Politični ogled. — D,ne 5. m a r c a: Listi poroBajo, da se prične prihodnje dni z razorozevanjem (demobilizacijo) na .avstrijski kakbr na ruski strani. Najprvo se odpustijo vse straže pri mostoviti i<n železniških predorih. Avstrija ho odpustila domov 30.000 vojakov, eiiako število tudi Rusija. — Ogrski drzavni zbor nadaIjuje razpravo o volilni preosnovi. Socialni demokratje so z nameravanim štrajic.om doživeli veliko blamažo (sramoto). Vse se jim snieje. Prej so se delali korajžne, k"o pa bi bili morali svojo kbrajžo dejanski pokazati, so vrgli puško v koruzo, — Velevlasti zopet posredujejV) v dosego miru med TurBijo in balkanskiini državami. — Kitajska država je najela v Avstriji 7% milijon-a kron posojila za nakup orožja. — U n e C. m a r o a: Danes je irnel državni zbor zopet sejo. Razpravljalo se Je v prvem čitanju o novem kroginiarskem zakonu, ker tozadevni zakon, ki ga je sklenil državni zbor leta 1907, n,i dobil ce-. sarjevega potrjenja, ker so nasprotovali Ogri. Po tera naBrtu so zavarovaue kroSnjarjem stare pravice v za to določenih okrajih. Zbornica je odkazala krošnjarsko predlogo obrtnemu odseku. Sooialni demokratje so stavili predlog, naj se ^ozove vlado, da odpusti vse odpoklicano vojaStvo. Seveda je ta zaliteva v sedanjih resnih časih le udarec v vodo, ker odpoklicanje ni odvisno od državnega zbora, ampak od zv/<nanjih razmer. Socialni demok'ratje so lioteli s tem odvrniti pozornost na štrajk, ki se jim je na OgrsTcem tako temeljito pokazil. Seveda je bil predlog socijev zavržen. — Na Ruskem so se danes pričele velike jubilejne slavnosti 3001etnice Romanov. V Petrogradu je ob 8. uri zjntraj 21 strelov iz topov naznanilo pričetek iubilejiiih slavnosti. Pred cesarsko palafio je nepregledna množica ljudstva carja, ki je šel v cerkev k zahvaLni službi božji, viharno pozdravila. — D n e 7. m a r c a: V državnem zboru je bila danes na vrsti predloga, kedaj se naj zapirajo trgovine. Razprava se ni k.onBala, ker ,je šel z današnjo sejo državni zbor na velikonočne poBitnice. — Poljskorusinska spravna pogajanja so prešla v ugoden tir. Rusiai dobijo izmed 226 mandatov za gališki deželni zbor C2 ma.ndaitov ter bodo s 'l6m moBna straiaka v deželnem zboru, Dne 17. t. m. se sestane gališki volilni odsek, dne 18. t. m. pa že gališki deželni zbor, ki bo skušal re&iti volilno preosnovo, katera bo dala Rusinom malo več pravic. — V ogrskem državnem zboru gre razprava o volilni preosaovi sreBno naprej, ker se Clani opozicije razprav ne udeležujejo. — Angle&ka kralj,eva dvojica nameravia meseca maja obiskati naSega cesarja. — Dne S. marca: Prihodnja seja državne, ga zbora bo 'dne 8. aprila — V ogrskem državnem zbo_ ru se je danes sprejela volilna preosnova v 3,bra,nju, in sicer neizpremenjena z vsemi krivicaini, kakor je predlagala vlada, Prihodnji teden bo o njej razpravljala ogrska magnatska (gosposka) zboraica. Ogrskemu državnemu zboru je predložen tudi nov poslovai red, po katerem bo skort) vsaka ofetrukcija ojiemogoeena. — Delegacije se spomladi ne bodo seSle, ampak še-le jeseai. — Ruski car je povodom 3001etnice Romanov pomilostil veliko število kaznjencev, posebno onih, ki so bili prognani v Sibirijo. — D n e 9. m a r c a: ^Jesar je danes sprejel ogrskega ministrskega predsednika Lukaga, ki mu je poročal o sprejetju nove volilne pravice na Ogrskem. Govori se, da misli grof Tisa kmalu odstopiti. — Na Dunaju, v nižjeuvstrijskih mestili in na Ceškem, so priredili socialni demokratie danes ranogo zenskihi sliodov, na katerih se je zahtevalo, da se naj tudi v Avstriji uvede volilna pravica za ženske. Cudno je, da je bilo na teli shodili več moških kot žensk. — Danes so se zaključile v Petrogradu z veliko stovesnostjo slAvnosti 3001etnice Romanov. — Kitajska se pridno oborožuje proti Rusiii. Casopisom je prepovedano poročati o gibanju vojaškili cet. T.udi Japonci se pripravljajo za vse slučaje in stavijo nove bo.ine ladje. — D n e 10. m a r o a: Prestolonasledaik Fran Ferdinand, kl se je s s\t)jo aoprogo mudil zadnje dni v Meranu jaa Tirolskem, je odpotoval na Dunaj. Z Diunaja se poda Bez nekaj dni v Miraanar pri Trstu, k"jer bo ostal s svojo družinb na velikonočnih pocitnioali. Prestolonasledaik je popolnoma zdrav in so vse nasprotne vesti izmišljene. — Sv. Oče Pijx. so zadnji Bas, kakor se je poročalo iz Rima, precej oboleli, a novejŠa porocila pravijo, da se jim je ze na bol'e obrjiilo. — V Nemciji so se 'd.a.nes začele slovesnosti na lOOletai spomin zmage nad Napoleonora. Po vsej državi se vršijo velike slavnosti. Cesar Viljem je izdal na armado posebno povelje, v katerem slavi iunake izza leta 1813. — V Mehiki se pojavljajo zopet veliki nemiri. Ustaši ropajo in požigajo po deželi. Severoamerigke Združene države bodo poslale 8000 mož vio' jakov na mehikansko mejo. Za korist in lepoto domačega kraja. Okornto roko in slabo pero imam; zato se spravim s težavo k pisanjiu A ker nimam v sebi polževe krvi3 ampak cloveško, ki mi za<2ne hftro plati, ee je k,aj prijetnega, pa tudi ce je kaj nerodnega v meni ali okbli merne, zato sem poiskal danes ernilnik, ki Se k sreci ni Bisto suh. Kaj mi je na srcu? Naše občinske ceste so nboge takb, da že težko čak.am postave, po kateri bode zapovedano vsatemu, da zavaruje sebe, pa tudi svojio živiiio, Letos je pa sulia zima in upati je, da se ceste ob solnčnih straneh deloma osušijo. In" ravno sulia zima nam gre na roko pri dovažanju pesiia. O ja, hvala Bogu, za cesto bo morda dobro došla taka zima, za druge stvari pa š'e ne vemo. Imamo lep Kup nakopanega peska, pa sam noSe na cesto. Tu in tam se ga je že kdo usmilil in ga zapeljal na cesto, a že komaj čaka na plačilo iz občinske blagajne. Nisem takšon, da bi ne privoščil delavcu zaslužek, Bog mu ga bjagoslovi v teh dragih časih, a ko se1 gre za skupen glagpr, ko se gre za cesto, po kateri bode oni, ki dovaža pesek, sam vozil, bi človek pričakoval, da bode storil katerikrat tudi za božji ,,lon". Ali ni to lepo, da si pomagamo med seboj? Ko si pripravljaimo cesto, si lajšamo vožnjo si spravljamo naprej delo, ki bi vsled sl.abe oeste zaostajald. Kolikokrat se zgodi, da imamo suho krmo na vozu in se že od daleč obeta neprijetaa ploha; kako si želimo, da bi spravili tezKo posuSeno krmo po dobri cesti pod strelio! Toda ta cesta! Marsikdo bi ae zaklel, kb vozi po popravljeui cesti. Torej 7% ljubezen do soseda- in do živine te pnganja, ljubi sosed, da rad pomaigaS pri popravljanju ceste tudi zastonj. Kaj ti namreč pomaga, če vzameš na eni strani občinski denar, na drugi strani bo pa treba zvišati občinske doklade. Ali nimaS toinco gospodarskega smisla, da bi to prerajSunal? In ko zmanjka ob^inskega denarja, pa cesta §e popravljena ne bo, kaj pa potem? Ali nas ne bo sram, pustiti napol storjeno delo, kakor 5e otroci kaj začnejo, potem pa pustijo. — ,,Pa zvi&ajmo doklade pri občijii!" bo rekel kdo. Le pridi k seji in poslusaj! Kmalu looš utihnil s tem. — Samo za občinski denar ceste popravljati, i^esek dovažati itd,, zastonj pa nic storiti, je ravno takb, kakOr z desno roko segati v levi žep, da daS potem v desni žep. Svoj denar, ki si ga dal nbcini pri dokladah, vzameš nazaj in nisi tako nifi velikp storil v korist občiae, v blagor domaSega kraja. No, fie bi ti pa bilo to vseeno, ali kaj storiš za domači kraj dobrega ali ne, potem ti pa ne morem (Imgega reči, k.akor da si fiudak. — Cudak ne pozna ljubczni do domovijie, do domaBije, vsak dobro misleS človek pa skrbi za Bast in lepoto domačega kraja, ,,Jaz sem pripravlj«n zastonj storiti, a zbadati se ne pustim od ljudi, ki nič ne storijo", mi reče drugi sosed. Bodi mož in ne boj se! Beseda venu dar ni konj. Vsaka dobra reB ima sovražsiike, in boljši ko je sad, več os pride nadenj. Takgen nergač, kritikafi, sitnež, obsodi samega sebe, ko druge odvra6a od dobre stvari, namesto cla bi jih )nralil in vspodbujal. Zavest, da dela§ za obfini l)lagor, ]>a tudi za Bast božjo, ker bodo dobri ljudje livalili Boga za vse dobro, ta zaivest te naj povztligne, dobri sosed, čez kvakanje takega sitneža. Bodi vesel, da si za dobro, pošteno stvar kaj pretrnel. Akb se' obregne v tebe star Človek, ga pusti pri miru; zanmdil je eas, ko bi ga bila morala srečati pamet. Ako pa se obre^ae v tebe mladenifi, ga pouči, ge se pusti, ako pa ne, se ga izogai kakor trdega kamena. Morebiti še kedaj spozna, k'aj je pametno. Tto se mi je zdelo potrebno povedati za občni blagor; naj sliši mladiaa tudi pravo bese'd,o, l;,er že mora poslušati toliko bedastili besed. Volile(\ Na Balkanu. Jaiiina je padla. Grki se radujejo, ker se jim je prvim posregilo,* vzeti trdnjavo, ki se je še brajiila. Odrin ia Skader pa sfa Še vedno v turškili rokah. Zavzetje Janine je povigalo Grkjom ugled njihove armade p.red celim svetom, zato je njihova prekipevajo5a radost razumljiva. A padec Janine bo imel tudi za vso balkansko zvezo ugod:ie posledice. Ceravno Italija ne bo tega vesela, veadar se bo morala Janina sedaj pripozaati Grkom in ž njo tudi precejšen del epSrskega ozemlja. S tem postanejo Grki vazen ia moBea. Biaitelj v Sredozemskem morju, česar se je Italija bala že od vsega početka balkajiske vojske. Kajti Italija je clelala radi tega za kolikor mogooe veliko Albanijo, d.a bi tem veB epirske zemlje odkrhnila Grški, dočim dela Avstrija za veliko Alb.anijo, da ne postaneta Crna gora in Srbija preveliki. Toda sedaj k'o imajo Grki Janino, bodo Bolgari in Crnogorci &e s tem večjo odločnostjo in tudi opraviceaostjo zajlitffvali Odrin, oziroma Skader. Balkanska zveza Se ni uradno odgpvorila na ponudbo velesil, da se zacnejo s Turki zopdh rairovna pogajanja. Njeni pogoji so že znani, pod katerimi bi bila voljna, se pogajati za mir5 Turciia bi že v naprej morala privoliti v najvažnejše zaliteve balkanskili zavezaiic.ov. Gotovo se vršijo sedaj o tem taji.ia poga_ janja. Balkanska zveza no8e zopet mirovnili pogajanj, katera bi T.urki izrabili, da se se bolj pripra,vijo za, nadaljevanje vojske kakor zadnjiB. Upati je, da se bodo Turki prej ali slej ve.nda^-le udali, kajti r.ezaidiovoljnost s sedaajo turško vlafe postaja med ljudstvom vsak dan, večja. Med Rusijo in Avstrijo sporazumljenje Se ni tako daleč dozorelo, da bi se že začelo razoroževanje, Beprav se je to pričakovalo že za dne 0. t. m. Tudi o pogajanjin med Bolgari in Rumuai ni sliSati o nobenem jiapretlku. Z bolgarskega in Crnogorskega bojišBa se poroBa le o manj pomenljivih dogodkih. Janina padla. Grki imajo v boju bjalkanskili narodov s Turki posebno sreSo. Zasedli so že celo vrsto turSkih otokov v Egejskem morju, polastili se važnega mesta Soluna in velikega dela evropske TurBije. Priz.adjali so Turkom tudi občutno škodo «a inorju, k'o so jira ,potopili ia po&kodovali veft ladij, D;:e 5. marca pa se je grSka armada Še polastila, moBno utrje.riega mesta Janinav Epiru, Vec mesecev so gr&kp čete oblegale to trdnjavo, a preteBeno sre'do, dne 5. t. m., se je posrecilo gršketou prestolonasledniku KonStantinu, da je zasedel to važno mesto. Sedaj bodo prodirali dalje v Epir ter se polastili krajev, ki so bili namenjeni Albaniji. Italija je vsled' tega vznemir]«na. Zadnji bojl za Janino. Glavni poveljnik grSke armado, prestolonaslednik Kon&tantin, je v sredo, dne 5. t. m. zgodaj v jutro zapovedal splošni napad na mesto. (Grki so večji del svojili čet premaknili na levo krik> in so s tem Turke nenadoma preslepili. Turti so bili nainreč maenja, da se bo glavni naskok izvr&il na desnem krilu in so imeli vsled tega tudi tam razvršSene skoro vse svoje moBi. Da bi Turki ne opazili premikanja grškib Cet na levo stran, je prino Konštanti.ri zapovedal v torek grškemu topniš-tvu, da mora nepreneii.oma obstreljevati rnesto ia utrdbe. Samo na najvažnejšo prcdinestno utrdbo Bizani so izstrelili Grki 30.000 strelov. Grški topaičarji so merili takb dobro, da so uničili vse'h 6 tamošnjih velikih baterij. Enakb je bilo tudi z drugimi uirdbami, Prestolonaslednik in generalni Štab so z .nekega grit-a v neix)sre'dai bližini bojišča opazovali uspeu grpkili topov. GrSki topovi so grraeli celo noB od torka na sredo brez presledka, Grške čete, posebno one na levem krilu, so prodirale vedno dalje iii dalje proti mestu. V sre'do zjutraj, ko se ie zdanilo, je napravilo grško levo krilo na Turue silovit naslvjok. Turke je ta moBen naval z nepriCakovane strani izaenadil i.a so zaBeli bežati navseli straneli v velikem neredu proti Janini. Ob 3. uri popoldae je postal beg Turkov splošen. Bežali so z vseh višia v janinske nižave, pustivši za seboj vse: rar njence, strelivo, topove in drugo voino robo, Grozeu strah se je polastil turških Bet. Posamczni ^astaiki so lioskuSali ustaviti svoje oddelke, a ves trud je bil zastonj, Beg Turkov je trajaj do pozne noci. Grki so s težkimi topovi iz zavzetih viSin streljali na bežeče Turke. Na utrdbi Sv. Nikolaja so zajeli Grki 4 f-ast. nike irx 110 turških vojakov. Grjd so zasledovali Turk'e do predmestja Delussi ter so neprestano sipali v bežeče vrste ogenj iz topov in pušk'. Ko so razobesili Grki na utrdbi Bizani grškb zastavo, se je polastilo grškega vojaStva nepopisno navduSenje. V Jlamni je nastala strašna zmegnjava, Moštvo kakor Bastniki so tavali kakor brez glave sem in tje. Turški poveljnik Esad-paša s« je v tem obupnem pioložaju odlooil, da preda Janipo Grkom. Janina se uda. Esad-paŠa, ki se je dozdaj pok'azal kbt ju-našk«. ga branilca izroSene rau trdnjave, je poslal dne 5. marca grškemu prestploaasledaiku KojiŠtanfinu poroČilo, da se hoBe udati. Turško odposlanstvo, v katerem je bil tudi janinski ^nadškof, je prestolonasledaiku izjavilo, da je položaj v Janini za turško armado tak, da ni druge rešitve nego predaja. Prestolonaslednik je ponudbo Turkov sprejel, na k"ar so grške Bete korakale v mesto. Esad-paga ]e predajnl zapisnik podpisal, po katerem se uda tur'ški poveljnik z vso posadko. 33.000 mož s castaiki vred postanejo vojni vjetniki. OroŽje, topovi in vse vojno gradivo se izro6i Grkom. Ko je bil podpisan zapisnik o predaji Janine, je bil imenovan general Souco za mestnega oblastnika^ Nastopil je tudi takbj svojo službo ia odredil vse potrebno za varnost prebivalstva. Na vladni palaBi so razobesili grško zastavo, ki jo je bil blagoslovil janiriski nadSkoI. Prestolonaslednik Kongtantin je izdal nujno po.velje, da se naj v vsakem oziru skrbi za življenske potrebe prebivalcev. Veselje Grkov. Ko so grške 8ete zmagOnosno koratale v jani. no, so vojaki in janinsko grškb ljudstvo klicalo, polno veselega navdušerja: »Hristos egerthe!" (Kristus je vstal!) — Kralj 'Jurij je poslal miaistrskemu predsedniku Venizelosu brzojavno čestitko sledeče vsebi. ne: ,,,Bodi Bog zalivaljen, da je jiaša lirabra armada dosegla novo zmago. GlobokD ginjen čestitam ob tej priliki vl.adi ia sem ponoseli na slavo svx)jega naroda." Po vsej GrŠki je ljudstvo veselja vriskalo nad zavzetjem J-anine. Po vseh oerkvali1 so se darovale zahvalne službe božje, zvor-ilo se je z zvoaovi. Ko se je v Solunu in v Atenali izvedelo za zmago, so izstrelili iz topov 101 strel. VojaŠke godbe sd igrale po mestnih ulicali narodno himao iji vesele koračnice. V seji gr&ke zbornice dne 7. januarja t. 1. je ministrski predisednik Venizelos prebml brzojavko prestolonaslednikovo o zavzetju Jaaine in bil vsak 6as od navdušenili vsklikov poslanoe'\r in galerije prekinjeii, Med sejo je došla v Ateae nova prestolonasled. nikova brzojavka, ki naznanja pogoje predaje. Oglasili so se vsi vodje opozicije ter i&estitali prestoloaasledaiku in armadi. Predsednik je poslal prestolona. sledniku brzojavno čestitko. Po koiTcu seje so se ministri, vsi poslanci, tudi opozicionalni, spremljaini od velike množice, podali v prestolno cerkev, kjer se je opravila slovesna služba božja. Dne 8. t. m. zveBer je bilo mesto razsvetljeno. Grške iji turške izgufee. Izgube so na obeh straneh velik.anske. Boji so trajali zadnji čas 8 dni in 9 noči. Grška oblegovalna armada je Stela 70.000 moiž. Diokler je poveljeval tej armadi general Sapuncakis, niso priŠli Grki. nikamor naprej, ko pa je prevzel poveljstvo obde-govalniU 5et prestoloaaslednik sam, so Grki zlomiii mo6 turške sile v jajnini. Izgube' Grkov so velikanske, V enem tednu je n. pr. eaa sama divizija izgubila 1200 mlož. Ker so bile posamezne utrdbe zaviarova.ne z bodeBimi žičnatimi ograjaml, so trpele grške Cete prve dni mKiogo izgub. Polk prostovoljcev iz Krete je pri nekem nocnem naskoku izgubil med žiBjiimi ograjami 200 mož. Skupiio se ra^una, da znaSajo grške izgube izza zadnjih bojev najmanj C do 8 tisoč moz, Seveda so izgube ria turški strani še večje. Bojno polje, po katerem so hitele grške čete za bežpfiimi Turki, je bilo nakupičono mrtvili in ranjeaili turških voja,kov, NajveCjo izgubo trpijo Turki, ker je vsa turška janinska armada z geaeralaim štabom in Bastniki vred v gr&kem vjetni&tvu. Grkom je padlo v roke čez 150 topov, od ka-terili jili je bilo samo na predinpstiiih utrrlbaJi okro,^ 100. Vsa znloga streliva ia vojnega gradiva je prešla v last Grk.ov. Janina Izdana? Nemški listi pririašajo vesti, da se je Janina iz lastnega nagiba, ne pa prisilje'na vsled grSkih napadov, udala. Mladoturki so se baje dogovorili z grškim najvigjim škofom (patrijarh'om) v Carigraidiu, da izdajo Janino, Nato je dobil 'turški poveljjiik Jaaine, EsadpaSa, naročilo, da izroci trdnjavo Grkom. Zakaj bi se to zgodilo, iz nemških por<ocil ni prav razvidtno. Treba bo torej po&akati, da se od drugili, bolj verjetaih straiii, zadeva razjasni, Janlna. Mesto Janina leži na južnem delu Albanije, kakih 20 km od zaliodne grške meje, ter je najvažnejše mesto v prej turški pokrajini Epir, katere gospodarji bodo sedaj Grki, Lega mesta je zelo lepa in; slikovita. Mesto leži v prijetai dolinici med rodovitnimi griči in jezerom enakega imena. Malokatero grškb raesto se more glede lepote okolice meriti z Janino, Mesto ima zelo staroslavno zgodovino, janino je sezidal bicantinski cesar Janez KJammenos. Mesto je prestalo mnogo hudih bojev. Najprvo so mesto večinoma porušili divji Normani. Ko je zavlaTdal na Srbskem car Dušan Silni, so se polastili Srbi tudi lepe Janiae, a je niso imeli dolgo v svOji lasti. Leta 1442 so po luidem boju Turki zasedli Janino. Celili 471 let je ječala Ja(nina pod gospodstvom mohamedaaov. Leta 1788 je turški poveljaik' Ali-paša odpovedal zvestolx) sultanu ter se je proglasil za vladarja Janine in njenega okrožja, L, 1820 je poslal sultan moeiio armado nad Ali-paŠo, kateri se je za janinskimi utrdb.ami celi 2 leti krepko branil proti sovražnim napadooi. L_. 1822 se je Ali-paša raoral udati^ fcer je zmanjkalo živeža, Janiria šteje 25.000 prebivalcev, ki so vecinoma grške oarodnosti. V mestu je tudi ^eeje Stevilo Židov. Ceravno je bila Janina v turški oblasti, vendar se ie grški živelj v mestu zadnja lOletja mocno širil. Nastale so y mestu veeinoma saone grske trgovine, grške šole in cerkve. V šolah se je mladini vcepljal' v srce grški narodni duh. D.enarna moc je bila pa sploli v rokah btogatili grškili trgovcev. S podrobnim delom so si Grki pripravili pot za zavzetje mesta. Odrln. V vojaških krogih vlada mnenje, da je Odrin tako izborno utrjea, da ga je z navadaim obstreljeva. njem težko spraviti do konca. Le splošen naskok bi kaj izdai, toda ta stane velikansko število vojagkih življenj. Teh pa Bolgari noeejo darovati, vBemer imajo popolnoraa prav. Njilrov načrt fe, da Odria izstra. daijo ali da ga dobijo pri mirovnih pogajanjili.. Zato ga imajo obkoljenega ter ga dan za dnevom obstreljujejo, "da izmučijo turško posadkb. T^s dni je imelo bolgarsko obstreljevanje zopet majlien uspeli. Bolgari so se po ljutem boju polastili odrinske utrdbe Heitan-Tarla, pri Bemer je bilo vjetib 400 turškili vojakov in 20 častnikov. Turk.i so poizkuslil utrdbo Bolgarom zopet iztrgati, toda Bolgare je njilio. va artilerija taKo dobro varovala, da so bili turški napori zastonj. 200 turgkih vojakov je liotelo uteči k Bolg-arom ia so se pripravljali, da se udajo, a so ostali turgki vojaki začeli na-nje streljati takto, da ni nobert ubežnik dosegel bolgarskega tabora, Pri Caitaldči vlada popolen mir; iz Galipolskega polotolca se poro&a le, da se vršijo majlini spopadi med Turki in Bolgari ter da so tudi bolgarski zradoplovi pridno na delu. NeK bolgarski zratoplovec je priplul nad Bulair, vrgel bombo, ki pa ni povzroBila nobone Škbde. _ Skader. Crnogorski diplomatje delajo pri vladali velesil z vso vnemo, da se jim prizna pri mirovnili pogajanjil; Skader, tudi ako ga do istega časa ne zavzamejo, Med tem pa tudi njiliove cete pred Skadrora ne mirujejo. Dne 9. t. m. zjutraj se je vnel med divema črnogorskima Betama in med turško eeto, ki ^e s pomoBjo desnokrilne artilerije izpadla iz Brdice, da si preskrbi živeža, hud boj. Crnogorci so po 5urnem lm. dem boju potisnili Turke naza] in zajeli 23 turSkilivo. jakov in pu§k. Turške izgube so bile znatne. Kaj je z rezervisti? Albansklo vprašanje šq vedno dela nešteto preglavic evropskim vladam. Noee napredovati, Vlade so privolile, da se ustanovi Albajiija", toda o podrobnostili, kje naj bodo meje, kdo naj vlada, kdo prevzajne varstvo naid jiovo drža^co, še vectno ni noberoffa sporazumljenja;. To bo tudi vzrok, d'a se Avstrija in Rusija §e vedno ne moreta sporaizumeti, kedaj naj pošljeta rezerviste ob avstrijsko-ruski meji domov. Vjendar se pjogajainja za s]>orazum.ljenie naidajljujeio. Junašld polk. Bolgarski Sasniki priobčujejo ta-le zaairaiv popis: Spominjam se Ii'rabrega 31. Silisterskega polka, s kiaterim sem bil v tesni zvezi. Ko sera prvikrat do. spel v njegovo sredino, bila je temna, nepregledna noč, Dež je lil neprenelioma kakbr iz ve'dra, Svetilke na postaji so brlele slabo. OHoli vagonov so stale cele gruCe vojakov. Tanki žvižgi lokomotive motijo od Ca. sa do Casa nocno tihoto, A ti možje od 31, Silistrskega polka stoje mirni, ravnodu&ni, stiskajog puške k sebi, na dežju in globoko v blatu, fiak!ajoB povelja, da vstopijo v vagone. Mine ura za uro. Jaz jih' opazujem iz svojega zavetja. Veselim se bolgarskii vojakov in njiliove discipline. Ne sliši se nikakor&nega godrnjanja ali izraza nevolje'. Med njimi se nahajajo tudi izobraženi možje: ugitelji, trgovci, obrtniki, katere je oblekla mobilizacija v vojaško suKnjo. Naposled se izda toliko zaželjena zapoved. Množica vojaStva napol- jii odprte živinske vagone. NatlaBeni so edea do drugega, izpostavljeni dežju oelo noS in sl&deči dan, Tudi sedaj se ne sliši nikakbršnega pritoževaaja in go. drnjaaja. Dospcmo do postaje, kjer je iinel polk izstopiti, Brzo se postavijo vojaki v te vrste. Poveljnik jih prešteje. Opazujem jih skozi okno kiipeja, kako juiiaŠki s povzdignjeao glavo korakajo proti Srednji Gori . , . Dae 22. oktobra so se bili junaški boji okoli Lorerngrada ia Seliola. Meni ie bilo daao povelje, naj izročim neko zapoved brigaldi, kjatera se je bojetvala pri Seliolu. Približujem se bojnemu polju. Koaj ovolia. kri ia prične hrskati. Sovražnikove graiiate irče okoli meae, Krogle bresBe miino uSes. V trenotku se pojavi v mojem umu misel na 31. polkt Videl sem to številko vrhu raraen ranjericev in ubitih. Videl sem Silistraace, k.ako Iirabro so se za,gaali ,,na nož". VedliO s krotkim inasmeliom! . , . Zapoveu, katero sem jim izročil za nastoj), so sprejeli z velikim veseijem. Odšli so vsi junaški sovražniku nasproti, od koder se jili. mogoSe vrae samo malidel. . . SedeBnafconju, spremljara s tužaira pogledom ta li'ra'bri polk. — Došli so dnevi, v katerih so se bolgarski vojaki okoli Lille-Burgasa in Bunar-Hisaa-ja borili na riož in si tako spletli vienec slave. Borili s(o se in umirali lirabrejSe od Špartancev. Z visoBine Kara-agaca opazujem na novo z otrplim srcem priljubljeni, junažki 31. polk. Ta se zažeae lirabro kakor lev na Turke. S svojhni železnimi prsi odbijajo Silistranci nasproten papad. Oni lete čbz irtrtvece med kroglami kakor orli paprej! Junaki padajo, tovari&i se mašBujejo, no . . . tudi oni so posekani. Tam, kjer se je prej boril ta juria&ki polk, leže sedaj kupi mrtvecev, Smrtiobkrožuje s široko raz. prostrtimi krili ta junaSki polk . . . Poveljnik gleda skuiiJiio z moao.i to ogromno moc. Jaz vidim, kako se mu oei iskre. Ziadostuje mi^ kar sem slišal iz njegoyih napol odprtili ust, šepe'tati Junaki".. NoČ poKrije s svojim temnim plaščem bojno po. lje^ Strel potiliue, boj prenelia. General mi da povelje, da odidem k poveljniku 31. polka, ter mu izročim ¦;njegovo zalivalo in zapoved, naj pelje moStvo k počitku.. Pognal sem konja v dir, da cim prej sporoBim radostno vest, Zopet sem videl ljubljene vojake; seda.j so ležali večinoma vsi na zemlii, razstreljeni od turŠkih, kfogelj. Na istem mestu, kjer se je prej naliajal 31. Silisterski polk, našel sem samo malo število živih vojakov, Vsi so molčali, nobeden se ni pritozeval! . . , Par sto kbraMov proB od teli,, je bil polkov poveljnik. Podam se k njemu. Stari polkov.nik sedi na malem bobnu, iz oči mu kapljajo solze, moSijo mu prsi in rose zemljo . . . Ustavim se. Nisem se ga upal motiti v tem svetem premiSljevanju, Naposled se mu približam. ,,Gospod polk;Ov'nik, general se Vam zahvaljuje za pokazanohrabrost. On mi zapoveduje, naj Vam naznanim, da popeljete Vaš polk k poBitku." — Stari polkovnik, ves izmueen vsled žatosti, povzdigne svoje oci. Oči solzn«, pogled, moten. PoBasi okroži z roko na okoli in izpregovori s komaj slišnira glasom: ,,K o g a naj povedem k počitku? Saj so že skoraj vsilegli— kveSnemupočitKu, ..."