Požtntoa pfogiffi OgotoVtnT
MariDorslzi
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 164	Maribor, četrtek 23 'ulija 1931
tzhaja rTi^nneclelja m praznikov vsak dan ob 16. uri j ,	Račun pri poštnem ček. M». v Ljubljani it. 11.409
Velja meeečno, prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom
»9UTRA«
| Uredništvo in uprava: Maribor, Alaksandrova osata it. 13
Račun pri poitnam čak. *av. v Ljubljani it. 11.409	I	.	. . ..	'	I	Oglaai	po	tarlfu
Pa 19 Din | Ur«dn. 2440 Uprava 2455 | 0glM>,
i aprojama tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ullei it. 4
Nemčija ne dobi posojila
LONDONSKA KONFERENCA ZAKI JU CENA. - SKRAJNO JALOV REZULTAT ZA NEMČIJO. — ZADOŠČENJE V FRANCIJI.
Akcija za nemške manjšinske šole
Nedavno je bila zaključena dobro organizirana akcija za ustanovitev novih nemških manjšinskih šol na severni meji naše države. Akcija je izhajala iz Zemuua In sicer pod osebnim vodstvom bivšega nemškega poslanka dr. Grassia ter se ]e opirala na znani 145 zakona o narodnih šolah od 5. decembra 1P29, ki določa, da se tahko otvorijo v mestih, kier stanujejo v znatnem številu državljani drugega Jezika, posebni oddelki osnovnih šol »a niihovo deco. V teh oddelkih ne sme biti mani kot 30 otrok. Izjemoma je dovoljena tudi otvoritev oddelkov s 25 učenci, ki pa jo mora dovoliti preje ministrstvo prosvete.
Čeprav pravi zakon jasno, da se nanaša ta ugodnost na mesta, kjer prebivajo državljani drugega jezika v znatnem številu, ga poskušajo Izrabiti pri nas v krajih, kjer sploh ni državljanov tujega jezika, ali pa sa-v neznatnem številu kot je dokazalo podnje ljudsko štetje. Zbrali smo podatke o BfOsilcIh za ustanovitev nemških manjšinskih Sol v Apaški kotlini, Ptuju, Celju, Guštanju Št. Lovrencu na Pohorju ter ugotovili, da skoro polovica prosilcev slovenskega rodu, ki so se pri ljudskem štetju vpisali kot Slovenci. Med njimi so celo osebe, ki ne *najo niti par nemških besed, kakor tudi ne Nihova deca. Jedro teh prosilcev so ljudje, ki so podlegli pred vojno silnemu nemškemu Pritisku ter pozabili svoj materinski jezik in se kot čistokrvni Slovenci opredelili za Nemce, s katerimi nimajo v bistvu ničesar skupnega, najsi navajajo v svojih prošnjah za Ustanovitev nemških manjšinskih šol, da so ^ot državljani Jugoslavije pripadniki nemške iftcije.
V ilustracijo navajamo statistiko prosilcev 'n otrok za prej omenjena mesta. V Apaški kotlini, kjer Ima nemška manjšina *e itak Štiri nižje tečaje manjšinsko šole, s katero so bile celo pravi Nemci popolnoma zadovoljni, zahtevajo prosilci seda! ustanovitev So 5. In 6. tečaja. V ta namen so bili razdeljeni med prosilce litograflrani obrazci prodaj, ki Jih Je bilo treba samo Izpolniti. Zanimivo le pri tem to, da so podpirali akcijo Za ustanovitev novih višjih nemških tečajev na osnovni šoli tudi razni občinski možje, s katerimi je konferlral ptujski odvetniški kon-c'Pilent dr. Thcobald Starki, ki Je Informiral ^iudstvo o potrebi Izrabe čl. 45. zakona o °®novnih šolah v prid okrepitve manjšinskega šolstva. Na podlagi sestavljene liste je' razvldno, da no reflektirajo za ustanovitev Višiih tečajev samo nemški starlšl temveč tl|dl potujčeni Slovenci, ki hočejo premestiti s®daj svojo deco iz slovenskih razredov v Eniške vsporednice.
Dočim je v Apaški kotlini akcija za manj-'ttsku g0ie je nekjfco razumljiva, pa so na-Qri Ptujskih nemčurjev naravnost Izzivanje, red vojno je slove) Ptuj kot nemško me-drj °!avnI ste,)ri nemštva so bili nemški •avni uradniku ki so bili V Ptuju namenoma nemju26"1, PoleR ni,h ,e 1)11 5e mnl odstotek, biji trgovcev In obrtnikov. Vsi drugi so skem°nern®en* Slovenci, ki so podlegli nem-tom Prlti5ku kr z,ltaMi materinščino. Po-ciio tl,e,m^klh so! so vzgojili v Ptuju genera-Jijj, ' j® Prisegla na nemštvo, kljub svo-Pičnim slovet-skim imenom. Mnogi med
LONDON, 23. julija. Vedno bolj je gotovo dejstvo, da bodo v Londonu zbrani predstavniki sedmih sil rešili le vprašanje prve pomoči Nemčiji. Popolna reši-tev vprašanja sanacije nemških financ in gospodarstva pa bo prepuščena kasnejši novi konferenci.
Na včerajšnji plenarni konferenci so bili sprejeti nekateri nujni predlogi, kakor, da se podaljšajo Nemčfti za 3 mesece kratkoročni krediti v višini 250 milijonov funtov sterlingov. S podaljšanjem kratkoročnih kreditov pa bo odposlana v Nemčijo komisija finančnih strokovn!a-kov, ki bo proučila položaj nemškega gospodarstva ter izdelala morda tudi predloge za bodočo konferenco.
Jedro vseh razgovorov je vprašanje, kako naj bi se obnovilo zaupanje v nemško gospodarstvo in premostila nasprot-stva med Nemčijo in Francijo. V zvezi $ tem so se vršili včeraj dolgotrajni razgovori med Briandom in dr. Curtiusom, ki sta nadaljevala v Parizu začeta pogajanja.
Potek londonskih pogajanj presoja sve tovna javnost zelo različno. V Nemčiji so močno razočarani ter je postalo pisarne tiska precej skeptično. Prevladuje prepričanje, da potekajo pogajanja prepočasi in da daleko ne bodo zalegla v tisti meri, kakor je bilo prvotno menleno. Angleški listi so malo bolj optimistični in napovedujejo, da bo londonska konferenca Ysal začasno olajšala težak položaj Nemčije. Precej ostre strune pa ubira pariški tisk, ki protestira proti Izsiljevanju finančne pomoči na račun Francbe In proti prepočasnemu tempu pogafanj. Nekateri listi celo trdijo, da je bila konferenca v Londonu preuraaena in da so prišli na njo delesrati sploh nepripravljeni. Izmed vseh prizadetih držav je prišla v London z dejanskim in takoj izvedljivim načrtom za finančno pomoč samo Francija.
LONDON, 23. julija. Na današnji plenarni se!i bodo izvršeni zadnji sklepi o finančni pomoči Nemčiji. Jasno je, da se le velikopotezna akcija na korist okrepitvi nemških financ popolnoma izjalovila. Nemčija ne dobi velikega, tako nuji o potrebnega in zaželjenega posojila. Londonska konferenca se Je omejila zgolj na to, da prepreči poslabšanje finančne krize v Nemčiji, dočlm do rešitve glavnega problema ni prišlo.
Glavn) sklep konference bo, da bo m!n’strska konferenca priporočila tako
reparacfiSkl bank) kakor tud] emisijskim bankam interesiranih držav, da naj Nem čijl izdanih kreditov ne umaknejo, ker nudita nemška diskontna banka in Industrija zadostno jamstvo za kredite, plasirane v Nemčiji.
Na predlog Nemčije bo v kratkem sestavljen odbor finančnih strokovnjakom, Vi bo nekak posvetovalni organ nemške državne vlade, Ta odbor bo obstojal iz 'astopnika angleške državne banke Pra-gua, ravnatelja Iste banke Roberta Cin-derleya in švedskega bankirja Wollen-berga. Konferenca bo s tem danes zavlečena in se bo na*brže sestala vnovič
LONDON, 23. julija. (Ob 12.3U). Ministrski predsednik, Macdonald je pravkar s k.atkim govorom zakliučil londonsko konferenco. Udeleženci konference odpotujejo že popoldne iz Londona. Rezultat konference je smatrati kot negativen.
.7.R1Z, 23. julija. Vse francosko ča--.-•cip prpz razPke 'e zadovoljno * rezultatom londonske konference. »Francoski narod«, pravi »Matin«, je dobil z negativnim zadržanjem Lavala in njegovih sotrudnikov popolno zadoščenje.
BERLIN, 23. julija. Nemško časopisje izraža neprikrito nezadovoljstvo s poio-žl' ri, ki je nastal po zaključku londonska konference. Uspeh je daleč za pričakovanjem. Listi zavračalo glavno krivdo, da je bil program koherence zmanjšan, predvsem na Francoze.
VVASHINGTON, 23. julija. Državni tajnik Stimson je felefonlčno sporočil predsedniku Hoovru, da morejo biti Zedinjene države z rezultatom londonske
'eseni, ako bi se sedaj sklenjeni ukrepi v zaščito nemškega gospodarstva izka-1 konference zadovoljne, z- li kot nezadostni.
Dve smrtni obsodbi v Beogradu
DRŽAVNO SODIŠČE ZA ZAŠČITO D 7ŽAVE JE DAVI PROGLASILO RAZ-V PROCESU PROTI MU CEM ŽUPANA BERIČA O GRADIŠKI.
BEOGRAD, 23. julija. Državno sodišče za zaščito države je davi ob 11. razglasilo razsodbo v procesu proti obtožencem, ki so bili obtoženi, da so svoječas-no umorili župana Andreja Beriča iz Gradiške ter izvršili številne druge aten tate In teroristična dejanja proti sedanjemu režimu.
Obsojeni so bili:
V smrt na vešallh: Ivan Ljeva^ovlč starejši in Ivan Rosič in se izvrši smrtna kazen najprej nad Rosičem, nato pa nad
Ljevakovlčem.
Na 15 let ječe Ivan Lievakovič mlajši na 10 let Ivan Šaup, na 3 leta Ivan Jelič in Andrej Mulb, na 2 leti Stjepan Ra-pac in Peter Nožarlč, na 6 mesecev Ignacij TerihaJ.
Oproščeni so bili Adolf Petranov, Fran Tušakovič in Mile Lukač. Rodbini umorjenega župana Beriča je bila priznana odškodnina v znesku m.m\ Din, ki jo morajo plačati Lievakovič starejši in mlajši in Ivan Rosič,
Spopadi z bolgarskimi četnik’
BEOGRAD, 23. julija. Bolgarska ko-mitaša, ki se jima je po spopadu z našimi orožniki v noči od 19. na 20. t. m. pri vasi Prevalkl posrečilo pobegniti proti meji, dočim sta bila ostala dva niihova tovariša v boju ubita, sta zašla včeraj v bližini bolgarske meje pri Besni Kobili z zasedo. V ponovnem spopadu z našimi orožniki je bil ubit še eden od komitašev. Skoro istočasno je neznan oboroženec zadel pri Kumano-vem na našo orožniško patruljo. Ko so ga pozvali, da naj obstane, je pričel s samokresom streljati na našo patruljo ki je takgj odgovorila in ga z več streli ubila. Pri mrtvecu so našli 2 samokresa,
2 patronska zaboia z municijo, nedaleč od kraja, kjer je padel, pa še 3 bombe, sanitetni materija! in prazen zavitek. Preiskava je dognala, da so vsi ti dogodki v zvezi z akcijo, ki je bila organizirana v inozemstvu,
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenju danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanie v trebušnili organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnavo »Franz Josefova voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh ekamah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
temi ponemčenimi Slovenci so se udeležili koroških bojev na strani koroških Nemcev. Pred vojno niso imeli narodno zavedni Slovenci v Ptuju, čeprav jih je bilo več kot ena tretjina ptujskega prebivalstva, niti ene slovenske Šole. Po prevratu so pravi Nemci izginili iz Ptuja, ostalo je samo nekaj družin in pa naši ponemčenci, ki so se šele PO nekaj letih zopet organizirali ter pričeli s svojim škodljivim rovarjenjem, katerega posledice so se pokazale posebno pri raznih volitvah, ko so volile nemške zastopnike občine s čisto slovenskim prebivalstvom, kot Nova cerkev v Halozah in 5t. Vid pod' Ptujem. Sedaj poskušajo udariti te izgubljene duše Ptuju pečat mesta z narodno manj šlno potom manjšinske šole. V ta namen so razvili silno osebno agitacijo, pri kateri niso zanemarili niti enega siedstva ter srečno zbrali 35 otrok, od katerih pa je po zadnjem
ljudskem štetiu 21 res Nemcev, 13 pa Jugo-slovenov in 1 tuj državljan.
Sličen je položaj v Celju, kier drži poslednje ostanke nemštva tainošnia Industrija. Za manjšinsko šolo se }c priglasilo 33 prosilcev. Od tega je 22 Nemcev. 7 Jugoslovanov, drugi pa so tuji državljani ali pa ljudje, ki stanujejo izven okoliša celjskega šolskega sveta.
V Guštanju je zbral posestnik Ossiander, česar sinova sta oplirala za Avstrijo s pomočjo čistokrvnega Slovenca škofa 17 podpisnikov prošnje za ustanovitev manjšinske šole. Od teh 17 podpisnikov pa se je 10 oseb vpisalo pri zadnjem ljudskem štetju za Slovence.
Še večje je razmerje slovenskih podpisnikov v Št. Lovrencu na Pohorju, kjer je bilo vloženih 21 prošenj za 32 otrok. Od tega je 18 podpisnikov Nemcey, med n’’'mi ljud'e, ki
ne znajo niti par besed nemško. Med vsemi 32 za nemško šolo priglašenimi otroci st« resnično nemškega pokolenja samo en deček in ena deklica!
Toliko o akciji za nemško manjšinsko šolstvo, ki naj bi ohranila nemštvu nam odtujeno deco starišev, ki so pozabili na svo] rod pod vplivom germanizacije našega življa. Odločitev v posameznih slučajih Je prepuščena kompetentnim faktorjem, ki bodo Pač morali upoštevati naše posebne prilike, katere se bistveno razlikujejo od položaja v Vojvodini, kjer prebivajo nemške manjšine v resnici kompaktno naseljene.
Poraja pa se nam ob tej priliki trpko vprašanje, kdaj bodo dali avstrijski Nemci našim koroškim Slovencem vsaj trohico manjšinskega šolstva, za katero se bore zastonj že desetletje.
c c e R N 1 K
SOHEOfli ■■■ISUKSSS^-a
Po Dolenjskem Krasu v Cabar
PO ŠTRIKIH NA TRAVNO GORO. - NEPOTREBNA NOČNA EKSKURZIJA. - SREČNA REŠITEV IZ ZAGATE.
III.
Vidno vzradoščen nas je spremljal gostilničar Fajdiga. Ali je to njegovo veselje provzročilo dejstvo, da je v nas dobil zopet po dolgem času goste, ali pa svidenje po dolgih letih z mojim prijateljem sopotnikom, ki je imel menda dobro poznanstvo z vsemi gostilničarji v dolini, nisem mogel ugotoviti. Sedli smo na odprto verando in midva sVa se najpreje zavarovala proti prehladu še po zastareli turistovski navadi — s Šilcem brinovčka.
Na Fajdigovi verandi je bilo prav prijetno počivati. Solnce je bilo že zašlo za Veliko goro, iz katere je zdaj' pa zdaj zapihljal hladilni vetrič. Cviček s sifonom je bil docela znosljiv, posebno za naju, ker sva hotela nadomestiti od Ribnice do Nove Štifte nastalo zgubo na kurivu. Zakaj po Štrikih pojde neki s polno paro, kakor so zatrjevali oni, katerim je bila ta pot že znana.
O teh Štrikih sem dobil že preie reš-pekt predno sem jih videl. Vsak je pr,-poročal to pešpot, ki je mnogo krajša od vozne ceste preko Sodražice. Že ime samo me je plašilo. Vsakdo pa je še pristavil, češ, da je pot zelo »huda«. Edina tolažba zame je bila, ko sem povsod čul, da ti nesrečni »štrikl« niso ravno predolgi. Na vsak način bi bil že za dne rad preko teh nesrečnih »štrikov«, da bi mi morda ne bilo potrebno še ponoči bingljati na nj’h. In če sem primerjal približno pezo svojega prijatelja ter si zamišljal navadne »štrike«, in njih trpežuost, sem imel resne Strahe, da se bodo ti »štriki« pod njegovo težo — utrgali in moj pr;jate'j se zopet nehote privali naravnost v Fajdigovo gostilno ter zopet zahteva ši!ce brinjevčka s špiritom, da se zavaruje po tsko naporni turi proti prehladu.
Seveda sem postal v tjak|Ofi^kem položaju nestrpen in silil na odhod. Slednjič sem vendarle uspel. Oprtala sva nahrbtnike, se poslovila in odšla san; naravnost proti — Štrikom. Najin tovariš spremljevalec se je vrnil v Ribnico, midva pa sva se vzpenjala izprva po ?r> jetni vozni poti med zelenim bukovjem višje in višje. Že po kratki hoji dospeva do zadnjih dveh siromašnih koč. Pred eno je sedela mlada mati, zibala roka in delala »siiho robo« — kuhalnice. Pri kočah pa se je nehala vozna pot. Naprej je vodila le jako strma in vijugasta pešpot, vsa prepletena s koreninami, da si moral res paziti, kam si stopil, ker se ti je sicer lahko noga zapletla med koreni j in si telebnil kakor si dolg in širok. Seda^ se mi je še-le posvetilo v glavi. Torej to križem kražem prepuščeno koreni-novje, to so torej — »štriki«, ki so mi preje delali preglavico. Pri srcu mi ie, o-stwii» dokaj lažje po tej jezikoslovni ugotovitvi.
Kljub večernemu hladu in počasni hoji sva na Štrikih destilirala ves Fajdigov cviček z binovčkom vred In dodala še dokaj stare lastne zaloge. Na Štrikih sva srečala moža srednjih let, ki je šel v doli. in vlekel za seboj dolgo okleščeno smrekovo vejo.
— No, vi ste pa praktični, ker ste se kar oskrbeli z drvmi, ga ogovoriva.
— Pobral sem vejo, da me preveč ne žene navzdol.
— Prav umestna in dobra zavora, sva si mislila, ko sva videla, kako si znajo priprosti ljudje pomagati.
. Po pičli uri hoda prideva na manjšo l®9?- se je pridružila najina pešpot slabemu in po deževju razdrtemu kolovozu. Obe sta zavili na desno. Od njih pa se ie odcepila preko jase ozka sveža stezica na levo. Jaz sem za to, da kre neva po stari in izhojeni poti na desno, on pa da jo ubereva po stezici na levo. Obve jala je seveda njegova, ker je hodil ?e Pred dvajsetimi leti po teh krajih, do-čim so bili meni docela nepoznani
Solnce je že zašlo tudi ria gori’ in na zemljo je legel mrak, ko sva krenila z ravnice zopet v strmino ter se vzpemala višje in višje. Ker bi bila rada vsaj že v mraku zagtodala cilj današnjega pota, oskrbnikovo hišo na Travni gori, 7,am sva pospešila korake kolikor se je pač dalo, da je zopet nama lil pot v curkih. A steze je bilo vedno manj in manj. Še le precej visoko prideva do poseke ter sva
se uverila, da sva — zašla. Tista steza namreč ni bila prava pot, ampak je slu žila le drvarjem, ki so tod podirali les. Zdaj je steze popolnoma zmanjkalo. Nazaj je bilo predaleč, nastajala je tema, in kaj sva hotela drugega kakor kreniti na desno med grmovjem in robidovjem v nadi, da zadeneva pravo pot.
Po daljšem tavanju prideva res na dokaj izvoženo pot. Pošteno sva si oddahnila, češ, da sva sedaj brez skrbi in morava priti v najkrajšem času na cilj. Pri tem pa sva že ustrelila brez revolverja drugega kapitalnega kozla. Po kolovoz nici sva krenila zopet na levo — zdaj menda po moji zaslugi — mesto nazaj na desno.
Pa hodiva in hodiva, a poti noče biti konca, in o oskrbovališču ni duha ne sluha, kljub temu, da bi že zdavnaj morala biti tam. Zato hitiva, da. naju ne zajame popolna tema. Precej daleč vidiva pred seboj nekaj koči podobnega, ki se dviga v nejasnih obrisih med redkimi smrekami. Zato pospešiva korake kar preko hlo dov, ki so ležali na poti in ob poti. Že misliva, da sva na cilju, ko se uveriva, da to ni koča, ampak — zložen obtesan les.
Kaj sedaj? Moj prijatelj vzame žepno e ektrično svetiljko — tudi s to se je bil preskrbel v Ljubljani — ter išče izhoda Kmalu najde dokaj izhojeno stezo, . ki je vodila zopet na levo. Greva nekaj ča sa po nji vedno bolj navkreber, a steze na novi poseki zopet zmanjka. Ni kazalo drugega nego, da se vrneva zopet na ko. lovoz.
Pa sva začela ugibati, kaj bi bilo naj-umestnejše. Jaz sem bil zato, da si kar tam napraviva ogenj in počakava dne^ va. On pa je bil odločno za to, da greva nazaj makari zopet po Štrikih prav do
— Fajdigovega cvička. In res sva nad3 Ijevala pot v gluhi in nemi letni noči na zaj z električno svetiljko v roki. Tu pa tam sem jaz zahopal ali pa zavriskal, da bi se nama odzval kak glas. A moji glasovi so se zgubili v noč celo brez 'ust nega odmeva. Kljub temu sem od časa do časa ponavljal vriskanje. Res so se nekje daleč pred nama oglasili psi s svojim lajanjem. Sama izprva nisva vedela. Pa kmalu sva se uverila. da je resnica. Seveda je nama to odkritje pospešilo korake. Lajanje je bito vedno bližje in bližje. Že sva ga čula prav blizu na levo. Prideva na križpotje. Tam stoji kapelica.
— Zdaj sva pa že rešena, se izvije moiemu izmučenemu prijatelju.
Še par streljajev na levo in že stojiva pred dokaj velikim posloptom. Posvetiva s svetiljko in čitava: Travna gora — gostilna in prenočišče.
— Hva’a Bogu! in jo zavijeva noter. Kljub pozni nočni uri — proti enajstim
— so bili ljudje še pokonci.
Važne izpremembe zakona o srednjih šolah.
»Službene Novine« so pravkar objavile zakon o važnih izpremembah dosedanjega zakona o srednjih šolah v naši državi. Glavne izpremembe so: Stroške za zgradbo srednješolskih poslopij, za njih vzdrževanje in popravilo nosijo banovine. Šolsko leto se prične s 1. septembrom z vpisom v vse razjede in traja do 31. avgusta. Od 24. avgusta do
1. septembra se morajo izvršiti nak-
nadni in ponavljalni izpiti, redna preda-
\ inja pa prično 10. septembra, v šolah z več kakor 16 oddelki pa 14. septembra Predavanja končajo na srednjih šolah 6. juni'a, na nepopolnih 15. junija. V
4. in 8. razredu traja redni pouk do 15. maja. Šolsko leto se deli v dve polletji. Prvo traja do 22. decembra, drugo, pa do konca šolskega leta. Velike počitnice trajajo od 29. junija do 23. avgusta, U-čenci sredmlh šol smejo biti člani Sokola in Ferhalnega saveza, izven šole pa so lahko člani verskih organizacij svoje \erike zajednlce. —
Srečke za III. razred državne razredne loterije
so prispele in jih Igralci lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večernlka« v Mi-riboni.
Mariborski	in
Smrtna nesreča u Zrkoucah pri Pobrežju
Včeraj dopoldne se je pripetila v Zrkovcih tragična nesreča, ki je zahtevala življenje mladega človeka. V neki tamo-šnji gramozni jami je 17!etni ključavničarski pomočnik Avgust Pogratinšek kopal pesek. Nenadoma se je med delom vsul nanj težak plaz peska in ga tako zasul, da je molel samo konec nog iz njega. Ker Pogratinška opoldne ni bilo h kosilu, ga je prišel njegov brat klicat. Na svoje veliko presenečenje pa je opazil, da se je zgodila njegovemu bratu težka nesreča. Z največjo naglico je pričel odkopavati pesek, da bi rešil svojega brata, a bilo je že prepozno. Nesrečneža je namreč med tem peščeni plaz že zadušil in je bil mrtev. Nesreča se je pripetila kmalu po 9. uri dopoldne. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico v Mar. Brezje, odkoder se bo vršil jutri pogreb.
Občinski svet mariborski
bo imel svojo prihodnjo javno sejo v četrtek, dne 6. avgusta, ob 18. uri, v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. — ,
Ogenj v Makolah.
Nekako ob pol 10. je v torek skozi Poljčane rezko zatrobila gasilna tromba naznanjajoč nesrečo in poživljajoč na po-tnoč. Kmalu smo doznali, da gori v poldrugo uro oddaljenih Makolah. Poljčan-ski gasilci so kot bi trenil odbrneli izpred Gasilnega doma z lastnim avtomobilom in motorko na kraj požara. Ogenj ■fc zajel posestvo gospodarja Jožefa Koseča v Stranjskih Makolah. Družina :e bila v Času nesreče razen babice zaposlena z delom na njivi. Takoj so z ostalimi sosedi pritekli reševati kar se je dalo: živino, pohištvo i. dr. Hlevu samemu ni bilo več'pomoči, zgorel je do tal. Z njim vred tudi vsa krma, žito, lepa stiskalnica itd. Gašenje je bilo silno težko, ker. v.bližini ni bilo vode in bi prav gotovo zgorel tudi 'kake 3 m od hleva oddaljena še nova hiša, da niso tedaj stopili v akcijo vrli gasilci, ki so ogenj v kratkem času zadušili. Pretila je nevarnost, da zgori cela vas, kajti bilo je vetreno in stoje hiše v tem kotu — sko-ro vse s slamnato streho — tesno druga tik druge. Kako je nastal požar, še ni pojasnjeno. Sumi pa se, da je bil iz ma-ščeva'nosti podtaknjen.
Adresar mesta Maribora
z novim mestnim načrtom je ravnokar izšel v samozaložbi Podravske tiskarne preje »Ažbe«, Gregorčičeva ulica 6, tel. 2033. Cena Din 47. Istotam se prodaja o posamezni načrti mesta Maribora v merilu 70x50 cm za ceno Din 10. Vsakomur v lastno korist se priporoča, da takoj naroči že dolgo močno pogrešani adresar, ki je neobhodno potreben za vse.
Farna cerkev v Rušah
dobi v kratkem nove zvonove, ki jih je vli.a I. Mariborska zvonarna. last g. inž. Lenhardta.
Rekurz proti zavrnjen! pritožbi.
Včeraj smo poročali, da je mariborska mestna občina zavrnila ugovor proti veljavnosti zadnjega občnega zbora Gre-mija trgovcev v Mariboru, katerega je vložilo več trgovcev. Kakor nam sedaj poročajo interesenti, bodo proti tej zavrnitvi vložili rekurz na bansko upravo v Ljubljani. —
Meddržavna šahovska olimpijada v Pragi.
V 14. kolu Jugoslavija:Švica je dr. V.dmar porazil Jonerja, Pirc je remiziral .s Zimmermannom. Končni rezultat 2 in pol: pol. — V 15. kolu je končala tekma Jugoslavija:Španiia 2:0 (2). Dr. Vidmar je premagal Golmayo, Pirc pa So-lerja. Partiji dr. Asta!oš:Vilarbedo in Koenig:Sans pa sta bili prekinjeni. Sta-nje po^ 15. kolu je sledeče: Češkoslovaška j*7ftaf	Avstrija	37	(2),	Amerika
in Poljska 37 (J), Letonska 35 in pol Čl). Jugoslavija in Nemčija 34 (3). Švedska 34 (2) itd. -
Aretacije.
Janše Rozalija je bi'a aretirana zaradi prepovedanega povratka in S. Terezija zaradi nedostojiiega vedenja. —
Revizija socialnega zavarovanja.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Marko Kostrenčič, je spre jel dopisnika »Novosti« in mu dal daljšo izjavo o delu za revizijo našega socialnega zavarovanja. V ta namen so bile izvršene tudi spremembe v osrednjem vodstvu okrožnega urada za zavarovanje delavstva. Prej ko se bo pričelo z definitivno revizijo delavskega zavarovanja, bodo zaslišani tako delodajalci in delojemalci, da se bo kar najbolj lahko zadovoljilo upravičenim zahtevam enih; kakor drugih. Vlada razmišlja o izpopolnitvi socialnega zavarovanja z uvedbo zavarovanja za slučaj delanezmožnosti, starosti in smrti. Gledala pa bo tudi na to, da se izvede čim večja dekoncentracija. — Izginila ie
5S!etna Roškar Elizabeta, služkinja. Ker e bila zadnje dni zelo otožna in sicer iz strahu, da bo izgubila službo, v kateri ;e bila že 12 let, ni izključeno, da si je storila kaj zlega. Oblečena je v črno obleko. sivo ruto in je imela visoke črne čevlje na zadrgo. Lasje so ji že močno posiveli. Kdor bi vedel kaj o ujej, naj to avi bratu Roškarju Francu, stogi na lil. deški ljudski šoli na Ruški cesti.
Hud pretep v Vetrinjski ulici.
Snoči, okoli 20. ure, se je zbrala v Ve-tr.njski ulici velika množica Ijud<, ki so pozorno sledili nenavadnemu prizoru na dvorišču neke tamošuje gostilne, kjer so se štirje možje pretepava'! med truščem in vpitjem na mrtvo ime. Pretepači so bili bratje Matija, Blaž in Jože Kbek, rodom iz Rogaške Slattoe, ki se preživljajo z raznimi deli. Pri plačilu so se sprli z natakarico Heleno Peterličevo ter odrekli plačilo 50 par za neko žemljo, katero je eden od njih pojedel pri pljučkah. Ko je natakarica vztratola pri zahtevi, da naj žemljo plačajo, je pričel starejši brat Joža razbijati ter se pridušati. Natakarica je prosila gospodinjo Marijo Nekre-povo, naj posreduje in pomiri razjarjene brate. Ni pa še dobro odmaknila glavo od line v kuhinjo, ko je vrgel proti n'ej Jože Kitak politerskl kozarec ter ubil šk po in kozarec. Med tem je pritekla v sobe tudi gospa Nekrepova, katero pa je udaril z vso silo po desnem licu Kitak Jože. Ogroženi soprogi je pritekel na pomoč g. Alojz Nekrep, proti kateremu pa je skočil nasproti eden od bratov z odprtim nožem ter zamahnil z njim proti n,emu ter mu prerezal suknjič. Pripiso-yat: je le slučaju, da ni bil sunek z nožem usoden. Po pretepu v gostilniških prostorih so odšli vsi trije bratje na dvorišče, kjer je priskočil na pomoč Alojzu Nekrepu hlapec Podgoršek, in ga brani’ Pred podivjanimi brati. Na poziv nekega pasanta je prihitel na kraj pretepa tudi stražnik Hren Ciril in poskuša! aretirati : .jhujšega razgrajača Matijo Kiteka. Ta pa se mu je postavil po robu in mu hotel i--žgati pendrek. Stražniku je pomagal šci-r Pičečnik Josip, ki je podrl Matijo na tla, kjer ga je stražnik nato uklenil. Ostala dva brata pa je ukrotil stražnik Gi lun Franc, ki je potem vse tri brate pripe'jal na policijo. Tam se je izkazalo, da sta Jože in Matija Kitek tako potolčena po glavi, da so ju morali prepeljati na r-čltoi oddelek, kjer so ju obvezali in z -ešilnim avtomobilom prepeljali v botoi-•o, dočim je romal Matija v zapor, kjer bo počakal svoja vročekrvna brata.
Cvetoče orhideje v Mariboru.
Skrivnostna kraljica tropskih pragozdov, aristokratinja med rožami, ena največjih vrtnarskih redkosti, se je letos bo gato razcvetela tudi v našem Mariboru in sicer v cvetličnjakih vrtnarskega podjetja »Vrt« Džamonia i drug. Nekaj posebno lepih primerkov je razstavljeno v 1/tožbi prodajalne podjetja — v Gosposki ul. 37. Ljubitelji rož naj ne zamudijo redko nrložnost, da si iih ogledajo.—
Moško kolo, znamke »Rekord«, š*- 1274563 je bilo včeraj ukradeno pred trgovino v Ulici 10. oktobra. Srednje u-hranjeno, deloma modro pleskano. Svari se pred nakupom. —
Dr. Jože Sekulfr se je vrnil z dopusta in zopet redno ordl-nira, dop. 8.-9., pop. 1414.—15,
Streljanje na leteče golobe priredi podružnica Maribor Slov. lovskega društva v soboto (ne v nede'to) °b 16. uri na .vojaškem strelišču v Radvanju.
Is življenja diktatorja Stalina
NEKDANJI BEGOSLOVEC IN REVOLUCIJONAR.
Pred nekaj dnevi je izšla knjiga Stalinovega dolgoletnega osebnega prijatelja Essad beja o preteklosti današnjega neomejenega diktatorja Rusije. Knjiga je Pisana v obliki biografskega romana !n nadvse zanimiva. Obširno opisuje Džu-gašvilijevo mladost v krogu njegove rodbine, ki ji je načeljeval pobožni oče, ki te gojil edino željo, da bi postal Džu-gašvili — poznejši Stalin, svečenik
Stalin je vstopil v vrste socijalnih revolucionarjev v burnem letu 1908, ko je Študiral v bogoslovskem seminišču. Ta-Vat je zbral okoli sebe krožek bogoslovcev, ki so ponoči študirali in raz-Pravljali okoli njegove postelje v svitu brleče sveče, namesto o cerkvenih dogmah in sv. pismu, Marksove in Engelsove spise. Za krožek pa je kmalu zvede-k carska policija, ki je vdrla v semenišče in našla pri hišni rreiskavi v Stalinovi sobi cele kupe revolucijonarnih letakov in pozivov k javnemu uporu. Stalin je bil izključen iz semenišča. Na dan Izključitve pa je dobil voditelj bogoslovja Stalinovo pismo, v katerem mu ie izdal vsa imena svojih mladih in pobožnih sokrivcev. To izdajstvo je mlade revolucionarje strašno zabolelo in razjarilo.- Ko so ga pozvali pred revolucionarno sodišče za vzdrže\anje discipline V stranki, je mirne duše priznal svoje •zdajstvo. Opravičil pa ga je s tem, da ie hotel na ta način pr» ečiti svoj m 1'iijateljem iz semenišča \ 'op v cerkev, kjer bi se kmalu odtujili revolucionarnemu pokretu ter se predali cerkvi
vladi. S tem, da so bili izključeni, kakor on sam iz bogoslovja, so ohranjeni stranki in revoluciji. Po tem zagovoru je sodišče odobrilo prvo Stalinovo izdajstvo.
Sedanje Stalinovo življenje pa naliči povsfem življenju kakega puščavnika. N ,govo stalno bivališče je vas Gorkij v okolici Moskve. Tam živi docela osamljen in je le redkokdo tako srečen, da je že prestopil prag njegove hiše. Okoli h - je nameščenih 15 najbolj zaneslnvih agentov GPU, dočim je vas polna rdečih vojakov. Ta garda sestoji iz volnikov ^Znih kavkaških gorskih rdečih polkov, ki jih je Stalin sam osebno izbral za
svojo telesno stražo. Vojniki so mu vdani na življenje in smrt. Vsako jutro se odpelje iz te hiše v krasnem, toda z jeklenimi ploščami okloplienem dragocenem Rolls-Royse avtomobilom v spremstvu treh agentov. Avtomobil vozi sleherni dan po drugih moskovskih ulicah, ki jih zastražijo šele zadnji trenutek pred Stalinovim prihodom leteči odredi GPU. Ker pa je kljub temu verjetnost, da bi atentatorjem prej ali slej uspelo, da izvedejo atentat na ta avtomobil, je naročil Stalin še pet popolnoma slično zgrajenih oklopnih avtomobilov, ki vozijo vsi ob istem času po moskovskih ulicah proti Kremlju, tako da nihče ne ve, v katerem se pravzaprav vozi v resnici Stalin.
V Kremlju ostane Stalin cel dan, kjer nepretrgoma dela v prepričanju, da je on poslednji boliševik in da bi bil danes v Rusiji komunizem izgubljen, če bi padel on. Za zasebno Življenje skoro nima časa. V kolikor ga pa živi, je to povsem na azijatski način. Svoje dni je bil poročen, žena pa mu je kmalu umrla ter mu zapustila sina. Dolgo se ni v drugič poročil, dokler ni našel kot 501etni mož 151etno kavkaško deklico Nadju Alelujo, ki mu je brezmejno vdana, godila mu je že dva otroka, vendar pa’je ne poznajo niti najbližji Stalinovi sodelavci, ker jo po orientalskem običaju skriva pred pogledi drugih mož.
Osebnih priiateljev Stalin nima več, ker ga je skoro večina že izdala. V kolikor niso postali izdajalci, pa jih je Sta-'in sam odbil, ker je postal skrajno nezaupljiv. Zanaša se samo na svojo moč in pa v tehtnost raznih dokumentov in arhivov caristične policije, ki je vodila nad vse točen pregled vseh pred in medvojnih grehov raznih boHeviških prvakov. Brskan.e po teh arhivih je njegova edina zabava. Zna jih pa tudi spretno izkoriščati in je moral že marsikateri boljševiški prvak utihniti, čim mu je pokazal te akte, ko se je pričel upirati proti Stalinovi samovladi. Razum’jivo pa je, da ie Stalin lastnoročno uničil vse akte, ki bi jih lahko kdo izrabil proti njemu samemu.
Zgodbe o mellonu
Ime ameriškega finančnega ministra, ki je eden najbogate'jših Američanov, je Postalo po pariških pogajanjih za odložitev reparacijskih plačil znano v zadnjem kotičku Evrope. Mellon ni samo sijajen finančnik ter zgolj posloven človek, ne-£o tudi velik prijatelj slikarske umetnosti. Tako je posestnik ene na j večjih ameriških zbirk slik evropskih slikarjev, ki jo še vedno izpopolnjuje. Pri prejšnjih njegovih posetih v Evropi je Mellon prebil skoro ves prosti čas v raznih slikarskih galerijah, ali pa razgovorih s prodajalci slik. To pot pa ni imel za slike prav nič časa, kar so z žalostnim srcem ugotovili tudi razni trgovci slik, ki so zastonj oblegali s svojimi ponudbami hotel, kjer se je nastanil Mellon.
Pariški listi poročajo, da Mellon še ni Pokusil kapljice vina, odkar je v Evropi, najsi je načelen nasprotnik prohibicije. Na ta način hoče dokazati, da izpolnjuje kot član ameriške vlade prohibicijski zakon tudi v Evropi. Tembolj pa se posveča kajenju. Vedno kadi neke posebne cigarete, katere izdelujejo nalašč samo &>nj. Med diplomatskimi in finančnimi Pogajanji kadi tako strastno, da je često °vit kar v oblake dima.
Mellon pa slovi tudi po svoji prislovični raztresenosti. Tako se je že ponovno zgodi'0, da je pozabil priti pravočasno °a se:o in sicer zato, ker je pritekel na-ftio en dan prezgodaj in mislil potem, da Jo je že odpravil.
••Zeppeiinoua** ?r> , maligino-ua“ očpraua proti tečaju
, V soboto, 18. julija, je zapustil med po-t°P°v znani ruski ledolomilec Waligin« luko v Arhangelsku ter se od avil na ve'iko znanstveno in tur**1 V JI pdpravo v Severno ledeno mo> ■ »_r ,nja »Maliglna« je v zvezi s poletom Kopiova »Graf Zeppelin« proti Sever-
nemu tečaju, za katero se vrše poslednje priprave. Ledolomilcu poveljuje kapetan Certerkov, ki ga spremlja polarni raziskovalec, profesor Wiese. Vzel je smer proti Franc Jožefovi zemlji, kjer bo obiskal prezimovališče v Tihaiskem zalivu. Obkrožil bo tudi otok prestolonaslednika Rudolfa, kjer je mogoče pristal s svojim letalom izginuli raziskovalec Severnega in Južnega teča'a Amundsen, kot domneva Američan Peal.
»Maligin« se bo na svoji poti proti severu sestal najbrže z »Zeppelinom« nekje v okolici Franc Jožefove zemlje, kjer bo spreje' od zrakoplova pošto in morda tudi še kakega potnika. Za olajšame določitve položaja, kjer se bo nahajal, bo spustil »Maligin« v zrak velik privezani zrakoplov, ki je opremljen s posebnimi zrcali, da bo viden do 60 kilometrov daleč. Za pristanek zrakoplova bodo mornarji priredili tudi posebno sidro na ledu, na katerega bodo pritrdili »Zeppelin«. V slučaju srečanja na odprtem in nezamrznje-nem morju pa bo pristal zračni orjak kar na vodi, kot je storil zadnjič na Bodenskem jezeru.
Tudi motiv samomora.
Kakor poročajo madžarski listi, sta skoči!a na Blatnem jezeru iz male jadrnice arhitekt Darvas in njegova žena v vodo in se vtopila. Oba samomorilca sta bila tesno objeta. Iz poslovilnih pisem je razvidno, da sta se odločila za Obupni korak, ker je bil njun zakon brez otrok
Izropana tovarna.
V Miškolcu so odpeljali neznani tatovi z avtomobil vse stroje ter opravo neke opekarne, ki je ustavila zaradi gospodarske krize obratovanje. Tatovi so odpeljali stroje in opravo v budimpeštansko okolico, kjer so vse prodali /a mal denar nekemu podjetniku, ki je z njo opremil svojo malo opekarno.
Sokolstvo
Sokolsko prirečiteu na Keblju na Pohorju
Sokolska ide;a ima v zadnjem letu povsod in tako tudi v Dravinjskem sokolskem okrožju zaznamovati ogromen korak naprej. Sledeč kraljevi želji, da prodre SKJ v zadnjo vas in v zadnjo gorsko naselbino, so stari sokolski delavci ustanovili lani tudi Sokolsko četo na Keblju, ki ima pod vodstvom požrtvovalnega in delavnega šol. upravitelja br. starešine Pavliča in njegove zakonske družice, ki je tajnica čete, pokazati izredno lepe uspehe. Ni bilo letos še sokolske prireditve, katere se ne bi udeležili tudi naši vrli četniki z zelenega Pohorja.
Preteklo nedeljo pa so se fantje postavili doma, ko so ob priliki žegnanja na Keblju priredili svoj telovadni nastop na okusno prirejenem telovadišču pri šoli. Telovadnemu nastopu je prisostvovalo veliko domačega ljudstva, prišli pa so tudi kmetje in kmetice od daleč, da vi-diio prvič v življenju sokolski nastop. Nastopa se je udeležila tudi agilna sosednja soko'ska četa Tinje pod vodstvom br. Tomažiča. Tamburaški zbor te čete pa je obenem sodeloval pri javni telovadbi. Nastopili so sledeči oddelki: ženska deca iz Oplotnice z vajami z obročki, Člani in članice iz Oplotnice in Konj e s prostimi vajami, moški naraščaj \z Konjic in Oplotnic«, dani iz Oplotnice na bradlji in na drogu, četniki iz Tinja s predpisanimi prostimi vajami. Posebno točko je tvorila orodna telovadba naraščaja in članov čete Kebelj, kjer so zlasti naraščajniki vzbujali z lepimi in sigurnimi vajami na orodju občudovanje vseh gledalcev. Storila bi se krivica, če bi se dalo glevJe nastopa kakšnemu oddelku prednost. Nastop je bil izredno lep, disci-oliniran in je pokazal neverjeten napredek, zlasti četnikov.
Po končani telovadbi je v imenu župne uprave konjiški starosta br. dr. Mejak če stital četnikom k lepemu napredku, obrazložil velik pomen in važnost sokolskih čet ter delo vlade za naš kmetski sloj, pri katerem delu stoji SKJ našemu darju in njegovi vladi zvesto ob strani. Po oficijelnem delu se je‘razvila prijetna zabava v bližini zletišča.
Sokolske tekme v odbojki v Hočah.
Po zmagi nad nevarne šestorico Sokola Maribor III so naši Igralci povabili v Hoče v nedeljo, 19. julija moštvo Sokola Slov. Bistrica. Po ležerni igri je , .lagala naša šestorica, kateri nasprotnik ni bil v nobenem oziru nevaren, ker je bil nato poražen še od našega nara-;’aja. Prihodnjo nedeljo bomo Bistričanom najbrže vrnili obisk, nakar pa bomo pogledali še malo dalje ter se tako pripravili za septembersko župno prvenstvo. —
Tombola Sokola na Pobrežju.
Sokolsko društvo Pobrežje še enkrat opozarja sestre in brate kakor tudi vse prijatelje na veliko tombolo, ki bo v ne-1el!o ob 3. uri na Pobrežju.
Šport
Državno prvenstvo tenis-mogtev.
Zmagovalec v coni A je postal zagrebški Klizački klub, ki je prejšnjo nedeljo s 6:3 zmagal nad svojim zadnjim tekmecem Akad. tenis klubom v Splitu.
Prihodnji nasprotnik ZKD bo mariborski Rapid, prvak cone B. Do srečanja teh dveh klubov pride že v nedeljo dne 26. t. m. in sicer v Mariboru. Za ZKD bo nastopil tudi najboljši jugosl. tenis igralec Kukuljevič. Dalje bodo zastopali ZKD Podvinec, Novak, Kallay in dr. Gostiša ter dami ga Gostiša in gdč. Maksimovič. Rapid ima svoji najboljši sili v dvojici M iz!-Leyrer ter gre v turnir z dobrimi izgledi — ako morda vendar ne bo sodeloval Kukuljevič. Pripomniti je treba, da je ZKD dosle igral v drž. prvenstvu brez KukuljeviČa.
Srednjeevropski pokal.
Včera: se je vršila v Pra«' revan>.n:i ttkma za srednjec. ropsk- pok-.] med Šnarto in Juventusom (Turino). Zmaga-
la je Sparta 1:0 (0:0). Ker je v prvi tekmi zmagal Juventus 2:1 in ja goldiferen-ca enaka, je potrebna tretja tekma, ki Se bo najbrže vršila na Dunaju.
Plavalna tekma Jugoslavija:ČeškosIo-vaška odpovedana.
Jugoslovenski plavalni savez je sklenil s češkoslovaškim p'avalnim savezom meddržavno plavalno tekmo, ki bi se imela vršiti v Pardubicah. Včeraj pa :e prišla od češkoslovaškega saveza vest, da se nameravano srečanje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more vršiti.
v
Čudovite muhe strele
Strela ima, kakor znano, čudovite mn-he. Njeni udarci nikakor niso vedno smrtonosni, temveč se zelo često zgodi, da uide prizadeti samo s strahom.
Nekega kmeta, ki je bil zaposlen na polju, je presenetila nevihta. Iskal je zaščite za nekim plotom. Ko pa je sledil silen naliv, se je po neprevidnosti postavil pod neko vrbo. Nenadoma je treščilo. Strela je udarila v nekaj metrov oddaljeni skedenj. Od tam je skočila na vrbo, skoro popolnoma olupila njeno lubje in s§ lotila potem kmeta, ki je vedril pod drevesom. Zadovoljila pa se je k sreči samo s tem, da je popolnoma premočenemu možu slekla suknjič in vrgla potem nesrečneža daleč na polje. Na čudežen način pa ga je strela pri tem samo omamila, dočim ni dobil nobenih poškodb.
Nekega drugega je strela poporoma slekla. Našli so ga v neki blatni poljaki brezdi, dva metra od njegovega bivšega nrostora nezavestnega in s težkimi opeklinami. Več tednov je trajalo, predno je okreval. V obeh navedenih primerih so bPi komadi oblek raztrgani na drobne kose in razmetani daleč naokrog. Strela >e dobila namreč v mokrem blagu večjo odvodno silo. Električni tok je švignil t > zunanjem delu telesa navzdol, povzročil povsod paro in tako raztrgal ter razcefral obleko.
Približno pred enim letom je v bližini Frankfurta ubila strela moškega, ki je hitel med nevihto preko polja. Preiskava je dognala, da moža ni zadel direktno električni tok, temveč ga je zadušil močni zračni pritisk.
V neki gostilni na deželi, v kateii ;e bil tudi avtomatični orkestrion, se je zabavalo več moških. Nenadoma je švig nila strela po hišnem strelovodu navzdol. V istem trenutku je pričel aparat svirati. Blisk je očividno uničil kako tehnično varovalo in s tem dosegel, da je pričel instrument igrati.
Žrtue praznouerja
Bjelovarska policija ima mnogo posla z zasledovanjem neke priletne ciganke, ki je ogoljufala na zelo drzen in za prizadete vse preje kot časten način. Ciganka ie namreč obiskovala hiše, v katerih so živele petiSnejše ženice ter jim prorokovala iz črt na roki. Proroko-vanje se je navadno končalo z ugotovitvijo, da bo dotična oseba dobila na čudežen način veliko vsoto denarja, 5e izpolni navodila, ki jih bo dala ciganka za bore malo denarja. Zenice so seveda hitro verjele ciganki, jo napojile in jo potem še bogato obdarovale ter se vdano pokorile vsem njenim navodilom. Naj-preje so ji morale izročiti tri ali štiri jurije, katere je na videz vtaknila v kako vrečo, v katero ie že preje nabasala časopisnega papirja. Nato je morala ženica sesti na vrečo in sedeti na njej nepretrgoma 24 ur, da bi bila potem vreča polna jurijev. Ko je pa po 24urnem sedenju ženica vstala, je na ne malo za-prepaščenje ugotovila, da se niso spremenili časopisi v pisane bankovce, nego da so izginili s ciganko celo pravi tisočaki, ki jih je na videz vtaknila v vrečo prebrisana sleparka. Zalibog pa je bilo takih slučajev le preveč, kar dokazuje, kako lahkoveren je Še naš narod in koliko izobraževalnega dela bo še treba, da se ga prosvetli.
Medvedi v Bosni
Po poročilih iz Banjaluke v Bosni se e pojavilo v zadnjem času na Grmeču
več medvedov, ki so povzročili po ov-čj h stajah pravcato klanje in napravil! kmetom že ogromno škodo. Tiko so a i °r. samo enemu kmetu v eni sami noči i pods-vili kar 11 glav živine.
Stran 4.
Mariborski V E C E R N I K Jucra
V Maribor dne 23. VII. 1931.
Vir
Vrsta 4232-37,
Platnen čeveljček is Čvrstega si« vega platna, ki se prilega nogi, se lahko Cisti in Je trpežen, Praktič. na obutev za doma pri hlSi. za vrt in za poljsko delo. Otroški 3», ženski 49, moški 49.
Vrsta 2145-09
Zenski platneni čeveljčki sive bar ve, z gumastim podplatom In nizko peto. Pripravili smo Vam Jih za vsakdanjo porabo, ker so jako praktični, obenem pa trpežni.
Vrsta 3335-24
Udoben ienski platnen p^lčevelj z gumastim podplatom In nizko peto. Nosijo se ves dan, za izpre* hode in za delo.
Vrsto 1937-22
Elegantni polčevlji za gospode, črni ali rjavi a gumastim podplatom. Jako praktični za vsako priliko.
h neHii in za delo
4
Obuvajte so tako kakor najbolje ustreza potrebam vremena In potrebam Vašega poklica. Dobro obut človek naredi več in z manišim trudom kakor slabo obut človek. — Za poljsko delo obuvajte visoko škornje ali baganče z gumastimi podplati. — Ob deževnem vremenu nosite gumasto obutev. Ni premočljiva, noge so pa v njej vedno suhe. — Kadar kupujete obutev, posvetujte se z našimi prodajalci, ki Vam bodo najbolje priporočili, katero vrsto čevljev naj si izberete.
Obiščite nas in prepričajte se o naši dobri in ceneni obutvi.
Vrsta 2945-11
Te smo priredili za gospodinje. Praktičen, udoben in trpežen čeveljček Iz črnega boksa. Imamo tudi takšne lakaste čeveljčke za n«Uelio in praznike.
Vrsta 3435-18
Črni čevlji Iz boksa. Široka oblika In nizke usnlate pete z gumo 1a-jo tem čevljem posebno udobnost. Nosijo se navadne dni in ob praznikih.
Vrsta 9775-89
Eleganten in okusno okrašen lakast čeveljček z visoko peto. Ti čeveljčki so zlasti priljubljeni deklicam, nosijo se pa ob nedeljah in praznikih. Imamo jih tudi iz platna.
Vrsta 7437-21
Potebno eleganten čevelj za vsakega odličnega gospoda. Imamo Jih Črne ali rjave barve z usnjatim podplatom.
Vnta 0167-00
Baganče za delo Iz močnega mast nega usnja z gumastim podplatom In peto. So zelo trpežni. Mažejo se z našo mastjo, ki stnne D 6.—*.
Vrsta 2941-00
Otroške sandale iz mehkega usnja s trpežnim gumastim podplatom in peto. Vašim ljubIif"’*kom nepogojno potrebne. Otroške 39 ženske 49, moške 69.
Vrtta 2445-28
'Jako udoben čeveljček za Izpre« hode, s polvisoko peto. Imamo jih iz laka In Iz platna s kombinacijo rjave barve.
Vrsta 2645412
Udoben In eleganten čeveljček za nedeljo. Hoja v njem Je ugodna Nepogojno potreben aki ženski.
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj Iz črnega boksa. Tisti z gumastim podplatom »e nosijo ob deževnem In blatnem vremenu, tisti z usnjatim podplatom na služijo za nedeljo In za praznik.
Vrsta 9677-JN
Čeveljček I* črnega telečjega boksa z močnim podplatom. PoISI-lasta oblika Je za nošo Jako udobna In elegantna. Izdelujemo jih raznih Slrin.
Ugodno prodam delikatesno trgovino
s točilnico na najprometnejšem kraju Maribora, Lokal primeren tudi za en-
grosista, prekajevale*. Ponudb, na u-rnvo »Večernlka« po »Delikatesa
Najlepše darilo
je zlato nalivno perol Prav lepo izbiro
dobite pri Knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Ugodno prodani
I tonski tovorni avtomobil s streho v popolnoma dobrem stanju, znamke Turino-Fiat. Vpraša se pri firtni Pin-ter 6c Lenar, železnina, Maribor
2117
AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi?
■U ' SOKLIČ
^gitdrO; zastopniki se sprejme!«
NAJNOVEJSI
MODNI USTI
za Jesen in zimo so pravkar doSIL Oglejte sl veliko izbito pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, Aleksandrova c. 13.	2119
|L tmocm
V senci jezuita
164
In — ali ni tudi on, ko Je slišal neki večer kričati blaznico po pariških ulicah, priznal s trepečočim srcem: »Margentlnal Zločin moje mladosti!...«
Franc I. se Je zbal.
Cesa?...'
V svoji lastni palači, obdanemu od vojakov, v tej sobi, kjer ga je spremljalo več oboroženih plemičev — česa se mu je bilo bati?
Bal se je obupnega dejanja; zazdelo se mu je, da mu skoči Margentlna za grlo, ako se ji približa; bal se je, da ne bi povedala vpričo vseh tistega groznega prizora, ki se je zgodil v Bloaju, bal se je, da se osmeši In omrzi: bai se je za svojo žlvijenje; bal vsega — ni pa si priznal, da če se umika, če beži, da beži pred nečim divjim, nevidnim, silnim in čudovitim — pred materinstvom. In zato se je Izvila njegovim ustnicam edina beseda, ujemajoča se v svojem globokem smislu z globino njegove groze:
»Matil...«
Med plemiči, ki jih je bil kralj privedel s seboj, da se ne V splašila Žileta, ako bi bil prišel sam, jih Je bilo več, ki so it hoteli planiti na predrznico.
Kralj pa Jih je ustavil i mahom roke in rekel — ali bolje zamrmral:
»Idite gospoda... ta ženska Je tu na svojem mestu ... idite 1.,
Ubogali so ga, vsi začudeni in preplašeni... Umeknlli so se in odšli, za njimi kralj, ki Je poslušal z grozo renčanje besne matere.
XXXI.
Pri »Velikem cesarju Karlu«.
Prejšnji dan zvečer se je razigral v gostilni pri »Velikem cesarju Karlu« prizor, ki najde tu svoje naravno mesto. ČitateJji se še spominjajo, da je Franc I. zjutraj pred odhodom na lov poklical gardnega kapitana Mongomerija In mu dal izvestna navodila.
Ukazal mu je z ene strani, da naj preišče s pomočjo Jezdecev vso fontenbloško okolico, z druge strani pa, da naj preišče zvečer vsa prenočišča in gostilne v Fontenbloju. Namen te dvojne operacije je bil, aretirati Magdaleno Feronovo, Manfreda in Lantneja.
Mongomeriju je šlo tisti čas baš zato, da si zagotovi svojo srečo na francoskem dvoru.
Ne da se reči, da je bil ta vojak natanko tisto, kar razumemo po navadi po imenom dvorjan. Ni se sicer izogibal predsob Franca I., a je tudi menil, da tam ni pravo torišče za njegovo člstihlepnost. Dvoril je kralju In drugim važnim osebam po svojem lastnem načinu, in način Je obstojal v tem, da je izkazoval usluge, kakršnih sl človek ne upa prositi vsakogar — drugič pa je spet brez pomisleka Izdal ravno tiste osebe, ako se mu je kazala njegova lastna korist.
Brez nepotrebnih pomislekov, brez vesti, ki .nu ni bila očitala še nikoli ničesar. Spreten, pretkan, močan, hraber in hladnokrven, je bil Mangomeri pravi vzor gardnega kapitana.
Ko mu je Franc I. poveril nalogo aretirati lepo Magdaleno Feronovo in oba rokovnjača, je slutil Mon-gomerl dobro vso njeno važnost.
Prva skrb mu Je bila, da je razposlal Številne štafete po vseh cestah, ki so vodile iz Fontenbloja. Obenem pa je pripravil tla za svojo večerno ekspedicijo s tem, da je poslal zanesljive ljudi vohunit po fontenbloš-kih krčmah.
Štafete so se vrnile brez uspeha.
In ko se je dan nagibal h koncu, Je bil kapitan prepričan, da je Magdalena Feronova že daleč od Fontenbloja.
Toda, če Je bilo njegovo razočaranje v tem trenutku popolno, je bil br*.-. skrbi glede rokovnjačev. Zakaj okrog sedme ure mu je prišel eden izmed njegovih vohunov povedat, da stanujejo »Pri velikem cesarju Karlu« tujci, ki so došli pred nedavnim časom, in da odgovarjata dva izmed njih danemu opisu.
Mongomerl je torej sklenil, da ukaže preiskati o-stale krčme po manjših oddelkih,'sam pa se postavi na čelo čete, ki bo korakala h »Cesarju Karlu«,
»Izmed treh privedem kralju dva,« je mrmral sam pri sebi, »in rekel bi skoraj, da ga bo zajetje obeh roke njočev potolažilo nad tem, da jq pobegnila Feronka.« imenu kralja, ako je bila zaprta ...
Tako je govoril Mnn"omeri In sl me! roke.
Okrog polenajste ure so se začele razhajati po Fontc.tbloiu molčeče patrulje. Sleherna takšna četica je šla naravnost k krčmi, ki ji Je bila naznačena in vstopila vanjo, ako je bila krčma odprta, ali pa potrkala v
Nato so se razkropili vojaki po hiši, zbudili surovo vse speče potnike, zvezali jim roko in hrbtu in jih odvedli v grad.
Bilo je rolno krikov, joka in preklinjanja.
Toda, kei se je zgodilo vse to v Imenu kralja, se ni upal nihče vmešavati, In ves ta čudni in grozni prizor nasilja je prestrašil vse mesto. Zaradi kraljevih ljubezenskih istorlj se je lahko izvršil brez motenja.
Krčma »Pri velikem cesarju Karlu« se je nahajala v malo obiskovani ir dokaj zloglasni ulici, .ki so jo imenovali ulico Fago.
Kljub svojemu zvenečemu naslovu Je b*1!* to uboga krčma, ki Je sprejemala popotnike Je redkokdaj *D se preživljala s tem, da je prodajala vojakom vrčke piva.
Iftdajft KoototcM »Jutra« % UuMtaaU predstavnik Izdajatelja in arednlk; FRAN HW>zo\iC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik SiANKU UEliLLA
s Mtrlboru.
_-----------------