Vloga in položaj ZK
V  zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje vloge ZK. Vseskozi trdi-mo, da bi ZK morala biti v središču te problematike, tako v KS in TOZD, da  bi  morala  predstavljati  interes krajanov   in   delavcev   v   KS   oz. TOZD. To je seveda povsem pravil-no. Toda komunisti bi morali biti istočasno (udi nosilci skupnega inte-resa, to se pravi interesa celotnega delavskega razreda. V demokratični razpravi, z močjo argumentov bi se morali komunisti v TOZD in KS bo-jevati za stališča ZK. Tako bi pove-zovali parcialne interese krajanov in delavcev z interesi družbe kot celote, ker ni rečeno, da sta ta intresa vedno identična. V primeru, da bi dopustili in poslušali satno posamezne intere-se, bi prišlo do stihijskih odnosov. Zdaj, ko govorimo o novi organizi-ranosti   komunistov,   stremimo   za tem, da bi bilo načelo: ena TOZD — ena osnovna partijska organizacija, ena KS — ena osnovna partijska or-ganizacija. TOZD pa še niso organi-zirane tako, kot bi bilo treba. Ista je situacija v krajevnih skupnoslih. Že leta in leta govorimo, da  to,  kar imamo  sedaj,   niso  tiste   krajevne skupnosti, kjer bi bil prisoten interes delavcev oz. krajanov. Dokler pa je stanje tako, bo iudi organizacija ZK nekoliko kompromisna med sedanjo organiziranostjo in meil lem, kar ho-čemo imeti. Treba pa je stremeti za tem, da bi do prej omenjenega načela čimprej prišli: ena KS, ena osnovna partijska    organizacija,    kot    ena TOZD — ena osnovna partijska or-ganizacija.
V  povezovanju medsebojnih pro-blemov, bodisi v delovni organizaciji, sestavljeni iz več TOZD, bodisi v SOZD ali v plansko poslovni skup-nosti.pa se kot metoda dela uporab-Ija sklicevanje komunistov — ali ak-tiva    ali    konference    komunistov. Konferenca se sklicuje na predlog osnovne organizacije. sklicuje jo ob-činski komite; če gre za širšo proble-matiko pa mestni, medobčinski ali republiški komite. Prav je, da je taka delovna   organizacija,   kot   je   npr. Mercator, ki ima enote po celi Slove-niji, skrb centralnega komiteja. ki naj vodi račune o teh stvareh. O pro-blematiki osnovnih organizacij na te-ritorijuobčine pa vodi račun ohčinski komite. Zaenkrat je dovoljena mož-nost. da se v okviru večje TOZD z velikim številom komunistov formi-rata dve partijski organizaciji — z namenom, da bo kasneje izvajan pri-tisk in se bo taka velika TOZD razde-lila. lsto velja za krajevne skupnosti. Smisel cele organizacije je v tem, da se ZK v organizacijskem smislu in metodah dela prilagodi družbenopo-litičnemu  sistemu  ter  da  se  prek družbenopolitičnega sistema pove-zujezmnožicami. Našdružbenopoli-tični sistem vključuje prek vseh ciele-gadj, interesnih skupnosti itd. več-stotisoč naiih aktivnih državljanov in če se ZK aktivno vključi v to sredino, ima  pogled   nad   problematiko,   ki lahko z močjo argumentov in stališči ZK v enakopravni razpravi vpliva na druge   državljane,   da   sprejemajo skupna stališča in odločitve. Poleg tega, da imamo v ustavi zapisano, da je  ZK  prisotna  v  organih  našega družbenopolitičnega sistema (repu-blika — v predsedstvu, družbenopo-litičnem zboru; podobno v občini, kjer je v DPZ prisotna s svojo dele-gacijo, v družbenih svetih), bomo z delegacijo ZK prisotni tudi v SZDL. Po prilagoditvi organizacijske struk-ture sindikatov in mladinske organi-zacije pa tudi v teh. z delegacijami ZK poleg tega, da so v teh organizaci-jah prisotni tudi v SZDL. Po prilago-ditvi organizacijske strukture sindi-katov in mladinske organizacije pa tudi v teh, z delegacijami ZK, poleg tega, da so v teh organizacijah pri-sotni tudi komunisti kot komunisti, ki opravljajo svojo partijsko vlogo.
Zato se bomo morali reorganizi-rati tudi v občini. Začeli botno pogo-vore, tako da dobimo mnenje iz obcin.
V centralnem komiteju se bomo organizirali tako, da bo predsedstvo štelo 15 do 17 članov, vendar ne bo imelo več izvršnega komiteja, ampak sekretarja, ki bo povezoval samo-stojne izvršne sekretarje. Ti pa ne bodo člani predsedstva, ampak člani CK. Po svojem delu pa bodo odgo-vorni za področja dela komunistov v SZDL, sindikatih, v skupščini, RTV itd. Tako bo ZK preko izvršnih se-kretarjev imela pogled v celotno družbenopolitično problematiko naše družbe. Pri predsedstvu bomo imeli še 8 do 1(1 komisij, ki bodo se-stavljene iz 9 do 11 članov (komisija za družbenoekonomske odnose in družbenopolitični sitem, komisija za šolstvo, kulturo in prosveto, komisija za zdravstvo, komisija za zgodovino delavskega gibanja.komisim za LO,
komisija za delo z zdomci itn.). Jedro komisije bodo tvorili člani CK. Ko-misije bodo, na osnovi dnevnih redov, na svoje seje vabile komuni-ste, ki se spoznajo na obravnavano problematiko. Torej komisija ne bo stalni akliv. Če bo na dnevnem redu npr. prohlematika šolstva, bodo pač vabljeni komunisti, ki se s strokov-nega vidika ali iz svoje prakse razu-mejo na lo problematiko. Na osnovi razprave bo prišlo do stališč, ki jih bo potem predscdstvo CK posredovalo ali partijskim organizadjam ali pa prek delegacij, ki delujejo v SZDL in podobno, v te organizacije. Podobno bi bilo treba narediti tudi v občinah, da bi bil tudi komite tako organiziran in bi bili njegovi člani zadolženi za po^amezna področja, pri občinski konferenci   pa   bi   imeli   komisije.
enako.kot je to predvidno pri predse-stvu CK.
Tak je koncept organizacije, ki je seveda šele osnova za razpravo. Ka-sneje bo potrebna sinhronizacija z organizacijo jugoslovanskega partij-skega vrha. V glavnem pa bomo iskali rešitve veijetno v tej smeri. To pa zahteva od komunistov, ki bodo v občinskem komiteju, skupaj z občin-sko  konferenco. več angažiranosti.