viale Prela jc zdaj v Frankobrodu, in mende bo ondi die časa ostal. Mislijo nekteri, de vzrok njegove pri-čujočnosti jc neki nasvet, kteri ima na zboru kmal v posvetovanje priti, in kteriga namen jc uterjenje katoliške cerkve v nekterih južnih nemških krajih.
Ri m. Piše sc iz Kima. dc se sveti Oče tudi pri manjših cerkvenih slovesnostih večkrat med občinstvam dajo viditi. Grede okoli ljudi večkrat spregovore nekoliko zveličavnih besedi okoli stoječim, mašujejo. in dele sami nar Svctejši Zakrament. Tako obnašanje narvikšiga Pastirja mnogo pripomore k »življenju keršanskiga duha.
Dunaj. Katoliški zbor. ki pod novim poglavarjem sme zopet svoje zbiraljše imeti, se zdaj pogosto zbira. 11. grudna je bilo SOO oseb skupaj; in so sklenili družbo pod obrambo Matere Božje djati, in si še posebej svetiga Severina pomočnika zvoliti. ter družbo imenovati družbo ali enoto sv. Severina. Dunajskiga vik. škofa pa bodo prosili, de naj bi blagovolili varstvo družbe na-se vzeti. — rOesterr. Volksfreund" bo v novim letu trikrat v tednu izhajal.
Na Dunaju je oznanila posestnica nekiga rejeni-ša. de sprejema le samo dcklice keršanske vere. Zavoljo tega jo hudo bičajo Dunajski novičarji, de je to, češ. grozna neznašljivost! — Ni čuda. ker je skorej vse novičarstvo v rokah obrezaneov. in ne v rokah keršen-cov. Torej se tudi ni čuditi, de ga ni dne, de bi ti tolerantni znašljivci in hum&nitetni ntenšeiifreundi v poglavitnim mestu katoliških avstrijai.eov ne lajali zoper katoliško cerkev.
Prečastiti gosp. Dr. Knobleher je v drugi polovici listopada svoje popotvanjc ski z Nubi ensko pu-šavo nastopil; 1011 velbljudov robo nese in 77 z vodo napolnjenih mehov. Pif-nio jc od 15. listopada. Do ti-stiga časa so bili vsi popotniki per dobrim zdravju.
Odgovorna vrcJnika : Luku Jeran in Iudrej Zumejc. — Založnik: .Ivz-tf Ulaz-nik