* N a j v e^ ji slovenski dnevnik w V Združenih državah
VeJja za vse leto • ■ Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
GLAS
NARODA
List slovenskih ^delavcev t Ameriki*
The largest Slovenian Daily in the United States.
limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0ETLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON- CORTLANDT 2876.
~N~0. 6. —~ŠTEV. 6.	.	NEW YORK, TUESDAY, JANU ARY 8, 1924. — TOREK, 8. JA NTJARJA, 1924.	VOLUME YYYn, _ LFTNIK XXXII.
RAZPRAVA 0 PR0HIB1CIJ1 IN DAVKIH
O teh dveh predmetih bo razpravljalo veliko število kon-gresnikov. — Dosedaj še niso izvolili načelnika meddržavnega trgovskega komiteja. — Vsi državni uradniki naj bi se strogo pokorili določbam prohibicijske postave. — Priporočila raznih odborov.
Washington, D. O., 7. januarja, — Kongres, ki se vedno <~aka na važno zakonodajo, naliajajof*o se v rok ali komitejev, je danes očistil pot za razpravo glede važnih do-jimrili in mednarodnih zadev.
Prohibicija in davki so bili predmet številnih govorov v poslanski zbornici. V senatu pa se je razpravljale o vprašanju priznanja ruske sovjetske vlade.
Senator. Lodge, načelnik komiteja za zunanje zade-ve, je pripravil nagovor v podporno administracijske politike nepriznanja, in senator Borali, republikanec iz Tdaha. namerava- odgovoriti Lodgu ter se zavzeti za sprejem njegove resolucije, ki zahteva priznanje ruske sovjet-hke vlade.
Ker je pričakovati precej dolge debate, so videli vodile] ji le malo možnosti, da bi se moglo obnoviti danes glasovanje glede načelnika senatnega komiteja za meddržavno trgovino < e pa bi se vršilo tako glasovanje, se domneva, da bi ostalo neuspešno, ker ni pričakovati, da bi bilo mogoče zdrobiti sedanje mrtvilo v tej zadevi.
Nadaljno prerekanje glede prohibicije preti vsled sklepa k«ngresnika Hilla, republikanca iz Marvlanda, da ostro odgovori na govor kongresnika Upsliawa, demokrata iz Georgije, ki je zahteval, naj se vsi državni uradniki. a i sok i ali nizki, strogo drže prohibicije.
Najmanj pol ducata zborničnih komitejev, ki imajo v rokah važno zakonodajo, je obnovilo svoje napore, de predlože še ta teden zbornici svoje priporočila in da se bo pričelo še pred koncem tega tedna razpravljati v zbornic1' o prvih apropriaeijskih predlogah.
EKSPLOZIJA V PEKIN, ILL.
ZRAČNA LADJA "DIXMT7DE' JE EKSPLODIRALA.
BERLINSKI KOVINARJI SO SE VRNILI NA DELO.
Berlin, Nemčija. 7. januarja. — ! Po par dni trajajočih pogajanjih ! je bila končana stavka kovinarjev v Berlinu in okolicL Prizadetih je bilo vsega skupaj 180 (tisoč delavcev. Družbe so jim i zvišale plače.
ŠČUVANJE PROTI JAPONSKIM SOCIJALISTOM.
Tokio, Japonsko. 6. januarja. Policija zatrjuje, da so hoteli včeraj zvečer neznanci razsteliti most, ki vodi k cesarski palači. Bomba pa k sreči ni eksplodirala. Policija zatrjuje, da so zaroto
i skovali socijalLstični agitatorji--
POLICIST JE REŠIL ŠEST ŽENSK IZ OGNJA.
Včeraj je izbruhnil požar v j trinadstropnem poslopju na Atlan '•tic Ave., Brooklyn. Prvi je bil na , j licu mesta policist Edward John-1 son, ki je rešil iz ognja šest žensi.
Toulon, Francija, 7. januarja Zdravniška preiskava trupla po rnčnilka Or»»nad>*na, poveljnik« francoske vodljive zračne ladje "Dixmnde" je pokazala, da j< dobil častnik silen sunek, da s( bile vse kosti v njegovem tjlesi zlomljene in da je bil mrtev s< pred no je padel v morje.Ta dej stva kažejo po mnenju izveden cev, da je zračna ladja esksplodi rala in da so popadale kabine i strašno naglico v morje.
MEHIŠKI VSTAŠI NE BOPC DOBILI OROŽJA.
Washington, D. C., 7. januarja Predsednik Cool id ge je izdal da nes popoldne proklamaeijo, v ka teri prepoveduje pošiljati orožj« in municijo mehiškim vstašem Izreeno pa dovoljuje pošiljanji orožja mehiški vladi, češ. da .7» mehiška vlada postavno priznam od Združenih držav-
NAJNOVEJŠA POROČILA IZ NEMČIJE
V kratkem času bo odpotoval v Pariz nemški finančni magnat Hugo Stinnes. — Nemški kabinet razpravlja o reparacijah. — Nemška vlada proti časnikarju Maksmilijanu Hardenu. — Angleži zaenkrat še ne bodo odpoklicali svojih čet iz Porenja.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — V sredo bo dospel iz Pariza v Berlin nemški odposlanec von Hoeseli ter bo predložil vladi poročilo o splošnem položaju. Brez dvoma bo imenovan von Hoeseli nemškim poslanikom v Parizu.
Včeraj je dospel sem tudi državni zunanji minister dr. Stresemann, nakar se je začela seja nemškega kabineta. O čem so se ministri posvetovali, se zaenkrat še ni moglo dognati.
Krogi, ki so natančno poučeni o namenih Ilnga Stinnesa, so mnenja, da bo v kratkem času odpotoval nemški industrijalni magnat v Pariz, kjer bo konferiral z voditelji francoskega gospodarskega in političnega življenja.
Pariz, Francija, 7. januarja. — Ministrski predsednik Poineare, ki se je že več dni mudil v okraju M a as, se je včeraj zvečer vrnil. Francoska vlada bo danes ali jutr odgovorila na noto, v kateri jo prosi Nemčija, naj bi se začela direktna pogajanja glede okupacije Porenja in Porurja.
London, Anglija, 7. januarja.—Zunanje ministrstvo je danes izjavilo, da so vsa poročila, ki pravijo, da bodo Angleži poklicali svoje vojaštvo iz Porenja, neresnična.
Pariz, Francija, 7. januarja. — Nocoj sta dospela iz Clierbourga general Charles G. Dawes in Owen D. Young.
Takoj so ju obsuli časnikarski poročevali, ki so pa morali oditi z dolgimi nosovi.
- Young jim je namreč rekel: "Dokler se ne sestane strokovnjaki, ne smem črhniti niti besede. Šele pri tisti priliki se bo odločilo, kdaj bom smel govoriti in kaj bom smel govoriti."
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Nemški kabinet je v svoji prvi seji po božičnih praznikih sklenil pozvati nemške bogatine, ki trosijo denar po inozemstvu, naj prenehajo s trošenjem ter naj se vrnejo v domovino. <"'e ne bo drugače, bo vsak Nemec, ki bo liotel za zabavo odpotovati v inozemstvo, visoko obdačen.
Nadalje je poslala vlada časopisom izjavo, v kateri ostro kritizira pisanje znanega nemškega žurnalista Maksimilijana Hardena, ki je v tujezmeskih listih objavil, da Nemčija ne potrebuje živil ter da ima vsega za potrebo. Izjava pravi dobesedno: — ^ Hardenova ugotovila niso resnična. V domovini nihče več ne smatra Hardena resnim človekom. Nemčiji se čudno zdi, zakaj ima v inozemstvu ta prenapeti žurna-list tak ugled.
"Vsakomur mora biti jasno, da ima Nemčija le za del svojega prebivalstva potrebna živila. Stradanje nemških množic je posledica vojne, versaillske mirovne pogodbe, vpada v Ruhr in francoske politike.
"Harden je opozicijonalec po poklicu. O11 ni bil še nikdar istega mnenja kot je bila pretežna večina njegovih sodržavljanov."
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Napetost med delavci m delodajalci v zasedenemu ozemlju je vedno bolj ostra. Vsi radikalni delavski elementi so sklenili zaštrajkati. Do sedaj štrajka že 30,000 delavcev. V kratkem bodo zaštra j-kali tudi transportni delavci.
Vsled položaja na Saškem se je tudi nofranje-politič-ni položaj jako poostril. V petek je bil izvoljen državnim predsednikom Held. Sedaj pa že pravi, da bo odstopil, ker se deželni zbor ne more sporazumeti glede najbolj bistvenih vprašanj.
Najbrže bo deželni zbor že jutri razpuščen. Hehla hodo naprosili, naj upravlja do prihodnji li "volite v deželnim poslom.
JAPONSKA DOBILA ' NOVO MINISTRSTVO
Novi japonslri kabinet je bil ko-nečno sestavljen. — Opozicija je dovedla do pozne izpremem-be v ministrstvu za zunanje zadeve.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
ae potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ni Ritih
cenah:
Banes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni Črkovni zavod" In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celja, Mariboru. Dubrovnika. Splita, Sarajeva ali drugot% kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje
1000 Din. ...... $12.30
2<fo0 Din.......$24.40
5000 Din. ...... $60.50
Pri nakazilih, ki znalajo manj kot an tlaoS dinarja« raSunlmo poaabej po IS centov za poitnino In druge atroike.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpofiilja na zadnje poŠte in Izplačuje	"Jadranska banka" t Trstu, Opatiji in Zadro.
200 lir ................$ 9.80
300 lir ................$14.40
500 Ur ................$23.50
1000 lir ................$46-00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 200 Ur računlmo poaabaj P« IS centov za poitnino In drug« atroike.
Za poSiljatve, ki prisegajo znesek pet tiso* dinarjev ali po dva tiso« Ur dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepri-čnkovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
O lede Izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas t tem UstaT" Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order sli pa New Xork Bank Draft. , ^ 8 A
FRANE SAKSER STATE BANK
83 Cortlandt Street t*.« cortumtt ma New York, H. 7. Glavno zastopništvo Jadranske Bank
Tokio, Japonska. 7. januarja. Kabinet novega ministrskega predsednika, barona Kioura, je bil konečno dovršen, a uveljavljene so bile v zadnjem trenutku izpremembe na različnih mestih.
Opozicija, ki je nasprotovala imenovanju barona Fudžimura. prejšnjega tigovca, na mesto ministra za zunanje zadeve, je na-potila ministrskega predsednika, da je ponudil to mesto baronu Matsui. prejšnjemu japonskemu poslaniku v Parizu, ki je objavil, da je sprejel ponudeno mu mr-sto. Baron Fudžimura pa je ostal v kabinetu, ker se mu je. poverilo ministrstvo za domače zadeve.
Imenovanih je pet ministrov, katere je priporočila večinska stranka v gosposki zbornici. Ti ministri so Eentano Mizuno. ki Je zavzemal mesto notranjega ministra v kabinetu Kato: sodnik Ki-saburo Susuki, ki je generalnr prokurator od leta 1921 ; Sensi Egi, ki je član gosposke zbornice; baron Majeda in. Kazue Soda.
Vojni minister je postal general Ugaki, ki je bil preje namestnik vojnega ministra, mornariški pa admiral Murakami, dosedanji mornariški svetnik. Železniški minister je postal Komatsu. ki je član gosposke zbornice ter bil preje podminister za O-omače zadeve.
Novi japonski kabinet ne predstavlja nobene posebne izpremembe v splošni politiki dežele.
'*! - "i
FERDINAND SE NE BO VRNIL NA BOLGARSKO.
Sofija, Bolgarska, 7. januarja. Ministrski predsednik Zankov je danes odločno zanikal poročila, katera je objavil neki ženevski list, da je pamreč dobil prejšni bolgarski car Ferdinand do vonje vrniti se na Bolgarsko.
Ministrski predsednik je rekel, da je imelo to poro.čilo brez dvoma izvor v dejstvu, da je bilo princu Cirilu, drugemu sinu Ferdinanda, dovoljeno vrniti se na Bolgarsko ter preživeti pri svojem bratu božične počitnice.
Zankov je dostavil, da se ne bo Ferdinand nikdar več vrnil v svojo prejšnjo kraljevino.
PARNIK "GEORGIA" V VELIKI NEVARNOSTI
Pamik "Georgia" je nasedel ne-• daleč od obali Floride ter pričel klicati na pomoč- — Pričelo se je splošno iskanje opuščene bojne ladje "Louisiana" s 7 na krovu.
St. Augustine, l-'la., 7. januarja Tukajšnja vladna brc/ž/vna brzojavna postaja jf dobila SOS sporočila ml parnika "Georgia v katerih se gla.si. da je nasedel parnik v razburkanem morju na Mantilla čer. nasproti St. Augustine zaliva. Tozadevni klici na pomoč so prišli krog osme ure danes zjutraj. Sporočila pr;Vijo. da sta dva vodna tanka parnika polna, da dno še drži, da pa je zlomljeno krmilo.
Norfolk, Va.. 7. januarja. — Bojne ladje, parniki earinske službe, polagalci in uničevalci min ter trgovske ladje iščejo na visokem morju zastarelo in razo-roženo bojno ladjo "Lousiano", ki se je odtrgala v soboto ponoči ter ima sedem civilnih mornarjev na krovu. Bojna ladja se nahaj? približno osemdeset milj severno od Cape Charles.
Vlaeilna čolna "Wood in Peerless, ki sta privlekla Lousiano i7 Philadelphije v Baltimore, da jo tam razdro na temelju mornariškega dogovora za omejitev oboroževanja. sta bila prisiljena zapustiti bojno ladjo v velikem viharju ter poiskati zavetja pred močnim severozapadnim vetrom Ko je dosegel vihar svoj višek.' se je Lousiana odtrgala in mornariški častniki se boje. da jo bo vihar vrgel na kopno. Razposlano je bilo svarilo na vse parnike na visokem morju.
Parnik Pratt je sporočil včeraj zvečer, da je srečal bojno ladjo približno 75 milj severno od Cape Charles. Bojna ladja nima n? kro.vu brezžičnega brzojava.
Washington, D. C.. 7. januarja. Vojni department je objavil po vest o izginuli bojni ladji Louisiana, ko je bila na poti v Baltimore, da jo porušijo.
Bojna ladja Lousiana iz razreda pred drednoti, je bila splov ljena leta 1904. Normalno je vsebovala 16,000 ton ter bila dolga 450 čevljev ob vodni črti. Vozila .je z naglico osemnajstih vozlje^ na uro.
Ta bojna ladja je nosila predsednika Roosevelta in njegovo spremstvo, ko je obiskal Panam ski kanal ter Portorico leta 1906. Mrs. Roosevelt je bila tako pri ljubljena na bojni ladji, da so j: 'v naslednjem letu mornarji po i klonili spominsko čašo.
SENATNE VOLITVE NA FRANCOSKEM
Dosedaj ni zmagala pri volitvah še nobene stranka. — Ministrski predsednik Poineare je postal zopet senator.
Pariz, Francija. 7. januarja. — Pri senatnih volitvah, ki so se vršile včeraj je bil nanovo izvoljen v departmontu Dar-le-Due ministrski predsednik Poineare in sicer s 794 glasovi od skupnih S10 glasov.
Na čestitke ob priliki zopetne izvolitve je odgovoril Paincare: Globoko sem gin jen vspričo znakov zaupanja, ki velja v manjši meri senatorju kot pa načelniku vlade.
— Če bomo odločno zasledovali še naprej reparacisko politiko, kat ero ste odobrili, bomo doživeli zmagoslaven triumf. s popolnim izvedenjem versaillske mirovne pogodbe.
Pri včerajšnih indirektnih volitvah se je vršil boj za 116 sedežev v senatu. Senat sestoji iz 340 članov, ki morajo biti stari najmanj štirideset let. Senatorji so izvoljeni od posebnih volilnih komisarjev v departmentih in kolonijah za dobo devetih let in vsake tri leta se obnovi tretino senata.
Prvo glasovanje je odločilo gle-le 82 sedežev, vendar pa bo ostal vsled t»>£ra volilnega rezultata politični ustroj senata popolnoma neizpremenjen- Glede ostalih 34 sedežev v senatu bo odločilo drugo glasovanje. Če se ne bo pokazala pri tem novem glasovanju nobena močnejša struja na levo ali desno bodo pomenjale volitve le malo znakov smeri javnega mnenja pri prihodnjih volitvah v ooslansko zbornico.
Dosedanji izid volitev je naslednji:
Stranke desnice 17 senatorjev, republikanska Zveza 15, republikanski levičarji 23, radikalci in radikalni socijalisti 13 in zdru ženi socijalisti 2.
V	departmentu Mame so bili zopet izvoljeni radikalni socijali sti Leon Bourgeois, Henri Merlin in Montfeuillard.
V	industrijalnih departmentih Nord in Louise, v nekaterih so vodili komunisti zelo živahno kampanjo, ni do vedlo prvo gla sovanje do nobenega rezultata. Komunistični voditelji so daleč zaostali za ostalimi kandidati.
Trije novodobljeni sedeži skrajne levice kažejo majhno gibanje proti levici, a pristaši skrajne levice so doživeli poraz v departmentih Loire in Nord, v katera
departmenta so stavili vsa svoja upanja.
V splošnem rečeno se *„ore postavbljati nobena stranka z zmago pri teh volitvah v senat. Skupne socijalistične skupine so pridobile tri sedeže, radikalci pa so izgubili dva. Celokupni izid je bil za vlado 56 sedežev, mesto dosedanjih 58 in 59 za opozicijo. Komunisti niso izvolili niti enegqj senatorja.
POLICIST USTRELIL ZAMORCA.
Na 7. Ave. in 133. cesti v New Torku sta se včeraj pretepata zamorca Joseph Capers in Leonard Johnson. Slednjič je potegnil Capers revolver ter oddal več strelov proti svojemu nasprotniku. Na lice mesta je prehitel policist ter pozval Capersa, naj dvigne roki. Ker tega ni hotel sto-riti, ga je policist ustrelil.
DR. SCHACHT BO ODPOTOVAL V RIM.
Rim, Italija, 7. januarja. — Predno se bo vrnil ravnatelj državne banke, dr. Schacht v Berlin, bo najbrže šp obiskal Rim ter se posvetoval z italijanskim finančnim ministrom in drucrimi uglednimi italijanskimi finančniki.
KOLEDAR
za leto 1924
BT STANE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
Slika nam predstavija ostanke tovarne Coin Products Company v IYkin. 111. Eksplozija je zahtevni:! nad p 'tdeset človeških žrtev.
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company *
(A Corporation)
FRANK SAK6EB, President	LOUIS BENED1K, Treasure
Place of Business of the Corporation end Addresses of Above Officers: « Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"Q L. A S NARODA"
(Voice of the People)
_Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za oeio leto velja list za Ameriko I Za New York za lelo lets....................*7.0
In Cenedo ............... $6.00 2a pol leta ..............--..................(3-5
Za bol lets .......................... 13.00 Za inozemstvo za celo lete ....r«r> $7.0
Te četrt leta ....................... $1.50. Za pol leta ............................................$3.5
__Subscription Yearly $6.00___
AC 'ertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj In praznikov._
Dopisi brez podpisa In oubenostl ge ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-ti I Jati po Monty Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nan tudi prejfinjo blivalište naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"G L. A S NARODA" ■t Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
Novice iz Slovenije.
Peter Zgaga
i
3 Uijn a 1 m> huh ka
'Jstanovhsna i. 189&
Katni. SrSurrt;
Inkorporirans. i 1
GLAVNI URAD v ELY. a?:NN
LIGA NARODOV JE LE SLEPILO
Odlikovanje župnika Aljaža.
V	nedeljo 16. decembra se je vrnila na Dovjem .slovesna izrceitev rcda sv. Save 4. razreda znanemu očetu naših planin, župniku Jakobu Aljažu. Slavncsti so se udeležili načelnik oddelka ministrstva za trgovino v I jjubijani, dvorni svetnik dr. Mani, okrajni glavar dr. Vavpoiič. predsednik Slovenskega planinskega društva dr. To-»ninšek, poslanik na razpoloženju Jcsrp Pogačnik. župan KlančnŽk, načelnik gasilnega društva na Dovjem Kcšir, učitelj Jeglič in dekan Lavrič. Dr. Mani je pripel odlikovaneu red na prsa s kratkim nagovorom, v katerem je ome-
i njal njegove zasluge za t ur i stik o ■ ujski promet ter njegovo uspešno j delovanje na glasbenem polju, na- j •;ar so sledile čestitke. Vzrado-ščan nad toliko pozornostjo se je župnik Aljaž g'ujeno zahvaljeval za visoko odlikovanje in vzkliknil ir'kra.tni 1 'Slava!" vladarju, na-.-;ar je pevski zbor zapel kraljev-| -ko in državno himno.
Smrtna kosa.
i Dne 16. decembra je unuda v , Gaberskem pri Trlw>vljah Anica Kmetova, rojena Golkonda. vrla lavodna žena.
Dne 17. decembra je umrl v Ljubljani Edvard Gregori.č, sodni : izvi-ševalni uradnik. Pokojnik je i iil zvest narodnjak.
V	Tepanjah pri Žalcu je umrla i -vosoa Olga Gselmanova.
i
Nezgoda treh splavarjev.
j Iz Loke pri Zidanem mostu po-icčajo: Dne 34. decembra je pri-^lul po Savinji splav s tremi sp!a-varji proti moistu na Zidanem motu. To mesto je za splavarje jako j nevarno in splavarji morda niso i l ili dobro izvožbani. Splav je trčil ! v kameniti steber mostu in se raz-; bil. Dva splavar j a sta na spred-! njem delu splava, ki je foil še za I ilo zvezan, plula po Savi proti Lo-'i, tretji pa na treh hlodih. Tele-Loaiično obveščena, sta se načelnik požarne hrambe Jenčič m Raček podala takoj na splav in pri S marčnem rešila zelo izmučene
, -plavarje gotove smrti.
|
Vesti iz Prekmurja.
Pi ekmurje je bilo početkom de-«embra kot apostolstka admini-tratura priklopljeno mariborski ".kofiji. Kanonika Slepce v Murski
theli in Strauss v Dolnji Lendavi nista več generalna vikarja, ampak samo dekana. Kaplani Deli v Betineih, Drimmel v Murski So-i.-oti in Kos v Turnišeu so premeteni na Madžarsko.
Kakor že znano, imamo v Prek-.uurju verske šole. Križ je z njimi, to ve samo oni, ki jih pozna, še večji križ pa je s krajnimi Šol-kimi sveti, ki jim predsedujejo večinoma župniki, bodisi. luteran-bodisi katoličani. Njih glavni mincip je verski fanatizem. Pa še nekaj znajo ti ljudje! Občanom nalagati dvojni šolski davek v slučaju, da njih otroci pohajajo šolo. '■"i ni njih vere. Vzemimo slučaje: Evangeljska Šola se n. pr. nahaja v kraju X, tričetrt ure stran pa rimsko-katoiiška šola. In- sedaj čujte in strmite! Otroci, ki stanu-.jejo pri katoliški šoli, morajo hoditi v tričetrt ure oddaljeno lute-ransko šolo, dasiravno so iz iste vasi. Kaj se pravi hoditi v ziimi in dežju tako daleč v šolo, ve samo ni, ki pozna tukajšnja slaba pota. Tu ni blata za par centimetrov, ampak za 1 do 2 deeimetra visoko. Navedel sem slučaj, da vsakdo u-vidi, da je treba v tem oziru temeljite remedure. Posledice si lahko vsak misli. Otroci šolo neredne pohajajo. Pa to še ni vse. Predsedniki kraju i h šolskih svetov pa to še na prav poseben način izrabljajo in pobirajo od staršev, kojih otroci pohajajo šolo druge verske sekte, dvojen šolski davek. Iz tega sledi, da šole, ki imajo majhen šolski ufool'5š, ostajajo prazne, a druge so prenapolnjene, tako da se vrši skrčen šolski pouk. Posledice — izobrazba najvažnejše mlade generacije zaostaja. Verska strpnost, namesto da bi se zmanjšala, se ojaeuje. To so razmere!
Delovanje "Dijaške kuhinje" v Kranju.
Odbor "Dijaške kuhinje" v Kranju je izdal za leto 1922-1923. poročilo, iz katerega posnemamo, da je bilo v preteklem šodskem letu spre jetih
na prehrano v ku-
H. (J. Wells pi.se: —
W-asih izgube gotove besede iz povsem nepoznanih vzrokov svoje dobro ime. Beseda, za katero čutim naj-verjf simpatije, je 4*kozmopolit'\ Rad bi videl, da postane zopet ugledna. To ji1 lepa beseda ter predstavlja lepo idejo. Več kot polovica angleško govorečih ljudi pa si predstavlja pod to besedo meglenega človeka zanikrne zunanjosti, s ponarejenim potnim listom ter policijskih rekordom.
To bitje je treba spraviti v stik z razpečavanjem prepovedanih omamljivih sredstev ter pomenja nevarnost za vsakega neizkušenega in naivnega človeka. Monte Carlo je za takega kozmopolita ideja o nebesih in Ellis Island tem nebesom odgovarjajoče peklo.
Jaz ne vem, na kak način se je dobra beseda "kozmo-polit" oprijela takih ljudi, kajti za take ljudi bi bil primeren izraz ''.skrajni individualist'\ Celo beseda 4'interna-eijonalist" bi bila boljša za moškega ali žensko, ki gre iz dežele v deželo ter ne pripada nobeni.
Kozmopolis ni nič drugega kot glavno mesto sveta in kozmopoiit ne more biti nič drugega kot dober državljan, kamorkoli gre. To liočem biti jaz, ne pa internacijonalec, ki nosi pečat brezdomovinstva. Edina resnična internaei-jonalna stvar je ocean onstran meja treh milj.
Če skušamo biti internacionalni, je prav tako kot da skušamo hoditi po špranjah med deskami, mesto po des kali. Jaz sem dober Anglež ter upam, da tudi dober koz-mopolit. Kljub temu pa sem v prvi vrsti Anglež in do konca svojih dni ne bom pozabil Anglije.
London je moj kot ne more biti nobeno drugo mesto. Moj je tudi Pariz, odprt in eleganten, poln delikatnega razburjenja v zraku; lepi in v nebo kipeči New York; Rim kot se ga spominjam, in celo mrki Petrograd. Vsa ta mesta so me očarala. Imeti hočem svoj delež pri njih sreči in blagostanju. Kozmopolis obsega vsa ta mesta in na tisoče drugih, in jaz hočem biti prost v vseh tem mestih.
Svet pa je poln bedastih ljudi, ki mi ne puste, da bi bil prost. Mojo Anglijo izpreminjajo v ječo, ko si izmišljajo na tisoče sitnosti, če hočem oditi iz nje. Uradi za potne liste in carinski uradniki zastavljajo vsako pot. Vsepovsod vidim razliko v denarju in nebroj majhnih omejitev, ki zagrene vsak poskus, če hočem iti na počitnice v mojo Evropo. Ceste Kozmopolisa so zastavljene z barikadami. Jaz pa hočem porušiti te barikade.
Ni ga pametnega in poštenega človeka na svetu, ki bi si ne želel skupnega denarja in skupnih poštnih znamk po vsem svetu. Ce bi ne bila Liga narodov v Ženevi najbolj nesrečna hinavščina na svetu, bi zahtevala vodstvo evropskih pošt ter kovala lastni denar. Kamorkoli gre človek po Evropi, se mora obložiti z inozemskim denarjem, ki preneha biti denarna vrednost po potovanju enega dneva. Vsakih par sto milj v Evropi zadene človek na novo carinsko mejo.
Vsakdo, z izjemo monopolistov in uradnikov, ima izgubo od carinskih meja. Vse carine imajo namen pridobiti nekaj malega za poseben del človeštva, na stroške neizmerno večjih izgub, katere trpi Kozmopolis. Carinske meje so podle in omejene v svojem izvoru ter ostudne v akciji.
Neznbsno je, če se mora človek, ki prihaja iz Anglije v rancijo, izpostaviti preiskavi glede tobaka in užigalie. Isto velja glede drugih dežel. V Doverju ne morem nikdar pozabiti svoje jeze, ko je carinski uradnik brskal med mojim spodnjim perilom.
Nobena Liga narodov, noben internacijonalizem, ki opušča kovanje denarja, carinske koče na mejah ter carinske uradnike, ki pušča nizkotne dobičke carinskih meja mali peščici izdelovalcev, ne more odpreti svetu poti k resničnemu miru.
Jaz sem za svetovno kontrolo produkcije, trgovine in transporta, za svetovno denarno vrednost ter konfederacijo Človeštva, za nad-državo, ne pa za ligo. Prišel bo - dan, ko bodo postali carinski uradniki tako redki kot pocestni roparji in ko bodo potne listi le Še v muzejih, poleg azteških malikov, mučilnih priprav ter sličnih ostankov praznoverja.
. V ' - 5
Glavni odborniki; Preaednlk: RUDOLF TEKDAN. 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS KALANT. Box 106 Fcarl Ave.. Lora.1«. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Mirn. Blagajnik: LOUIS CliA.Mi'A. Lux S61, Ely, .Minn.
Blagajnik neizplačanih enxrtnin: JOHN HOVKKN. «13 _ 13th A.**,
Ouluti. Minn
Vrhovni z-iraviilk:
Dr. JOS. V. GRAHEK. S02 American State Bank BIO«.. Ill Grant »t. at Six til Ave., Pittsburgh. P».
NaCzornl odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 BakemeU Bid*.. «or. Ol^inon« u< Qr&ai
Streets, Pittsburgh. Pa~ MOHOR MLADIC. 1331 W. IS Street, Chicago, 111. FRANK BKHARKC. 4S22 Washington Street, Denver, Col*.
Porotni odbor. LEONARD SLA BODX1K, Box 480, Ely. Minn. GREOOR J. PORENTA. 310 Stevenson P.'dg., Puvallup WuH PRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Clevei^iiC, o.
Združevalni odbor; VALENTIN P1RC, Lr.nt.on Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE EIIMEXC, 3^3 Park Ptr.. Milwaukee, Wis. JOSIP STEELE. <l>4 E. Mesa Avenue. PueLJo. Colo. ANTON CE^AHC. E3i Market Street. TTaukegan. 111.
Jednotlno uradno gladilo: "Gla« Naroda"
Vee »tv&r! tlkcJoJe »e uradnih tadev kakor tudi denarne poiilJatT« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vtse prltotbe naj ae poSllja na pred-sednlka porotnega odbora. Pranje za sprejem novih članov tn bolnltka spričevala na1 se poSllja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoHSka Jednota te priporoča vaem Jugoslovanom sa obtlen pristop. Kdor it-ll postati član te organizacije, naj se rglasl tajntk* bližnjega društva J. t?, k. J. TIr rstpnovitev novih dn.-Stev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se Uvhko vstanovi z S člani ali članicami
Dopis.
Liliji	dijakov iii se je izdalo
: kupno 13,53.'} c-bedov. Društvo je :melo 92.112 dinarjev prejemkov in 36,226 dinarjev izdatkov.
Bazne koncesije v Ljubljani.
V	zadnji seji ljubljanskega m^-gi~tratiifira «i-emija je bila pobeljena iijakarska koncesija Josipu Gorjupu in Evstahiju Lipcu. pre-nes gc stilniske koncesije pa se je dovolil Frančiški Kačie in Francu Pi-Skurju ter Tekli Vol t mam (nek-lan.ia Kirbis-tiieva koncesije. Pe-renje kostanja je magistrat ni gre-mij prepovedal. Peci se smejo le inaroni in se je določila cena 1 di-nar za ~> pceeniii komadov.
Ivan Jerina v zaporu.
Ivan Jerina, ki je umoril svojega očeta na Viču, se je v zaporu popolnoma vdal v svojo usodo. Govori le malo. V nedeljo IG. decembra je spraševal .službuj« čega paznika. kt liko misli, da bo «l<.>bil za sv» je dejanje. Dejal je, da bi ne Zitkrivil očetove smrti, ako bi bil :'0re boljši / družino. Jerina pride •p mladi pred porotno sodišče.
Tovarna z3. falzificiranje kolkov; glavir. krivec are.ixan v Sloveniji.
A' Vojvodini se jt* osnovala <ini-/ba petih čhmi.v, ki je na tlebclo ponarejala kolke p • i00 in 1000 liiiarjev ter jih spravljala v promet po svojih zaupnikih. Škoda znaša baje nad 100 milijonov dinarjev. Poiiare.jevalniea s:1 je na-lajala, kakor je sedaj dognano. aa pusti Aladar. roiiare-jevalsko družbo so tvorili lastnik puste llippieh, U>\\\\ Ilelfter, liatng in !J»"i z<;g, vsi i/ Novega Sada in Ze-uiuna. Posel jim je .sijajno uspeval ter s:> spalnimi rokami razmetavali denar. Vee in a krivcev je že pod ključem.
Ljubljanski dnevnik ''Jutro*' [> iroča : 01a\Tii krivec v družbi raizifikafotrjev kolkov po 100 in 1000 dinarjev, Lazar llippieh iz Novega Sada, je bi! te dni ob pri-iki obiska v gradu Mokrice na Dolenjskem aretiran. Kralj Aleksander je minulo poletje < biskal a romantično situ i rami grad. llip-)ieh je baje že prej večkrat ob-skal 114,-krice ter se ponujal kot nesetar za p:v>dajo gradu. Zadnje liri se je zopet po javil v llokricah ;er je grajskim uslužbencem izja->•".1, da se kmalu zopet vrne kot lovi lastnik mokrjskega gradu. Iz llokrie — je izjavil — se p«.'lje v Brežice, kjer bo kupil Hafnerjevo veleposestivo. Tam ga je dohitela :.soda. V gostilni Kalin v Bregani je bil aretiran. Orožniild. .so pri •jem našli za več milijonov 1000-1 in arskiii kolkov.
Tatvine v Ljubljani.
V	zadnjih štirih mesecih je zmanjkalo iz raznih uradov "n trgovin 12 pisalnih strojev, vrednili .iad četrt milijona krom. Tatvme iprizarja oči vid no dobro or gani-urana tatinska družba, ki sprav-ja ukradene st vari v denr na Hr-atsjkem. V noči na 17. decenubra
je zmanjkal znpet iz zsobe deka-lata file z diske fakultete pisalni troj. vreden 20.000 last sekretarji Viktorja Zalarja.
V	nedeljo IG. decembra ponoči neslani zlikevee vlomil v izlotž-
>eno okno trgo\ea Franca Kle-nenea na Dolenjski cesti, llikale -o ga posebno steklenice konjaka n milo.
Trgovcu Francu Jakilu na Po-janski cesti je bil ukraden 1600 a-on vreden kos usnja, v kinu ljubljanski dvor pa prof. Stri toil 10.000 K vredna siva suknja.
Hripavost
in kašelj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite
i Several	'
Cough Balsam,
ki prinaša zaž^ije-no in hitro pcmoč. Imajte ga pri rok: v hiši za zsmske mesece.
Cena 25 in C0 centov.
Vprašajte po lekarnah.
Savercv Aan&:u.h za i
je natisnjen. Dobe 32 po vsf.^ ]r karnah zastonj, a:: picr-c nan.
'	'J	1	'-
Rojaki poročajo. da se jako t zanimajo za to in 0:10 stvar v našem listu. Velvko |)iki> s<> imei: na '"Marijino povest", pa tudi 44Zagonetnega in resničnega" ne morejo prehvaliti.
Sicer je pa sila težko vsem u-* • j
streči. C'e kaj napišeš, je temu po-1 volji, onemu se pa do smrti za- ( meriš-
Pa nič zato. Ker nimam druge- 1 ga. bom tudi jaz napisal eno jak*- \
"Zagonetno, toda resnično".
Živela sta dva brata. Prvemu je' bi:o ime Kozma. drugemu pa Damjan. Pisala sta se Frluk. Kozma • je pečlarD. Damjan se je pa za . j baval z lepo ženi<*<i.
Stanovala sta v dvonailstropni Ifiši. V prv<?m flooru je prebival j Kozma. v drugem pa Damjan.
Oba sta bila ugledna in vebče spoštovana. Razloček }>■ bil 1" U;. la je bil Kozma debel — 200 fnn-'.(iv },>.' tehtal — Damjan je bil 71a -uh kot trska.
Nekega 4?ue se pa -pr:petila strašna nesreča.
Kozini s., ukradli avtomobil. :)amjanu j>- pa ži.na umrla.
Avtomobil s(» ukradli ni r>ri-i
' 1
moči.	(
Žena je umrla — se bo d«.bi- ,
i
i a pomoe.
Oba brata sta postala resna in I prepadena. Prvi je žaloval za k; ! ro. drugi za ženo.
Sedla sta k mizi. Kozma v pri-1 ■ ličju. Damjan v prvem nastrop-.j ."u. in začela premišljevati ne-i usmiljeno usodo tega sveta.
Zgodilo se je pa. da .:e prišel v tistem času v naselbino nov I slovenski frančiškan, častivreden J mož. kateremu ni šlo nič drugega 710 glavi kot kako da bi reveže j tolažil.
Komaj se je v farovžu nekoliko pretegnil. so mu povedali, da je Frluku žena umrla hi da so jo že pokopali.
—	Tolažbe je treba — si je milil ter ;o ubral proti Frlukovim.
Do hiše je šlo vse v redu. v hiši je bilo pa "zagonetno, toda resnično".
Potrkal je na vrata v prvem flooru ter je vprašal, če tukaj stanuje Frluk.
—	Da. — je odvrnil Kozma žalosten. — .Jaz sem Kozma Frluk.
Bil je žalosten ter je za karo žaloval. Brat Damjan je pa en floor više pretakal solze za svojo ženo.
Gospod je sedel h Kozmi ter ga pričel tolažiti:
—	Le potolaži se. dragi rojak. Bopr je dal. Bog je vzel. Ceščen-o bodi njegovo ime. Vse je minljivo na tem svetu. Zgodi naj se božja volja. Potrpeti je treba. Hlad si še, in mladina lahko pozablja- Ti bo pa Bog drugo dal. Le pameten moraš biti in ne smeš preveč žalovati. Človek misli, da ne more prenesti izgube, pa jo nazadnje le prenese. Nikar ne jokaj in nikar ne žaluj. Sčasoma boš že pozabil nanjo. Kljub temu jo pa imej vedno v dobrem spominu. Veliko je storila zate. Veliko je žrtvovala. Potolaži se, vse bo dobro, vse bo prav.
Tako g i nI j ivo je govoril pater, da so stopile Kozmi solze v oči.
Skoda, da se je pater zmotil. Njegove besede so bile namenjene Damjanu Frluku. ki je stanoval v drugem nadstropju, in kateremu je žena umrla.
Kozmi je bila pa samo kara ukradena.
In zato je odvrnil Kozma ter govoril o svoji ukradeni kari takole :
—	Hvala vam lepa, pater, za tolažilne besede,. Prav hvaležen sem vam. Toda po pravici vam povem: ni mi veliko žal zanjo,
NOVA ZAHIMIVA ETJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisa£hran£Matu5č g poštnino
- $1»> -
■
Novo leto
novi začetek.
Mnogo v preteklem letu storjenih napak se lahko popravi v tem letu.
^\ko niste v preteklem letu nič prihranili, namenite se hraniti v tem letu; ako ste v preteklem letu hranili, odloeite se, v tem letu še vee prihraniti.
Pošljite Vaše Prihranke naši Banki na
"SPECIAL INTEREST ACCT"
kjer so Vam 4% obresti in neovrgljiva sigurnost zajamčena. Vse vloge poslane nam do
10, januarja, 1924
obrestujejo se že od 1. januarja tako, da ne izgubite trimesečnih obresti.
Za denarne pošiljatve in vse druge bančne posle se vselej lahko zanpno obrnete na dobro poznato —
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
'T RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in jo polkovem uporn ter njega zakletvi.
Knjig* je trdo Tesan*, robnje 270 jtrani tn, 25 »likala vojna. "GLA* NAHODA" 80 Cortland* StrMt. Vmt York. M. Y
Farrell, Pa-
Zagrnilo <•• !••:<>	Napo-
dilo jf novo let«>	Kako bo za
nas delavec v tekreem letu. nam ,)t«ve bodočnost.
Pretek lega le'a so zopet o lio-/i""ii zap«-!;: "Slava l» .gu na viš;i-. al- in niii- ljudem :t;i zeitilji. ki so ilobre volje." Dalee je pa ta penit or! lesniee. Nrkjer ni mini na >\:iij,. prav malo je ljudi, i i ^ « volje.
Kar se tie- dekiv-kih razim-r v etu 1"^']. j:l; ne morem hvaliti, a !udi ne 1 • Mko grajati. D« zdaj mo delali z vsakim dnem. kako • v bodeee, b' m poroeal kas-; eje.
Kaj pom a ca povest \u. ee za]»o-himno o miru is: tlol-ri volji, ko ega mini nikjer ni. še manj je pa •«.bre volj". D' kler bo elovešlvo
<er je bila že stara škatlja. -laz | '(•m precej težak- i!.~>0 funtov va-ram. Dva ali tri mlade in suhe je ah ko prenesla. Toda. ee sem se !az zavalil nanjo, je začela pušča-i sapo spredaj in zadaj . . .
r. k i- i. .:.?!•• m : i: 'n d"bri vn-bosta i.? v«-, u le nemir in ne-
volja.
(,'loveka kar nekaj pretrese, če i>r;«*:?e inisiiti na minule čase ter na lepe • • 11 .t i i i j •». ki - iuo j . ii s]>ro-j«'»!;ali. ^ -daj v.dimo. kaj je na-v.aio iz . I jet;: lšl;:jb obljub in kaj <m » p -t itb delavei v Združenih državah. Na tisoče jih je Še, ki ne z:l-.'u/\5■> za vs::kd-mjo hrano in stanovanje Ako čh-vek oziroma ■ h !;'.vee-irp!n le nekoliko premisli. mora gi^tovo priti do prepričanja. da je življenje delavca ena sama tu ga na eelem potu njegovega življenja. Vedno skrb za v<akdanji kruh. mukejK>bio na-n rn de!o ter izkoriščanje in ponižanje ('bdaja in spremlja delav-<-a. Delavec ima trnjevo pot skozi .oje življenje, oblito z znojnimi :-a;olja;ai. S krvavožuljavimi ro-kami se ne ra boriti za vsakdanji bori košček kruha. Ali bo kdaj drugače, ali bo kdaj boljše? Take :ni>-:i me navdajajo ob nastopu novega leta.
Pozdrav*	Jakob Jert.
ft LAS NARODA. S. JAN 1H24
Leto 1924 bo precej ugodno za delavce te dežele.
Železniške bratovščine zahtevajo, naj se znova uveljavi mezdno lestvico izza leta 1920. — Če bi bila njihova zahteva sprejeta, bi se železničarjem povišala plača za 12 odstotkov. — Določbe za zavarovanje proti nezaposlenosti. — Gledališki igralci nameravajo zastav-kati. — Posledice sklepov zadnje konvencije American Federation of Labor.
Poroča John J. Leary.
(Nadaljevanje članka, priobčenega zadnjo soboto.)

Zahteve 44Big Four" železniških bratovščin, vložene pričet kom jeseni preteklega leta, naj se zopet uveljavi mezdno lestvice iz leta 1920, so sedaj predmet pogajanja z ek.sekutivnimi uradniki vseh železnic prvega razreda, l so v večini slučajev stavile proti-predloge in proti-zahteve v obliki kaznovalnega prekurnega dela ter drugih izpre memb. Sprejem zahteve železničarjev bi pomenjal povišanje plače za 12 odstotkov. Ta j^ogajanja se vrse v prijateljskem duhu in razpoloženju in splošno prevladuje v upravnih in unijskih krogih mnenje, da se ne bodo iz-ciniile iz tega nikake zadrege in da bodo uveljavljene maloštevilne izpremembe, če sploh kake.
Resnica v tem položaju je, da si ne ena ne druga stran ne želi zadreg in sicer bratovščine radi razkola a svojih vrstah, ki je bil posledica izjalovijeuja stavke delavcev v železniških delavnicah in železnice radi stroškom katere so imele tekom stavko ter povsem naravne želje, da ne store ničesar, kar bi motilo njih sedanji ugodni položaj, tikajoč se zaslužkov in dobičkov.
Ena neprijetnih točk v splošnem položaju je položaj tekstilnih industrij. Predilnice na jugu, -kjer so proizvajalni stroški majhni, so občutile učinek izvanredno visokih cen surovega bombaža in isto velja tudi glede pr diliiie v državah Nove Anglije, kjer so obratni stroški vi
Posledica tega je bilo dosti nezaposlenosti in lastnik predilnic na severu so pričeli govoriti o skrčenju plač kot pogoju za stalno uslužbenje delavcev. Celo ta prekorni! položaj pa se je pričel izboljšavati, kot je razvidno iz o) novi jen ja dela v nekaterih najbolj važnih predilnili pod«! jet jih Nove Anglije (ter tudi dejstva, da se je prenehalo razpravljati o znižanju delavskih plač v tej industriji.
Krojaška ali oblačilna industrija je tudi čutila učinke višjih cen za surovine. Tudi v tej industriji pa se obračajo razmere na boljše. Tekom tekočega leta se bodo najbrž pojavile v tej industriji zadrege, ko bodo junija mese-r-a ugasnili kontrakti med International Ladies Garment Workers ter različnimi organizacijami delodajalcev.
Zahteve, katere hočejo staviti uilijski voditelji, so številne ter vključujejo med drugim tudi določbe za zavarovanje proti nezaposlenosti ter zajamčene dobe zaposlenja. (j lavne zahteve pa imajo za' cilj izločenje takozvanili 4'sweat sliopov ', ki so sedaj prokletstvo tako za izdelovalca kot za unije.
Splošno se domneva, da ni več takih 4 4 sweat shopov" v New Yorku. Res je ,da so bili precej korenito iztreblje-ni pred par leti, ko se je nekako osemdeset odstotkov industrije nastanilo v modernih tvomicah. Danes proizvede takozvane 44inside" delavnica, kot se imenuje napravo, kjer se izvrši celo delo na enem mestu, le majhen del oblek, napravljenih v mestu. Obleke se je izdelovalo v stotinah in stotinah kleti, ix>dstrešnih iz lukenj v zidu in noben izdelovalec ne ve še danes, kakšni so delavski stroški njegovih tekmecev.
C-e bo vsled tega prekinjeno delo v tej industriji, bo uživalo simpatije, če ne javno podporo boljšega dela izdelovalcev in v tem oziru bo ta stavka naravnost imikum ali posebnost med stavkami.
Nadaljna čudna stavka, ki preti v tekočem letu, je stavka igralcev. Dosti se je govorilo in še več pisalo glede dogovora, ki bi preprečil Equity, to je organizaciji igral! rev ter proizvajalnim managerjem medsebojni spopad tekom poletja, a dejstvo je, da ni pričakovati nobenega dogovora in čeprav govorita obe stranki o miru in dobri volji napram vsem, sta tudi vedno pripravljeni na boj.
Vsled sklepov zadnje konvencije American Federa-1 ion of Labor v Portland, Oregon, bo vprizorila ta organizacija tekom sedanjega, leta več organizacijskih kampanj, v glavnem med delavkami ter storila, kar bo v njeni moči, da pomaga pri organiziranju jeklarske industrije. Ta kampanja, ki se vrši sedaj že več mesecev, Je dosedaj le malo napredovala in sicer v glavnem raditega, ker so sklenili voditelji te kampanje pr?vidno in počasi postopati ter organizirati najprvo strokovno izučene ljudi, mesto da bi se zanašali na organiziranje neizurjenih jeklarskih delavcev masah, kot je storil to leta 1919 William Z. Foestcr tekom lieuspešne in usodepolne jeklarske stavke. Vsled tega je jasno, da ne bo prišlo do zapletljajev v tej industriji tekom tekočega leta.
Organizirano delavsko gibanje se tudi pripravlja na boj proti nasledniku, če ne legitimnemu potomcu open shop sistema, ki vsaj za trerutek, z izjemo nekaterih krajev kot San Francisco, počiva in miruje. To je napad ta-kozvanih 44intelektualcev" ra metode in osobje American Federation of Labor ter unij, zvezanih ž njo.
Dosedaj se je omejila p-opaganda na takozvane liberalne in radikalne publikacije ter navalila na liste, ki so posvečali dosedaj več pozornosti literaturi kot pa delavskemu gibanju. .
Oblika napada na to gibanje bo odvisna v veliki meri od razvaja legal g&anja, vendar pa se avtoritativno izjavlja, da bo ta napad uspešen.
Kljub omejitvam priseljevanja je opaziti precej obsežno prihajanje izurjenih mehanikov. To je prav posebno res-


NEW YORK CITY. N. Y.
44 Hudson Street near Duane Street
434 West 42nd Street near Ninth Ave
1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 12Sth Street near Madison Avenue 578 Courtlandt Avenue near 150th Street Brgnx
BROOKLYN. N. Y.
570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th ,Street
NEWARK, N. J. 23 Warren Street near Washington Street
JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street near Newark Avenue 584 Summit Avenue near Newark Ave
ELIZABETH. N. J. 1115 Elizabeth Avenue near Broad Street
PATERSON, N. J. 325 Main Street near Oliver Street
PASSAIC. N. J. 87 State Street near Washington Place BAYONNE. N. J. 325 Broadway near 15th Street PERTH .AMBOY, N. J. 289 McClellen Street near Smith Street * PHILADELPHIA. PA. 32 West Girard Avenu* near Front Street
.1...
£rand
Prijazne vas vabimo, da obiščite katerokoli naših trgovin, če imate labelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno zbiro koristnih in olepševalnih daril, katera lahko dobite povsem zastonj z vašimi labelni. Zagotovo vprašajte vašega trgovca za one Bordeneve kane, ki dobavljajo draga cena darila za svoje labelne.
BORDEN'S PREMIUM CO., Inc. 44 Hudson Street	New York City
JANUAR 8, 1924 Ta kupon mora biti izmenjan za Posebno Premijsko Karto tekom 15 dni izza zgoraj navedenega datuma.
IME ................................................
NASLOV ..............................I Slovenian
nično glede stavbinskih in gradilnih i)anog industrije ter je razvidno iz vedno naraščajočega števila potnih listov, katere so deponirali pri ameriških unijah angleški in nemški delavci, s kojih organizacijami imajo ameriške unije takozvane premestilne dogovore.
To je tudi razvidno iz razmer v kovinarskih strokah, kjer je dela v izobilici ter v tiskarski industriji. Canada prispeva k temu v veliki meri in dosti je bilo že pritožb iz gotovih krogov, da hočejo oropati Canadski domini j zmožnih delavcev. Tudi Mehika pošilja 11 atisoče napol izurjenih in izurjenih delavcev.
V splošnem govorjeno je le malo ljudi, kojih mnenja imajo vrednost v delavskem-gibanju ali v skupini delodajalcev, ki bi pričakovali kako bistveno izpremembo v obstoječi postavi, ko je pravomočnost bo potekla dne 1. junija. Zahteve onih, ki skušajo spraviti v deželo večje število inozemskega dela, so se razredčile na poziv, naj sej napravi priseljeniško postavo 4"bolj elastično" ali prožno in naj se odstrani neenakosti v obstoječi postavi. Pretežno razpoloženje v organiziranem delavskem gibanju je( proti vsaki zakonodaji, ki bi v izdatni meri povečala prihajanje inozemskih delavcev, čeprav bi organizirano delo ne nasprotovalo izpremembam, ki bi odpravile take kričeče krivice kot je raztrganje družin.
Mnenje v vseh skupinah glede tega predmeta se glasi, da bo Kongres, ki j>oiiavadii noče nastopiti v skrajno! spornih zadevah na predvečer narodnih volitev. — pr>-daljšal pravomočnost sedanje postave za eno leto >ter preložil resnični boj glede tega vprašanja na poznejši čas.: To je skrajno zaželjivo za one, ki hočejo odpraviti vsej omejitve priseljevanja, ker vidijo izpreminjajoče se na-j ziranje v južnih državah, odkoder je prišla večina glaso-| za omejevalne odredbe.
Ta preobrat, ki je v sedanjem času še neznaten, jej posledica dejstva, da se zamorski delavci selijo v severne države in da pripisujejo poljedelski in industrijalni interesi južnih držav to preseljevanje domačega dela obstoječi priseljeniški postavi.
Slična znamenja izpremenjenega mnenja opazimo tu-
di na Srednjem zapadu, kjer se ljudje ne more sprijazniti z mislijo, da je treba plačevati visoke plače poljedelskim delavcem.
'Nekaj izprembe v naziranjih opazimo tudi v izdelovalnih krogih, kjer so mogoče napravili čednost iz sile ter se glasi sedaj, da obstaja stvar, kateri pravimo izobilica inozemskega dela. Ta izprememba je našla izraza tekom razprav konference Narodnega industrijalnega konfe-čnega sveta, ki je skušala, če mogoče, kristalizirati javno mnenje vsake baže glede tega predmeta.
parties'1 sem bil deleže**, a ker sem za sweet sixteen prestar, za „ happy fifty-twoo pa premlad, štet sem bil samo za častnega gosta.
Ob progi Somerset-Delta se širijo lepi nasadi sadnega drevja, posebno med postajama Bowie in Hotchkiss. Pridelujejo razno sadje. a največ je jabolk in breskev. Nižje proti Delti prevladuje alfalfa in sladkorna pesa. Po praznih poljih se pase živina, tu-intaiu se vzdigujejo cele jate "blackbirds", vidiš posamezne šoje in srake, mestoma pa tudi zajca, prerijskega psa in male, gizdavo čopaste jerebice.
Potem pa za vozimo zopet k reki Gunnison, ki je tu že precej velika. Kmalu smo med golimi, kamenitrmii ali peščenimi hribi. Kjer je malo prostora ob reki ra-sto velike topoli in vrbje: t ud t divjega pelina ne manjka, vmes pa se dolgočasi tu in tam šop suhe trave. Reka dela ovinke in mi ž njo. Milje in mlije daleč skoro enake slike. Kjer je ravnina ob reki dovolj velika, vidiš farmo. Velika dvigalna kolesa, katere go-j ni voda. zajemajo votlo iz reke in j jo izlivajo v žlebove, ki vodijo v j jarke, kateri so razpeljani po poljih. Pozimi seveda ta kolesa počivajo, ker jMilje ne rabi vode. Tuintam vidiš neizogibno srakn, i jato splašenih jerebic steče od " prosre v grmovje, po reki se dostojanstveno vozijo divjie race. Par ur tak;b prizorov, za nameček smuknemo še skozi kak pre-dor pa se hribi znižajo v griče, ti pa v ravnino, nakar privozimo v Cirand Junction, kjer se obe prn-<_ri D. V. Ti. G. železnice zopet, združite. V okolici tega mesta, posebno v smeri proti Palisade so obširni sadovnjaki, ki so posebno krasni pomladi. ko sa posuti z belim in rožnatim cvetjem, in jeseni. ko sadje dozori.
Vlak drvi naprej za solncem; s planjave za vozimo v skalovito sotesko. Reka tudi tu kaže pot. Zdi se. kot da je narava že v pradavnih časih začrtala kod naj se položijo železniške proge, ker v sroratem zapadu slede iste, če le mogoče strugam rek in potokov. Xa eni strani proge se peni reka, obrobljena z vrbjem in topoli, na drugi strani se. kot ogromno obzidje vlečejo skalne stene. Skalovje je rjavo, ponekod gladko, koti izdolbeno in izbočeno v čudovite oblike. Vetrovi, voda, mraz in gorkota je marsikje izjedla kamenje. da izgleda kot črvivo. Le malo bornega rastlinstva je narava poškropila po teh skalah, tu še tisto ima hud boj za obstanek.
Na rjavi skali naenkrat opazimo velik napis- V sredi je pokončna črta, vzhodno od nje je zapisano Colorado, za pad no pa Utah. Brez vseh ceremonij smo prevozili mejo 'med omenjenima državama.
Za nami je ostala srebrna Oo-lorada, dežela sladkih kolumbin, ki v tem Času spe zimsko spanje in sanjajo o pomladnih solnčnin žarkih, ki jih bodo čez nekaj mesecev s poljub i, poklic al i, da s svojim zvončastimi cveti zvonijo na čast zmagoslavnemu pohodu mlade Vesne . . .
Potne črtice.
A, J. Terbovec.
V	Delti se odcepi stranska proga na Somerset, kjer je precej znana slovenska naselbina. Stisnjena je ob gorski reki, med dvema visokima hriboma. Dasi kem-pa sama na sebi iii lepša od povprečnih prem&garskih naselbin, jo dela precej prijazno (drevje, ki raste med hišami in ob reki, po zeleno obrasli hribi, katerih vrhunce krije sneg. V globoki, ozki dolini je zimski čas le par ur solnea na dan.
V	Somersetu sem našel znance iz Utah, Kansasa, Washingtona in ne vem odkod še. Kljub visokemu podnebju tudi tam dozore slastne krvavice in različne kapljice. Srkali smo jo iz vseh mogočih posod — od piskerca do tintnika. Celo vino s koloradskega grozdja sem pil tam; ne more se sicer primerjati kalifornijski ali ohijski kapljici, a boljše je vseeno kot vsi Blažovi žegni svete prohibicije. Tudi par "birthday
(Prkle še.)
PREDRZNA ŽENSKA.
V neko broklvnsko trgovino je prišla včeraj lepa mlada deklica v spremstvu mladega moškega. Rekla je. da hoče kupiti par ducatov jajc. Ko je začel klerk pripravljati naročilo, je potegnila revolver ter pognala njega m pet njegovih tovarišev v kot trgovine. Medtem je njen spremljevalec vzel iz blagajne nad 600 dolarjev- Pred odhodom je rekla deklica klerkom: Kdor se gane preti potekom petnajstih minut, bo imel pogreb v svoji družini.
KILO je ozdravil
Ko Km pred par leti ▼»di-rorml tete* sabo j. wm Jnko po*il. Z<1r» vnucl mo ml rekli, da Je moje edino upanje operadl«* Pasovi bp nlao dobro obnea!l. KoneCn® sem pa dobil nekaj. I nr me Je hitro in pg. nolnonta ozdravelo. Minila so leta ln kil* se ni nikdar povrnila, čeravno opravljam težko delo kot mtaar. Nisem bil operiran nisem IxruMl fiasa. nlspm Imel sitno, ■ti. Ju* nimam ni^enar naprodaj Toda. va® natančno povem, kako ae lahko »eadrav*-
te bt** operaHte. plftet* m »nt. Kv«w»l
lf. Pullenu. mizarju 4žf K. MarceUn« Avenu«. Mannasqua. K. J. Najbolj«« J«, da ixretete to veat ter Jo pokale te drugim. ki mo počeni. Obranili boare «vi>-» nje. ali p* le vaaj sa vstavili nesreflno «4 lo t*r akt* ta »trak pred operacijo.
" s.


Brezplačno! TA DRAGOCENA DARILA Brezplačno?
Z LABELNI
MAGNOLIA in STAR MLEKA
\7SAK dan potrebuje vsaka gospodinja pri svojih gospodinjskih potrebah mleko in slad-V kor. Varčne kuharice in dobre gospodinj kupujejo samo te vrste, kajti razen najboljšega mleka in sladkorja ima tudi vsak label na kani denarno vrednost. Gospodinje hranijo labelne ter dobivajo dragocena darila za svoj dom, kot jih vidite zgoraj na sliki. Mi kupujemo ta darila v velikih množinah in vsledtega so vredna dvakrat toliko kot bi morali ponavadi plačati zanje.
POSEBNA PONUDBA
Ce izpolnete kupon v tem oglasu ter ga nesete v najbližjo premijsko trgovino kot so navedene spodaj, ali ga pa nam pošljete, boste dobili Ilustriran Seznam Daril in posebno Premijsko Karto, ki šteje 10 brezplačnih labelnov. Od odjemalca bo vzeta samo ena taka Premijska Karta s 40 ali več labelni.
MCU/ VABI/	ai	___________
Vsaka naša premijska trgovina bo vela to karto za-eno z nekaterimi ali z vseini vašimi labelni s teh kan. Če ni v vašem mestu trgovine, kjer bi zamenjali labelne in Posebno Premijsko Karto, pošljite nam zaeno s številko darila, ki je v Ilustriranem Seznamu Daril, in mi vam bomo poslali brezplačno.
(Nadaljevanje.)
Zapustimo šumečo reko in proga sledi strugi malega potoka; kmalu se tudi zvije iz skalnih sotesk. Privozimo na postajo.Cimarron, kjer je. v postajni restavraciji, pripravljeno kosilo za potnike. ki se niso kako drugače pre->krbeli s prigrizkom.
Jedilnega voza vlak na tej progi nima. Od postaje Cimarron naprej začne vlak plezati v neko dolgočasno, golo hribovje. Višje iu višje se spenjamo v številnih ovinkih. Na najvišji -fočki, katere ime sem pozabil, odstranijo eno ali dve posebni lokomotivi, nakar polzimo gladko navzdol, v čudovitih ovinkih, navzdol proti Montrose. Prostrana planjava obkroža malo, toda lično mestece. Kot je videti, pridelujejo v tej okolici največ sladkorne pese; pa tudi precej sadnega drevja se vidi. Tu se konča ozkotirna proga in se začne nor main oti ma.
Nadaljna mednarodna vojna.
Združene države bodo sedele na plotu ter gledale boj. — Medtem bodo pa kapitalisti pri Standard Oilu odločili, katera skupina jim bo nudila najvišjo ceno. — Petrolejska vojna med Anglijo in Francijo.
Poroča Upton Sinclair.
Pred par dnevi se in govoril z nekim prijateljem, ki je vzrastel v bližini Xe\v Orleansa. Ena glavnih točk vsakdanjega življenju v onih starih dnevih so bile epidemije rmene mrzlice. Z veftko muko zvezana smrt je navalila na cele občine, očividno iz nebu, in zares čudni so bili napori preplašenih ti-pinov, ki so skušali najti kak način, kako bi ušli tej kugi.
Splošno se je domnevalo, da bo dim pregnal mrzlico in v vseh mestih in krajih ste lahko videli grmade, prižgane v boju proti mrzlici. Nekateri so tudi domne vali. d abo duh po jesihu pregnal mrzlico in vsled tega so nosili ljudje v jesihu namočene gobe, privezane krog nosov. Drugi so mislili, da okuži človeka stik s predmeti, katere so imeli v rokah oktu-ženi. Vsled ti ga so nosili rokavice, kadarkoli ko šli v« u ter se niso nikdar doaknili denarja i/ strahu pred Infekcijo.
V t« !:u časa pa se je zanstveni-ku posrečilo /. mikroskopom ter poskusnimi tubami izolirati povzročitelja ali kal rmene mrzlice in dokazati, da prenaša bolezen neka vrsta moskitov in tla so bile grmade proti mrzlici koncem kon ca vendarle koristne. Pokrivanje vodnih tankov ter polivanje moč-' viri j s petrolejem pa je bilo še dosti bolj uspešno. Možgani človeka so premagali kugo rmene mrzlice.
Poznamo pa še bolj strašno ku--go, ki se potika sedaj po zemlji iu ki uničuje življenja tisočih ljudi, dočim je vzela rmena mrzlica le življenje posameznika. Ta kuga pa tudi ni omejena na tropične ali napol-tropične kraje. Obsega celo zemljo, in štirideset narodov je postalo žrtev njenih strahot.
Ta kuga je vojna in sedaj so posvetili znanstveniki svoje napore temu problemu. Ljudje se ne udajajo tem strašnim orgijam u-ničevanja radi veselja ni tudi ne iz sovraštva. Res je, da obstaja dosti plemenskih in narodnih predsodkov, vendar pa so ti predsodki umetni, ohranjeni pri življenju od politike reakcijonarnih listov. Ljudje sami vedo le malo o tem in če se jim da priliko pozabiti te predsodke, store to z največjim veseljem.
Mislim na številne kraje, od tvomie pa do vseučilišč, kjer so ljudje iz štiridesetih različnih narodov mirno delovali drug poleg drugega. Ce so imeli med seboj spore in nesporazume, so se tikali drugih stvari kot pa plemenskih razlik in narodnostnih sovraštev.
Kav no pred izbruhom velika vojne sem obiskal v Nemčiji neko "evritmieno" šolo, katero je vodil neki francoski govoreč Švicar in katero so obiskovali Francozi, Angleži. Italijani. Rusi, Avstrijci. Nemci, — torej vsi narodi, ki ko skušali kmalo potem pomoriti drug drugega.
Kal vojne je bila izolirana. Pred seboj imam majhno knjižico, ki pripoveduje o tem. Naslov knjižice je: Oil :ind the Germs of War. Spisal jo je Scott Nearing, znaustvenik glede narodne ekonomije, ki je bil pred desetimi leti odpuščen z vseučilišča v Pennsyl-vaniji od članov direktorata, ki so se bali nekaterih resnic, katere je učil ^voje poslušalec.
Nearing ne tri, da je razkril on to resnico glede vojne. On le sprav lja dejstva v primerno obliko ter vam navaja veliko število razprav v nemškem, angleškim in francoskem jeziku, ki vsebujejo podrobnosti. V naslednjem hočem na kratko obrazložiti to veliko maso informacij.
Angleški imperij se je pričel z ladjami, napravljenimi iz hrasta m Anglija je imela ta materijal in utefi mornarje, ki so se postavljali, da so njih srca iz hrastovi-ne. Nato, pa je prišlo razkritje pare in angleški imperij je postal jk večji na temelja neomejene do-
Ijave premoga za kurivo. Pred' .Ivajsetimi ali tridesetimi leti pa j ,!• je razkrilo z notranjim gore-j njem. Našlo se je tudi, dai poveča; petrolej kot kurivo za ladje krožil-! :i radij za nekako pet deset od-! ,totkov in da zmanjša prostor za J roje za nekako trideset odsto. J c o v.
To je navsezadnje pomenjalo, !a so ladje, kurjene s petrolejem,I nibližno dvakrat tako dobre kot' adje. kurjene s premogom in da! >i poginil imperij temelječ na1 premogu. Vsledtega so pričeli1 angleški kapitalisti, ki vedo, da je! i-jih življenje odvisno od ladij. U rabit i petrolej, kjerkoli so ga lobiili.
Da pa store to na skrivnem, so' >rg<'iiizirali koinpanije pod ino-1 :"inskimi krinkami, kot naprimer' ili val Dutch in Schell skupine,' • pa si- last Angležev. Sedaj kon-' k lirajo večina petroleja v Me-' liki. Centralni in Južni Anieri-1 :i. v nizozemski iztočni Indiji ter .' drugih delih sveta.
Nemčija je hotela "svoje meslo* :ia solneu". Nemčija je hotela; nornarico, kurjeno s petrolejem! u Nemci so skušali zgraditi že-! eznico iz Berlina v Bagdad, da lobe ves petrolej iz 3fezopotami-| je. Perzije, in Kavkaza. Angleži,' Francozi, Rusi in Italijani so se i ulružili, da preprečijo to in vsled' ega smo imeli svetovno vojno za J petrolej.
Povedali so nam, da ima ta voj-la namen končati vojno za vedno,! i mož, ki nam je povedal to, Je! )il vzgojen kot duhovni^, politik; n odvetnik, — ne pa kot zemlje-j pisec, narodni ekonom ter speci-! i !ist glede petrolejskih strojev er petrolejskih financ.
Prezrl je dejstvo, da bi se mo-j ■ali Angleži, Francozi in Italijani jo uničenju nemške petrolejske industrije dogovoriti glede razde-j it ve plena in da tega sploh ne j >< do mogli storiti, ker bi vsak za-i iteval vse. Prezrl je tudi dejstvo,| la so petrolejske dobe Združenih ližav skrajno omejene in da ima! Standard Oil Kompanija — al i j prazaprav dva in trideset Stan-: lard Oil kompanij, katere je ustva' •ilo najvišje sodišče Združenih dr-j «av — že deset ali dvajset let moč izločiti vsakega predsednika in' rsako politično stranko, ki bi se na agresiven način umešavala v j načrte Standard Oila, da zadrži i Royal Dutch in Schell skupine' angleških kapitalistov od mono-; poliziranja petroleja v Mehiki,j Guatemali, Nicaragua', Columbiji, in Venezueli, da ne govorimo o
M
< zopotamiji in Kavkazu.
Sedaj pa se skuša Francija polastiti petroleja na Bližnjem iz-' loku in tudi Italijo skuša doseči zase isto. Anglija pa se skuša' zvezati z Italijo, da izloči Fran-1 ni jo. Združene države so si pribo-1 rile pot v Mehiko ter Centralno in: Južno Ameriko ter tudi v Mezopotamijo ter druge odaljene točke1 »veta.
Oglejte si pisma Walter J. Page-a ter čitajte kako je ta a-meriški poslanik v Angliji razbil načrte lorda Cowdraya, tega angleškega Rockefellerja Nato boste razumeli, za kaj so diplomat-! je, celo tercijalsko pobožni ame-1 riški diplomat je. Videli boste tudi| kali vojne, delujoče v telesih žrtev.
Prihodnja vojna se kaj hitro bliža ter bo petrolejska vojna med Francijo in Anglijo. Tudi Italija se je bo udeležila, Rusija, Nemčija in Poljska ter vse centralno-evropske države.
Združene države bodo sedele na plotu ter zasledovale potek vojne, dokler ne bodo kapitalisti Standard Oila sklenili, katera skupina borilcev jim bo nudila najvišje cene. Nato se bodo lotile dela propagandne agencije petrolejskih industrij in v enem mesecu ali dveh bo vsak dober, patriotiČen
NEMIRI V AVSTRALIJI.
■m
V Melbourne in drugih avstralskih mestih so zaštrajkali policisti zastran slabe plače. Prebivalci so bili nekaj časa napol divji. V mestu so se namreč pojavile roparske bande. ki so neusmiljeno plenile po trgovinah, privatnih stanovanjih in bankah. Občinske uprave so najele nekaj začasnih policistov, ki pa niso bili kos položaju. Slika nam predstavlja prizor pred neko banko v Melbourne.
Vedno več ljudi izgine brez sledu.
Poroča M. Abbott.
Nekako 23 odstotkov več ljudi ie izginilo v mestu New YoiJ.u ekora prvih devetih mesecev le-a 1923 kot pa v isti dobi prejšnjega leta.
To dejstvo zaznamujejo zapis-vi kapitana Avdesa, načelnika n-■ada za pogrešane osebe. Kapitan ; >a je rekel, da obstaja nadalje lejstvo in sicer, da človek sicer lajlažje izgine v New Yorku. da ia je zanj najtežje ostati skrit v em mestu.
Številke, sestavljene iz pregle-la, katerega je sestavila zveza Iruštev za pomoč potnikov, ka
Imerikanee vedel, da je to vojna a civilizacijo in demokracijo.
Jaz živim v bližini nekega no-' :ega petrolejskega" polja. Neka-eri moji prijatelji so postali bo-rati, a drugi so obogateli, a nato j :opet obubožali. Jaz sem bil kot znanstvenik z mikroskopom ter :asledoval življensko zgodovino j »osameznih kali. Videl sem petro-j ejiski • boom" v nekem califomij-kem mestu, ki je bilo popolnoma azdeljeno v lote. Videl sem last-: nke teh lotov ali parcel, kako so se :druževali v skupine, jih razdirali i er se prepirali med seboj. Videl ;ein majhne svetovne vojne, ki so, ;e vršile v enem samem mestnem' >loku.	«
Kali vojne izločujejo v telesih ivojih žrtev strašne strupe polile-! >a, ljubosumnosti in sovraštva in iboge žrtve se lotijo nato uniče-| ,'anja sreče svojih sosedov in ko: ;torc to, uničijo tudi svojo lastno' irečo.
Tri četrtine denarja, napravlje-lega v pokrajini južne Californi-e, se je potrošilo radi preveč tes-iega vrtanja. Nekako pol ducata •relcev izvrtate na enem samem nest nem bloku, kajti če ne boste sami izvrtali vrelca prvi, ga boj zvrtal lastnik sosednega lota ter, ram vzel ves petrolej. Tri četrt i-ie dobička, katerega bi laliko ime-o človeštvo od petroleja grel /sled tega za brezkoristne lfucnjej r tleli brezkoristni les, postavljen f zrak.
Natančno ista stvar se dogaja v narodnem obsegu. Kapitalisti se tamreč ne morejo dogovoriti glede primerne razdelitve petroleja in ifsled tega bankerotirajo same sebe, ko hočejo vzeti petrolej svojega soseda.
Soglasno s Statistikami urada Združenih držav za standarde je izdala naša vlada za plačevanje preteklih vojn in za priprave za bodoče vojne leta 1920, torej v letu miru, celih tri in devetdeset odstotkov svojih narodnih dohodkov.
Z drugimi beseelami rečeno smo hdali eno štirinajstino vseh svojih energij za grajenje človeškega življenja ter izdali trinajst štirinajst in svoje eneržije za uničevanje človeških življenj. Nato pa se še vprašujemo, zakaj pošilja Bog toliko nesreče na svet.
žejo. da je leta 1922 v 37 mestih izginilo v celem 31-1638 moških, j žensk in otrok, med katerimi jili je bilo približno 2500, katerih ni-j so našli do sestave poročila. 1/ 33 mest je izginilo 11.000 žensk ; in deklic in osem odstotkov teh. j torej več kot devetsto pogrešajo še sedaj.
Zapiski kapitana Avdesa pa kaj žejo dosti manjše odstotke v Ste-! vilu pogrešanih. V prvih devetih mesecih leta 1923 se je prijavilo n e\vy oršk c m u uradu za pogrešane i G759 moških, žensk in otrok. — Od teh so jih našli samo 6304. —-vsled česar niso našli 455 ljudi, i
Mesec za mesecem in leto za ! letom bo postajalo število stalno ; pogrešanih manjše, ko se bo iz-1 vedelo za usodo skoro vsakega posameznega.
Kapitan Avres je mnenja, da1 ni med temi pogrešanimi dosti mrtvih. Sempatam pojasni skrivnost kak samomor. Isto stori v nekaterih slučajih umor. Abraham Becker iz Bronxa je sporo- i čil, da je njegova žena izginila ^ in policija je našla končno njego- . vo truplo v jami. kjer jo je za- j kopal.
Taki slučaji pa so redki- — V splošnem žive po mnenju kapitana trajno pogrešane osebe še naprej, najrajše pod kakim izmišljenim imenom. Taki ljudje sc. hoteli izginiti s površja in to s^ jim je tudi posrečilo. V naravnem poteku dogodkov \imrjejo tudi taki ljudje in njih smrt razkrije njih pravo identicnost, ali pa tudi ne.
Zakaj pa izginejo taki ljudje1 Kapitan Avres se je zasmejal, ko mu je bilo stavljeno tako vprašanje. On ni ciničen glede tega predmeta, ker je našel, da vodijo take ljudi povsem človeški motivi. katere je povsem lahko razumeti.
—	Naši rekordi bi pomenjal bogato polje za vsakega, ki bi «• vzel toliko časa, da bi statistično preštudiral vzroke, zakaj za puste ljudje svoj dom, — je rekel. — Mi tega ne moremo storiti, — ker smo preveč zaposleni z iskanjem samim. Na temelju splošnega opazovanja pa lahko rečem, da moški največ izginejo raeli domačih nezadovoljstev ali neuspeha v trgovini ali obrti. Ženske izginejo ponavadi radi domačih razmer, in mladi, moški in ženske, v glavnem radi slabih domačih razmer in tudi iz pustolovstva.
—	Od 6579 ljudi, katere se je pogrešalo v prvih devetih mesecih leta 1923 v New Torku, je bilo nekako petinpetdeset odstotkom moških in dečkov. To je približno običajno razmerje med o-bema spoloma.
Nobene zabave in nobenega resničnega počitka ni v domovih preobljudenega mesta. Mladi in starejši ljudje se pogosto naveličajo doma ter sklenejo oditi. Število izginolih ljudi pa ni ni-
kakor večje v revnejših delih nit-, -t :i kakor v bol;ših.
Po mojem mn-nju so Ijud-!>.i ži\e v bolj natlačenih mestnih delih, bolj mirnega in filo-x it's k ega značaja ter lažje prenr-j sejo neprilike življenja kot pa ljudje, ki se morajo boriti z manj mogočnimi ovirami. Pogosto sk pripeti, da gre na počitnice mož. ki ima dober dom ter mirno ženo. Počasi se naveliča teh "počitnic" ter se vrne, ali pa ga je sram ter se nikdar več ne vrne-
—	Ženske se naveličajo svojega doma. ker domnevajo, da so nesrečne, ali pa mislijo, da bodo drugod bolj srečne, nakar nenadoma izginejo. Ta nakana pa se ženskam manj pogoesto posreči, ker zasledimo sorazmerno več deklic in žena. kot pa moških in dečkov.
—	Mladi ljudje postanejo nemirni. Dom jim ne ugaja in včasih je njih nezadovoljstvo neupravičeno, včasih pa upravičeno. Duh pustolovstva pa jih sili neprestano, naj poskusijo kaj drugega in vsled tega izginejo nekega lepega dne. To pa ne po menja v vsakem slučaju nesreče, niti pri deklicah ne. Pogosto najdemo deklice po poštenih službah i>od izmišljenim imenom. Pogosto se tudi vrnejo iz svoje proste vo-l'e. V preteklem letu je bilo prijavljenih 1550 deklic in več kot 9S odstotkov teh smo izsledili.
—	Pogosti so pa tudi slučaji duševnih neredov — je nadaljeval kapitan. Takozvana afazija ali izguba spomina, o kateri toliko čenčajo časnikarski poročevalci.pa je le v najbolj redkih slučajih pravo pojasnilo. Mi smo i-meli le dva ali tri take slučaje. To pojasnilo skušajo ponavadi u-veljaviti prijatelji izgubljenega ali izgubljene, ne pa izgubljeni ali pogrešani sami ter zdravniki, ki jih preiščejo.
Nato pa je prišlo zelo važno vprašanje, zakaj je namreč dobil urad za pogrešane osebe celih '23 odstotkov več prijav o takih ljudeh kot pa v preteklem mesc* eu?
—	En vzrok je večja možnost seliti se, — je odvrnil. — Lahko je sesti v avtomobil ter biti zvečer tristo milj proč, ne da bi pustil človek za seboj kako večjo sled-
—	Razen tega pa ustvarjajo razmere v mestih vedno več nezadovoljstva, vsled katerega poskušajo ljudje izginiti ter pričeti kje drugod z novim življenjem.
—	Razentega pa je v tako velikem mestu kot je New York vedno lažje storiti vsakovrstne <tvari, ne da bi zadeli pri tem na človeka, ki vas pozna. Moški lahko preživi velik del svojega časa z žensko, ki ni njegova žena. in deček ali deklica lahko zaideta v slabo družbo, ne da bi se ju spoznalo in s tem v stike, vsled katerih končno ta ali oni izgine za nedoločen čas. V majhnem kraju, kjer vsakdo pozna vsakega drugega in kjer najdete vsepovsod znance, bi prvi korak povzročil škandal, ki bi zamoril v kali idejo dotičnega, da izgine s pozornice.
Iskanje demantov v JuM Ameriki.
■ ■
Edina ženska, ki ima pravico isk ati clamante v angleški Guiani, I pripoveduje o svojih doživlj ajih In ekspedicijah ob reki Ma-zaruni navzgor, odkoder se je vrniki z večjim številom dragocenih kamenov.	^ , .	*
Poroča Owen Richardson.
;	- J" -
I — Ko sem se napotila na prvo f I demantno ekspedieijo v južnoameriških divjinah, me je čudno trapila misel na trenutek, ko bom našla prvi demant. Ko pa sem gn dejanski našla v srcu džunglje. na tisoče milj oel doma in prijateljev. se je prvotna misel izpre-menila v drugo, še salnejšo. Skraj no razburljiva je bila misel, da i bom v naslednji uri mogoče našla še večji kamen, še belejši. mo-| drejši ter še večje vrednosti.
—	Ta mikavnost me je držala | celih šest mesecev v očarljivi obljubljeni deželi, v gorenji angleš-
■	ki Guiani. Potrebnih zalog sem imela le za tri mesece in v drugi
j
polovici svojih doživljajev sen; j morala kupovati živila z deman-ti. Ce jih ima človek dosti, jih
f
: par ne pogreša.
—	Svoj največji demant sem našla v Illoma, 200 mf;lj dalje navzgor ob reki Mazaruni, dalje kot je kediij prodrla kaka bela ženska- Dobila sem pozneje še več demantov, ki so bili slični temu prvemu, a nobenega, ki 1»i ga prekašal. Zdelo se mi je, da b.-morala ostati le še en dan in da bi našla večji demant. Kljub temu pa sem prišla po reki navzdol s precej veliko škatljteo, polno dragoceniili kamenov. Bila sem srečna.
—	Kako pa sem se lotila iskanja demantov v oddaljenih divjih njali? To nam pojasnjuje hrepenenje po doživljajih, ki se včasih loti človeka z vso silo.
—	Igrala sem eno leto poprej v neki londonski gledališki družbi. ki je potovala po Južni Amt-riH in Zapadni Indiji. Tekom bivanja v Georgetown, angleška Guiana, smo čuli čudovite povesti o črncih, ki so šli brez denarja proti demantnim poljem ob reki Mazaruni ter se vrnili z velikimi premoženji. Maloštevilni beli ljudje, ki so prodrli tako visoko, so navdušeno govorili o romantičnih krasotah gozdov, o razburljivih doživljajih, katere nudi dolgo in nevarno potovanje po reki navzgor ter o zlatem loncu, ali pravzaprav vreči demantov. ki predstavlja nagrado za drznega potnika koncem potovanja. Nato so mi pokazali par Mazaruni demantov. Ti mlečno-beli modrikasti ali rožnati kameni so predstavljali vrednost $65.000. Nato sem sklenila, da bom sama odšla na ekspedieijo po reki Mazaruni navzgor, ko se mi bo prvič nudila prilika za to. Ta prv lika pa je prišla hitreje kot sem upala.
* * *
Izbiranje opreme je bilo že sa-moobsebi zanimivo. Kupila sem si flanelne srajce in hlače ter težke in visoke armadne škornje, ki so bili tako trdni, da bi lahko stopala po kačah. Nabavila sem si tudi visoke škornje iz gumija, za hojo preko močvirij in skozi potoke. Nabavila sem si tudi zelen šotor iz platna, mreže zoper moskite in druge stvari, spadajoče v šotor. Kupila sem si tudi zaloge živil za šestnajst tednov ter nato odpotovala-
—	Moj prvi cilj je bil George-, town. Tam pa mi je angleška vlada delala težkoče. Ni mi hotela dovoliti potovanja v kraje, kjer bi ne bil blizu kak bel človek. — Pričela sem izgubljati upanje, da bom mogla ob reki navzgor, ko sem se sestala z nekim Angležem majorjem Blake-om, ki je imel ozemlja ob Mazaruni reki ter se
. hotel udeležiti ekspedicije ob re* ki navzgor. Takoj sem sklenila na temelju katerega naj bi najela jaz nosaqe, kontraktne delav-; ce, nakar bi šla skupaj ter priče-! la delati na njegovem zemljišču, i Dobiček naj bi si razdelila. Za i precejšen del uspeha svoje eks-
■	pedicije se moram zahvaliti velikemu poznavanju majorja gle-
. 'de razmer v južnoameriških de-jželah, njegovemu pogumu, taktu (lin osebni pomoči. ' Ta vas, ležeča na skoku treh
rek. Essequibo, Mazaruni in Cu-yuni, je pravcat pandemonij lovcev na demante. Črnci, Indijanci, špekulant je vsake vrste predstav lja jo čudovit svet, poln razburjenja. kajti ti ljudje zapuščajo civilizacijo? da si pridobe v kratkem času premoženje ali pa prihajajo iz divjin v civilizacijo, s pridobljenimi bogastvi. Nezmerno zauživanje ruma povečuje že itak velikanski hrup.
—	Iz tega Človeškega kaosa sem sestavila svojo posadko, — kapitana, krmarja, štiri kontrakr ne može in dvanajst kopačev, da veslajo. Dvajset čevljev dolg odprt čoln. imenovan Indiana, v katerem naj bi napravili dolgo potovanje, smo nato obložili ter natovorili.
Končno »sredi vročine dneva -mo se odpeljali po reki navzgor. Čoln je bil obložen do varnostne črte s tovorom, posadko, majorjem, menoj, Leonoro. mojo indijansko strežnico, krmarjem, njegovim psom ter tremi kokošmi ter strašno pijanim kapitanom. Množica na bregu nam je mahala z robci v slovo. Veslači so prijeli za vesla, pričeli peti dolgočasno popevko in čoln se je pričel pomikati po reki navzgor- Pričelo se je moje veliko pxistolovstvo.
—	Mazaruni reka. ki je v .svojih gorenjih delih pravcata z de-manti posuta džungla, je ena naj bolj bedasto se vijočih rek na svetu. Polna je izdajalskih brzin, skritih čeri ter zavratnih križnih tokov. Neštevilni slapovi paelajo preko deloma odkritih ali prikritih skal in čeri in treba je najti * prehod. Celi gorenji tok reke je razcepljen v neštevilne "itabus** indijanski izraz za majhne kanale med dvema otokoma ali med otokom in celino. Številni taki kanali ali prehodi so zelo lepi. Drevesa na bregovih stezajo na široko svoje veje> in predstavljajo pogosto popolen lok. Po velikanski vročini na solncu je vožnja skozi take kanale, v senci in hladno vodo pod seboj, velik užitek.
• •
*
Ponoči smo pogosto kampirali na majhnih otokih, na katerih žive Bovianders, — napol Indijanci in napol črnci. Beseda je pokvarjena iz izraza "Beyond yonder**. Večinoma pa smo kampirali ob bregu reke. Možje so obesili na drevesa svoje mreže, napravili velik ogenj ter prižgali svetilke, da zadrže neljube goste v obliki vampirjev ali krvosesnih netopirjev. Očarljivo je bilo počivati v velikem zelenem šotoru, — pod sijajnim tropičnim nebom pod velikanskimi drevesi ter sredi delikatnega duha.
Tri in dvajset dni smo bili že na poti iz Indiane. Čeprav je bilo potovanje nad vse čudovito, je pomenjalo po dolgih dnevih vendar pravo olajšanje, ko smo pristali na določenem mestu. Tam naj bi se pričel lov na demante.
Ozemlje, katero smo hoteli preiskati. je obstojalo iz približno treh tisoč akrov, stezajočih se ob vznožju Illoma gorovja. Vsa znamenja so kazala, da je bilo ozemlje bogato na demantih.
Bila sem prva ženska, ki sem se udeležila ekspedicije na demante, in ni trajalo dolgo časa, ko sem našla, zakaj se niso ženske že prej lotile tega. Iskanje ob potokih je bilo spojeno s premagan jem skoro nepremagljivih tež-koč, sredi globokih močvirij ter strmih, gosto obražčenih gričev. Neizmerne so bile težave pri prevažanju zalog.
Našla sem dosti demantov, na-kaj resnično finih, posebno pa demante rožnate barve, za katere se plačuje visoke cene. V gozdovih angleške Guiane leže velikanska bogastva. Kdor je pripravljen kljubovati nevarnostim, si lahko nabavi premoženje.
er &ojAn. iuboOajti n
WA "GLAB NAEODATKAJ.
vmdn iLOfiRna ravt. «s?n tm*xtm
Erwin Bosen;
V LEGIJI TUJCEV.
4'Glas Naroda" priredil A. Šabec-
SPOMENIK NA awnwn "NEZ NANEGA VOJAKA".
(Nadaljevanje.) Stotisoč junakov — stotisoč žrtev
Tik j«>tni*nice in dvorišča, kjer morajo kaznovani lejrijonarjf vsak dan delati svoj običajni mars z vrečo peska na hrbtu, st<»-ji častna dvorana h»«rij<_\
Na I malimi vr«ti je napis — "Salte d'honneur". — Pred tem sv et iščem regimenta stoji noč in dan straža z nasajenim bajonetom. Legijonarju je ta kraj prt jjovedan prostor, in tu se zbirajo samo častniki ob slavnostnih in slovesnih prilikah.
Nekega poznega večera, ko jc tovariš oil moje stotnije stal tam na straži, sem se splazil notri. —-
Mali vr^ič je obdajal kameniti zid. Tla so bila tlakovana z mozaikom, vse naokoli so rastle palme in lovorjevi grmi. Na lep vt-stibtil, zgrajen v mavrskem slo-] gu. so vodile široke stopnice.
Ko s.-m stopil v dvorano, mi jej zaplata nasproti po vodenj barv. Velika dvorana je bila vsa posli-ka».a z lepimi slikami. Oko se mi j«* predvsem uprlo :»a sliki dveh h gijonarjev, katerih eden je bil predstavljen v moderni afriški bojni opremi, drugi v uniformi ia leta 1815, v uniformi "Legion de Ilohenlohe", Stene so pokrivale slike legijskih komandantov in v bojih padlih oficirjev; na velikih tablah so stala zapisana z zlatimi črkami imena teh častnikov.
Z začudenjem sem opazil v listi legijskih komandantov celo vrsto nemških imen. Tako sem čila! med drugimi ime polkovnika Stoffel-a, Mollebecka, Gonrada. de Iluessen-a, Meeorja. Potem sem zopet videl med nekdanjimi polkovniki legije imena islavreih francoskih maršalov, ki so si stek li svoje prve lavorjeve vence kot poveljniki teli tujih vojakov: — Mac Mahon. Canrobert, Bazainc, de Negrier, Saussier — sama velika imena tujske legije.
Vojne slike po stenah so predstavljale epizode iz bitk. katerih se je udeležila legija; med temi vojnimi slikami tuintam umetniška slika. Vse te slike so izvršili oficirji in moštvo legije. Cela vrsta slik je bila delo čopiča kape* lana Cousina d očim so bile alegorične freske na stropu delo neke-, ga umetnika, ki je nosil rdeče hlače in moder jopič legijskega prostaka, legijonarja Halblnetza a, — skromen prostak je bil u-metnik, ki je dekoriral "Sale d' hoiineur" legije tujcev.
Saj je v francoski armadi dobro znana vsestranska ročnost in znanost legije tujcev in polkovna povestnica ve marsikaj povedati o tem.
Pred približno petimi leti so oficirji sklenili, da zgrade nov kazino. Izvedbi te želje se je postavljala nasproti samo ena zapreka — polkovna blagajna je bila prazna. Tedaj pa je prišlo polkovniku na misel, da bi se o-brnil na svoj polk. Povpraševanje je dokazalo, da se nahaja med navadnimi legijonarji (sedmero arhitektov. Teh sedem vojakov jc postalo za nekaj časa zopet sedem umetnikov, ki so naredili načrte za zgradbo. Zediuili so se za slog tonkineške pa gode- Med Norvežani regimenta so se dobili gradbeniki, ki so bili umetniki v izdelovanju lesnih del; zidarjev je bilo v regimentu nebroj. V krai-kih par tednih je bil dograjen ck ficirski kazino, — stal ni nič, z izjemo nizke cene surovega mate-rijala.
Po končanem dela pa je sedmero arhitektov zopet zadelo pušk« na svoje rame. . .
Se neki drugi primer je slaven. V neštetih bitkah in bojih na jugu Alžirije je bila nekdaj neka kompanija ločena od glavne ko lone in je imela težke izgube, pri zadete od Arabcev. Število ranjencev je bilo zelo veliko, toda poenoči se jim ni moglo nuditi, kar so
pri	je
firetii bitke z&klie&l etotnijeki po-voljni k' svojim ljudem:
. - - —
— So li zdravniki med vami;
Takoj so se javili trije legijo narji. Eden je graduiral v Soj. bonne, drugi je imel doktorske diplomo ouriske univerze v Sv i ei, tretji pa si je pridobil svoj« zdravniško diplomo na neki nem ški univerzi.
Ko se je nekdaj imela graditi neka utrdba, se je našlo med legijonarji ene same .kompanije dvoje bivših avstrijskih pijonir-skih oficirjev in nekega nekdyi-jpga poročnika angleških sapei. jev, ki so bili vsi strokovnjaki pri gradnjah fortifikaeij.
General de Negrier, ki je zelo ljubil legijo, je imel navado reči: legijonarji posedujejo troje neprecenljivih lastnosti: bijejo s« briljantno, marširajo do zadnjega diha in — oni vse znajo. Dejal je nadalje, da bi se lotil s svo-jimi legijonarji graditve lokomotive in da bi izmed njih lahko sestavil vse fakultete svetovne ■[.-niverze; nnd njimi so možje, ki se ne znajo samo boriti, temveč tudi pisali zgodovino vo;n!
Vsled enake lastnosti je tudi kapela legije ena najboljih godb francoske armade, in vsakikrat, kadar gre v Pariz nn koncertna ture. slavi prave triumfe, kjerkoli svira. Marsikateri glasbeni u-| metnik. ki jc prej igral v kakem slavnem gledališkem orkestru, nosi pozneje svojo trobento nn tornistru v vrstah legije tujcev!
Med slikami v častni dvorani tudi spominske plošče polka, na katerih so opisi bitk. ki jih ,ie bila legi/a. Tako vidiš opisanih oseminštirideset velikih bitk, ki jih je bila legija v vseh mogočih deželah, od Tndokine na Vzhodu pa do Mehike na Zapadu- Naj-straliovitejši boj legije je bila bitka pri Camaronu v Mehiki dne 30. aprila 1863.
Strašen in grozen spomin na to bitko leži na mali mizici v častni dvorani — preparirana človeška roka. To je odsekana roka kapo-tana Danjou-a, ki je poveljeval 60 mož broječem oddelku tretje kompanije, kateri je bil v bitki pri Camaronu posekan do zadnjega moža.
V bližini vasice Camaron je na-nadlo kompanijo preko 2000 me-hikanskih vstasev. Stotnija se je nretolkla skozi sovražno kavale-rijo k neki hiši. kjer se je zaba-rikadirala ter ter držala ves dan proti ogromni premoči. Petkrat je bila peščica legijonarjev pozvana, naj se uda, in petkraten odgovor legijonarjev se je glasil — merde!
Ko so Mehikanci končno vendar vdrli vrata hiše, so zagledali pred seboj v hiši cel kup mrtvecev. Maloštevilni pdeživeli legijonarji pa so bili težko ranjeni. Cez nekaj ur je prišla pomoč. — Toda francoske čete so našle samo polno hišo »mrtvecev. Poleg poveljnikovega trupla ge ležala njegova odsekana roka.
Stene častne dvorane so (bile okrašene z orožjem vseh mogočih dežel. Poleg ravnih meliikanskih sabelj so visele krive arabske da-maščanke: poleg zastrupljenih puščic iz Madagaskarja, stari le-gijonarski bajoneti, ki so že do-; vršili svoje krvavo delo.
Spominki in suvenirji v dvorani so spominjali na celo stoletje bojev.
Legija tujcev je bila ustanovljena leta 1813 in sicer kot pomož na afriška četa. Neprestani boji v Alžiriji so namreč zelo zredeili francoske čete. Tako se je za vlade kralja Louisa Filipa pojavila misel, da bi se zopet ustami* vilo četo plačanih vojakov, po načinu Landsknechtov. Ta četa, ki bi sestojala iz pustolovcev vsefo dežela, naj bi se bila borila v Afriki. Neki belgijski pustolovec, ki je samega sebe imenoval baron I de Boegard, je, brez prave avto-rizacije, toda z vednostjo in tv him odobravanjem kraljevih generalov, zbral okoli sebe bando vsakovrstnih karakterjev, ki so nripadali vsem narodom sveta. Ta človek si je nadel naslov ge-
neralnega lajtnanta ter znal kon-čno vojaške oblasti prepričati, da ' so njegovi ljudje izboren kanov-1 ski futer, ki bi prav prišel v Al-1 giriji. V vsem je bilo 4000 mož,1 ki so v Toulonu prisegli na fran-eosko zastavo, nakar so bili poslani v Afriko. Tamkajšnje francoske čete niso ničkaj prijazno sprejele te nove vojake, in celo tamošnji Arabci so jih zaničljivo imenovali "francoske beduine' . ker so bili tako siromašni in ra?.-capani. Toda ti novi vojniki so znali pleniti s takim pohlepom, da so celo pri francoskih četah, ki so bile same dobro izvežbanc v tem poslu, izzvali začudenje. S kraljevim ediktom z dne in marca 1831 so bili ti vojaki in-korporirani v svoj posebe:» tujski polk, in sicer pod imenom Legion etrangere, po načinu in pred-podobi Legion de Ilohenlohe, k: je služila za časa restavracije. — Regiment je sestojal iz se Imer« bataljonov, ki so bili po narodnosti takole razdeljeni:
1. 2. in 3. bataljon: Sviearji in Nemci,
4.	bataljon: Spanci,
5.	bataljon : Italijani,
6.	bataljon: Belgijci in Iloland-
ci,
7.	bataljon: Poljaki.
Po kratkem času pa se je opu stilo razdelitev po narodnostih, pač pa si je vojaško vodstvo prizadevalo, da se tem vojakom čimprej vtepe v glavo francoski po vel je val ni jezik.
Tedaj pa se je pričela za leg;-l'o doba bojev, kakršne nima zaznamovati noben drugi regiment sveta.
Že v prvih bojih v Alžiriji je polk utrpel velikanske izgube-Nato je francoski kralj posodil regiment španski kraljici - re gentinji Kristini za boje prot' Ivarlistom. Ta španska epizoda je imela prinesti legiji 800.000 frankov plačila, toda ta svota ni bila nikoli izplačana. Nasprotno pa je bilo od 4000 legijonarjev 3500 ubitih v teh bojih. Samo 500 od teh se je vrnilo nazaj v Afriko napol sestradanih in popolnoma razcapanih.
Prišli so novi rekrutje — na pomanjkanju človeškega materi-jala ni legija nikoli trpela. V neprestanih bojih je bila zavojeva-na Alž:rija, in bitke pri Condiat Ati, Šomeču, Constantini, Zaathi in drugod tvorijo en sam bojni pohod brez konca. Že takrat si je prilastila legija nalogo, da ne bodo njeni člani samo vojaki, — temveč tudi pijonirji, poljedelci in samostojni graditelji mest. — S trdim delom so zgradili trdnja vo za trdnjavo in danes ni v Afriki niti enega mesta, čigar prvih evropskih poslopij ne bi zgradili legijonarji. Ko se je vnela krimska vojna se je znašel polk v Rusiji, kjer je takoj v bitki pri Al-mi prišel v ogenj in kjer se je z veliko bravuro bil. V depešah ge nerala Canroberta je bilo objavljenih 29 Častnikov in vojakov tujske legije, ki so se borili z največjo hrabrostjo. Ob obleganju Sebastopola so se legije %rji po sebno izkazali ter so bili pri Rusih skrajno nepriljubljeni. Tudi v Krimu so bile izgube legije ogromne, in Napoleon III. je popla čal njihovo zvesto in hrabro službovanje s tem, da je veliko mno žino častnikov, podčastnikov in prostakov naturaliziral.
(Dalje- prihodnjič.j
Is državne službe.
m
Ferdinand Šinkovec, doslej u-služben pri državnem premogovniku v Velenju, je imenovan za rudarskega komisarja pri rudarski upravi v Kaknju.
Rojake prosim, naj mi sporoče, kje se nahaja RUDOLF ŽU-GEL. domia nekje od Metlike. Ko sem zadnjič slišal o njem, je bil v Clevelandu. Sporočiti mu imam nekaj j ako važnega. — Louis Gregi, Oaoeoia Mttia, Pa.
*'e«t Virginia:
Coketon, Frank Kocian.
Visconsin:
Milwaukee. Joseph Tratnik. Racine, ■ t.kolieo. Frank Jelene; Shobovgan, I. SvetlUi.
"vVashinjjton:
I thick l»iamond, G. J. Purentn.
Vycralng:
• — k Springs, Louis Taucber.
I'oleg gorinaverienilt so pooblaščeni obirati naročnino lutli vsi tajuiki -S. K. J.
Rad bi zvedel za mojega brat-a JOHNA KNAFKU A. D »ma je
iz Naiina pri št. Petru na Krasu. Sveječ;; n .selil všal. da • • nahrjal ntkjt v i". i* i ;e.* .- • lani ::e "1. i-z -tadi neke v.lev- ':: tn?- d : i -vine Pr,	«-e;j.ie:je r ;.
j-* k«:!:m Ic.ij . urin i kaj •* v j na j uii l.lpgevi : n.	/. :
ka - mu b .n; z.-io hvaležen. — Joe K-uafek'. Au-i 1) - - Str:-Co:!neaut Ohio.	\
DR. LCRENZ
P«nc Av«„ ^ITTSBUEOH, FA.
aotNi tieviNtK«	zo^avnih
i»»BClJALI*T aiO^KfM l9'.UrM. «r»k* i« mravli*nj« aktilnik. In kr*r.!4nlA Satani. Ju «... s» Mraviin n«d ta |«t t»r l/i^m	v um boleznih
~ .	.m.-vvn- l4to •«• morMi popolnoma ruumatl m aeaaiuU
<»ci»aiin. u« «4« ozdravim In ¥r,.#n» mod 1/. atlravja |k«i| ts ta^olj (juHbnc akuinjp pri Mdravljenju moikih l»ol«ni. Jato •* JZu
^krto pa m, «u pop.!n«n, *	»oipak p.'iaitt iimpraja,
. ud-tvim M.trupljt: 8 kri. ma^uij* In Ha« po	&«!Wni «
.«..-•»	- 'oaten, •ta«v*>',r:«i;o«iabP4o«t.žl*fn« In bo^ul v mMa!
— -- !«ra;-..	rn.nlco r#v rr.atUam. katar; tlmts Kitaj	,ta
r»r»TOJi(k t* II. ttpc^Bi u L papoltak.	^^
Pred kratkim so postavili na grob 'neznanega vojaka". je pokopan na Arlington narodnem pokopališču, petintrideset čevljev visok spomenik.
Proti nemškim pretenzi-jam.
Iz Maribora poročajo: Dane;, 17. decembra, je prispela v .Mari.-bor vest,, da je radikalna viada dovolila Nemcem u^:uiovitev nem ške tiskarne v .Mariboru. Ta ve^t ^e izzvala v vseh slovenskli krofih v Mari'iom in okolici veliko ogorčenje. Takoj *e je sestal od->or tukajšnje Orjune, ki se je obr-til na vse p^ditičiie slov. stranke n kulturna društva s pozivom, da bi se sestavil skupen odbor vseh narodnih strank, ki bi prote-■liral pi*<tti tej koncesiji, lil res s J e sestali zvečer zastt>pniki <v. političnih strank, nadalje zas-tep-iiiki Jugoslov. Zlatice in eelokup-ii odbor Orjune. Na tej .seji se }»■ .nakazalo ogromno ogorčenje, ki je /a.vladalo med mariborskim slov. prebivalstvom vsled keneesije za .lemško tiskarno. 7a.st^ ptiik radi-;alne .stranke Tn st je s^leor izja-v'il, da je ta vest najbrže preur-■jena. ker >>e je baš -p:; vrnil iz lie »-rrada Tavčar, ki je bil pred par hu-vi pri Pašiču, ki mu jc izjavil, hi ne bo dal koncesije Nemcem a tiskarno. Da se pa prepreči — ko je še m «goče pL-tdeLit-ev ti-karniške konee-ije. ki In bila le ačetek ir ve nemške ekapajizije, e je sestavil "Odbor združenih -Jovenskih političnih in kulturnih rgaaiizaeij" v Mariboru. Odbor ;e sklenil prirediti veliko narodno nanifestaeijo proti nemški tiskar-li. Nadalje je izjavil odbor, da h<>-e permanentno delovati ne le v prašiinju nemške tiskarne, am-ak tudi v v.- i h uai iKinih \praša-?jih- Izrazila se je tudi želja, da )i ta odbor nast ]>il kot za.st »p-iik vseh slov. p litičnih si ran k že >ri prihodnjih občinskih volitvah ' Mariboru.
Iz Ptuja poročajo: Tukajšnji -vemci pripravljajo zopet izzival-io nacijcdiaino prireditev pod tir-lio ' "Silvesterteler'', na katero 'if-čejo povabiti poslanca Schauer-i in druge enake nemške kapaci-ete. Drzno izzivanje je izzvalo v 'tuju ogorčenje narodnih krf^gov, i so s? t<- dni pod okriljem Ju golov. Matee sestali, da vložijo pri ladi pravočasno oster ipo-otest. Za ikeijo s-') bili pripravljeni zastop-liki vseh narodnih strank, samo adikalei .so izjavili, da so kot ose->e narodni in valed tega tudi pro-
priretlitMi, kot radikalni stran-:arji pa baje vsled z\eze radi-kaicev z Nemci na vlada ne lito-ejo oficijelno demonstrirati proti lemškin prireditvam.
Telefonskemu omrežju v Novem mestu
c je priklonila tudi državna kme-■ ;j«ka šola na Grmu. Tako je dobilo Novo mesto že peto zasebno povorilnieo. Želeti bi bilo, da se to cbčevalno sredstvo še bolj radiri.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
pa znižani ceni
Defravdacija na pešti.
Dne 1'». d«v-iMbra je itilo na pošli 1'dhina na Hrvatskem Izn.ceno nii-jii.p»čt-iio pismo z nasi vorn "1'.rit "sli Traiie ( »mp., Zagreb" ? čekt>m neke new vorške lianke in :: gotovino ">0 (hdarjev. Pismo jr jiri-spelo v Zagreb !>rez čeka in g i-tov ne. I \ edena je preiskava.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na-biuiti naročnino za dnevnik "Glaa rodsi".
Vsul; zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leio $0.00: za pol leta $3.00: »a .štiri mesce $_.(K>; za četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno I to.
CallforrJa:
San Francisco, Jacob Lausin.
('oli. rado:
l'enver, Frank Skrahec; Leadville, l'amnik; Puc-blo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesb; Salida, Louis Gost ell o.
Indiana:
Indanapois, Louis Rudman.
Illinois:
Aurora, J. Verbicb: Ghiengo, Joseph t'Usb; Gieero. .T. Fabian; Joliet, Fr. Hambicli, 7. Zaletel in John Kren; La Salle, J. Spelieb; Mascoutah, Frank Au^ustin; North Gbif-ago, Anton Kobal, JT.ith Ogrin ;Springfield, Matija Bar-borieh; Waukegan. Frank PetkovSek.
Kansas:
Fr::nklin in okolico, Anton Seljak.
.Maryland: Kitzxniiler, Fr. Vodopivec.
-Minnesota:
Gblsholm, Frank Gouže; Ely, Jos. .1. Pfcshel; Evelctb, Louis < Jouže; Gll-1-ert, Louis Vessel; Hibbing, John Pov-že; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrijan.
Montana:
East Helena, Frank Ilrella; Klein, Greogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Sternisha; Little i'all?, Frank Masle.
Ohio:
IJarberton. A. OkoLsh in J. Barich; Cleveland, Jakob ltesnik in Chas. Kar-linger; Golliuwood, Math. Slapuik; Lorain, Louis Balant in J. Kumše; Niles, Frank Kogovšek; Youngsto^vn. Anton Kikelj.
I ennsy lvania:
Acosta, in okolico, Martin Abram; -Vmbritiga Frank Jakshe. Bessemer, [I.ouis Hribar; Braddoek, J. A. Germ; Broughton, Anton Ii»avec; Burdine, John Demshar; Conemangh, Vid Ro-vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov in A. Jerina; Dunlo, Anton lanželj; Export. Louis Supančič; Forest City, Math Kamin. Farrell, Jerry Ogrin ; Imperial. Val. Poternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton C »šolnik; L Joy dell, Anton Malovrh. Moon Run, Frank Machek in Frank Podmilsek; Pittsburgh. Z. Jakshe, Jg. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Rockwood, A. Hocbevar; S t eel t on, Anton Hren; Turtle Creek in okolico, Frank Schifrer; West Newton. Joseph Jpvsn; White Valley. Jury Prerich; WUlock, J. Pe-terneL
vKu scin sk ilkiu Spiral .Jakob M&auscv.
sn.vt-u-K.-ga *rpu n V pouk in zabavo. J . 2 in del. Vsi ti zvezki vnebujejo 448 fctram. fl.eso
Ljubljanske alike. Spu^l Jakob Aležovec. V.-ebuje 30 opi»o? raznih slovenskih stanov, ima 263 atrani,	'
Prthajač Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljiulski pisatelj nam tu »lika » krasni povesti življenje na kmetih z vao «vojo -esnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vspbuje 157 »trani,
Juan Miseria. Spisal P. L Coloiua
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena poveal. Vsebuje 170 strani,	gg
Ne v Ameriko. Spi^al J akob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po reanidnih dogod-•estarljen. Vsebuje 239 strani.	,fl|
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vaabajd 149 strani,	y
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter sa zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih, r—• Vsebuje 231 strani,
Jernač Zmagovač. Spis&l Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenj« in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnbee. nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in ju na-Iko umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 878 strani,	f(
POŠTNINA PROSTA
U
GLAS NARODA"
82 Cortlandt St, |New York
V * -K * * *
Nuga-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh 'M se vam pa vrne denar. ^
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možke In ženske.
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam' spomin mrači in vale telo mrači, če ste se že nave-licau jemati pomirljiva m narkotična sredstva, potem i>osku-fiajte Nugi-Tcne. in izprevideli boste, kako hitro	i
fzU4havarntaCnera ^OVeka 1 Dtvet	člo veš k ih bolozm kot
iz peha v an je. anaaaija, revmatične bolezni, glavobol, nevrahriia McrifffT slabi tc!:. nenrebava. vetrovi in kolcanje zanrtie*
red:-'	krvi
ki JlSSt^h Vrf;c> dc>vanj*^telesa 33 odvisno od rivčno sile 2a svoje fj^ri 1J»H- delovanje._ čr.a ir.c.5 je poglavitna stvar sa želodec jetra, ledice. dr^b, utripanje srca in krvno cirkulacijo Nue- Tone J - =	za nervozne in fizično Vdelane? ZaJcaJ*i
; J' ,Z OSr--"° y^nt,h sestavin, ki vračajo zdravi fer jih( predpisujejo najaiavnejgi zdravniku — Nuga-Tone ie bo-at ni j »elezu m fosforju — ter je hrana krvi in iivce^ J *
J?rUB J .?ne.proi5y?J.a	v jetra, ter ojačuje čreva tla
»Jnp deljujejo. Oživlja led-ce ter izganja iz njih »tavine. Kič več vetrov in kol canja, teiie sar^ inwkriJ™ jezika. Nič več bolečin in bolezni I NuVa-Tone d^fe čudovit? tek dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujočrspanje Nufira-Tone obokat kri. uredi krvno cirkulacijo Ur prižene ^renia zdravja na bee m jasnost v oči. Gradi močne in p o! ta vnLmože^d™! vejse in krasnejie ženske. Nuja-Tone ne vsebuje	s^edl?^
pLrit™^ ;	Ee ČloVe,k MVatL Z*"* v pripraven »vojček!
^	v" ^ ^tcTiTpH^^ ' ^^	^ Priporočili
V^^^^S^^Won,^ en ($1.00) doUr aa ,teld«ic«.
L^Sr^r^jL NuBa Tone M prodai Pri	dobrih lekarjih po enaki csnJ
■ ----KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. __________
NATIONAL LABORATORY, S-« . 1018 S. Wabash A«u, Chicago, 1U.
st^uS^^SS- ^ ^^............... kar mi poUJU...............
Im« ............................................
Cesta hi it*, ali R. P. D..........
% ................................................
^^	O	*




fiT.AR N'ATKTOA. 8. JAM. 1924

Zagonetno, toda resnično.
Postanek Pinkertonovih.
(Nadaljevanje.)
Krog leta 1880 je imela Erie železnica zaposlenih nad tisoč mož v svojih delavnicah v Susquehanna in vsaki teden je poslala banka družbe v New Yorku .^40,00 za izplačevanje delavcev ter druge stroške na Susquehanna National Bank s posredovanjem United States Express Company, v koje posesti je ostal denar pri bližuo dvajset ur.
Pozno nekega večera je dospela dragocena vreča v Susque-iianno in zaprli so jo v blagajno ekspresne družbe na železniški postaji v Susquehanna, dokler bi ne prišel po denar uradnik iz banke. Zjutraj pa so našli, da je vseboval paket mesto $40,000 le rjave izrezke navadnega papirja.
Ek-spresna družba, ki je bila odgovorna za izgubo, je obvestila Pinkertonov zavod in Robert Pinkerton je kmalu prišel v Su.squelianno. Noč in dan je zasliševal uslužbence družbe, kajti prepričan je bil da živi tat v Susquehanni.
Ker ni mogel najti med uslužbenci železnice ter ekspresne družbe nobenega osumljenega, se je lotil ogromne naloge, da zasleduje vsakega moškega, vsako žensko in vsakega otroka v Susquehanni. Pri tem je razkril, da je bil odsoten neki George Proctor, delovodja v železniški tvornici za kotle, ki bi moral stanovati v neki hiši, katero so pokazali Pinkertonu. Mrs. Proctor mu je povedala, da je njen mož približno pred enim mesecem odpotoval v Bulialo po poslih- Kobert Pinkerton je pričel iskati tam ter ugotovil, da je špekuliral delovodja s petrolejskimi akcijami, za kar je bilo treba še vedno par tisoč dolarjev.
-- Mogoče pa si je denar prihranil, — je menil Pinkerton ter se vrnil v Susquehanno, da se tozadevno informira. Sodelavci Proč t o rja pa so se smejali naglas, ko jih je izpraševal glede varčnosti delovodje. Kekli so, da ni George nikdar varčeval, da je imel redkokedaj denar, ker je svojo plačo vedno takoj izdal.
Od tedaj naprej pa se je obesil Pinkerton na pete Proctorja. Ugotovil je, da je imel Proetor prijatelje v Canadi, ki so bili zloglasni zločinci. Našel je tudi račune, glaseče se na visoke svote, katere je poravnal Proetor kmalu po izvršenem ropu ter izvedel, da je bil delovodja preje vedno v finančnih težkočah. Ko je Pinkerton konečno aretiral Proctorja, je padel slednji na kolena pred detektivom ter priznal, da sta ga zapeljala dva profesijonalna zločinca, Martin in Collins.
Pinkerton je sklenil prijeti Martina in Collinsa ter porabiti Proctorja kot državno pričo, da doseže na ta način obsodbo obeh proiesijonalnili zločincev. Vrjel je izjavam Proctorja, da je bil preje pošten, zanesljiv delavec ter mu dovolil ostati doma, če bi obljubil, da bo obvestil Pinkertonov urad o vseh svojih kretnjah. Proetor, ki je bil vesel, da mu ni treba v ječo, je to tudi obljubil.
Pinkerton pa se je zmotil, ko je smatral Proctorja za poštenega delavca, katerega so zavedli drugi v zločin. Proctor je bil v resnici še dotikrat prekaznovan zločinec in pri prvi priliki je prelomil stojo obljubo ter pobegnil.
Nato pa je dal Pinkerton v listih objaviti vest, da išče jxdici-ja Proctorja in njegove prijatelje v Canadi v zvezi z nekim vlomom, ki je bil izvršen tamkaj. Ta novica je napotila Proctorja in njegova dva tovariša, Martina in Collinsa, da zbeže zopet v Združene države. Ko pa so kupili na neki canadski železniški postaji vozne listke, je stal neki Pinkertonov detektiv za njimi ter brzo-javil svojemu šefu, ki je čakal na canadski meji ter stopil tam na vlak. Našel pa je Proctorja, kajti oba ostala dva zločinca sta spotoma skočila iz vlaka.
Proetor je bil aretiran ter priznal v tem slučaju vse. Z velikim ponosom je pripovedoval da je znan v zločinskih krogih kot "kralj vlomilcev in da si je znal preskrbeti voščeni odtis ključa blagajne ekspresne družbe, nakar je napravil ključ. S pomočjo Martina in Collinsa je nato izvršil rop ter dobil tretino plena, katerega je zakopal v stekleno posodo nekje na svojem vrtu, ne da bi vedela za to njegova žena.
Nadaljna dva tedna je še ostal v delavnici ter zabavljal z drugimi vred na policijo, ker ni mogla zasačiti roparjev. Nato je pustil službo ter se napotil v Buffalo. Bil je strasten igralec ter zaigral ves svoj denar. Kadi tega ropa je bil obsojen na dolgoletno ječo, a njegovih dveh tovarišev niso nikdar zasledili.
III.
Pred par leti je vzela bogata vdova, Mrs. Willet v službo kot spremljevalko neko mlado Francozinjo, po imenu Jeanette Vil-l.ers in ta ji je redstavila nekega večera v hotelu lepega in elegantnega mladega gospoda Halliota, v katerega se je vdova na mestu zaljubila.
lin 11 i ot pa je naenkrat nevarno zbolel ter dal poklicati vdovo Willet k svoji postelji. Rekel je, da umira in da ji mora nekaj priznati. On ni samec, kot je rekel preje. Miss Villicrs je njegova žena ter bo postala kmalu mati.
Globoko ginjena je izjavcla Mrs. Willett, da bo skrbela za -Jeanetto in njenega otroka. Celo onesvestila se je in odesti so jo morali z sobe umirajočega. Kmalu nato so ji sporočili, da je Hal-liot umri. Jeanete je šla k pogrebu, a Mrs. Willett je morala ostati doma, ker bi ne mogla prenesti razburjenja.
Vdova je držala svojo besedo. Ko je Jeanette par tednov po zneje rodila dete, je prepisala Mrs- Willett* nanjo $50,000 ter ji dala tudi sva j dragoceni nakit. Kmalu nato pa je izginila "gospodična" z otrokom.
Mrs, Willett jc bila ogorčena, če je kdo namignil, da ni v celi zadevi nekaj v redu. Nikdo si ni smel drzniti, da bi vrgel senco na spomin ljubjenega moža. Njen pravni zastopnik pa je postal pozoren ter dal Allan Pinkertonu naročilo, naj pojasni cek zadevo. Ta pa je kmalu razkril, da gre v tem slučaju, za drzne sleparije
* Zasledoval je sledove nekega uradnika, ki je bil odpuščen h nekega hotela, v katerem je stanovala Mrs. Willett ter našel, da se jc ta uslužbenec pogosto mudil v službi Hailiotta. Mrs. Willett ni hotela izprva vrjeti, da ni Halliott mrtev, temveč da živi z Jeanete Villier v St. Louisu, kot so ugotovili Pinkertonovi detek tivi po kratkem iskanju. Halliot in Jeanette sta bila že dolgo po ročena, ko je stopila Francozinja v službo vdove v namenu, d« ugladi svojemu možu pot, da bi lahgo nastopil kot samec. Ko s: je enkrat pridobil zaupanje Mrs. Willett, je vprizoril Halliott burkoje tečke batami in smrti ter napotil s tem zaljubljeno vdovo k obljubi, da bo skrbela za Jeanette ter ji naklonila večjo svoto denarja.
Iz Jugoslavije.
ROYAL MAIL
Pooblaitena Parobrodna črta o* jugoslovanska vlada
Neposredna služba med
New Yorlcom in Hamburgom Cherbourg«*m in Southamptonom
"OHIO"	"OiCA"
"ORDUNA"	"ORBITA"
Ti parnik! so v vseh ozirth novi in moderni. Priljubljeni po prekooteanskim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izlorne službe, in kar je najvažnejše vsled udobnosti.
Uljudr.l strežniki nosijo na bele pogrnjene mite dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vpraSajte agenta v va-1 *em mestu ali pa pri:
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
26 BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
ua nenavaden način skušala končat.i življenje. Razbila je steklo na < krni ter požrla več manjših komad- v čtepinj. Prepeljali so jo v bolnišnu-o. Necrotovo pa je. če ji bo mogoče rešiti življenje.
Jejte In shujšajte
To Je stara fraza, obrnjena narobe, toda moderne metode za odpravo madčobe so omogočile ta izrek.
Če ste preveC debeli ter se nočete telesno vežbati; če radi Jeste, pa kljub ts-iru hočete si ujSati za par funtov, storile to: . Djdite k svojemu lekarnarju (ali pa pišite na Marmola Company CS1 OarfieKl Bid)?.. L »strnit. Mich, tt-r mu dajte (ali poSljlte) en dolar. 2.a to zmerno svoto vam bo lekarnar pokaj-al pot, d* ee izpolne vaša želja po lerl sloki, suh< postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescriptior Tablets) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljati maSčobo stalno in lahko. Potem se zdravite do zaželjiVB teže. Marmola Pred pisne Tablete (Marmola Prescription Tablet' eo neškodljive ter dobre za splošno zdravje NI vam treba stradanja in vežbanja Jejte kar se vam ljubi, veibajo naj se atleti, toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo meso hitrt izginilo, vi boste pa ostali svoj naraven Jax. lepo pokrit s trdim mešam In sloki-ml mlfttcami.	— Adv't-
Sretanje parnikov - Shipping News
10. Januarja:
Albert Ballin, Hamburg; Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg. 12. januarja:	* " W
Majestic. Cherbourg; George "Washington. Cherbourg. Bremen.	|
16.	januarja:
Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Prea \an Buren, Cherbourg.
17.	januarja:
SufJren, Havre; Thurlngla. Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muenchen, Bremen.
19. Januarja:
Antor.ia, Cherbourg: Pres. Roosevelt Cherbourg. Bremen; Conte Verde. Genoa-
22.	Januarja: t>erffiinger, Bremen.
23.	januarja:
Pres. Polk. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
24.	januarja: Deutschland. Hamburg.
26. januarja: Aquitanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; Vtendtm. Boulogne: Torek. Bremen.
29.	Januarja: Colombo, Genoa.
30.	januarja:
Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen.
31.	januarja:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
hitra potniška služba
od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljša in najkrajša pot po Sredozem-ikem morju z našimi veličastnimi parniki,
"OUILO 8. Jan.; -.6. febr.; 27. mar.; 1. imj,
COLOMBO ----2?. Jan.;........ a. mar.
AMERICA ----29. febr. ........ 11. aprila
•Največji in intjiiitrejSi parnik. na. olje za Sredgzc-msko morje.
Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 In • posteljami za družine in ženska. Pr! okusnih obedih je vino brezplačna Za podrobnosti vpraSajte	agenta
v vafcem mestu al! pa naravnost prt
mmn ramu italuna
lta!ia-Arnerlca Shipping Corporation i State Street Oerieral. Agenti New York NaSl rastopnlki v JujtoslaviJi: Jadranska Banka, Belgrad In n?ene xv.«1rii?nir»
K .ji- sta moj« se-tra in svak MARIJA in LUDVIK .TANKS.' Pivd par tiieseei sta mi pisala.
p eabHa sta navesti svi.j naslov. Zarr> prešini cenjene rojake. če kdo ve. da mi poroča, ali na i mi pa sama pošljeta svoj naslov. — Stanley Kovaeh. P.ox Sr. Marys. Pa. (8-^—1)
Razbojniški napad na avto.
Dne 13. dee. zvečer so v Sv. Nedelja na Hrvatskem razbojniki napadli osebni avto, kiwga je vozil rudarski ravnatelj družbe '4Mir na ', Albert Ucresanek. Z ravnateljem je sedel v avtu tudi šofer Janko Inkret. Najprej je eden izmed napadalcev prisilil ravnatelja, da je usvtavil avto, nato pa z nožem napadel Inkreta. Drugi lapadalee se je lotil ravnatelja, ki >a ga je krepko prijel z eno roko, ločini je z drugo dirigiral avto. ^H prvih hišah so pri«skoeili na >onioe kmetje, ki so ukrotili v av-n liahajajočega .se razbojnika, iavnajteij je šele teti a j cupazil, da ii njegovega šoferja Inkreta. Za-o se je vrnil in ga našel v mlaki :rvi. Odpeljal ga je takoj v Sarao-»or, kjer je dobil prvo zdravniško K>moč, nato pa v Zagreb v bol-. iico. Razbojnik^ ki ga je ravna-elj pripeljal v Sv. Nedeljo, je bil zroeen orožnikom. Ravnatelj je lobil v boju z napadalci, ki jih je ilo skupno šest, živčni napad.
Francija in Jugoslavija.
j 2. februarja:
i-u S iv .;, . Havre: Majtstic, Cherbourg. ! 5. februarja:
J Ciino;>u\ Cherbourg in Hamburg. 6. februnrja:
i'aris. Havre: Orduna. Cherbourg in
[Hamburg: iYts. Monroe. Cherbourg.
I
februarja:
America. Cherbourg in Bremen; Cle-v land. Cherbourg in Hamburg.
9 februarja:	_ j
Xew Amsterdam, Boulogne. 14, februarja:
Mir.uekahda. .Cherbourg in Hamburg. 16. februarja: 1« rengarui. Cherbourg: Andania, Cherbourg: Zetland. Cherbourg; Lnwlo, GentKi.
20.	februnrja:
Ruchambeau. Havre: Ohio. Cherbourg in Hamburg; l'res. Van Buret), Cherbourg.
21.	februarja:
Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg. 23. februarja:
I"r«.*s. li.-.^rvelt, Cherbourg in Premen; Mongolia. Cherbourg: Conte Rosso, Genoa. 27. februarja:
Sufrr.-n. Havre; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg.
2S. februarja:	.j ,
Ameri« a. «!.-r.i)i.
1. marca:	" "
Olympic, <"h.-rbourg: Antonio. Clier-bourg: i'rt-s. Harding. Cherbourg in TSre-nien.

Saravnort v Ju£ojJaviJo
Angleški listi poudarjajo v zad-' i jem času. da išče FVaneija nova' ainanje-poHtična pota. Predvsem' rre Francija za tem. da odstrani) •su nesoglasja /. Anglijo in da sh'
-	pofieibno pogodbo sklene angle-1 k:)-franeoska zveza. V tej .smeri! azvija Francija živahno akcijo in 'runeosiki krogi v Londonu p:\seb-J :o opozarjajo angleške kroge na talijajiskiO-špan-ske načrte v Sre-' luzenisikeim morju. Poskuša se pri-' lobil i Anglijo za to, da privoli v n-ot iakeijo, ki jo intsLi Francija j zvesti proti italijansko-španske-; nu bloku. Francija začenja odvračati svojo pozornost od Srednje1 Evrope in jo posvečati situaciji' ;a Sredozemskem morju. "Daily' Telegraph'r trdi. da so biti za ča-' a bivanja kralja Aleksandra v ^ainizu začeti dogovori, ki imajo •eliki politični, v(»jaški in fiiianc-li pomen. Pri teh razgovorih so e baje tretirala vprašanja, o ka-erih se dosedaj ni vodilo računa, ri pa so zelo važna. O vprašanju loke se ni govorilo. Odklonit ev ■eškoslovaške, da sklene s Fran-'ij-> vojaško konvencijo po polj-' kem vzorcu, in dejstvo, da je Ru-| nunija preveč xarxxslesna z notra-j
jimi težavami, sta napotili Fran-'jo. da st- obrne na Jugoslavijo,' i ima močno vojsko. Italijansko-' panski «porazaun je torej imel za' icsledioo, da Francija stopi v čini1' esnejše vezi z Jugoslavijo. Naj-1 nže zavzame Francija tudi bolj, >ri jateljsko držam je nasproti G-r-j -t ji. Iz tega bi se končno imela i istvariti j u gosi wartsko-gnška zve-) 'a pod francosko egido. Na ta na-) ' n mogli Francija i-n Jugosla-i ija v slučaju vojne, ako bi Italija' aprla Jadransko morje, vzdržati iigunie zveze preko Soluna.
Odlična gosta v Jugoslaviji.
Dne 16. dcccmbra zvečer je iz ie grada prispela v Zagreb dvorca gl. rpprezentantov Roekefel-erje fundacije, in sicer generalni avnatelj Russel in ravnatelj ev-•opske (podružnice te fundacije, nn. Ta dva reprezentanca že dalj •asa pregledujeta zdravstveno ■tanje evropskih držav. V Jugo-
-	a vi j i sta o! »iskala zdravstvene nstijtueije v Srbiji, Vojvodini in fosili. Lz Zagreba prideta tudi v vjubljan o, da presrledata tudi na-;e kraje. Že doslej sta ugotovila, la se je za izboljšanje zdra\"stve-liii razmer po vojni v Jugoslaviji elativno največ storilo.
501etnica zagrebške univerze.
Tekoče leto proslavi zagrebška' miverza SOIetnieo svojega obstoja. Svečanosti se udeleži poleg ,-seh kulturnih institucij tudi pro-vetni minister, ki je že doi\-olil podporo 100,000 dmarjev.
Obnova trdnjave v Nišu.
Ze daj j časa grozi nevarnost, da is zruši znamenita trdnjava v Ni-m v Srbiji, ker se že dolgo vrsto et ne vriše potrebna ipopravila. JJradbeno ministrstvo je sedaj v sporazumu z vojnim ministrstvom lovolilo potrebne kredite tza ob-.lovo tinlnjave. Z delom se prične že to pomlad.
Radičevska falzifikatorska afera.
V Cirkvenici je bil aretiran ravnatelj radičevske Seljae-ke banke Gjuro Šimak, ki je v sveži z Odkritjem velike ponarejevalne dražbe potnih listin za Amertko. Preiskava se vodi zelo energično ter
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
R0LE za P3AN0
SLOV. IN HRVATSKE
dohite fdinn pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Creeve St.. Conamaush, Pa.
PlSllK PO CENIK.
Vsak pevec bi mo^ai imeti
novo izdajo	!
"PESMARICA GLAZBENB	\
MATICE"	!
Za itiri moške glasove	» Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebu	|
je 103 najboljših in najnovejših !
i
pesmi z notami. Cena ■ poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" 32 Cortlandt St.. New York. N V !
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
1. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka perem ; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem c beli hišici; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; 1L Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; ID. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel ■pm ljubi dve: - 23. Danici; 24. Savska; 23. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen In pomlad 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko no«; 82. Pod no«; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslišl naa; 30. Na morju; 40. Pastir; 4L Slovenska*zemlja; 42. Barfica; 43. Ob-laCek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ro-dečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina; 53. V i gred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, laj a tak Žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojd^ ▼ rute; 59. Slovenac, Srb, Hrvat; 60. NaSa zvezda; 61. V feovo; 62. Is-gubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pra-vl&il; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hej SIovenL TL Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova Pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto Čutiš, Srbine tužni?; 81. Pohratlmija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi no«. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oloioia; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noC; 91, Pri oknu sva me life slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; »4; Strunam; 95. Pro-■nju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. LjU-beaen in pomlad; 99. Lxhko m«; 100. Buztanek; 10L Svra-e*aj«; 102. Tam, cd je stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.^
-aGLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	Hew York
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
mali oglasi
v " Q1 a s Naroda".
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
KDOR je namenjen potovati . v stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne paraike, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščenl brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota	6426 novih priseljencev.
Za potne stroške Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
O Cortland* fKnet Nwr T«fc
Edino mrrktno spcmladno odplutj«
Otvoritven« vožn-a zntnva
Presidente Wilson — 16. ju.-..; 11. mar Martha Washington—25. mar.; 14. maj. v Dub-ovnik ali Trst. v rol'»nj. ;t imernv Nofcen:h vi-■«;ev. VpTH*»«te pri bližnjem «(rent'j ali pri
PrftlLPS EROS. & CO^ 2 We»t Su N. Y.
VA2N0!
Ameriški konzulati.v Evropi s
.l«»l.;ii n::li>!» <••! ilržuvnega otldelki v W;i->h iii'mi. D <'., <la vL/.iraji P'»Uie ksTc s:titio onim p »tnikom ki pre«!!-v/.in aftiilavit, ki <se ni sta na<l l*»to dni.
To naj vrn-štovajo oni, ki s< podali jrftvlavšte v stari kraj ii }hk!o stai-i nad eno leto.
Frank Sakser State Bank, >J C -rt'andt Xew York City Te V-foil: Cortlandt 46ST.
DK^ET LET V TRGOVINI JOE CERTOLIC. (Uncle Joe.)
M;;*aža in Z'l avljenj^ z elektrike Z<i )«:r -iaho kroženje krvi in rev matizeiu. Ma a:>.;l z živim sivl>r >in < stii'jt-ai ali roko.
738y; Central Avenue, nad O/.ark l»-karno.	1-2-3.
Hot Springs National Park, Ark j	(2jc S&10—1»
rZPLAOiLA v AMERIŠKiH DOLARJIH.
V	Jugo«Imviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista In ne več kot protivred-no=ft od 3.00O. — frankov, to je približno $200.— ia enega potnika.
T slučaju, da naslovljene« sa Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi počiljat 2?j latko dolarje nasaj ali sam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pofiiljatl čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da m čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izpit ča jo, kar pa nI res, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pud kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in Izplačajo take čeke v dinarjih Stile potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so Jim bili odobreni.
Onim. ki stanujejo na deželi ta ne potujejo f Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošt* brez nreprillk.
Tudi za nabavo potnega Usta c— (posa) Je naj pripravne je poslati dinarjfr. Dokler namreč potni Hat nI potrjen od ameriškega tmmni«, ne mora potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in petni list se pa lahko pleča tudi s dinarji.
V	Italiji in suadtsm
osami ju —
so veljavne povsem drugačni odredbe ter lab ko Izplačamo dolarja vsakomur do poljubnega zneska, če Je pa namenjen denar le sa potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Is* plačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 70 centov; od $25. naprej po 8%, to Ja po S oente od vaakaca dolarja.
Na aafcanriri aaj be vite ime: Izplačati v ielarjfc.
Ta pristojbina Je veljava* ae dolarska Ispieitla v JogadtftS lm ItsttJL
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Corthadft St., NewYetfcGiy
(Konefc sledi.)
[so bik* izvršene Številne hišne preiskave pri mnogih pristaših Radi-ceve stranke v Cirkvenici.
Železniška nesreča v Sremu.
Dne 15. decembra zjutraj je pri Sremskih Cakoveih osebni vlak ir6il ob te veni i vlak. V lakov od j a je bil ua mestu mrtev, več oseb pa je bilo težko ranjenih.
V Splitu pokončujejo pse in mačke.
Ker je nedavno umrla neka oseba vsled "pasje stekline, je o»beina odredila, tla «e pokončajo vsi psi in mačke brez gospodarja, ki se nahajajo v področju občine ki njene okolice. Doslej je biLo ubitih do 300 psov. I,ov na pse se je razširil i na seLa splitskega okraja, kjer se pokončujejo tudi mačke.
Plen hvarskih ribičev.
. Ko so ribici na dalmatinskem otoku llvaru potegnrJi mm/,:> iz morja. s.o na veliko začudenje našli med ribami tudi človeško glavo in od trupla odtrgano nogo. Doslej identiteto niso mogli <h«gnati.
Tragedija siromaka.
Pred železniško postajo v Slavonskem T>rodu se je ij>ripetil te dni grnljiv in gn zen slučaj. Siromašen delavec Jurij llajdin iz M oraviee v Gorsike>m kotoru je potoval v Zagreb, da si poišče zaslužek. Ker ni imel denarja, da si kupi vozni listek, je na neki manjši p.-staji Ktop.il v osebni vlak. ki je vozil proti Zagrebu ter se skrival pred kondakterjem. Ko je videl, da ne more uiti koiulukterju, je 5-ikočil z vlaka fako nesrečno, da so mu kolesa odrezala obe nogi.
Nenavaden poizkus samomora.
23!etna natakarica Ana Križank'. ki je iz Gradca prišla v Zagreb. si je v poli e ij.sk em zaporu