! I Posamezne Stevflket Navadne Din 1’—> ob nedeljah Din 2*—• .TABOR* tah*)* v*dc din, nma nedelje in praznikov, ©b 18, eri % datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18‘—v nemštvo D 26’—, dostavi] eo na dom O 10*—v Ra izkaznice D Id1—« fascmti po dogovoeu. Naroča ae pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva »lica ste«, 4 $$i Cesta današnje štev. 1 Din*^ Poštnina Posamezne StevOket Navadne Din l'—■, ob nedeljah Din,2*—* UREDNIŠTVO m uhaja-v Vari-boru, Jurčičev* uL it. *, L aod*' »tropje. Telefon mtorurb. it 278, UPRAVA §m n*b*ja v Jorčiferi ulici ib 4, pritličje, demo. Telo* foa ib 24. — SHS pritno&bnl nian itrv. 11,737. Na aaročila brci cUaarj* m aa oeara. — Ratcopm *e »aibji t . L .1' Maribor, četrtek 17. aprila 1924. Leto: V. — Številka: 89. \ K mednarodnemu položaju. v '-i, ijja.ritior, 16. aprila. .Ljudsko glasovanje pa GrškeijT jo ~' •jttBeau&a. definitivno — pokopalo grško-dinastijo. Proglašena je »republika vseh ifjjelenov«, s čemer jo Evropa dobila zo-i^pat eno republiko več. Zanimivo je Pred' • -vsem dejstvo, da Sta obe sosedni državi L--Turčija in-Grčija — ki sta se dollgo .takih dikaK vedno ofetoji nevarnost, ča (-J_ • k^UOVjmS ^ Tr*m. - __-—MfrjiSČ! -.V '.•■■■ n# ^pjojjoo^oN'' stnoknvi^jBlkov repaoraoi j- ansoblemul je bilo •takoj v začetku Sprejeto « pptimMluSuni. Poznejše raz-pnasve-o «jrinf v javnoati in v službenih jmogih ^vv^prčotna optimizenu 'potrdile., RTI {ASnsdBi, Eranctjv^meriki,«jqii-.v^vseh «towih| -'(bržavah:7SOis poročilom -vndovol j-g&. Manj tkajpalk vilNemiči ji. Desničarski krogi; agitirajo- tria »'vso moč: proti terpu, ^s* bis;Kemt&Ejn: šla' na ilimanice. Ker>ee- t^^e,'ki;'.j'eM^tp«v^kdarftroaie«-:Politi*ki, je [todr Vt tojn^priTnisiBtt •pokazal oboudova- vrednow>polftfcnr> .prožnost: formalno jj®. jer:7'nnakuill^paiejišn jega stal išča- in se, ^e*'ziwiow>ljil!' sklepi Ikotmiisije (rftrokov ^temt.jenpravil' Netaleajo v ne-j prijetno zadrego. Od -nje zdaj zavisi ■ali lio roparaeijhko vprašanje rešeno ali ‘toe. iBosfoj jo NtMničija-# precejšnjo laih Ikoto izrabljala francoske metode za svo Oo*prppagawio ^' se- Položaj v Beogradu. Zastol v reševanju krize. Poparjenost pri opozicijorialcih. — Obup nad Radičem. — Rešitev krize šele pri-bodhji teden. — Bojazen opozicijonAlcev pred novimi volitvami. ■'§$£!$ BEOGRAD, 16. aprila: Današnji dopoldan v razpleta krize ni prinesel ni-kakihi važnejših dogodkov. Predsednik narodne Skupščine Jovanovič se je mudil ves dopoldan v svojem uradu. Pri ministrskem predsedniku so.se vršile ves dopoldan! konference s posameznimi voditelji radikalne stranke in drugimi. — Med drugimi jse je g. Pašič posvetoval tudi z vojnimi ministrom- generalomi šičera.. \"4' Z dvora tekom'dopoldneva niso dospela' makaka' nova vabila' za. avdi jence. •Časopisje se '5e vedno bavl z. Radičevimi izjavami v »Nezavisni Makedoniji«, ki jih je Radič sam) v polnem) obsegu potrdil. Opozicijonalni krogi so zelo popap jeni in nad Radičem popolnoma obupu-jejo. Nekateri opozicijonalei so celo pre pričam, da Radič fiamenoma onemogoča vsako akcijo opoziciionalnega blo^a, da bi čimprej .prišlo do no-vih volitev, v katerih ..pričakuje še večjo zmag", kakor pri zadnjih. Nekateri'opozicijonalni voditelji. so šli celo tako daleč, da-zahtevajo od Radka jasno izjavo, ka j: sploh -hoče- in ali sploh namerava sodelovati z o-pozicijonalnhn blokom. ... j ;§j3^i|r.. Izrued' včerajšnjih avdijeno je zbujala irfajveojo pozornost avdienca vojvode Stepanoviča, predsednika »Narodne Obe rano«. Radieevsha voditelja Prediavec in' dr. Maček sta včeraj odpotovala v Zagreb.'Pred odhodom!« pa igta izjavila, da se y -slučaju- povabila -pa dvor neniudo-,-n>a -vrueta-v Beograd. , ' V'. , ‘ 4V .radikalnih 'krogih1'prevladuje mhe ■'.'nje.-idaAje za prihodnji tedert prčakovati ugodne rešitve krize. Računa se skoraj ?z- vs0 gotovostjo, da V> dosedanja 'koalicijska' vlada Pašič-Pribičetvič poverjena Z volilnim' mandatom. To podčrtava tudi •daifašnja' »Samouprava«, uagla&ujoč, da 'je vsaka sprememba notranje ureditve •države'Itako dalekosežnega pomona in jtako važna, da1 je treba vsako spromem!-^bov-preji: dobron .primisliti. -Izkazalo- bf-se pri- tem’, da je sedanja smernica najprimernejša in najbolj odgovarja danimi razmeram ia politikam1 v! naši državi, ■' ■-7'K BEOGRAD, 16. aprila. (Izv.)’ V poučenih1 krogih se zatrjuje, da še je Davi-dovič trudil, prepričati kralja, da je delovna* vlada opozicijonalnega bloka mo goča ih da- je sedanjil tronutek! najriepri-mernejši za nove volitve, ki bi državni misli več škodovale-nego koristile. To mnenje zastopa tndi -blokaško časopisje, ki izraža bojazen pred novimi volitvami. Kljub temu pa se opozicijonalci že skrbno pripravljajo na volitve, iz česar se da sklepati, da sami ne pozna jot, dr.u-•zega i2kodafiz sedanjo- situacije. 1 :•-»-. ,ir • « ' J.TB« BEOGRAD, 16. aprila. (Izv.) 0 včerajšnjem' sestanku med Djubo Davidovi-čem) in radikalnim’ poslancem) Petrovičem! se je maioigo razpravljalo v vseh političnih krogih. V opozicijonalnih krogih zatrjujejo, da je Petrovič izjavil, da' je pripravljen’ z. delom radikalnih poslancev podpirati in! sodelovati v Davidovi-čevi vladi:— ako je ta sploh‘mogoča. -V ((radikalnih krogih se ta vest odloonoczaf nika kot popolnoma neverjetna, ker bi b il' Petrovi č- 'v!ri'--'“'wr 'igjp" • ..c-'?' BEOGRAD, 16. aprila, (tev.) Kralj odpotuje za tri dni’ v, Topolo. tVj njegovem) spremstvu bosta bržkone tudi .posl, 'Vukičevič-in (Radosavljevič. je izgovarjala, dane more plačevati re-1 iV Bond on u se je pričela ariigloško-paracij. Posehdob' to ne-bo več mogoče.« ruska konferenca. Pričakovati jo je bi-•Med' drugimi so.fudi angleški in ameri-J lo takoj': po priznan ju.sovjetov, s strani jški—stfcrokovnjaki proučili, nemško pla-| Anglije, a se je iz tehničnih,razlogov ; čil no‘zmožnost in stavili predloge, kij zavleikla.; Konferenca je -važna, iz dveh razlogov:. A, Potrdila bo’sporazum! med dvema najmogočnejšima državama sveta, spo- lahko zelo pospeši jo lik v idaci jo velikega sspora. Ako bo Nemčija nasprotovala tej-, , . soluoiji, bo iim’ela proti sebi vse odloči 1- ijiemičf ja.—vhktfkor znanos—•-pn-pravl.ia. no kroge v Angliji J n Ameriki, tembolj M,. n« 1' 1 tfl«:. . ,Li . . . . sevo v Francjj. ip Italiji. Nemčija pa ' ooiv i d n o- skuša doSeči nekaj več: prizna-inije, da.ndsbila premagana. Njen1 kapi--tak meščanstvo in armada hočejo rešiti ■.prestiž,,ki ao iga .izgubili. To je-,pa jako ..nerealna politika, 'kajti • sporazumi, z Nemčijo je mogoč le na podlagi, ki'"jo jo ustvarila velika vojna. 'rsur’' •'.v!**« razum', kiv''bo slonel na docela povih te-meljih. . 2. iPokazalabo',' koliko ih1 v kakšni ob-.liki- je -mogoče realno gospodarstvo v Rusiji, (koliko so se sovjeti odpovedali utopičnim zasnovam).in kako široko,bodo odprli.vrata tujemu kapitalu- Anglešika industrija, ki še^edrio pre-i.živfj a težko krizo, je zelo zainteresiran a na obnovi' gospodarskih stikov z Rusijo. Zatiimivo je, da bo ujedi j med angleškim kapitalizmom! iul sovjetskimi boljševizmom1 predsednik prve delavske vlade v Se vedno poplave v ; južnih krajih. BEOGRAD, 16. aprila. (Višina naraslo Save pri Beogradu in Zemunu znaša 6.531 ml nad normalo. V zadnjih' 24 urah je narasla Sava za 12 cm. V notranjosti dežele je nehalo deževati, Dakar so e« zmanjšali dotoki gorskih potokov. M tu* ge reke so padle za 70 cm, dočim Donava niže Zemuna na posameznih mestih narašča in' poplavlja vasi, ki ležijo v bližini obrežja. Sava niže Mitroviče pola gomfa narašča. ' BEOGRAD, 16. aprila. Včeraj je'voda predrla nasip pri' Novi Gradiški in poplavila okrog 1.600 ha obdelane zemlje. To je največja: nesreča, ki jo je po-plava. povzročila v! zadnjih S dnph. i ^-jj »Heleniki Politea.** Nov, naziv grške republike.-— “Manifest ,.;A- narodu. ' ATENE, 16. aprila. Grški ifiihistrskil svet je Sklenil da se bo grška držav« imenovala »Heleniki Politea«. Za vse politične zločince je bila razglašena aitf-tfestija. Vsi bodo morali priseči- republikanski ustavi. Pp dosedanjih rezultatih je na Grškem in na otokih glasovalo (M0.000 volilcev, od teh 630.000 za republiko. ATENE, 16. aprila. Bivši1 toinisfcrškj predsednik Zaimis, ki je prevzel predsedstvo republike, je napisal ljudstvu! manifest, v! katerem! ga vzpodbuja, dal odneha od politične borbe, zato, da-Ibi s« iriogli vsi' posvetiti) istemu cilju. Lierfji »Rusos«- poroča, da vlada pe nameraval bivšemu: kralju Jurju naznaniti reanttufc plebiscita po rumunski vladi,>k«ij:-ira!i&Bi: da to Jii potrebno. • jjj NEMČLIA PRISTA L A N A^PI5EQLQGI5 , )Vi ; : ' Izjave IPdhDtearaja.- !';.f PARIZ, bi. aprila. (Havas). 'Repara- cijska komisija' j« sprejela- poročilo, Ida) smatra1 Nemčija iporočilasizvadenjoeforlka^. ■:kor Kazo za pogajanja. w PARIZ, 15. aprila. .i.}>' tfii, i- c.:; r 'tr ' hi m H3-'':f Borza. ODRIH, 16 .aprila. (Izv.) PrbdBorMl' Pari® 35.35, Beograd 7.10, London 2473^1 Praga 16.65, Milan’ 26.90, Netryork 568. * ‘ ZAGREB, 16. aprila. Pari® 52-50—57A0, Švica 14.16—14.28, London 3#~350, Dunaj! 0.1129—0.1149, Praga 258^241.50,iMilai» Politične vesti. * Radič potrjuj© avtentičnost svojega interviewa v »Nezavisini Makedoniji«. Dunajski dopisnik zagrebške »Rijoči« poroča svojemu listu, da se je oglasil pri Radiču, ki mu je izjavil, da je interview v »Nezavishu Makedoniji« dobesedno točno reproduciran- Tako je Ra dio sam' postavil na laž vso blokaške liste, ki so takoj,začeli peti svojo običajno pesem, da je ta interview samo — intriga vlade. * Nemci kot zaščitniki zakonitosti In parlamentarizma. Nemški poslanci naši skupščini se sedaj tolčejo na prsa, češ da so se zato priključili opoziciji, ker hočejo braniti parlamentarni sistem. Nemci kot zaščitniki zakonitosti in parlamentarizma! Kdo se ne sme jel Še nam je živo v spominu, kaki zaščitniki zakonitosti in parlamentarizma so bili v pokojni Avstriji. In tisti ljudje, kateri so na račun svojh 8 glasov od bivše Paši-čeve vlade za hrbtom zakonitih in kom potepinih oblasti skušali doseči preko in mirno zakona razne koncesije figi. zadeva nemške tiskarne vMarihoru!), ti ljudje se naenkrat sedaj zopet bijejo na prsa kot zaščitniki zakonitosti! Da se ne smejemo! * Plebiscit na Grškem je prinesel rezultat, ki ga je bilo pričakovati: 630.000 glasov za republiko, 300.000 za monarhijo. Vodja monarhistov Metat-axas je izjavil, da je vprašanje državne oblike s tem rešeno, in je pozval svoje somišljenike, naj se ne upirajo novemu režimu. Republikanski listi napovedujejo dobo napredka in gospodarskega razmaha. Bivši min. predsednik Zaimis je sprejel kandidaturo za predsednika republike. Zaimis ima med narodom močno oporo. Grška država se bo imenovala odslej »Hetlcniki politeia« (Helenska republika). Dnevna kronika. «- Priprav© za kronanje. To leto «e bo vršilo kronanje Nj. V©1. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Vseučiliščni profesor dr. Čorovič in direktor muzeja Miloje Vašič ter dr. Petkovič bo odpotovali V Žico, da pregledajo, kaj se mora pripraviti za svečani čin maziljenja in kronanja. Maziljenje in kronanje se bo Vršilo najbrž po starem srbskem cere Jmto-nijalu v zveži « ceremonialom starih hrvaških vladarjev. V zvezi s to pro slavo se bo proslavila tudi tisočletnica 'kraljevine Hrvatske. — Povratek kraljice Marije. Nj. Vel. kraljica Marija se povrne s prestolonaslednikom Petrom prihodnji teden' s 'francoske Rivijere, d-a preživi velikonočne praznike v 'Beogradu y rodbin-ifckemi krogu. Branko Radičevič in njegova doba. (Predaval B. Borko pa Brankovem ve- I' čeru v Mariboru dne 6, aprila). (Dalja) (4) Srbsko narodno in kulturno živ-jljtsnj« je krenilo na nov tir. Bran kov grob ni bil pozabljen; smešna prepoved njegovih pesmi je bila že zdavnaj odpuščena in poravnana. Z ve 'jlklm gibanjem »Om-ladine«, ki je bilo edmov takratnih ©mladinskih pokretov v ostali Evropi, zlasti v Italiji in Franciji. je nastopila doba živahnega literarnega razvoja, ki ni mogel pozabiti, kaj Spači zanj Branko Radičevič. Brankov Umrljivi telesni lik se je polagoma iz-preminjal v neumrljivega, v idealni lik pesnika Mladosti in Ljubezni. L. 1883 j© bilo zbrano toliko denarja, da so Brankove telesne ostanke prepeljali v domovino. Bilo je to dne 22. julija 1883. Pokopali eo jih v bližini Sremskih Karlovcev rm vrhu brega Stražilovo. Tu stoji njegov* mogila med vinogradi in njivami. z razgledom) daleč čez obdonav-sk« in sremske ravnice. Kakor je Taras Ševčenko, veliki bard ukrajinskih step in hajdamakov, pokopan na sredi n-krajinske zemlje, z razgledom' čez stepo, tako tudi poet Slavonija ij*1 Banata po- — Odbor za Malgajev spomenik v Gu- stanju je prejel sledeče madaljne zneske od gg. nabiralcev: Remse Fortunat, Mozirje 220 D, Rudolf Seljak, Domžale 110 D, dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. gor. 170 D, Jakob Jesih, Šiška 150, Zoran Črnko, J aren ina 50, Vilma Tekav-čeva, D. Lendava 92, Kristan Zmago, Zavodnje 115, Andrej Oset. Maribor 730, Kolo jug. sester, Mežica 250, dr. Doljan, Prevalje 100 D, skupaj 1987 D, prej 17.811, skupaj 19.798 D. — Ker je odbor iz teht-nih razlogov moral prvotni načrt opustiti, napravi sečfaj večji in lepši spomenik. Zato rabi tudi več denarja. Svo-ta, ki je do sedaj nabrana, je šele dve-tretinska, odibor rabi pa še najmanj A tega. To je povod, da se prosi vse cenj. nabiralce, ki do danes še niso vrnili nabiralnih pol, da pospešijo nabii-apje in zneske pošljejo odboru. — Novinarstvo. Glasilo vojvodinskih nacljona-listov »Vidovdan«, ki je doslej izhajal v Novem Sadu kot tednik, se je preselil v Beograd ter bo izhajal kot dnevnik, — Opozoritev izseljencem, ki niš© mogli odpotovati, dasi so dobili odobrene listine za izseljenje v Zedinjene države Aiperike. Izseljeniški odsek ministrstva soc. politike je izdal naredbo, da morajo izseljenci, ki so rednim' potom dobili izseljeniške potne liste za Zedinjene države Amerike, a niso mogli odpotovati radi izčrpane kvote ali iz kakega drugega razloga, takoj predložiti potne lijte pristojnim oblastim (občinam itd), ki jih bodo rednim potom1 naj kasneje do konca aprila tL poslale izseljeniškemu odseku ministrstva soc. politike v svrho klavzuliranja za kvoto 1934-25, Potnemu listu (pasošu) je priložit! »affidavit« tj. garantno pismo rojaka ali prijatelja, ki prebiva v Zedinjenih državah Amerike, da ga bo tam vzdrževal. Oblasti, ki paisoše prevzamejo, morajo izdati uradna potrdila. Glede sprejemanja novih prošenj za Zedinjene države Amerike na breme bodoče svate 1924-25, ki teče od 1. jul. tl., bo izdalo ministrstvo kasneje podrobna navodila. — Odmetnik zahteva nagrado, ki je bila zanj razpisana. Kakor znano, je na nekatere odmetniške (hajduške) glave razpisana nagrada 30, 50 in 100 tisoč dinarjev. Te dni se je predal oblastim' odmetnik Gjurkovič iz Krajine (v Črni gori), ki je bil ocenjen z 30 tisoč dinarji. Zahteval je nagrado, ki je bila zanj razpisana, Ker pa jnu je niso hoteli izplačati, je zapretil, da je bolje, da izplačajo njemu in da začne s temi denarjem' novo življenje, ker bo drugače zopet prisiljen, da odide med hajduke. — Družinska tragedija. Anton Zbaš-pik iz Parga ni živel v skladu s svojo, danes že pokojno ženo. To je bil vzrok da je pustil v nemar gospodarstvo in nedoletno deoo in odšel v češkoslovaško, kjer je živel črez 18 let r, neko prjležni co, rumunsko ciganko. Ko je Ant. Zbaš-pik slišal, da. ®n je umrla zakonita žena, čiva v naročju materinske grude. In kadar v okoliških vinogradih z »s vi ra svirac« in trgači, siti sladkega grozdja in) m'tega jesenskega solnca, zaplešejo 'kolo, »kolo, kolo - naokolo - vilčvito -plabovito« — ee morda na Stražilov-u vzbudi Brankov duh kot dpbe-r genij le pe domače grude in se kot Župančičev Silvin) v legendi o pokopališču sv. Barbare napoti med: devojke .. Saj je Bran ko večno mlad 'kakor Dioniz - , In ko v okoliških gozdih zarumeni listje in za šelesti. v poznojesenskem vetru, ali se na Brankovi mogili ne oglaša t1h; odmev večnega; dioniizij^kega kopmenja po življenju, po fizičnem1, individualnem življenju, po večni mladosti, odmev Brankovih resignfiranih verzov: Lis je žuti veče po drveču, lisje žuto dole vede pada, zelenoga više ja nikada videt ne ču, Srbi go imeli pred Radičevičem več slabotnih pesnikov, kakor Subotič Grujič in^Živkovič, ki so se takisto skušali Približati narodni poezji, a so bili prešibki v izrazu in še preveč pod vpliyom sodobnega formalizma. Oficielni poetjc bil Mušieki, ki je capljal za evropskim klasicizmom, žrtvujoč pesniški izraz naučeni, kakor takratni ženski korzet dtis-njeni formi. Ko je izšla prva zbirka Brankovih poezij, je srbska umetna po-Piše St. V. Popovič ezija se je odločil, da se vrne v Parg. Svojemu sinu, 25-letnemu Juriju je sporočil na potu v domovino, da mora takoj izprazniti hišo, katere lastnik je on kot oče. Sin je očeta dostojno sprejel, postavil pred njega po kmečkem običaju razgrnjeno mizo in mu stisnil roko. Ivo je opazil, da se v njegovi družbi nahaja tudi priležnica, je rekel očetu: »Oče, ti lahko prideš v hišo. ali ciganka ne.« Nato se je med očetom in sinom vnel prepir, med katerim je stari Zbačnik zgrabil palico in trikrat udaril sina Jurija, da se je krvaveč moral umakniti. Ker pa ga je oče še vnaprej napadal, ni Juriju preo-stajalo druzega, nego da je v pravičnem silobranu potegnil samokres ter oddal na očeta tri strele. Vslcd krika in strelov so prihiteli sosedje, ki so težko ranjenega očeta spravili v sobo. Ko je Jurij opazil, kaj se dogaja z očetom! je nedaleč od hiše ustrelil tudi samega sebe v prsa. Oče je kmalu nato umrl, sina so pa prepeljali v ljubljansko bolni co, kjer so mu z uspešno operacijo odstranili kroglo, tako da je zdaj izven smrtne nevarnosti. — Zopet potres na Japonskem? V Beo gradu je v torek zaznamoval seizmograf ob 5 uri 34 minut 8 sekund popoldne zelo močan potros na površini 140 kvadratnih kilometrov v oddaljenosti 9540 km, torej na Tihem oceanu ali na Japonskem. Potres je trajal 1 uro 40 minut. Amplituda v Beogradu je iznašala 30 mikronov. — Nove francoske legije. Pariški listi poročajo, da so za časa premirja nastale nove legije, ki jih tvorijo večinoma nem iški državljani V starosti 18 do 25 let, ki so po ^svetovni vojni zapustili domovino in iskali sreče v tujini in našli končno kruh pri »največjemi« sovražniku. ; ' < , ; .. — Tihotapstvo v acroplanlh. V [Parizu so prišli na sled velikcvpotesnemu tihotapstvu 7, zlatom'. Dobro organizirana družba je kupovala1 v Franciji zlato, ga-prevarila ter Up to z aeropkmi prevažala v Belgijo, Oblasti so izsledile vso družbo ter zaplenile krog 200 kg čistega zlata, ki je bilo že pripravljeno za »prevoz«. ! — Carske uniforme na moskovskih ulicah. Sovjet narodne obrane je sklenil, da vojaštvo poleg sovje-tske uniforme lahko nosi tudi staro carsko uniformo, vendar s sovjetskimi grbom! mesto carskega. Vsi e d te odredbe je te dni opaziti' Po moskovskih ulieah vse polno starih uniform, samb s to razliko, da se namesto čr-no-rumenih carskih znakov nosijo sovjetski emblemi s srpom' in kladivom! Vojaštvo in prebivalstvo je sprejelo to novost z zadovoljstvom1. Osebna vest. Premeščena je poštariea Josipina Hočevar od poštnega urada Celje v Ptuj. Stalno vpokojen je Fr. Markovič revizor IV. r. glavne carinar uice v Celju. Celjsko mestno gledališče. V petek, dne 11. in v nedeljo, dne 13. trn. se je vršila premiera Schillerjev© drame »Ko-varstvo in ljubezen«. Z ozirom na veliki trud pri insceniranju bi bila zaslužila igra mnogo lepši obisk. Igralo se je v splošnem prav dobro, tudi nove dekoracije so prav prijetno uplivale na gledalce. Opaža se pa, da. na pomlad začne pri občinstvu že pešati zanimanje za resnejše in klasične stvari. Nočno lekarniško službo ima ta teden v Celju lekarna, »pri Križu« na Cankarjevi cesti. Zastraženje vojaških objektov. Mestni magistrat celjski opozarja civilno prebivalstvo, naj so ponoči ne poslužuje poti, ki vodijo mimo smodnišnic, rnumi-cijskih skladišč in drugih vojaških objektov po vojaških stražah, da se izogne opasnostim in -neljubim) incidentom. Detomor. V pondeljek, dne 14. trn’, jo našla celjska policija v greznici gostilne Grand v Gosposki ulici y Celju popolnoma znesenega otroka ženskega Spola. Kot neusmiljena mati je bila na sumu 19letna natakarica Marjeta Ur eh, iz Gaberja pri Celju, ki je -bila v gostilni v elužibi ter je bila tudi noseča. Ko je pa. pred dobrim1 mesecem vidno olajšan« zapustila svojo službo, so jo začeli sumiti, da je otroka zapravila. Urh so že zaprli in je tudi priznala, da je porodila otroka na stranišču. Radi homoseksneliioga! občevanja so aretirali v Celju' Izletnega natakarja Fr. P.(anperla) in nad 50 let starega, zasebnika Antona Podergajsa, ki je zapeljal mladega-fantiča V hotelu Balkan, 3DS. — Kar Vi Potrebujete, to je Elzafluid, To pravo domače sredstvo, katero .prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Don j a, Elzatrg Št. 201, Hrvatska. 2736 da li da prekine s pravcem, -koji se ugledno n-e stori kjasicizam, ili da pribvati mešavinu narodnega pravca s romantikom. Njegovo pevanje preseklo je ono kolebanje naše Umetnlčke poezije.« Veliki pesnik Petan Petrovič Njegoš pa je predstavljal svet zase ip ni imel neposrednega vpliva. Branko Radičevič je bil toliko pod vplivom romantike, v kolikor njegova poezija vsebuje elemente romantične miselnosti. Proti klasicizmu sc je zoperstavil oblikovno, snovno pa je uvedel v srbsko poezijo neposredno prjrodno življenje, narodni duh in ljubezen do domače grude. Pod vplivom romantika Vuka ja proučeval ljudsko življenje in zlasti narodno pesem. Ona ga je v zadnjih letih Prožela popolnoma. Pod njenim vplivom je začel pisati epično pesmi, ki pa niso mogle zatajiti svojega lirskega vrelca: povsod stopa v ospredje pesnikova mladostna čustvenost, povsod prevladuje sentiment nad epsko, pripovedoval-no kompozicija V prvi knjigi Brankovih »Pesmi« imamo same lirične pesmi, TJhlandova in Heinejeva lirika mu je bila pred očmi, ko je pisal o potnikih in pastirjih, o ptičih, o dvorih, kjer čaka ljuba, © lepoti som-rnka in o zaljubljenih vzdihljajih ped oknom. Toda Radičevič jo bil pod dal c k° manjšim vplivom tujih pesnikov -kolebala, nego sodobni češki romantiki, n-a pr.l Vprašanje prekmurskih klavnic, ~i7*j 1' | ;! 'Murska Robota, 14. aprila. ■! Včeraj- 13. feni m je vršil v Murski' Soboti v prostorih) hotela Dobrav javni shod, ki je bil sklican po srezkem! odJbo-ru JDS za srez Murska Sobota. Shod jo je bil sijajno obiskan in’ je tudi sijajno! •potekel. Govorilo in' razpravljalo so j ec v glavnem' o vprašanju prekmurski!i klavnic. G. not. Koder je shod o tvoril J poročal zborovalcem1, tznka.j' so prečanski demokrati s OPribiče-vičeml na čelu) prestopili v vlado. Pbvdarja, da so tp napravili' -pod' gotovimi pogoji % gotovimi acabtevami in te zahteve, ki so bile le y prid ljudstva), so da-pesi večinoma že iz-polnjene. Nato Vet. je volilo predsednika zborovanja, ®a katerega je bil enoglasno’ In' burno izvoljen' g. notar Koder. Dal je na to besedo g. dr. Škcrlaku, predsedpi- Maeha, Vit’ezslav Halek In pa ruski pesniki. -V Radičevičevi prvi' pesniški zbirki se že opaža močan' vpliv narodne poezije, zlasti) oblikovno; pa -tudi snov- že kaže, da je Branka bolj mikala trdo Izklesana dikcija naro-dnio pesmi, zlasti1 ženske, nego substilna lahkota’ in elegična'm eh k ob a I-Ieine jevo lirike. Najznačilnejša je pesnitev »Djački*rastanak«, ki je hkrati najtipičnejše ip najdovrše-nejše Brankovo delo. Spesnil' ga jo leta 1841 im' pozneje izpopolnil in' opilil. Iz »Djačkega rastauka« nami govori Branko ves in' tako, kakor jo piislil in čutil. V tej pesnitvi se zrcalijo vso vrline in! slabosti- njegove poezije. Tu jo živahen; nemiren, slikovit, kričeč — romantičen’, nacionalen, zaljubljen', razuzdan, ognjevit. V tej pesnitvi so se zapadnj vplivi strnili z vpliv! narodno pesmi, anafcre-ontska žica je zapela rodoljpblnb budln-i-co, Bgroniovo svetobolje je zatrepetalo na! guslih srbskega goslarja in zamrlo v bach anali ji veselih dijakov; pejsaž Sremskih Karlovcev jo prešel v simboličen privid cele sihske domovine, V »Uja-čke-m' rnstanku« je Branko združil svoje pesniške, pripovedne, muzikalne ln slikarske sposobnosti v celoto, ki ji sicer nedostnja. enotnosti, zaokroženosti in notranje dozorelosti, ki pa je pristen' odraz mladostnega razpoloženja, (Daljo prih'.) V MnriSorn,' 5fnSa' 'Ut. 'aiSHTaf I32?N *T £ E O B£> SFrag a tu srezkega odbora, ti je imel nastopiti kot glavni govornik. Govornik je vi ja®’ 11 eni in jedrnatem! govoru: tolmačil ljudem sedanje klavniške razmere vi Prekmurju, ki so prekmurskemu prebivalstvu oeividna krivica, katera se mora za vsako ceno odpraviti. Povdarja, da smo Prekmurci za sedaj takordkoč odrezani od ostalega dela nase države, nimamo nobenih tovarn in smo navezani izključno samo na izvoz svojih žitnih pridelkov in živine. Ker so pa klavnice dovoljene samo Štirim izvoziničarjem1, Para dotični izvozni čar j lahko za živino plačajo, kolikor se njim' poljuibi, saj se jim od nobene strani ni bati konkurence. Govornik naglasa, da so mnogo klavnice v ostali Sloveniji mnogo slabše in manjše, pa jo njihovim lastnikom vendar dovoljeno klanje za ekspert. Zakaj bi tudi- tukajšnji manjši eksporterji ne imeli pravice živino izvažati? Naglaša, da je tudi v interesu državnega gospodarstva same ga, ker, če bode več oksporterjev, bode večji ekspertni promet iuT s tern dobi država večje dohodke. Zborovalci, naj manj 400 po številu, so govorniku vi harno pritrjevali. Nastopili so še razni govorniki izmed‘udeležencev, kateri so prišli po več ur daleč od meje, vsi z enim ciljem, z eno željo in zahtevo, naj se otvorijo zopet one klavnice, ki so bile dovoljene do 31. decembra 1923. Nato se je navzočim prečrtal dopis od križevske občine, v katerem .želi občina Križevci javnemu shodu JDS najboljše uspehe v blagor našemu narodu in katerega konee se glasi sledeče: »Z zaupa njem, da «e našim' prošnjam1 ustreže, kli čemo: »Živela demokratska stranka, ži vel minister Pribičevič, živela svobodna trgovina!« . . Nato se je prebrala resolucija, ki je bila z burnim odobravanjem sprejeta: Zborovalci, zbrani dne 13. aprila 1924 v Murski Soboti na javnem' shodu, sklicanem’ po »rezkem' odboru JDS aa srez Murska Sobota, javljamo vladi, da je teelokupno naše kinoteko prebivalstvo najobčutnejše prizadeto in V svoji gospodarski eksistenci ogroženo z odlokom! okr. glav. Murska Sobota z dne 3l. dec. 1983, ki se je z njim prepovedalo klanje v vseh prekmurskih klavnicah za eks port — razen štirih. . Vslect izločenja velikega Števila tr govcev z živino iz trga, so cene neopravičeno in nesorazmerno padle na korist pripnščenim izvozuičarjem, nam! so pa s tem na drugi strani naprteni ogromni stroški in izguba na času, denarju in teži živine, ker jo moramo goniti oziroma voziti po več ur daloč v dovoljene klavnice. Naša živina pa je za naš okraj edl Mi-v poštev prihajajoči vir dohodkov našega kmeta. S tem postopanjem' pa se tudi manjša eksport iz države, pri čemur je prizadeto državno gospodarstvo samo. Poživljamo tedaj vlado, da temu ne modoma odpomore in razveljavi svoj gornji odlok. Naj se pripusti klanje za elkspprt v vseli (klavnicah, ki so bile za to do 31. dec. 1928 sposobno in' to pod nadzorstvom' državnega živ in ozd ravnika, 'kakor je bilo že odrejeno z razpisom! ministrstva za kmetijstvo in vode z dno 4. febr. 1922 št. 584. £© je'bilo postopanje ne' podlagi lega odloka dosodaj dobro, zaka j je sedaj1 naenkrat za nič? Če pa nikakor ne zadostujejo dosedanje klavnice, naj se jih ne zapre kar naenkrat, temveč da klavničarjem! primeren termin, da si preurede svoje klavnice, do tega termina pa pripusti klanje pod nadzorstvom! državni, živinozdravni-ka. — Obenem izrekamo zahvalo In zaupanje »rezkemu odboru JDS, ki «e je zavzel za to volev:«žno naše vprašanje im pokazal s tete, da se zares za nas briga In1 trudi, med temi-ko se vse druge stranke ne ganejo- • , ’ Zborovalci so resolucije z odobrava pjom1 enoglasno sprejeli, nakar je predsednik zborovanja g. notar Koder zaključil shod. Kutine!. V nedeljo 13. itn1, se je vršilo pri kraj. organ, v Kupšineih pre davanje. Otvoril ga je tamioSnji šolski vodja g. Titan, ki je ob enem odbornik kraj. in1 srezkega odbora JDS. Govori je g. prof. Orožen iz M. Sobote in sicer o »zgodovini Prekmurja pred reforma H jo«. Udeleženci so se zelo zanimali za predava njo in so pred^vatelju, izreki i zahvalo«.;, Pucinci. V nedeljo 13. te. se je vršilo predavanje pri kraj. org. JDS v Pucin-cih. Govoril je sodni svetnik g. P. Kovča iz Murske Sobote o *pravtw. Udeležilo se je okrog 120 ljudi, ki bo predavatelja poslušali z napeto pozornostjo ter mu na koncu izrekli zahvalo s prošnjo, naj še večkrat pride v Puoinoe. Predavanje je vodil in zaključil predsednik kraj. org. JDS v Pucincih g. Kuhar Aleksander, ki je v svojem! uvodnem' govoru povdar-jaT, da tiaša stranka hoče ostati vedno v »tikih z ljudstvom' in1 ga poučiti V teli ali drugih stvareh, ki so za vsakega človeka nujno potrebne. Mariborske vesti. Maiiber, 16. aprila 1924. m Otvoritev umetnostne razstave. Danes je bila v veliki kazinski dvorani o-tvorjena razstava ljubljanskega »Kluba mladih«. Otvoritev je bija neoficiclna. Razstava je bila takoj dostopna občinstvu. Ker bo odprta čez velikonočne praznike, je pričakovati, da bo obisk številnejši nego na prejšnjih mariborskih razstavah. Kdor se le količkaj zanima za našo oblikujočo umetnost — in zanimati se mora slehrni slovenski izobraženec — ta bo obiskal razstavo ne samo enkrat, ampak vsaj dvakrat. Tembolj, ker moderna umetnost zahteva intenzivnega sodelovanja gledalca in šele po temeljiti vglobitvi v predmet nudi u metnostni užitek. Priporočamo tedaj iz-nova, da si vsakdo razstavo natančno o gloda. m Tudi Ljubljana prot! mariborskemu gledališču? Iz krogov tukajšnjega gledališkega oso b ja smo dobili ogorčene proteste proti načinu, kako se postopa z našimi, gledališčem'. Včeraj bi imel g. intendant dr. Brenčič izplačati gaže. Prazniki so tu in vsak se je upravičeno nadejal, da dolbi pošteno zaslužen denar. Kaj bi! G. intendant ni prejel od prosvetnega oddelka v Ljubljani niti tisto pičle vlgdne podpore, ki jo dobi mariborsko gledališče po novemi budže-tu. Prosvetni oddelek ni denarja pravočasno preskrbel in poslal, češ, saj bodo Mariborčani že počakali. Mi proti takemu postopanju odločno protestiramo in' zabtovara'0, da prosvetni oddelek ne modoma popravi svojo napako. Veseli nas, da kmalu ne bomo več inieli povoda ugibati, ali za vtsem tem' ne tiči ljub lja-niski centralizem. Osamosvojitev ma rbiorske oblasti bo prekrižala vse take in podobne račune. •mi Včerajšnje predavanje v Ljudski univerzi jo bilo dobro obiskano. Predavatelj g. akad. slikar St i pJovšek je nadaljeval svoja izvajanja o iuipresijo-n-izmu in je seznanil slušatelje z njegovimi poznejšimi smermi, zlasti s Cera-nom, Monetom' in z nemškimi impresi jo-nisti (Mas Ltnderman tu1 drugi). Ko je na va n Goghu pokazal, kako je začela umetnost prehajati na docela nova pota, je na kratko označil reyoluei jonarne, do absurdnosti ekstremu© težnje SJarlnetti-jevega futurizma. Futuristične slike so vzbudile med občinsfcvom neprisiljeno veselost. Nato je predavatelj seznanil slušatelje tudi s kubizmom, ki je začel v futuristično -anarhijo uvajati izvesfna načela, zlasti oblikovna. S skioptlčnim. aparatom je pokazal Pieeaaojeve kubistične risbe. Končno se je predavatelj pomudit pri ekspresi j oni zrnu, ki vzlio vsej revolucijouarjiosti uvaja snovno in oblikovno trdnejša umetnostna načela. A tudi ta umetnost se nahaja sredi razvoja in' bi bilo prezgodaj izreči končno sodbo .o nji. 6 topu je bilo predavanje zaključeno.^ Dasi predavatelj ni obvladal snovi $ tislo lahkoto iu jasnostjo, ki bi z ozirom' na heterogenost občinstva bila potrebna, je vendar njegovo predavanje važen korak k umetnostni vzgoji našega občinstva in smo 'mu zanj hvaležni. Želeti bi bilo, da bi Ljudska univerza priredila več predavanj o umetnosti, zlasti bi si želeli predavanja o novejši in najnovejši slovenski oblikujoči umetnosti, o slovenski glasbi in slovenski drami. m Kantova proslava v Ljudski uni-verzi. Povodom dvestoletnice rojstva velikega filozofa Tmanuela Kanta priredi Ljudska univerza prve dni -maja, če ne bo kakih zaprek, predavate večer o ,Ka»tu. Kakor izvenjo,.'bo na sporedu dvojo kratkih predavanj o Kantovi filozofiji in njegovi dobi. m Pojasnilo k notici »Drave« z dne 15. tm. Jako hvalevredno je, da je toli agilno društvo »Drava« po velikem) trudu prišlo do harfe. Obžalovati jo le, da so ne -uporablja v gledališču takrat, ko je najbolj potrebna. Pač pa imamo pomisleke glede uporabe tega dragocenega instrumenta v restavraciji in to iz umetniških razlogov. V temi smislu jc tolmačiti mojo opazko v gledališki recenziji. — Em. Beran. m Ljudska knjižnica o praznikih, tj. na volikonočno soboto in nedeljo radi odsotnosti knjižničarjev ne bo -poslovala. Oitatelji si naj izposodijo knjigo za praznike žo v četrtek zvečer. m Knjižnica za trgovske vajence. Trgovski gremij jo v svoji zadnji seji storil zelo hvalevreden sklep, ustanoviti za trgovske vajence knjižnico, katero bo upravljalo vodstvo trgovske nad. šole in se je v to svrho dovolila iz gremijglnih sredstev primerna vsota. Da se pa knjižnica kolikor mogoče izpopolni in1 bo v stanu v polnem obsegu dosegati svoj važen kulturen namen, se gg. trgovci naprošajo, priskočiti knjižnici na pomoč z darovanjem prečitanih knjig, katero več ne potrebujejo. Knjige sprejema tajništvo trgovskega gremija, in se bo vodil poseben tozadeven seznam. m Zdravstveno predavanje. V četrtek 17. tm. ob 20. uri zvečer predava g. dr. Marin za moško člane ISŠK Maribor v Kmečki sobi Narodnega doma o »polnih boleznih. Prisotnost izvršujočih članov obvezna. m Mali nemir nož. Pred tremi meseci jo ustavila policija nekoga dečka, ki se je izdal za Rudolfa Defant in da je doma iz Sarajeva. Predan je 'bil dečjemu domu. Prve dni tega meseca pa je zbežal in zdaj ga je ljubljanska policija spravila zopet nazaj v Maribor. Ker jeze lo nemiren element, ga bodo morali dati domov. mi Policijska kronika. Neka Elizabeta S., že večkrat izgnana iz Maribora, se vedno znova vrača nazaj, ker drugje 'baje no najde zaslužka. Včeraj jo je zopet aretiral stražnik, ker je osumljena vla-čngarstva i-ri prostitucije. — (Vrtnarju Ivanu: S. je 15. aprila, ob 6. uri 30 minut bilo ukradeno staro, črno pleskano dvokolo. — Nek K. K. v Židovski u-lioi, jo prijavil, da mu je 15. ali 16. tm. nekdo ukradel i® nezaklenjenega podstrešja svinjsko pleče. Da so žo bliža. (Velika moč, nam' -pričajo še drugo tatvine. V Gabreih so neznani zlikovci v noči od 4—5 aprila vdrli skozi streho v hišo kmeta Perša iu pokradli 150 kg masti, 10 I olja, nekaj rjuh, goveje in telečje kože v skupni vrednosti 70t.tr> din. — Dne 1. ali 2. -tm. je v Črešnjevcu ukradel neznan ptiček Jožefu Alt iz podstrešja svinjsko, ustrojeno kožo, eno vrv, hlače, 4 srajce in' brisače v vrednosti 1009 din. Isje dni jo izgiu-ilo tudi i-/, podstrešja Simona Pleterska v Vrhlogf kresilno orodje,. 1 »Francoz« in 3 železne pile v vrednosti 740 din. hi Državna borza dela v Mariboru o-staue v soboto 19. aprila tl. voled snažo-nja uradnih prostorov- za stranke zaprla. m' Tujci v Mariboru. V noči od 15. na 16. tm. je bilo v Mariboru prijavljenih 67 tujcev i-jr sicer: v Moran 23. v Privat-hotel 2, Zamore 9, Črni Orel 9, Pri grozdu 6, Zlati konj 9, Halbvvidl 5, Kosovo 2, Zokaly 2. m V današnji številki jo moralo iz tehničnih razlogov izostati nadaljevanje romana, kar naj blagovolijo cenj. čita-i tel ji oprostiti. ni' Parna pekarna StrausgitI dediči in drug sc priporoča za sprejem' na na-ročilno pečenje velikonočnih potic in finega belega kruha. m Kratko gostovanje virtuoza na ei« tre Rudolfa ter plesnih duetov Caranci-tos — Ukrajinca Kvelovsky in komičnih ekscentrikov »Pips« iu »Pops« y Klub-baru. in Grajska klet! V sredo 16. trn. koncert nar. žel. gl. društva »Drava. Začetek ob 20. uri. 817 NAŠIM INSERENTOM. Veliko, nočna številka izide v soboto 19. tm. že ob 4. uri popoldan. Naše inserente prosimo, da nam inserate za to številko Oddajo najpozneje v petek večer, ker se prepozno došli inserati ne bodo več priobčili. UPRAVA »TABORA« KAROčevlji Maribor, Koroška c. 19. REPERTOIRE: ] Sreda, 16. aprila, »Veseli dan' ali Matiček se ženi«. Ab. C. Premijora. • Četrtek, 17. aprila zaprto. Petek. 18. aprila zaprto. Sobota, 19. aprila zaprto. Za danes, sreda 16. aprila napovedanal preinijera »Veseli dan ali Martinček se ženi« odpade in se preloži na poznejši čas. Soort ISSK »Maribor* nogometni odsek. Vsi naraščajniki ki bi hoteli gojiti no gometno panogo, naj »e zglasijo 24. tm1. v klubovi oblačiluici na igrišču pri' tajniku. Objave. “5 Orkestralni odsek Glasbene Matico začne z rednimi vajami v četrtek dne 17. tnt. točno ob % 20. uro Kvečen v društvenih prostorih. Izpred sodišča. Ukradena drva. ' 1 V jeseni 19215 je zmanjkalo Tomažu Luzinšekiu v Ptuju iz njegovega) Skladišča okoli 1 kuib. meter borovih drv. Ta tatvine jo bil osumljeni 27-letni usnjar Frane Sirec v Ptuju. Ko je Širec zvedel*; da je tožen radi omenjeno tatvine, «c je podal meseca oktobra 1923 k Ignacu | Krajnčiču v Budino ter mn prigovarjal, da naj pred' okrajnim sodiščaml v) Ptuju, ko bode zaslišan kot priča, jzipo-* i ve, da mu je on daroval 19 polen. Krajnčič je zares dno 30. nov. ,lp2S pri zaslišanju v lom) zmislir izpovedal, a to svojo trditev še tekom istega aadišan ja preklical. Zaslišana jo bila budi osumljenčeva žena 'Ana Širec kot priča, ki jo izpovedala, da je Krajnčič daroval 12 polen. Obsojena sta bila in sicer FramJ Širec radi napeljevanja h krivemu pričanju in prestopka tatvine na 4 mesec«! zapora, njegova žena Ana Širco pa radi krivega pričevanja na 14 dni ječe. «mwn 650 veliko pranilnico odprla, kjer noč in dan perice zale so z milom „ZLATORQG“ tu prale. JNadaljevanje sl«dč Straši i Mbk* rt S B O E* n /V T^a^FSftf? SSPSUVms-iTr 1923. mUUUi —«W1 Pri dobri volji in1 smotrenem poslovanju mora biti sedaj stvar tem lažja; ker se je tudi zakonodaja višaj toliko prilagodila spremenjenim razmeram, dal je — kakor rečeno — eksistenčni minimum dvignila na. 5000 Din. S tem se Vam: n udi možnost, da se otresete tistih' malih in najmanjših cenzitov, ki res niso drugega nego balast, ki ga brez pravega financijelnega haska, ali z veliko potrato časa vlačimo s seboj. Zlasti velja to o večini naših zemljiških posestnikov, ki se po poklicu iti izkljnčno pečajo s kmetijo. ., t, .(Dalje prihodnjič.!] ■'T/-., r ■ •, : :.V3 -rrjr f Sjf jppljiigi/^3 g Novosadska blagovna borza 15. apr.* pšenica baška 325.50, koruza 325—327, moka »0« 500—505, »2« 440, »fi« 325, »7« 285, mirni m 16. sreda 16. ELITNI KONCERT salonske godbe Kaplanek in virtuoz na citre Rudolfi. Spored g. Rudolfi: Bizet: Carmen. Leoncavallo: Mattinata. Mednarodni pesniški pot-puri. Vstop prost. Začetek ob 20. »/, url. repričajte se. da le najboljša zobna krema H IT O« ki se povsod dobi l^ala oznanila. Talno dopisovanje. Najlažje, ie imnS knjigo „BABILONSKA UGANKA*. Dobi se V vseh knjigarnah. 612 Popolnoma nova kuhinjska o-prema ceno na prodaj. Tkalska ulica št. 9, dvorišče desno. 81« Razpis zidarskega, tesarskega in kleparskega dela pri popravilu cerkve Sv. Duh na Ostrem vrhu, pošta Selnica oh Dravi, de 15. maja 1944. Ivan Kaiser. Sl 5 3—1 Amaterji! Sveže foto-potreh-ščine prvovrstnih znamk V. Vlašič, Maribor, Gosposka ulica št. 23. 818 10—1 Zoleniadne sadike zgodno zelje, karfiol i. t. d. se dobi vedno pri vrtnarstvu Ivau 'Jemec, Razlagova ulica 11. 820 3—1 Šivalni stroj, otročji voziček, veliko ogledalo, postelje po 150 D, madrace, omare, spalnica trdi les, mize, stolice, pregrinjala za postelje in drugo na prodai. Vpraša se: 'Rotovški trg 8, I, nadstropje, •' levo. 322 Moderno In higijensko are-jeni brivski salon Fr. Kovak. Aleksandrove centa 22, se cenj, .občinstva priporoia, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abo-poetom na razpolago predalniki -e*, lastno brivno orodje. Gradnikom in poduradnikom v predplačila popast. 2622 50-42 Popravilo čevljev brez izjeme kakor tudi vsa narečija po rmeri sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva ; «1. 9. Cene zmerne ! Postrežba točna! 702 10-5 ELEKTROMOTOR v najboljšem stanju, na vrtilni tok (Drehstrom) a suhim napuS-'čalmkom 6 HP, 180—210 volt, prvovrsten fabrfkat se ugodno .proda. Ponudbe na tvrdko; Brata Batič — Celje. 806 3—2 ^Čez 1-00- q sena in otave naprodaj. V najem se dajo do-: 'kri-travniki. Vprašati v Slivnici'^'pri Mariboru. 783 2-1 Zeoaenja se lepo stanovanje (5 sob, kuliinja, kopalnica inLr .. . 'predsoba ter ostale pritikline) I slovaškega proizvoda, pločen-■^v sredini mesta tik Glavnega I nasto in lilo posodo,.porcalaaa-Ltrga za vsaj enako veliko v I sto, kememnasto m stokleeo zo-,)hHžim parka, z vsaj nekaj vr- V be najboljše vrste. Vbe kupuje ‘'-‘ta. Ponudbe »od -Zamena* | njem; aato^hiti, da*ne aa- J na. spravo „Tabora“. ,11*14 mudiš. 40—4 Edino le električni BRZOVAR in .NIK patenti p. HI EUREKA dasta v momenta vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi aparati v funkciji. 20—12 356 Urška, al’že veš da je dobil A. V1CEL, MARIBOR Glavni trg-št' 5 emajlirano tetko posodo znamk« ^Goliath* is lažje vrste, čaško- Klobuke. tepke najnovejše oblike od 30 D naprel ter parilo, samoveznlce, čevlje, dežne plaiča itd. po najsolidntjših cenah nudi • Glavni trg St. 2. Jakob Lah, Maribor, Zahtevajte povsod ,TABOR4! gumijeve pete in podplate Vam mora Vaš čevljar pribiti na Vaie čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očuvate tudi noge in obuvalo. 706 ZAHVALA. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom pre-britke-izgube soproga in očeta, gospoda Josipa Mezgetza izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo, Osobito pa se zahvaljujemo za krasni venec iz koroškega kolodvora ter pevskemu društvu ,.Krilato kolo" in ..Frohsinn'' za tolažilne nagrobnico; £21 Žalujoča žena In otrok. HOTEL „MERAN“ MARIBOR je vsled težke obolelosti lastnika takoj na prodaj, oziroma se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako dr-ugO večje podjetje. €13 2—1 Iv. Kravos. Maribor Aleksandrova 13 Telefon 207 SlemSkov trg 6 Usnjate torbice in kovieke za potovanje v vseh veličinah kakor tudi s,i?ne in damske torbice, listnice, tobačnice itd. Nahrbtniki za šolarje, planince itd. Usnjate gamaie. Ovratniki, nagobčniki, biči in vrvic« za pse, gobe, kožice in Ščetke 2a kočije prati. Dežnu ponjave (plahte) za vozove in konje v vseh velikostih. Razni okovi za konjske opreme v nikelnu, medi, poniklovano ali črno lakerano. Gonilni Jermeni iz Ia usnja, kakor tudi šivalni in vazalni jermeni. Vsa v jermenar., sedlar, in torbarsko stroko 5 spadajoča popravila se sprejmejo in po možnosti hitro izvršijo. DOBIM S S S za praznike najfinej-še ljutomersko vino in pristnega brinjevca? ediao le v špecerijski trgovini makso Seršen, Koroška c. 39 kjer so tudi znatno znižane cene za vse drugo špecerijske blago. Najfinejsa moka K 23*SO ■■■■■■■■■■ Ugoden nakup! Radi razpusta in likvidacije tvrdke Verdnik & drugovi družba z o. z. Maribor, Aleksandrora cesta 51 se vrši od 16. do 25. aprila v prostorih gornje tvrdke razprodaja vsakovrstnega moškega perila, posebno delavskega in modnega perila ter manufakturnega blaga po lastni ceni In v poljubni množini. NAZNANILO Vsled razmer v po Italiji zasedenih krajih, sva zapustila 29 let vodečo restavracijo v Opatiji. ,« Prevzela sva popolnoma na novo preurejeno gostilno Roschantz, Maribor, Rotoyikl trg št- 6, katero se bodeva potrudila dvigniti do ugleda in solidnosti najine prejšnje, desetletja vodeče restavracije v Opatiji. — Zagotavljajoč najboljšo postrežbo z dobro kapljico in dobro kuhinjo v prijazno urejenih sobah, se cenjenim gostom najtopleje priporočava. Z odličnim spoštovanjem JOS. in KAT. NAGLICA Otvoritev v soboto 19. aprila 1924 izšel Je ročni Zemljevid siov. ozemlja y meril« P: 600:000, priredil Mattija P i rc, risal učitrif* S1 a titte litografija in založba Mariborska ttokarne d, d. Maribor. Zemljevid j* i«*S«o v Štirih barvah in-obmiga < m (Metulje, na kat«*« bivajo ' Slovenci, Jer ja-na-men jen predvsem šolski mfc&ki. Cena zemljevida v Stilih barvah bi« 9—-,iati zeatfjcvidv-ofmihbar- v«h dih • * ■ " Natotuje a« : pit Mariborski tiskarni d d Staaiiiifc fa iaiajaieJa; .KoatoOdI Jpt^jii. in' Vekoslav Špindler..Kieka; MfvflMRVkft U&atite d A