Cen* so cent. L RLD.NiBlVO LN UPRAVA: LJUBU AJMA, PUCOMUEVA ULJCA 6 [ZKUUCNO ZASTOPSTVO sa ogia*e ts Kraljevine Italije in CTNIOVF pt PBI K ITA IT A LIANA a A« MTLANO OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubblicdta dJ provenienza italiana ed UNIONE PUBBUCITA ITALIANA 8. A-, MILANO "rc-z^spešni sovražni napori v Tunisu Sivražnik je izgubil 21 letal in 18 tankov — Nemški poveljnik poveličuje hrabra s t italijanskih čet na ruskih bojiščih Junaška smrt Glavni stan itaJi jinskih Oboroženih sil •vi 3. februarja naslednje 984. vojno ročilo: V odseku zapadne Tripolitanije delnva- r. •■ "zvidnie. V Tunisu je sovražnik nadaljeval svoje naj I;1, ki jih je p dpiral z osredotnjenim ognjem in z znatnimi motoriziranimi in oklopnrmi silami Italijanska in nemške eet«'. Uj so prizadele sovražniku hude z«ju- bo, mod drugim 18 tankov, so trdno držale postojanke. V borbah v zraku so nemški lovci sestrelili 12 letal; em je treščilo na tla, zadeto od protiletalske obrambo, nadaljnjih S pa je bilo uničen;h na nekem letališču rožno snoe; so nekatera sovražna letala prtJetla Crrtone. a jih je točno streljanje baterij oviral j- Nobene žrtve, le nekjj •i kode, DODATEK K POROČILU ftT 984. Hrabro zadržanje italijanskih edinjc, ki so v tolikšni meri sodelovale v poslednjih . -irih borbah na ruskem bojišču, je zbudilo te dni nove manifestacije občudovanja in zadovoljstva pri nemških pove'jništvib Poveljnik divizije »Ravenna« je prejel od nerala armadnega zbora Retterja Pica sporočilo navdušene zahvale za nad vse hrabro sodelovanje te naše edinice. ki je hila zvesto pobratena v orožju z nemškimi tovariši. V pohvali in vošč:lih. ki i?h .ie nemški general, pod čigar poveljni-štvorn se je divizija »Ravenna« borila, izrekel našim junaškim vojakom, poveličuje ponosno zadržanje vseh naših čet, ki so bile zaposlene v veliki obrambni bitki, k? r št> vedno v teku na vzhodnem bojišču. generala Martinata Rim. 2. febr. s. Dne 26. januarja je v Rusiji slavno padel v bojih br^adni gene ral Gndio Martinat, ran-aiki lik vojaka, odlikovanega s Savojšikim vuja-kim redom in petimi kolajnami za hrabrost, ki je bil tri-. krat ranjen v vojni. Rodi-j ae jc icta 1891 v Man;g i j i Po odičrr voŠaSk karieri jc postal leta 1937 šef ^vorm nc dvoumnim in 'zklesnim govorom, da niti laskanje niti grožnje ne rnorcio obvladati Granitne volje ItaPie in njenih zavezuikov di> dosege krmčne zmage. »Borsenzeitung«. gladio nemških oboro ženih sil. je podčrtalo neupcglj vo voljo za odpor in ve :ko duhovno silo. ki kažeta velike koncepte ki jih ie izrazil Duce kot zvest tolmae talManskcga narod1. Lis* posveča pozornost dcjrsvu. da zahteva vodja fn::zma za Italijo sveto oraver do življenjskega prostora v Afnk' Te pravice piAJ črtava list. ni mogoče odrekati SO milijonom, ki tvoTijo ltal^an-k- nan d. »Dcut'-che Aiigcmeine Ze'UinGo ojw.zarji na besede, s katerim pove I čuie Diee naj ,_i.:jo žrtev tis-'»čc\ t:sočc*v borcev na ra/nih po j h čast- n poudaria oflloči'lm nnspevek italli&nskegs oarozfa m slavne M'lice k veliki skupn stvari Osi tn troj-nepa pakta. Bukarešta, 3. febr. s. L»ist »Viatza« komentira Ducejev govor ob 20letnici fašistične Milice in piše: Italijanski narod, ki je bil tako preizkušen v zadnjih letih, je zopet izraz.il z Du-cejevim glasom svojo voljo in znova potrdil neupogljiv sklep, da ne bo popustil in da se bo boril s skrajno energijo v vojni, katero vodi Italija za uvedbo reda in za osvojitev svojih svetih pravic. Izgovorjene v sedanjih okoliščinah, nadaljuje list. ko mora Italija prenašati hude nevšečnosti, kažejo Ducejeve besede neporuJ-ljivo voljo do borbe :n trdno vero v zrnago Italijanov Pogled nazaj nam kaže žilavost, s katero se je hrabri italijanski narod boril proti sovražniku z namenom uresničiti svoja uprav:čena stremljenja. Z borbo, ki jo Italija že toliko let junaško bije, si je prisvojila pravico do največjega povračila, ki pripada tistemu, ki je trdno veroval v plemenite c:lje sedanje križarske vojne proti krivicam človeštva. Lisi »Besarabia« poudarja, da je Ducejov govor, kakor vsi govori šefa italijanske vlade, govor politične važnosti nespornega evropskega pomena, ker izraža neupogljivo voljo velikega naroda ter prepričanje ve'ikega državnika, čigar politično in socialno delo se bo obširno proučevalo v bodočih stoletjih. List p:Se, da je govor trezen in možat ter izraža trdno prepričanje italijanskega naroda v končno zmago. MiKind. 2 febr •> Z naslov- »\ mili se bomo v L'bijo m zmagal bo t;>ti ki se up:ra četrt ure dahe« obiav'»ajo list5 z velikimi črkanrn Duceiev £ovor ob 20let-niči Mi ice Govor se smatra za doka/ vedre mliivo odločitev, zmagat1 za vsa ki> ceno Govor je tud1 nova manifestacija nenTT-n'i i vr V7ajemnt*sti naredov Osi in trojnega pakta. StockhCHm, i febr s Listi objavljajo ob • rno Ducejev govor ob 2Uletnici ^\iicc CiOvoT je po "*von oblik m odličnem tonu i3T>ruvil velik vtis na ^vedsko javnost •Datietis Vvchetera piše med d rum m. da vs Mu^sohni'ev £jov(),r ne sme snu trati za e*or čno kretnjo temveč za izraz trdne 'vhe Ita ije v^d't* vojno di zvoa&an 'te«a conci V enakih ko»ment:.ri;h podčr-avajo s*s listi da pričan* Ducceve be*>coe i ne >oru5lpvi votfi po (xiporu \~sega Italijan-•Vc*a namda Nemški Ust o zaslugah in pomenu Milice Berlin, 3. febr. s. O manifestacijah ob 201etnici Milice v ItaJiji, objavlja. -Lokal AnzeJger^ na prvi stt-ani pod naslovom rua treh stolpcih ^Milica na vseh frontah^ raa-govor svojega posebnega dopisnika v Rimu s šefom glavnega stana fašistične Milice generalom Enzom Galbiatijem. Nemški dopisnik je najprej očrt al zg*>_ dovino ustanovitve in razvoja oborožtme straže Revolucije s posebnim o&irom na njene naloge in njeno poslanstvo v mirnem Času in v vojni. Nnto našteva vrsto vprašanj in o I govorov, ki naj bi nemškim čitateljem pojasnila bistvo in opravilo Milice in vseh njenih posebnih oddelkov. Podan je pregled datumov, ko 90 se legije fašistične Milice udeležile najpomembnejših akcij od vojne v AbeiiLniji do vojne V Španiji, na Balkanu, v sedanjih operacijah v Afriki in Rusiji z udeležbo hrabrih bataljonov »M« na tem zadnjem operativnem odseku. Dopisnik podcrtava. !a so Orne srajce navzoče na vseh frontah z raznimi specialnimi odredi, od napadalnih oddelkov do protiletalske obrambe, od mornariškega topništva do planinskih oddelkov in obalne obrambe. List pou larja končno, kako velik krvni delež so lale hrabre čete Milice, ki se lahko ponaša s 75 zlatim! kolajnami na svojih praporih. Tudi »VOlKischer Beohachtor . objavlja, n-ad naslovom »Verovati, ubogati, boriti se!< dolg članek s fotografijami fašistična Milice o mnogoterem udejstvovanju Milice v slavnih 20 letih. Misija Stranke na povratku iz Nemčije Monakovo, 3. februarja, s. Misija PNF. ki je včeraj ob;skala Nemški umetniški dom, je v prvih jutranjih urah odpotovala iz Monakova v Italijo. Na kolodvoru so jo pozdravili visoki nemški zastopniki in prM^tavnki krajevnega fašija. Rim, 3. febr. s. Ob prihodu delegacije PNF v Rim, so jo pozdravili hijerarhi narodnega direktorija, zastopnik zunanjega ministrstva, nemški poverjenik poslov princ Bismark, šef narodne socialistične stranke v Italiji Erich in številni narodno socialistični tovariši. trnom €^ra~oc£S2ife zaslugah It. IlitVrjevega glavnega stana, 3. febr. s. Vrhovno poveljništvo vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Stalmgrajskš bit--a je končana. Zvesta đo zadnjega diha prisegi na zastavo, je morala G. armada pod nepremagljivim vodstvom maršala Paulusa popustiti spričo izredne premoči sovražnika in n»*ugo>ti oko'fščin. Mjeno usodo delijo ena protiletalska topniška dKizija nemškega letalstva, dve ru-maitskj diviziji in en hrvatski potk, ki so v Evestejn bratstvu v oro/ju s tovariši nentSIce \-!nili do zadnjega svojo dolžnost. Ni še čas za prikaz razvoja operacij, ki so vodile tlo te zaključit ve. Ena stvar se pa lahkg reč«1 že zdaj: Žrtt*v armade ni b:In raman. Kot branik Kaj^odovinstcesja cmop-skega pesianstva, j** odbijala več t^nlnov napade 6 sovjetskih armad, Popotnoma on-koljena oj. Oene-raii. oficirji, podofierji In vojaki *o se borili drug oh drugem do zadniega naboja. Umrli so, da hI živela NeimVja. Njih zgled bo o^tal svetal do nabolj oddajnih časov kljub lažni boljševički propagandi. Divizije 6. armade bodo zGpet obnovljene. Potek b'tke Berlin. 4. febr. s. Major Zizewitz, ki je bi? od 20 novembra do 20 januarja zvezni of:cjr med \Thovnim poveljništvom in v StaVneradu se borečimi rumunsk^mi in hrvat^k'm! skupinami ln se je kot tak često nod-aial tia. 1e obrazložil v raportu za. stonnikorn inozemckeea tiska nekatera osebna mnenja o poteku bitke za Stalin-grad Potem ko se je poklonil neukrotljiv hrabrosti romunskih in hrvatskih čet. ki 00 sa ob gtnitt awnflcib tovarišev junaško Hlal mv nI bila laman * c repc^'srf^tn junaštvu fsi b?a£2ilcev Stalir^rađa borile do konca, je major Zizewitz govor 1 o izredno neugodnih terenskih okoliščinah, na katerih je bila mesece in mesece žilava borba. Ko so ogromne množice ljud-: in sredstev, ki jih je sovražnik pognal proti nemškim črtam okrog mesta, prisilile branilce, da ?o se umaknili s svojih postojank, so se znašl; branilci na popolnoma odprtem terenu, na goli zaledenelj stepi, brez dreves, brez grmičja in brez hiš Umikalni pokret sam je bil do skrajnosti težaven zaradi trdovratnih nasprotnih vremenskih okoliščin. Ponudba za predajo s strani sovražnika 9. januarja je bila sporočena vsem nemškim in zavezn širim četam po poveljniku maršalu Paulusu. Odcovor junaških borcev je bi] soglasen: Nikoli! Tragično je bilo tudi stanje oskrbe Edino sredstvo za stik. odkar je sovražnk "sklenil obroč*, so bPa letala, ki so storila, ie poudaril major, nadčloveške čudeže junašva in drznosi, da bi pomagale ob-koljerim četam. Ofic'rji in vojaki so v popolnem tovarištvu tekmovali v obrambi pred naoadi. Sami generali so se Često bo rili na čolu svejih popolnoma odkrit h čet in stresali s svojimi puškami ter metali ročne granate ter zadajali sovražniku hude :zgubc. Vojaške radijske oddajne po~taje. ki so oddajale do torka ponoči vedno bolj kratke ve~ti z ruševin tovarne za traktorje, so zaključile svoje oddaje s pozdravom Domovini in Fiihrerju. Legendarno junaštvo branilcev Berlin, 3 fer. s. Prve izdaje popoldanskih listov so javile z velikimi naslovi, da se skupina nemšk;h. v severnem delu Sta-lingrada zagrajen;h sil pr:pravlja na poslednjo borbo. S kratkim poročHom, ki so ga objavili vsi listi, ie b:lo poudarjeno, da so ves dan 1. februaria čete pod poveljništvom generala Streckeria nudile še naprej srdit odpor na sovražne napade in da so boljševik! poslali v področje, za katere-j ga se vrši borba, mnogo svežih čet in ba-I terij vseh kalibrov in da so znatno oja-čili obstreljevanje. Poročilo zaključuje, da povsem izgleda, da se bo sprožil zadnji veliki napad. V tolmačenju tega poročila listi poveličujejo odpor, ki ga branilci Sta-lingrada nudijo še vedno spričo d'vjih sovražnih napadov in navajajo, da mora nemški narod usmeriti svoje poglede na nje kot na iunake epične borbe, ki ima malo primerov v zgodovini Zadnja borba bo Se hujSa kakor prejšnje okrog tovaren za traktorje Ogromnim množicam orožja, ki ga sovražnik usmerja proti nemškim vojakom, ne morejo ti zoperstaviti druge-I ga ko bajonete in svojo neporuiljivo vo- ljo. Odločeni žrtvovati svoje življenje, tako branilci zadnjega oporišča pri Štalin-gradu zbirajo vse svoje sile za poslednjo borbo. Zgled svetovn o-zgodovinskega pomena Berlin, 4. febr. s. Vest o koncu slavna bitke za Stalingra-l zn^va njih konec s so žal jem. toda tudi ^ nonosom. Stopamo v čas — pravi dalje n < lobbcls —, ki bo od nas zahteval " vacjth naporov Vojna stopa v kritično ta/o in mi ne bomo iz nje izšli zmagovitr. če n • bomo z"stavMi vse na?e narodne enenf'tc 1*' nam ne dovoljuje več da b' r>rthi*. n t^e bi se pojavila vnra^ania kat^-Hh -e^Hev po ^r^d'ciona'nih metodah bi z^^tevn!« nreve^ 5asa bi bilo potrebno nos;u7;ti ve celo im-^rovizacMe ob naibr^i aktivnem s<>de1om odseku« 1365. V soglasju z organizacijskim okvirom zveze so hiii ti delavci včlanjen] v štiri sindikate: po*-oiilniškl hranilniški. zavarovalniški in sin dika 1 za socialne zavode. Naš odsek ie imel nalogo, včlaniti tudi nameščence kreditnih zadrug K"r na je fimnćni položni kreditnih zadrnq z tržnina. Tržnino morajo plačevati vsi mestni in izvenmcstn: producenti trgove1, obrtniki sploh vsakdo, ki pos-tavl svoje blago naprodaj. Prodajalci, ki ne bivajo v Ljubljani, plačujejo tržnino na tr:šarinskih liniiah pr' vstopu v mesto in prejmejo tam potrdilo o vplačani tržnini v obliki plačine balete. Od prodajalcev, bivajočih v mestu, pobirajo tržnino za to pooblaščeni kontrolni organi mestnega poglavarstva ter j m sproti izročajo detična potrdila. P c trdila o plačan tržnini se morajo zaradi kontrole dobro hraniti, ker se mcra.io prodajalci ob vsa-kam času izkazati kontroLn'm organcni. da so tržnino v redu plačali. Tržnino plačujejo poleg najemščne tudi vsi lastniki in najemniki barak, lop in stojnic itd., ki so postavljene na javnem mestnem svetu, ne glede na cbrt. Tržnina so. v nobenem prnieru ne vrača. Tržnina je plačljiva tak j; za to jamči prodajalec s svojim blagom in eventualno vprego. Kdor se kakor koli odtegne plačilu te davščine, temu sme mestno poglavarstvo, ne da ly uvedlo zoper njega kazenski p-st pek.( predpisati 10 kratni znesek prikrajšane1 davščine. Nespremenjena ostrne občnska sejmari-na ob žinvinskih sejmih. Neznatno se je por'šala mestarina, ki se pob ra od tržnih stojnic ob gotovih primerih (Mklevžev se:"em. b:žična drevesca itd.), in sicer cd 2 do 10 Hr po prostoru (prej 1.60 do 9.50 >. Vodovodna naklada nespremenjena Občinska vodovodna naklada ostane nespremenjena in znaša tud; za 1. 1943 od starih in novih hiš 6.5% za leto 1942 uradno ugctcvljene kosmate najemnine. Zviša se občinska pristojbina za porabljeno vodo Prstoibino za porabljeno vodo plačujejo lastn:ki hiš, ki s? eproščeni plačevanja zgradarine in sicer za vso po vodomerih ugotovljeno dejansko porabljeno vodo po 1.0 lire za vsak kub'čni meter (lani 1.20). Odjemalci, ki rabijo vedo za industrjske namene in jo plečujejo samo po vodomerih, plačajo: do letne porabe 1000 kub. m 1.50 lire za 1 kub. m (lani 1 liro) od 1000 do 5000 kub. m 1.20 (0.S0). od 5000 dr 10.000 kub. m 0 90 (0.60) in nad 10.C00 kub. m 0.60 lire c-d kub, m (lani 0.40). Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo tudi lastnik- hiš. kjer se je porabilo več vode. kak;r dovoljuje zadevni pravilnik. Pristojbina znaša za vsak kub:čni meter nad do-voljeno količno vode 1.20 lire (lani 0.S0). Občinska vodomerše-na, pristojbina za vodomere, ostane nespremenjena, prav tako tudi pristojbna cd hidrantov. Osnovna pristojbina za priključitev vodovoda na vodovodno omrežje do 3 izlivkov znaša 285 lir, za vsak nadaljni izlivek pa 28.50 Ihr. Ta prist-rjbina se zaračunava za poslopja., kjer so lokali ali drugi obrtrr prestori. medtem ko se za izključno stanovanjske hiše ne zaračunava k nobena pristojbina. Zahvala generala Galbiatija Na brzojavko, ki jo je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odposlal ob 20-letnici ustanovitve Milice je načelnik glavnega stana Milice odgovoril takole: »Milica se zahvaljuje za tople čestitke in pošilja svoj tovariski pozdrav. — Gal* biati.« Z Gorenjskega — Pogreb starega gasilca. Na Bledu je umrl kaj žar Janez Legat, star 82 let. Pokojni je 06 let zvesto izpolnjeval dolžnosti gasilca. Na zadnji poti ga je spremila velika množica prebivalstva. Pogreb je pokazal kako priljubljen je bil pokojni med domačini. — Nova grobova. V Dolu sta umrla klobučar Anton Mejač. star 91 let in bivši krovec / r4on Loboda, star 72 let, Lobodo v sin je občinski tajnik. — Zboljšanje bolniškega zavarovanja. Članom bolniškega zavarovanja na Gorenjskem in Koroškem je bil ponovno izboljšan položaj. Gre deloma za zvišanje j »tekme dela«, dosedanjih dajatev, deloma pa za povsem I ski Dopolavor nove dajatve. Zavarovanci bodo dobivali v primeru bolezni poseben priboljšek v denarju kot novo dajatev. Noseče žene bodo dobivale poseben prispevek v višini v^rvškeea prspevka za dobo 6 tednov. Na novo so urejene tudi dajatve za hišne pomoćnice in dekleta na enoletnem obveznem delu. — Nenadna smrt. V Smartnem pod Šmarno goro je 28. januarja nenadoma '.-.mrl slikarski mnj?*er Ludvik Zaje. ki se je zadušil. Zbolel in umrl je istega dne. Pokojni zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. — Nesreče. V Domžalah je v soboto padla s kolesa delavčeva žena Marija Mar-kun iz Trzina. Na poledeneli cesti ji je kolo spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila de^no nogo. Prepeljali so jo v bolnico na Golniku. — Družabni večer uslužbencev deželnega sveta v Radovljici. V lepo okrašenih uradnih prostorih je imel deželni svetnik radovljiškega okrožja dr. Hinteregger svoj prvi družabni in tovariski večer z izbranim sporedom. Uslužbencem se je zahvalil za zvesto izpolnjevanje dolžnosti in jih vzpodbujal k nadaljnjemu delu. — Poroke v kranjskem okrožju^ V kranjskem okrožju so se poročili Anton Ćernivec in Marija Bezlaj iz Medvod, Janez Kopač in Ara Mlaker iz Zirov, Janez Kržišnik in Marjana Gladek iz Zirov, Franc Jereb in Ivanka Jesenko iz Nove vasi, Ludvik Lotrič in Frančiška Potočnik iz Laiš, Jože Mlakar s Frančiško Torker in Alojz Založnik iz Gorij in Bronislav3 Bzant iz Preske. Bogoljub Osredk.r iz Vodovelj in Žita Strnišar iz Suhe, Andrej Ogrizek in Vida Govc iz Orehka, Franc Hafner in Liudnrla Pe'rin iz Vir^-"- To-že Jenko in Katarina Guzelj iz Godešice, Anton Šink iz Puštala in Reg na Arč^n iz Svetij, Alo-z Bolha in Marija Grošelj iz Pošenika, Franc Klemene iz Smartne^a in Angela Deiovec od Sv. Ambroža, Pavel Eržen in Frančiška Jurjetič iz 2irovskega vrha, Franc Skvarča in Kristina Dolinar iz Lučna. Peter Triller iz Virmaš in Frančiška Hafner iz Stare Loke, Anton Der-mastja in Marija Zaletel iz Smartnega pod Šmarno goro, Viktor Resnik iz Breda 'n Franč:ška Zedilnik iz Šmartnega pod Šmarno goro, Anton Kvaternik in Frančiška Kalan iz Puštala, Stanislav Burger iz Vač in Frančiška Kavčič iz Preske, Valentin Koder iz Treffna pri Beljaku in Justina Frelich iz Zgor. Sorice, Kamber Ra-madanovič in Alojzija Osojnikar iz Škofje Loke. Ludvik Bogataj in Marija Turk iz Nove vasi ter Jakob Miklavčič in Marija Oblak iz Lučna. Svsu v kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo najtežje kategorije. — Gostovanje zagrebških hokejistov ns> Jesenicah. Hokejisti »Zagreba so te dni gostovali na Jesenicah in v Beljaku, kasneje pa še v Celovcu. Prvi dve tekmi so odločili v svojo korist. Na Jesenicah so zmagali 2:0 (1:0, 1:0, 0:0) Jeseničani so v tej tekmi prvič nastopili javno. V Beljaku so Zagrebčani zmagali 3:0. — Tekmi za švicarski nogometni pokal. V semifinalnih tekmah za švicarski nogometni pokal je v nedeljo premagal Gras-shoppers moštvo Cantonala 2:0. Young Boys pa moštvo Sankt Gallena prav tako 2:0. — Dva mednarodna smučarska dvoboja med Švicarji in Italijani. Sedaj se že približujejo zaključku pogajanja za dva italijansko švicarska mednarodna smučarska nastopa. Prvi bi naj bil v Wengenu m bi se pomerili reprezentanci Curiha in Rima, drugi pa v Cervinii z nastopom smučarskega kluba »Sci 18« in Švicarskega akademskega smučarskega kluba. Tekme dela V kratkem ba objavljen pravilnik za »tekme dela«, ki jih organizra pekrajin-oro v Ljubljani in ki bodo v mesecih februarju in marcu. Združile bodo ves mladi slovenski delavski naraščaj z namenom, da se oceni njegova delavna tehnična zm'žnost. Vcdstvo omenjenih tekem je poverjeno posebni komisiji, ki se je že sestala, da razpravlja o najvažnejših vprašanj h glede tekem. Vodilna konrsija ima na razpolago izvršilni odbor_ ki bo poverjen z organizacijskim delom tekem in bo sestavil pedroben pregram za potek posameznih tekem. Tekem se bodo lahko udeležili vsi, ki so rojeni med 1. januarjem 1915 in 31. decembrom 1925 in so vpsani v sindikalne organizacije dotične kategorije. Tekmovalci, ki so odvisni od pedjetij, ki še niso v okviru sindjkalne organizac:je, sc bodo lahko udeležili tekem s potrdilom delodajalca :n z izkaznico združenja, ki mu pripadajo. Posameznemu tekmovalcu ne bo dovoljeno udelež'ti se več tekem v istem letu. Za vsako tekmo bo imenovana razso-d ščna komisija, sestavljena iz predsednika, treh tehnikov in enega tajnika, ki bodo sestavili individualne klasifikacije. Vsak tekmovalec bo deležen dveh razl:čnih glasovanj po točkah od 1 do 30 po svoji zmožnosti in po stopnji svoje izvežbanosti. ki jih b^ pokazal v praktično-tehnični in teo-ret čno.tehničnj preizkušnj'. kakor tudi v sp'.ošni omiki. Izdani boita dve klasif kaci ji: ena za kvalificirane delavce, druga pa za učence in nekvalficirane delavce, ki so že dopoln li učno dobo. Prvim trem klisiiciranim bodo podeljene nagrade po 400. 250 in 100 Ur za kvali-f:c:rane delavce ter p: 300. 200 in 100 lir za učence. r\ajb©Ii5i nagrajene' bodo lahko poslani na izlete v Ital jo, ako bodo izrazili to željo, v svrho naučnega po::eta raznih zavodov ali pa b;do prisostvovali tekmam .^it-toral i del lavoro« ali pa pri narodnih ma-nifcstac'jah. Ob koncu tekem bodo najboljši izdelki zbrani v razstavi, k jo ba ta priredila p;kraj;nskj Dopolavor; ia ljubljanska vse-učiliska organizacija. UzAatne Hvllske nakaznice za čZslavce Ljubljanski mestni preskrbovalni urad cpozar'a delodajalce v ljubljanski občini, da morajc prijaviti za mesec februar in nadalje d? 5. vsakega meseca pr! težkih in na^ežjih dehh zaposlene delavce pre-skrbovalnemu uradu tistega kraja, kjer delavci dobivajo navadne živilske nakaznice. Samo o pravem času naznaujeni delavci Ez Sš^infs štajerske — Novi grobovi. V Mariboru so umrli občinski vpokojenec Urban Rozman, star S3 let, zasebnica Terezija Papst, roj. Ma-rant. stara 73 let. vdova po železniškem vpekojencu Antonija "VVusser, roj. Skobel, stara 76 let in hišna posestnica Terezija Rosina, roj. Romich, stara 46 let. V Do-gošah pri Mariboru je umrla posestnica Marija Petek, roj. Viher, stara 61 let V Spod. Radvanju je umrla zasebnica Marija Planinšek, stara 17 let. — Polaganje vencev na mariborskem pokopališču. Ob 10 letnici narodnosociali-^tičnega režima v Nemčiji so bili položeni na vseh mariborskih pokopališčih in na spomenik bivšega domačega polka venci štajerskega Heimatbunda in vojske. Tudi zastopniki ooliciie so položili vence na grobove svojih padlih tovarišev. — Zgodovinska dela upodabljajoče umetnosti. Mariborska ljudska univerza je priredila v ponedeljek :n včeraj predavanje dr. Otmarja Endresa iz Miinchena. Predaval je o sreči ustvarjanja, o upodabljajoči umetnosti nemškega naroda. Prvi večer je govoril predavatelj o zgodovinskih dekih upodabljajoče umetnosti, drugo predavanje je pa ob.^effalo dela sedanjega časa. — Temelji dednosti. Pod okriljem celjske ljudske univerze je predaval primarij dr. Wessely o temeljih dednosti. Predavanje so pojasnjevale mnoge zelo posrečeno izbrane skioptične slike. — Ponikve za zimsko pomoč. V Ponikvah ie bil prirejen pester večer, ki mu je prisostvovalo okrog 200 domačinov in gostov. Cisti dobiček v znesku 2259.93 mark so uporabili ra zimsko pomoč. portpj pregled — Zmaga nemških rokoborcev. V nedeljo je bil v Hamburgu meddržavni roko-borski dvoboj med predstavništvoma Nemčije in Italije. Zmagali so Nemci 5:2. Za Nemce je bil to že 50. meddržavni ro-koborski dvoboj. Zmagali so 33krat, izgubili pa 17krat. — Praški hokeiisti v Celovcu. V nedeljo je v Celovcu gostovalo praško hokejsko moštvo NSTG. Premagala je hokejsko moštvo KACa 4:3 (2:1. 0:0, 2:2). Tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni z odlično igro gostov, ki so zmagali zasluženo. Revanžna tekma se je končala z zmago KACa 2:1. — Odhod italijanskih boksarjev v Nemčijo. Musina in nekateri drugi odličnejši italijanski boksarji so te dni odpotovali v Nemčijo, kjer jih čakata dva zelo važna nastopa, zlasti Musino. Prvi bo 7. februarja v Vratislavi, drugi pa 14. v Stuttgar-ftL V Stuttgartu se bo Musina boril proti bodo lahko dobili celo dodatno nakazn-co, medtem ko bedo pozneje (do 20. v mesecu) priiavl*eni delavci dobili samo odrezke da. datne nakaznee od dneva prijave dalje. Obrazce za prijavo je založil Prevod ter ih delodajalci lahko dobe pr' pristojnem i preskrbovalnem uradu po 2 L. Vse tri obrazce naj delodajalci izp.lnijo natanko j tako, k^kor zahtevajo navodil na obrazcu » podpišejo pa naj ob vložitvi prijave samo I obrazca, označena z I in II.a obrazec z III naj pedpišejo še!e tedaj, ko bodo dobljene [ nakazn'ce izročili delavcem. V obrazec III naj delodajalci zapišejo v za to določene i rubrike številke delavčevih navadnih živil-I skih nakaznic in števike dodatnih nakaz-i n!c. Te obrazce morajo delodajalci vrniti uradu takoj po razdelitvi nakaznic. Delodajalce tudi epozarjamo, naj v pri-javi navedejo natančne podatke, posebno natanko naj pa označijo stanevanje, da se s tem izognejo nepotrebnim reklamacijam in zamudi časa. * Razpored razdelitve dodatnih nakaznic za mesec februar bo o pravem času objavljen v časnkih. Obenem obveščamo delodajalce, ki zaposlujejo delavce, katerih bivališče je v drugih občinah, da bodo debili dodatne nakaznice tudi za te delavce pr' ljubljanskem mestnem preakrbovalnem uradu, pač pa morajo prijavo za te delavce vi:žiti pri pristojni občni, torej pri eni, kjer delavci dobvajo svoje navadne Živilske nakaznice. Radio Ljubljana y■i^> 5. t ILBKI VKJA UMS-XXL 7.30: Lahka glasba. 800: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: PlcŠČe. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napovde časa. Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi digrigent D. M. Sijanec. — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved Časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Napevi in romance. 17.35: Godalni orkester vodi dirigent Angelo. 19.00: »Govorimo italijansko^ — poučuje prol. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valčki, polke in mazur-ke. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Oprostite, da se predstavim sam — revija Angela Migneco-ja. 21.15: Simfonični koncert vodi dirigent Al ceo Toni. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.30: Narodne pesmi. 22.45: Poročila v italijanščini. KOLEDAR Dane*: četrtek. 4. februarja: Andrej Korsini. DANAŠNJE PRIREDITVE KUi° Matica: Rumeni pekel in SKriv-nostna žena. Kino Sloga: Prepoved postanka. Kino Union: Mater Dolorosa. DBIU1NILEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; 20; Mumiavcr, Ramor, Miklošičeva Sv. Petra cesta 78 cest a REDKOST — Kaj?! To je tisti redki rokopis? Saj to je Cisto navaden račun. — Da, toda poravnan. Iz Hrvatske — Hrvatska odlikovanje italijansk« -i poslanika v Budimpešti. H: vat: ki poslanik v Budimpešti Ivo Gaj je prindil M. januarja svečano recepcijo na čast italijanskega poslanika Filippa Anfusa. Reeepeiji so prisostvovali tudi člani italijanskega in hrvatskega poslaništva. Pred banketom jc izročil hrvatski poslanik italijanskemu veliki red Zvonimirove krone, prvemu tajniku poslaništva baronu Carin fcVrrariu 8*1-zanu pa red Zvonimirovo krone I. stopnje. Poglavnik ju je odlikoval v znak priznanja za zasluge, ki sta si jih pridobila, ko sta pomagala hrvatskemu narodu v borbi za svobodo. — Razvoj hrvat>kega filma. Iz Zagreba je odpotoval te dni glavni tajnik mednarodne filmske zbornire in podpredsednik nemške filmske zborniee Karel Mrlzer. V Zagrebu je pride! v stik z nierodajniml činitelji in se pogajal z njimi o tesnejšem sodelovanju z mednarodno filmsko zbornico. Posetil je tudi glavnega ravnatelja ra propagando Matijo Kovačua in šrta filmskega odseka Marijana Miki a. Zanimal se je za hrvatske kulturne ust-nove in pred odhodom je obljubi!, da bo zastavil vse svoje sile za razvoj mlade hrvatske filmske umetnosti. — Menda ne !>o več potrebne, v Zagrebu je zadnje čase primanjkovalo vode ln uprava vodovoda je opozorila potrošnike, da morajo do skrajnosti štediti z njo. Zdaj menda štedenje z vodo ne bo več potrebno, saj so bili pri nas taki nal;.'', da c«o vode zaenkrat tudi na Hrvatskem dovolj. — Srogo kaznovan] hazardisii. (jniast! v Sarajevu so obsodile štiri hazar liste vsakega na G0 dni zapora ali na denarno ^lo-bo v znesku 60.000 kun. kor BO a vardnali. — Državna kovnica v /'grehu. Pri trgovskem sodišču v Zagrebu jo lila vpisana tvrdka Državna k vniea V Zagrebu, člani njenega upravar^a t ('bora SC vpoko-jeni bančni ravnatelj Anton Besdć Krt predsednik ter Fciid bc- Ccnč, prof. M'.-roslav Snšič in dr. Damjan Soko'. Gospodarska podjetje in Aule. Hrvnt- ska ima 5 državnih velepoeeatev, 33 (Mar« nih drevesnic in 3 državne ribogojnice. Med državnimi gospodarskimi so tri slednje in nižje. 14 kmetijskih gospodarskih šol, 4 gospodinjske, 2 podko\ s'ki šoli in r.r» gospodarskih stanic. V vsej državi je 217 okrajnih gospodarskih poročevalcev, 24 županijskih in 174 okrajnih veterinarjev. — Nov popis kurtelfv. Minister narol-nega. gospeJaisiva je pozval vse kartele « sedežem v Zagrebu, da v S dm-h prijavijo vse izpremembe. Karteli morajo poslati ministrstvu poročilo o svojem dosedanjem delovanju in navesti vzroke svojega nadaljnjega obstoja. — Odhod hrvatski]! umetnikov v Bukarešto. 28. januarja so odpotovali v Bukarešto člani zagrebške opere Vilma Nožtnič, Mila Kogoj, J' sip Gostie in Rudolf Zupan. Hrvatski operni umetniki n odpotovali po! vodstvom intendantu prof. D. Zanka na gostovanje v okvini kulturne izmenjave med obema državama. 1. februarje so nastopili v Verdijevi operi *Aida«, 3. februarja pa v Verdijevi operi Ples v maskah*. Poleg tega sta nastopila Kogojeva in Zupan tudi v radiu. — Gostovanje rumun^kih umetnikov v Zagrebu. Zadnje so gostovali v Zagrebu rum unski operni pevci in pevke Marija Moreano, Aleksandra Grosea. Emil Marinescu in MihaJil Arnuutu. Nastopili so v nekaterih operah, mel dragim v Aidi«. Njihovo gostovanje je vzbudilo v Zagrebu mnogo zr.nimanja. — Kmetijska ra/stava. V Brodu na Sa: 1 je bila nedavno otvorjena kmetijska razstava. Otvor i 1 jo je veliki župan Sefkija Kadič, ki je v otvoritvenem govoru nagla-šal njen pomen. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih obla-ti. — Zvi.šanJe prometnega davka. Spi » prometni davek je bil na Hrvatskem zvišan na 4n o, luksuzni davek pa od 12 na 40° o. j — Nov most. Gradben; oddelek sarajev. ske mestne občine je začel graditi velik betonski most čez reko Miljacko. Most bo imel samo en lok, ki bo širok 42 m. — Obletnice ustanovitve mladinske delavske zašeite. Včeraj je Osrednji urad delavske mladinske zaščite v Zagrebu po radiu proslavil prvo obletnico svoje ustanovitve. Vodja zavoda Marija 2nidarsič je govoril o delu te ustanove v prvem letu njenega obstoja. — Revizija registra kart* 1«.v. Minister narodnega gospodarstva je odredil revizijo registra kartelov. Izmed G0 vpisanih kar-telov so po ustanovitvi NDH mnogi razveljavili pogodbe, drugi pa imajo |?q§f SfHklia v inozemstvu, tako da je biki revizija potrebna. — Osuševanje močvirij. Clavno ravnateljstvo za javna dela je začelo osuševati močvirja pri Mostarju in Imotskem. Lani so porabili v ta namen 16.5 milijonov kun. — Vi»oko odlikovanje. Poglavnik je odlikoval poveljnika hrvatskih legionarjev na vzhodnem bojišču polkovnika Viktorja Pa-vičiča z železnim trolistom druge stopnje s pravico do naslova vitez. — Delavske naselbine. Lani je dobila Hrvatska pet delavskih naselbin, v katerih je 522 delavskih stanovanjskih hišic. Vsaka hišica ima dvoje stanovanj. Delavske stanovanjske naselbine so dobili doslej Zagreb, Varaždin, Sisak. Karlovac, Osijek, Banjaluka in Sarajevo. — Hrvatska fotografska razstava v Bo-ehumu. V okviru ncmško-hrvatske kulturne izmenjave je priredila nemška Zveza foto-amaterjev i sodelovanjem ministra za pro-sveto in propagando ter poslaništva NDH v Bochumu razstavo hrvatske fotografske umetnosti. Razstava obsega 200 slik 42 fotografov in sicer posnetk^ Adrije, njenih pristanišč, hrvatskih jezei, vodopadov, hrvatskih narodnih noS itd. 8te?. 27 »đLOVBlfSKI NAROD«, Četrtek, 4. februarja 1943-XXI. Stran S Fr. Leharjeva Dežela smehljaja Ponovitev dražestne, glasben3 krasne operete v opremi je z Mlejnikovo in čudna« zavzela kakor senraftia novost najbolj Ljubljana, 4. februarja 5c n:kc!i ni piamenela človečka ljubezen s< U •! k • m vse pioStri m pož .-.rcm za lepo knjigo kakor pameni dandanes: nikdar se n- polcupio m pročitalo toliko knjig niikdar n > bile javne knjižnice dan za dnem tako? oblegane, nikoli niso ime'' založnika toliko t Jjc:n.:'.ccv in naroćn'k'^', nikdar n;so bi':e književne nc.v-ti razprodane tako naglo ^aikcr v tej dobi. Sc n Sccdj ni bilo tol ko umetniških raz-ki 9e vrte brez odmera d rupa za drugo, a ljudje valove" po njih od jutra do večera, *n zdi s^, da jim novih slik, novih kipov, novih kakr nih koti umetnin n1 in Ij. Lepot« barv, cb'ik, domislekov h privablja, navdušuje. oCarja. sili k nakupovanju kakor še n.kcl' ln ' vi koncerti, včasih izjemen po-av. se danes vrste drug za druqim med n lic ► ki ncertov instrumentalistov soli-;a zborov, pa so dvorane nabito pH-nenasttnega, hvaležno navdušenega oi>-crnatva. (.'.■ :.i :'ču dram; in opt ri. pa cvete in / ri pšenica, ki ni bila bujnej-'a niti do obnov nase Talije 1. 1918 do 1021 Kakor takrat jc dan na dan polna gledalska veža. se liudje prer:vajo pod pred dohodno streho in čakajo v dolgih frontah pred p'>sc vsi vstopnic b'Jira jn:ćarki pa obžalm-aje zavračat3 nc*trpneže: »Za vsako družino smem dati kvcčicmu pc Štiri vstopnice!« Nc, tolike Ijubczpi in zani,r,ania za gledališče, še n: bilo v Ljubljani. Toiiko repriz dramskih, opernih m cperctn'h de' >e nismo doživljali. Massenetova »Thai^« oživa s HeybatUco in Primožičem. Puccinijcva »An- gel ka« s Hevbaiko, Golobovo in Karlovče-vo, Verdijeva »Traviata« z V'daiijevO, Čudnom ali Sladoljevim. Mozartom oBcg iz se-raja« z Betettoni itd. vprav s'jajne uspehe« Pa v Drami so tak;sto močni macneti. h ka-* " se je pravkar pridružil kot namrivlač nejši Prcnnerjcvc »Velnki mož« Res je Čudovit : včasih so pri v.-./a'i vlaki in avtobus* ljubitelje predstav iz daline okolice ;n dežele, zdaj nap Inju je Ljubljana sama svoji sledili išči večor za večerom. V soboto so zopet pljuskal? Iju-ds-ki valovi v riaso Opero, ki jc žc pretesna za tolike množice. Marsikdo je moTai ostati doma. Menda smo imeli tretjič premiero Le-harjeve »Dežele smehljaja«, vendar je bilo kakor ob najbolj senzačni operni novos>ti. Njen sloves se jc pač trdno zasidral v spo-m;n, in nismo še pozabili kreacij Giungjen-ceve, Gostiča in Banovca, Očarljiva melodična glasba, zlasti opojna pesem Sou-Chon-ga, eksotični, kitajski oikviT ljubeznivega, čeprav tudi tragičnega dejanja, blesteča orkestracija in krasna oprema v vseh treh dejan j:h so in bodo privlačevali občinstva mu nudi'i preobilja naslajanja za ušesa. rii, srce m dušo. Se nikoli nismo videli In slišali doma te Lcharjcve dražestne operete take lepo, v kostumih in dekoracijah okusno in razmeroma bogato opremljene ter pod vodstvom R. Simonitija v celoti, brez krajšav izvajane. Prva polovica II. dejanja, slavnostna instalacija novega kitajskega ministrskega predsednika princa Sou-Chonga, z nagovorom kneza Canga, staroste velikaške rodbine in predsednika državnega sveta, in z mnogimi različnimi baletnimi nastopi v raznovrstnih opravah, ta zanimiva prva polovica akta je bila za našo uprizoritev nova. Baletni zbor se je v raznih skupinah produeiral prav dobro, kot solistke pa so se odlično uveljavile Giz. Bravniearjeva, Sil. Japljeva in M. Remškarjeva z D. Po-gačarjem. Režiser in koreograf ing. P. Golovtn je dal dejanju, ki se odigrava v začetku na Dunaju in nadalje v palači pri princu v Pekingu, živahnost ln naravnost ter v vsakem pogledu prikupnost. Inscenator je obilno uporabil za dekoracije simbolnost kitajskega zmaja In so tudi vsa vrata v obliki strašnih zmajskih škrbastih žrel. Sceno je prijetno dekorirala s cvetličnimi veleokusnimJ aranžmani vrtnarska tvrdka Pavel Šimenc. Razdelitev ulog je bila vseskozi nova ter so poosebljali običajna dva vzporedno se gibajoča para čuden in Mlejnikova ter Modest Sanein in Baibičeva, kvartet posebno priljubljenih in privlačljivih pevcev-igralcev. Na njih leži vsa teza in odgovornost za uspeh. Usodno važno vlogo ima le še najstrožje nacionalne in rodbinske tradicije se držeči prinčev stric, stari knez Cung, ki ga igra višji operni režiser C. Debeveo. v ostalom pa so le Sc epizode: oče maršal z Anžlovarjem, general s Pia-neekim. nečakinja maršalova s S. Japlje-vo in evnuh z M. Simončičem. Vsi so se potrudili in publika jim je izražala z obilico cvetja in nenehnega ploskanja, da je zvr-homa zadovoljna. Ali kritik vidi poleg solnca tudi sence. Predvsem Dežela, ki se je Izpremen-la v Zemljo smehljaja, je bila malone brez smehljaja. Princ Sou-Chong pač poje. da se s krvavečim srcem vedno le smehlja, a se drži vseskozi prav tako ledeno mrzlo En žalostno kakor čang neznosnik. In premalo se je smehljal orkester, pa preveč bučal in hrumel, včasih celo izpo-drsoval kakor na poledici. Vti.sk sem imel, da je bila premiera zaradi premala skušenj še nedozorela in pa da sta bila glavna pevca — Čuden in Mlejnikova — po naglo odbiti generalki skoro tik pred predstavo glasovno utrujena, če vemo, kolikokrat stojita in prepevata na predstavah popoldne, a na skušnjah dopoldne, da je n. pr. Mlejnikova nastopila že 42. tič. da za težko premiero nista imela vsaj dan od-điha, se samo čudimo, da sta obstala tako častno. Mlejnikova s svojim velikim, razsežnim kakor" baršun mehkim in toplim glasom ter s svojo nad tremo vzvišeno mirnostjo je mlado vdovico grofico Lizo podajala vendarle pevski ln igralski zmagovito do zaključka. Bila je zunanje dražestna. topla, iskra v igri. občutkov bogata v spevih, — a kakšna bi šele bila primerno spočita! Mislim pa. da se pevka takega glasovnega materijala in take pevske inteligence ter še posebej tolike igralske snos^bnosti nc bo posvetila operetni karieri, temveč predvsem operni. Umetnik pač raste z višjimi cilji. Težje stališče je imel spričo svojega za-četnistva na odru D. čuden, občutno izčrpan po prekratkih, a prav zato preveč utrudljivih pripravah na svojo drugo veliko pevsko partijo. Alfreda v Traviati s kitai um princem še ni dosegel, vendar je storil pevski in igralski tudi za svoj prvi operetni nastop toliko lepega, da si je zaslužil toplo priznanje, s katerim ga je celo ->.ed dejanjem nagrajalo občinstvo. Partijo, ki jo je dvignil R. Tauber do široke slave. pa bo Čuden spočit brez dvoma dognal do možnega viška. Obilo toplega smehljaja sta prinesla E. Barbičeva s srčkano kitajsko princesko, živo, skočno. prikupno v igri, pa tudi prav prijetno zadovoljivo v spevih — in njen izvrstni partner Mod. Sancin kot veseli, strumni, topli poročnik grof Gustl. Ta parček je bil resnično prav dober in je za svoje plesne duete ter ljubke — solovske točke žel iskreno pohvalo, ki je bila pošteno zaslužena. Sancin govori odlično. Tako je >Dežela smehljaja« zopet dosegla pri publiki najtoplejši sprejem, ki nam jamči, da bodo množice še pljuskale k re-prizam, Dopolnjenim tudi v posameznostih. Fr. G. ■ DNEVNO DVOJNI SPORED! KINOM A T I C A DNEVNE VESTI — Na bojišču sta padla konjenik Mario d'Ada in pešec Calogero Lo Monaco, rojen 1923 Mario d'Ada je žrtvoval svoje življenje na Hrvatskem. Njegovo truplo je pokopano v Spalatu. Oba po rodu iz Milana. Colcgiero Lo Monaco je pripadal milanski fnši jski skupini Banacca. — Italijanski mornar rešil nemškega častnika. Iz mesta Novi Ligure poročajo' Pred nekim sicjlskim pristaniščem je italijanski mornar Avgust Lasagna reši! po-tapljnjočesa se nemškega častnika pilota Nemško poveljstvo je nakazalo reševalcev! družini lepo denarno nagrado; isto je storilo tudi pomorsko poveljstvo, ki mu je Lasagna podrejen. — Sestanek japonskih vojaških atašejev v Rimu. Te dni so se zbrali v Rimu japonski vojaški atašeji iz Rima, Berlina, Madrida. Bukarešte. Lisbone, Budimpešte. Helsinkov. Vichvja. Stockholma ter Ankare. Med njimi so bili trije generali, in sicer Moriakira Shimizu. vojaški letalski ataše v R;mu. Mituhiko Komatu, vojaški ataše v Berlinu, ter Zizi Munata iz Vichvja. — Obroki sira sardinskim pastirjem. Agencija »Agit« poroča: Upoštevajoč posebne prehranitvene potrebe sardinskih pastirjev je odredil minister poljedelstva in gozdov, da se zvišajo sardinskim pastjr-iem obroki sira na 12 kg letno. — Zanimiva zgodovinska najdba v Her-kulanu. Pri ;zkopavanjih v stari rimsk' naselbini Herkulanu so našli kip iz grškega marmorja, ki prikazuje Eros dečka, svirnjočega na citre. — Blažestvo Placida Baceherja. Obredna konregacija v Vat:kanu je razpravljala te dni o krepostih dominikanca Placida Baceherja, ki je živel od 1781 do 1B51 v Neaplju, kjer je bil rektor cerkve Jezusa star. Bil je izpovedni^ Marije Kristine Savoiske. — Starka je padla na tla. nato Jo Je tramvaj do smrti povozil. 801etna gospodinja Alojzija Sponza iz ulice Gozz' 5 v Triestu je šla po opravkih po ulici Udine. ko je nenadoma zaradi slabosti omahnila na tla. Nesrečno naključje je hotelo, da je trenutek zatem privozil tramvaj proge št. 5. Vozač je sicer takoj zavrl, vendar je tramvajsko kolesje zajelo ubogo starko, ki je obležala ob tramvajskih tračnicah s smrtnimi poškodbami. Izdihnila je med prevozom v triestinsko bolnišnico. — Na predvečer poroke ga je avtokar povozil do smrti. 301etni delavec Gerolamo Piccolini iz naselbine Strada Camina pri Vigevanu s« je zvečer s tovariši vračal domov. Na cesti pa ga je po nesrečnem naključju povozil neki avtokar. Nesrečnemu Piccoliniju so tovariš: brž priskočili na pomoč. Odpremili so ga v bližnjo bolnišnico, vendar je ubogi delavec že med prevo-zo mumrl za posledicami smrtnih poškodb. Piccolinijeva tragična smrt je vzbudila toplo sočutje pri vseh stanovskih tovariših, zlasti pa je globoko pretresla njegovo nevesto, s katero bi se imel naslednjega dne poročiti. — Proizvodnja zapredkov. Kvalitativni uspeh proizvodnje zapredkov iz 1. 19-12. je bil izpričan po cenah pri prodaji zapredkov iz zbirališč. V pokrajin: Udine so bili doseženi dobički 33 lir za kg. Nešteto je bilo kupčij z dobičkom 30 lir za kg svežih zapredkov. Pri prodaji posušenih zapredkov je bila. kakor sporoča agencija »Agit«, najvišja cena 87.50 lir za kg. Cena belim zapredkom je bila v Udinu 32 (46 za posušene), v Forliju pa 95 lir za posušene za-preclke. — Zaključitev tedna dalmazljskih študij. Specijalni vestnik za Dalmazijo, ki ga izdaja agencija »Agit«, poroča: S posebnim govorom nac. svetnika G. A. Gigliolija je bil zaključen teden dalmazijske kulture, ki ga je organizirala sekcija nac. kulturnega zavoda v Zari. Slavnostni govornik, strankin predstavnik, je prikazal pomembne dalmazijske dogodke do priključitve Italiji. Sklepni slovesnosti so prisostvovali predstavniki dalmazijskih oblastev in Stranke. — Pre.*emnl in oddajni vpisnik pri pro. daji pohištva. Korporacijski minister je Po poročilu agencije »Agit* določil, da se pro-dajalnicam pohištva v mejah stare Italije dovoli skrajni rok za sestavo inventarja ter uvedbo prejemnega in oddajnega vpisnika z 31. januarjem 1943. — 48umi deiovnj teden v industriji. Iz Rima poročajo-* V svrho zvišanja industrijske proizvodnje, ki je v zvezi z vojnimi potrebami, in pa da se zagotovi na raznih področjih nacionalne gospodarske delavnosti čim bolj racionalna uporaba ročnega dela, je odredil korporacijski min'ster v sporazumu s podtajnikom za vojno proizvodnjo, da ne sme pričenši z 31. marcem obsegati delovni teden na vseh industrijskih področj'h manj nego 48 delovnih ur. — Druga glasbena manifestacija v Neaplju. V Kr. gledališču San Carlo v Neaplju je bila druga glasbena manifestacija s posrečenim izborom oper Boheme, Madame Butterflv in Manon Lescaut (G. Puccini). Interpreti Avgusta OltrabelJa, Gustav Gal-lo, B'anka Clemenso. Julija Vallone in Ugo Savarese so bili skupno z glasbenim ravnateljem Arturjem Luconom deležni prodornega uspeha. — Sinfonični koncert v Florenci pođ vodstvom nemškega glasbenika. Iz Flo-rence poročajo: V mestnem gledališču je vodil sinfonični koncert znani nemški glasbenik ter ugledni dirigent Helbert Albert, ki je dirigiral izvajanja neke nove Calabrinjeve sinfonične skladbe ter Beethovnovih In Straussovih sinfoničnih del. Nemški glasbenik je doživel lep uspeh pri številnem občinstvu. — Društvo madžarskih prijateljev usta. novljeno v Bergamu. V amfiteatru Lektorskega doma v Bergamu je bila ustanovljena v navzočnosti predstavnikov oblastev ljubljanski kinemat KINO SLOGA — TELEFON 87-30 Predstave ob delavnikih od 16.30 dalje, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 1S.30 Odlična komedija Prepoved postanka V glavni vlogi: Nino Crisman, Mari« Ferrari, Rubi Dalma KINO UNION — TELEFON 22-21 Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.30 Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže film Mater Dalzrcsa V glavmh vlogah: Mariella Lotti, Anneliese Uhlig, Claudio Gora i. dr KINO MATICA — TELEFON 22-41 Dnevno dvojni spored: Ob 16.30 in 18.30 četvorica najpri-1 lUbijencjših igralcev: Fos<-o Giachet-ti. Maria v. Tasnadv, Pal Javor in Otelio Toso v burni ljubezenski drami Rumeni pekel Ob 14.30 detektivsko-krimmalni film Skrivnostna Zena Igralci: Anneliese Uhlig, Paul Klin-ger, Hfrbert VVilk s Prefektom na čelu ter glavnega madžarskega konzula iz Milana pokraj:nska sekcija (talijansko madžarskega društva Madžarski prijatelj1«. Najpreje je izrekal pozdrav madžarskemu naro^du bcr£.:n: Zvezni tajnik. Zatem je imel slavnostn nagovor dr. Zscil Aradi, tiskovni ataše pn madžarskem generalnem konzulatu v Milanu. Navajal je v svoj.h preglednih izvajanjih zgodovinske in kulturne vezi, k: spajajo prijateljska naroda Itaiije in M -džarske. Nato je bil otvorjen novi sedez zavoda fašistične kulture. — Ob 107ietnici smrti Marije Kristine Savojske. V nadškof i j .-ki gluhe nemnici v Neaplju je proslavljal dr. Evgen Dutclo v navzočnosti neapeljskega nadškofa kardinala Ascalesija zgodovinsko podobo Marije Kristine Savojske ob 107. letnic: njene smrti. — Na begu z ukradenim kuncem u*oiva v Arnu. 36*etna Ema Ciarpaglini je ukradla nekemu sadjarju iz okolice Florence kunca. Pobegnila je z ukradenim kuncem, ki ga je nameravala prodati na trgu S. Ambrogio. Ko pa je opazila, da ]i je lastnik kunca na sledu, se je pri mostu alle Grazie vrgla v Arno. kjer je utonila. Njeno truplo so potegni.'! iz vode na pomoč prispeli reševalci. — Za zdravstveno zaščito delovnih slojev. Iz Rima poročajo: Nacionalna fašijska federacija bolniških blagajn je napovedala v sporazumu s strankinimi činitelji ter s korporacijskm in notranjim ministrstvom poseben zdravstveni sestanek, na katerem naj bi bili zastopani vsi prizadeti zavedi Program in navodila glede tega sestanka bo sestavil federacijski izvršni odbor Isia tem sestanku bodo razpravljali o vseh problemih, ki se nanašajo na zdravstveno delavnost in glede katerih bodo izčrpne obravnave, da s« doseže č*m višje izkoriščanje energij, sredstev ter preizkušenj posameznih ustanov, ki so neogibno potrebne za zaščito zdravja v vseh delavskih kategorijah. — Spravna cerkvena slovesnost v Padovi. Po pripravljalni tridnevn'ci je bila v padovanski baziliki sv. Antona svečana spravna slovesnost, ki ji je prisostvoval škof. mons. Agostini z duhovščino padovanske škofije. Na glavnem oltarju so bile izpostavljene svetnikove relikvije, ohranjene še sedem stoletij po smrti sv. Antona. Zadnjič so bile te relikvije izpostavljene na glavnem oltarju dne 22. aprila 1917, ko je Padova praznovala slično rpravTio cerkveno svečanost. Predvčerajšnje cerkveno opravilo, ki je imelo namen priklicati božjo pomoč in zaščto nad italijanske bojevnike ter izprositi zmago, je bilo otvorjeno s prošnjimi molitvam k sv. Antonu padovanskemu. Ob sklepu spravne pobožnosti je spregovoril škof Agostini, ki je izrekel obljubo, da bo dal -graditi v Padov; novo cerkev Marijinega srca, čim bo po italijanski domovini zado-nel glas zmage. Končno je podelil vsem navzočnim evharističn' blagoslov. — B. Gigli poje vojnim ranjencem. Predvčerajšnjim je posetfl slavni tenorist Benjamin Gigli prevzgojevalno središče za vojne ranjence v Milanu. Vojni ranjenci so sprejeli Giglija z velikim navdušenjem. Gledališka dvorana je bila nabito polna, toda potom zvočnika so slišali slavnega pevca tudi oni vojni ranjenci, ki niso mogli iz postelje. Na klavirju ga je spremljal maestro Berrettioni. Gigli je odpel slikovit spored opernih arij, popevk m raznih neapeljskih pesmi. Globokh vtisk je napravila Bi-xijeva pesem >Mama«. Poleg Giglija,, ki je ž^l viharno odobravanje, ti a zapela tudi odlična sopranlstka Tegani In baritonlst A. Pere ni. 8 svojo navzočnostjo so počast1 li prisrčno koncertno prireditev sredi vojnih ranjencev predstavniki oblastev ter omenjenega prevzgojevalnega zavoda. — Nagrada 10.000 Ur za najbolj«! roman Iz letalskega življenja. V počastitev spomina pokojnega sotrudnika, ki je padel v iz-vrfevanju svojih dolžnosti, je objavil strokovni letalski list >L'Ala dltalia« drugi Ob 16.30 in 18.30 film iz življenja zdravnikov med domačini Tahitskega otočja. — Ljubezenska drama v divji džungli! — Izbrani igralci: Giachetti, Pal Javor. Otelio Toso, Maria v. Ta*nady RUMENI IP )E K )E L S ■ Ob 14.30 napeta detektivska zgodba z lepo ANNELIESE ULIG SKRIVNOSTNA ŽENA Smučanje, jazz! natečaj za najboljši roman iz letalskega mi-ljeja. Nagrada znaša 10.000 lir. — Nova cerkev v Milanu. Po navodilih milanskega nadškofa kardinala so bile te dni po vseh milanskih cerkvah zbirke za gradnjo novih cerkva ob mestni periferiji. Letošnje zbirke so namenjene postavitvi cerkve sv. Neže. ki bo zgrajena v točnem posnetku cerkve sv. Neže v Rimu. Zidali jo bodo v proslavitev 25 letnice ustanovitve organizacij ženske mladine Katoliške akcije v Milanu. — Dvojčka rojena v dveh zaporednih dneh. V kraju Pieve di Teco pri mestu Im-peria je rodila gospa A. Kaltenhauser zdravega dečka. Naslednjega dne je rodila drugega sina. Mati in oba novorojenčka so čili in zdravi. Nenavaden primer nesočasnega rojstva je vzbudil živo zanimanje. — Sv. Anton je prinest 1 loterijsko srečo. Pred dnevi so številni Torinčani stavili na štev. sv. Antona 3. 13 in 17. Igra ni prinesla sreče. Je pa star običaj, da se štev. zaupanja igrajo trikrat. In te dni se je 4S0 osebam nasmehnila sreča barijske loterije. Nagrade znašajo od 1S00 do 30.000 lir. Vsem 480 pričakovalcem je sv. Anton ustregel in jim prinesel srečo. — Razstava rumunske ljudske umetnosti v Veneziji. V Benetkah je bila otvorje-na razstava rumunske ljudske umetnosti, ki je nameščena v napoleonski dvorani ter v drugih dvoranah Kr. palače. Svečani otvoritvi sta prisostvovala tudi Kr. Visokosti Vojvoda in Vojvodin ja Genovska, navzočni so bili tudi glavni tajnik rumun-skega propagandnega ministrstva dr. Aleksander Badautza, glavni ravnatelj za kulturne izmenjave Cicconardi kot zastop-nik ministra Pavolinija ter drugi odlični predstavniki. Svečano otvoritveno beseda je spregovoril dr. Badautza. ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v imenu ru-munskega mini?tr>kega predsednika Mihaela Antonesca ter rumunskega propa-cnndnega nvinistra. Navajal je zatem zna-č.lnosti rumunske ljudske umetnosti. Pod vodstvom dr. Badnutze so si zatem zbrani odličmki ogledali razstavljena dela, ki pričajo o živahni ljudsko umetnostni delavno?* i rumunskega ljudstva na vseh področjih od oblrč:lne troke in tkanin, pa do umetniške izdelave keramičnih, glasbenih, steklarskih del. _ Nemški dam v Padovi. Ob lOletnici narodno socialistične oblasti v Nemčiji je o'„vo::]a nar. soc:r,l.^:ičn.a skupina v Padovi novi sedež Nemškega doma. Otvoritvenemu slavju so prisostvovali nar. socialistični strankin vodja v Italiji dr. Ehrlich, nada-nei 'i generalni konzul v Benetkah " . Ur ter rektor nemške akademije v Ferrari. Na otvoritvi so poudarjali pomen slavja vodja padovanske nar. soc. skupine Inž; Kirscher, rektor ferrarske nemške ':: i?m;je ter dr. Ehrlich. — Na dan tOIetnlce poroke je sledila mo/u v smrt. Globok vtisk je napravil med prebivalstvom naselbine Invoria pri Aronj dogodek skoraj sečarne smrti dveh zakoncev 75!etnega Ivana Piole ter nje- ! -v- Gmotne ženo II daste Bollinijeve. Oba sta b'Ia vzornika srečnega zakonskega življenja. Sosedje in znanci so vedeli po-vedati le " flepše vti-ke o njuni vzgledni harmoniji, o njunem vzornem sožitju. TTavno na dan. ko sta praznovala 40!etnico roro'-.e. pa je Ivan Pola po kratki bolezni umrl. Moževa smrt je nesrečno ženo Mo-iesto tako pretresla, da se ni več opomogla. Nekaj ur po moževi smrti se je tudi ona preselila v drugo življenje. Vzgledna zakonca sta bila sočasno pokopana v istem grobu. — Italijanski novinarji pri papežu. Ob godu novinarskega patrona sv. Frančiška Šaleškega so bi i sprejeti pri papežu Piju XII. novinarji, ki so včlanjeni v Zvezi sv. Frančiška Sa'cškega in ki so se hoteli pokloniti papežu ob njegovem škofovskem jubileju s številnimi daril-' cerkvene opreme ter pr>-ebnih publikacij. Vseh novinarjev, ki jih je sprejel papež, je bilo okol: 90. Prisostvovali so maši v cerkvici sv. Martina v Vatikanu. MaŠeval je namestnik vatikanskega državnega tajn:ka mons. Montini, ki je imel ob tej priliki tudi primerno prid go. Nato so si ogledali novinarji izkopanine v vatikanskih jamah. Da si predočimo obsežnost izkopavanj, je treba vedeti, da je bilo doslej izkopanih iz vatikanskih jam nad 6000 kub. metrov različnega materijala. Po ogledu so se zbrali novinarji v konzistorijsk-; dvorani, kjer jih je sprejel v posebni avdijenci papež Pij XII., ki se je pomudil 2 vsakomur od njh v razgovoru in ki je ob zaključku pode'ii vsem navzočnim svoj poseben blagoslov. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci, ki so se ponesrečili te dni. Valentin Starin, 531etni delavec iz Fužin, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Fr. Prelesniku, 441etnemu posestniku iz Zdenske vasi, je padel hlod na levo nogo in mu jo zlomi!. — Ana Šeligo, 721etna zasebnica iz Ljubljane, si je pri padcu na cesti zlomila levico v rami. — Josipa Zalarja, 281etnega delavca z Rakeka, je konj udaril v glavo. — FiLipu Bre-zovarju, 201etnemu mizarju iz Dobrunj, je padel tram na desno nogo in mu jo zlomil. Kot četrta »DOBRA KNJIGA« Je pravkar izšel napeti Fraccarolljev življenjski roman NESTANOVITNO SRCE Broširana knjiga velja 10.— lir, v platno vezana pa 25.— lir. IZ LJUBLJANE — Ij Včeraj pravi pomladni dan. Včeraj je bil tako lep in topel dan. kakršnih najbrž ne bj mnogo nitj prihodnji mesec Popoldne je bilo le povsem pomladno, saj se je pa tudi izredno segrelo. Pihal je še jug in prigrevalo jc sonce, "ako da je najvišja temperatura v mestu dosegla 10.5*. To je rekord za februar, kakršnega pač ni vsako leto. Veter se n- unesel takoj zvečer, temveč pozneje in kmalu potem se je zgostila megla, ki je precej gosta davi zagri-njala mesto. Poanti je ostalo jasno, zato se ie precej ohladilo. Velik skok je od 10.5° včeraj na —2.4" davi. SračnJ tlak je od včeraj močno naraščal in vse kaže, da bo poslej lepo. sončno vreme. Torej vsaj nekaj časa ne bo snega, zato se nam ni treba bat; posebno hudega mraza; najhujša ? m-i ie le minila. Ij— Osebno izkaznice. Ljubljansko mestno poglavarstvo obvešča prebivalstvo, b}a je Visoki K<>misariat izdal novo tolmačenje o izdaji duplikatov osebnih izkaznic, namreč, da v primeru spremembe stanovanja prebivalci Ljubljane no potrebujejo nove izkaznice. Obenem mestno poglavarstvo spoieča. da zaenkrat nove osebne izkaznice daje le onim. ki jih po urelbi morajo imeti, sicer pa le v primeru z A kazi utemeljene nujne potrebe. —Ij Med vsemi instrumenti, ki so v rabi na koncertnem odru. je čelo prav gotovo ono glasbilo, ki se najbolj prilega človeškemu glasu, zato je popolnoma naravno, da nam igra na čelu najbolj ugaja, posebno če jo izvaja umetnik, ki ima vse predpogoje Ba to umehV&ko izvajanje. Tak umetnik je mladi Anton Janigro, ki zavzema žc danes eno prvih mest med vsemi čelisti. ki se sedai udeistvuicjo na koncertnem odru. Umetnik ima za seboj izredno bogato koncertno karijero in sijajne kritike iz vseh delov sveta, kjer jc nastopi!. Njegov koncert v Ljubljani bo velik Umetniški dogodek, zato še prav posebno opozarjamo na njegov koncert, ki bo v ponedeljek, dne 8. t. m. v f lharmo-nični dvorani. Predprodaia vstopnic v Kfitganti Otaabena Motite lj— Davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno opozar.,a v**» davkoplačevalce, da je edino pravilen In veljaven način plačevanja davkov pa poštnh položnVuh ozir ma neposredno pri blagajni davčne uprave. Nedopustno je plačevanje davkov v r^ke davčn a izvrševalcev. lj— Vodnikova diilUMI sporoča, da so letošnje knjige v drugi nakladi dot iskane. Vsi oni člani, ki so do 20. januarja prijavili svoje članstvo, dobe letošnje knjige od dane« naprej tam. kjer so se prijavili. Dobe jih pa tudi Sc članl-zamudnikl. ako se takoj prijavijo in dokler traja zaloga. lj— Preurejanje tramvajskih voz se nadaljuje. Preurejanje notranjosti tramvajski voz se hi^ro nadaljuje. V nekaterih bivSih abbazljskih vozovih so odstranili eno vrsto sedežev, tako da so ostali sedeži samo na eni sirani. Podobno so naredili tudi v nekaterih vozovih, ki so bili izdelani v Slavonskem Produ. Preureditev je umestna in tudi koristna, ker more v preurejene vozove večje število potnikov. Kakor izgleda, bodo v doslednem času preurejeni vsi vozovi električne cestne železnice. —lj Pojasnilo. Nevšečnosti, ki je nastala glede začetka torkove predstave »Zemlja smehljaja«, je kriv nesporazum glede praznovanja Svečn:ce. Občinstvo prosimo blagohotnega upoštevanja. —lj Uprava kina Matice obvešča cenj. občinstvo, da bosta do naslednjega dva dnevna sporeda. Ob 14 30 je na sporedu film športno-detektivske vsebine »Skrivnostna žena«. Ob 16.30 in 18.30 se predvaja »Rumeni pekel« z Giachetijem, Marijo Tasnadv in Pal Javorjem. Iz pokrajine Trieste — Občinstvo vzklika triestinski umetnici. Odlična umetnica Lavra Solari, po rodu iz Triesta, se mudi v našem mestu, ker sodeluje pri snimanju filma »Angel in greh. Prisostvovala je v nacionalnem gledališču prvi predstavi filma »Krinka in obraz*, v katerem nastopa Solarijeva v vodilni žensk-; vlogi. Z njo je bil pri predstavi tudi režiser Kami 1 Mastrocinque. Občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička je prepoznalo umetnico in filmskega re/.iserja ter jima je pred prt-četkom Ln ob koncu predstave navdušeno vzklikalo. — Ponesrečenci. Poškodbe na glavj ima 541etni Rudolf Cinfferni. Poškodbe izvirajo od udarcev. Neki avtokar je povozil na trgu Garibaldi v Triestu 351etnega mehanika Ivana Pollicardija. Pod tramvajski voz proge št. 3 je prj^el 541etni Vinko Ber-tos iz ulice Canova 11. Ima poškodbe na desni podlahtnici. 281etni delavec Sante Savran se je med delom v obratih Aquile poškodoval na prsnem košu. Levico si je zlomil v zapestju 171etni električar Roland Mappa. Po glavi se je pobil pri padcu na cesti Rouchi-Redipuglia 621etn; Josip Ca-ligars iz Vermegliana, Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 4. febr.: Ob 17 30 Zaljubljena žena. Red Četrtek, Petek, 5. februarja, ob 15.: Ko varstvo ln ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 6. februarja, ob 17.30: Vel'ki moL Red A. Nedelja, 7. febr.: Ob 14.: Petr*ko\e poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Zadnjič v sezoni. — ob 17.30: Deeeti brat. Izven znižane cene oi 15 lir navzdol. OPERA Četrtek, 4. februarja: Ob 17. uri: Dežela smehljaja. Red B. Petek. 5. februarja, ob 17.30: Vokalni In instrumentalni koncert. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 6. februarja, ob 17.: Zemlja "menija Js. Opereta. Izven. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, eedrtek, 4. februarja ms-XXL Bter. 27 Znanstvena Ljubljana pred 250 leti Dela „čebeličasrjev", članov svojega dela Temelj- konservativnost ^< bili nedrdaklj-v:, znanstven« delovanje je pn bilo pvečcn< napredku rer torei na perjeun pr .<:\ dotedan jim usta en*m verovanjem. Vse f moramo upoštevat . ko presojamo delo na^h »čebelicariev«. kakor so se imenovali »operos!« člani 'mhlian sike A cule mi i e Operosorum V prejšnjem članku smo povedali kak< je prišlo do ustanovitve akademije in kakšen -t b:l men u.vtn.j Povedal; sm<< tud da je bifla po pr zadevanju akademije ustanovljena lavna knjižnica, k: je h'ij osnova za semen - kn knjižnico v Ljubi tam Zdaj se pa ozrimo šc nekoiiko nu znanstveno delo čebelica r j cv. Nat>:sali so številne knjige Podrobno menda n se ohčs o na» ocenil znanstvenega dela čebelicarje\ Poglobiti bi se hilo treba van- in raz ^k' \a'ec bi ne ime' 'ahke na' <2e <*:ehei ear;i s napisa! mnoga znanstvenih del. k b vcer drnda nes v-iii vsa ne prestala preizkušnje 'n ki nimajo već pomena z^> o<*s«i:i.eznt stroke Toda na ta dela b' bilo reba giedat- predvsem z očmi zgodovinarja V akadtmi' so se udejstvova4i znanstvenik razmh stro*: Zgodovinsko stroko 'e vneto goj:! .lan Greq Dolničar, k' je naptsa*] >kro-£ 20 zgo: d<-vinskih knjijj Potemtakem s* ćcbeličarji delali res marljivo kakor čebele Sieer so se vneto udejstvovaJi tudi v drugih strokah. Tako je dr. Flanjanč'č nap'sa' stevime spise iz pravne stroke Kako resno so se s\*o-jcqa tlela oprijeli rud? pravniki ^previdimo iz tega, da je dr. Floriiančič skupno z dr Jan. An•. a! i •< navdušen :e za akadem- sko delo roda taksnega ognja kakršen je - ':* prvi akademi 10. pozneje n; bilo ni-viar več Druga Academia operosorum 3 .1 ustanovljena leta 1781 Akademiki so se prvič zbral S aprila 1781 Predsednik je b ' Seifried baron Gusnč. Tajni'ko čast je prevzel Jurij Japelj. ki ie ime tudi slavnostni govor ob ustanovitvi Med akademi- ie Kil tudi Anton L:nhart. ki je bil, ;or znano, precej svobodomiselnega pre-pričanja S:cer je pa po sodb' zcr*iovinar-jev prevladoval v tei akademi j" pTCcej dru-pačeti duh kako«r v prvi, kajt. ustanovitelji bil' šolani v jezuitskih šolah ter tCTej strogi kat<-Mčani. Toda Linhartov govor na ustanovnem sestanku je vendar zvenel maJo 'udno. tako da moramo dvomiti. a;h so bili akademiki res dobri katol čani starega časa. Linhart ie de:a! med drugm: »Cesa naj se bojimo*? Vprašujem največjega brskača in če najde kakšno težavo, bi mu mo-je zaupa- nje reklo: Prostost imamo misliti m cesarja Jožefa na prestolu!« To je pomenilo: Svoboda mišljenja je dovoljena in na prestolu je svobodomiselni vladar. O Linhartu je pa tudi znano, de je preživei lete dni kot -dober kristjan v stiškem samostanu k ta 1776. Kaj je naredila draga akademija? Kaj je prav naredila druge akademija? Njeno delo se nikakor ne more pranerjtttta z delom prve akademije. Sploh pa o njenem delu nič ne vemo. Znano je samo, da so se akademiki sewtajaH. Tako je bila druga seja aJcademje 15. maja leta 1781. Na seji so obravnavali pravila prve akademije in se pogovarjali o posebnih akademskih diotomah. Vsak akademik naj bi dobil posebno tiskano diplomo. To se jim je menda zdelo boij pomembno kakor samo znanstveno dol o. Toda vneme za znanstveno dek> ie bilo menda še nekaj, ni pa bfto sloge med aka-dem ki. Složno delo med akademiki ni bHo mogoče, zato pa dela menda sploh ni bilo Vemo le. kdo je bil med akademiki: Gusbč, Japeij, Kume rde j. Linhart PoWm Med akademiki srečamo torej znana imena iz naše kulturne zgodovine. Ni znane niti, kako dolgo je životairi-la druga akademija. Menda je zaspala že ob ustanovitvi. Pozneje se je stremljenje po ustanovitvi akademije vzbudijo še nekajkrat toda nikdar niso bili izpolnjeni pogoji da b: akademija lahko zopet zaživela. Naslednice naše prve znanstvene, »učene družbe« so bila znanstvena društva v nove 1 sem času. V neki meri je bda znanstvena akademija tudi Slovenska matica, saj je omogočala izdajanje številnih znanstvenih in leposio%~nih del naših učenjakov m umetnikov. ženska premagala morske roparje Burna življenje žene kapitana Axela Blizu 15 let se je vozila Martha Swend-son s svojim možem kapitanom Axel 1 Svvendsonom na dvojamborniku »Tousan Javvia« križem kražem r>o oceanih in večkrat ji je mož dejal, da bo morala stopiti na njegovo mesto, če bi umrl. V oktobru 1913 je kapitan res umrl. in za krmilo je morala prijeti njegova žena, ki je bila stara takrat 50 let Mala posadka jo Je cenila in spoštovala S krepko roko je bila prijela za krmilo, vestno in točno je izpolnjevala vsa naročila parobrodne družbe, lastnice ladje, in svojo naporno nevarno službo je opravljala tako dobro, da so bili vs: zadovoljni ž njo. Ko se je polegla vihra prve svetovne vojne je izbruhnila v angleških kolonijalnih posestih v območju Južnega morja gospodarska kriza, ki so n^ene posledice hudo prizadele domače prebivalstvo. Zavladala ie lakota, angleške oblasti so prepustile prebivalstvo njegovi usodi. Beda in Domanjkanje sta prisilila marsikaterega domačina, da se je lotil piratstva, o katerem so že mislili, da je iztrebljeno. Morski roparji na^ndali najraje majhne nezaščitene ladje. Več let n-; bila varna nobena manjša ladja na poti med angleškim Borneo n Novimi Hembridi. Tudi Martha Svvendson se je bala nevarnosti, preteče njeni ladi*' ko je prvič plula skozi Makasar. Za vsak primer je bila pa oborožila svojo posadko s puškami in strojnico, poleg tega je r>» "-^ela s seboj tudi zalogo solz en je povzročil j oči h bomb. S tako oboroženo posadko je upala odvrniti vFako nevarnost. Nesreča je pa hotela, da je nastal na vožnji skozi Makasar silen vihar, ki je prisilil krmaria - "-^Uiti v bbžnji zaliv, in zasidrati tam ladjo. Vihar je divjal in lilo je kakor iz škafa, ko je krmar pregledoval ladjo. V trenutku, ko je hotel stopiti še k ) posadki v kabine, je počil strel in krmar se je zgrudi. Ladji se je biLa neopaženo približala tolpa morskih roparjev v mo-tornh čolnih. In nreden se je mogla posadka postaviti v bran so splezali na krov, oboroženi z meči in bodali. Bilo jih je 60. Kmalu so pritisnili osem mož posadke do mostišča in se polastili strojnice. Sest morskih roparjev je sicer padlo, toda ostalo jih je še 54, in bili so torej v veliki premoči. Položaj je postal obupen. Tedaj je Swendsonova ukazala kuharju pognati motor pomožnega stroja, da bi se ladja umaknila od piratskih čolnov. Kuhar je hitel Izpolnit povelje. Ta čas je pa pograbila Swendsonova pištolo in nekaj bomb ter so pognala proti napadaj očim morskim roparjem. S tem je omgočila svoji posadki kratek oddih. Morski roparji so se morali umakniti in za nov napad se niso več odločili. Ta čas je kuhar pognal motor pomožnega stroja in ladja je odplula. Morski roparji so poskakali nazaj v svoje čolne, kamor je Swendsonova vrgla več solzen je povzTočujočih bomb. Končno je stopila h krmilu, da je zamenjala smrtno ranjenega krmarja. Celo ji je oblivala kri, levo roko je imela obstreljeno. toda to je nI motilo. Mornarji so jo za silo obvezali in ostala Je pri krmilu, da je spravila ladjo na varno. Njena hladnokrvnost in pogum sta bila rešila ladjo in njeno posadko. Pozneje je Martha Swendson še 12 let krmarila po morju in doživela še več pustolovščin. Opetovano je bila tudi v smrtni nevarnosti. Poleti 1931 je pa prepustila ladjo svojemu najstarejšemu sinu. s katerim je križarila po morju do svojega 73. leta. Zdaj je stara že 80 let in pravd, da ji je zelo žal, da ne more več odriniti z ladjo na širno morje Najdaljia _ Izmed vseh pesmi, kar so jih kdaj spesnili pesniki, je najdaljši indijski epos Ma-habharata. Na njem je delala dolga vrsta pesnikov, ki so pesnitev vedno znova nadaljevali. Epos obsega nad 100.000 stihov. Začeli so ga 500 let pred Kristusom, končali pa okrog 1.200 let pozneje. čiščenje lili Po sklepu rumunakega ministrskega sveta je bilo poslanih na prisilno delo 56 obsojencev, med njimi več zidov. Obsojeni so bili zaradi motenja javnega reda in miru. Med aretiranci je tudi bivši minister javnih del Mihael Ralea, ki je najemal advokate, da so zagovarjali komuniste, sojene prel vojaškim sodiščem. Na prisilno delo je bil poslan tudi vodilni član bivše narodno carajiistične stranke Anton AlexanćLrescu, ker je širil v javnosti državi in narodu naspotujoče vesti. Drugi bival član iste stranke novinar Zaharia Bojla in iz političnega življenja pod prejšnjim režimom znani Lopondciu sta bila obsojena na prisilno delo zaradi širjenja alarmantnih vesti. Vsi na prisilno delo obsojeni žilje to poslušali tuje radijske postaje ter sirili razne vesti angleške in ameriške propagande. Bivšemu novi- Oddelki brzih italijanskih čet v pohodu na afriškem ozemlju, da dosežejo sprednje crte narju Grauerju so dokazali, da je razmnoževal in širil letake, naperjene proti javnemu redu in varnosti države. Izločanje Židov Iz madžarskega gospodarstva Madžarski list »Mai Nap^ opozarja, da je 31. decembra 1942 potekel rok. ki ga določa protižidovski zakon iz leta 1939. za dosego ravnotežja med židovskimi in krščanskimi nameščenci. Od tega dne dalje smejo obdržati podjetja, kjer je najmanj 5 in največ 14 pisarniških moči samo 2 židovska nameščenca. Njuna plača ne sme presegati na enega uslužbenca odpad »jo-čega povprečka celotne plače vseh uslužbencev. Pri podjetjih, ki zaposlujejo nad 14 nameščencev vpoštev prihajajoče kategorije, sme odpasti od skupne plače uslužbencev in židovske nameščence samo 12 odstotkov. Pri podjetjih, ki imajo 2 do 4 uslužbence, sme ostati po 31. decembru 1942. samo en židovski nameščenec. Naročite se na romane Dob?e ksiflge' Nove turške znamke Turška postna uprava je naročila državni tiskarni na E>unaju serij.. 20 različnih poštnih znamk. Vseh novih znamk bo 200 milijonov, in v promet pridejo n'.mesto dosedanjih znamk s sliko Kemal pase. Na njih bo slika Ismeta Inonihi • uuh palač in značilnih turških pokrajin. Estonska si pomaga z ribami Estonska centrala za ribe. i* lani spomladi, je ustanovila 4S ribarskih društev, in nad 100 nakup -c rib. Organizirani estonski ribiči so nalovili lani nad 8 milijonov kg rib. V Pepujškem joze-ru so poskusili lani loviti ribe z vlačilnimi mrežami, in dosegli so zadovoljive usprhe. Tudi letos spomlali bodo lovili ribe s takimi mrežami. Centrala za ribe bo tudi v bodoče delala na to, da dobe ribiči čim več motornih čolnov in ribarskega orodj.i 112 let je bila stara V rumunski vasi Bacan je umrla neka žena stara 112 let Rumunski listi poročajo, da je bila do zadnjega Sila in ■drava. Dobro se je še sr minila revolucionarnega leta 1848. Križanka št. 29 2 3 4 5 a |7 8 9 12 10 11 m ia m 14 15 16 17 sin lo 1 19 20 S 21 |Hg3t '22 23 24 25 ■HB26 |27 28 29 30 31 32 33 34 ■ 35 36 37 38 sIJH 39 p 41 a 42 L; .1 43 44 45 46 47 ■ 48 49 50 m * Besede pomenijo Vodoravno: 2. priprava, orodje, prst roj (dvojina), 8. teža zavaja ali zaboja, 10. del molitve, 11. hvalite Gcspoda (hebrejsko), juha iz repnih in krompirjevih olupkov, 13. pr:trdiln:ca, 14. pripadnik majhnega plemena, ki je živelo v starem veku v Južni Italiji, 16. italijanski komponist (1675— 1742), 18. poseduje, 19. široka, z drevjem ob rebeh zasajena cesta, 21. d:alektična oblika pomožnega glagela. 22. ti. I 1 iko ime (množ.), 24. malenkost, oesaatnost 26. arabski konj, 27. klic iti na k zbujati pozornrst (zz^z), 29 pripadniki slovanskega naroda, 31. pr bež, d Išče. zavetišče. 32. 1. 1935 umrla bel g jska krni ,11 34. začetnici priimka in imena franc si ga pesnika, romantika (1811—1872» pribežal ščni, zavet'ščni, 37. iz kože de z veliko silo hiteti, teči. 39. del preb: 40. nakrmijo zaradi odebelit ve (n. pr. pri š'ča), 42. polovica vejec. 43. po^livar Turč'je. 45. francoski si kar fttl in ekspresionist (fon.), 47. italijanski^ .^poU nik. 48. uravnati, zložiti, sestaviti 50. kokoš, 51. grška pokrajina. Navpično: 1. ograjen prostor za žK hlev, 2. predplač:la, 3. jRbe pon ca M pn hoji, znamenja dostojanstvi, 4 brezpra D podložniki 5. žensko ime (množJ, 6. knz il-ni zaimek (množ.), 7. slov. žensko imo 9 država v USA, 12. potopit s \ pogreša t. 15. izhlapele sn:vi. 17. menični pon »k 10 reka v Zapadni Indiji. 21. drag kam* n brezbarni plin, ki nastane pri suhi destilaciji premoga (množ*. 25. obračati pogled, upoštevati (brez povratnega zaimka). 2? okrasni cvetni grm (množ). 30. uredbo, organizacije (države organizma), 33. končat4 se, zgoditi se, končati se po sreč . 36 električni iz: late r iz gumija in žvepla (množ.), 38. grški filozof, 41. poztivn -elektrode, 42. pripovedni pesn k, 41. pripadnik indogermanskega plemena, ki je v starem veku bivalo na naših tleh, 46. predplačilo, 49. začetnei imena in primka slo_ venskega pisatelja (»Plebanus Joanncs«). REŠITEV KRIŽANKE ST. 28 Vodoravno: 1. vojvoda, 6. puristi. 11. si, 13. akt, 14. Angora, 16. Atena. 18. 1 19. so, 21. orli, 22. ME, 24. drag, 25 eter. 27. koti, 28. aha, 29. dar, 34. tja, 35. oda, 36! sta, 33. lev, 34. sla, 35. ime, 36. ttO, 33. ponev, 40. sloni, 42. Or, 43. aj, 44. Kra-kovo. 45. anatema. Navpično; 1. Varna, 2. Oka, 3. J(anez) T(rdina), 4. da, 5. ano, 6. polka, 7. Uri, 8. RA, 9. ta, 10. itd., 11. snaha, 12. lega, 15. graja, 17. Erato, 19. stavek, 20. Oer, 22. Medena, 23. eta, 25. Eden, 27 Komo, 30. tlak, 32. stot, 33. loj, 35. :lo, 37. ura, 38 pa. 39. VR. 40. sv.. 41 in, 42. Om. J. O. CURVVOOD: ahsniovs polja ROMAN Vsak up se je utrnil v njegovi duši, in tudi najstrašnejše maščevanje se mu je zdelo nezadostno v primeri v strahotnostjo tega. kar se je bilo zgodilo. Takrat, ko je bil zagledal ubito mater, ko je bil obstal pred razvalinami Tonteurjeve^a gradu ali ko se je bil s Tonijeto zatekel v votlino pod skalovjem, kjer so ju potem Seneke prijeli — o, takrat je še imel kaj upati. Zdaj ni upal ničesar več. Zdaj je hotel le še ubiti Tajaogo, ubiti Šindasa, in potem ... morda sam poginiti. Na nebu se je pokazala zarja, a Jeems je še vedno hodil. Ves dan je deževalo. Tla so bila prepojena z vodo in so se mu vgrezala pod nogami. Spet je prišel večer; in šele okrog polnoči se je nebo zve-drilo. Bila je polna luna. Kmalu nato je pri mesečini opazil nerazločen kop poslopij. Cenufsajo je ležal pred njim. Vsi prebivalci so menda spali. Nekaj psov se je približalo in ga jelo sumljivo ovohavati, a gotovo so ga spoznali, kajti nobeden ni zalajal. Prišel Je do svoje koče in jo našel zaprto, kakor da bi bila Tonijeta še v nji in bi ga pričakovala. A ni je bilo. Previdno je prižgal svetilko, ki je medlo osvetlila stene, pod, orodje in obleko na klinih: njeno obleko. Pobral je najdragocenejše reči, ki so bile Tonijetina osebna last, in jih povezal v cu-lico, ki si jo je obesil čez ramo. Nato se je oborožil z nožem, sekirico in svojim lokom ter odšel, vrata pa zaprl za seboj. Iskal je šindasa, ki ga je bil sklenil prvega ubiti; šele potem naj bi prišel na vrsto Tajaoga. Toda šindasova koča je bila prazna; niti njegovega orožja ni bilo v nji, kar je pomenilo, da je mladi vojščak na poti. Čez nekaj trenutkov je stal Jeems za deblom košatega hrasta in oprezal proti Tajaogovi koči. Zelja po ubijanju ni bila najmočnejša med njegovimi čustvi, kajti maščevanje mu ni moglo vrniti upanja in miru. Lahna sapa, ki je šelestela v krošnjah dreves, in žuborenje reke sta se zlivala v rahlo godbo ter govorila njegovemu srcu, kakor bi hotela pregnati iz njega misel na smrt. Nemara bi bil celo odšel in se odpovedal jalovemu maščevanju, ko bi ne bila skozi vrata, v katera so se opirale njegove oči, prav tisti mah stopila visoka postava. Jeems je spoznal Tajaogo. Glavar je stopal proti njemu, kakor bi ga usoda neizprosno vodila smrti v naročje. Mesec ga je živo osvetljeval; a Jeems ni počakal in ni skušal razbrati, kakšna čuvstva se zrcalijo glavarju na v običajno tako mrkem in kamenitem obrazu niti se ni vprašal, kam gre in čemu je zapustil kočo. Napel je lok in priložil puščico. Nato, tik preden je ustrelil, je s tihim glasom izrekel Tajaogovo fine, češ, naj ve, da je on tisti, ki mu po zaslugi plačuje nje- govo dejanje, Struna je zabrnela. puščica siknila. Tajaoga ni za vpil. Prijel se je za prsi in padel po tleh, kjer je negibno obležal. Ne da bi se ustavil in pogledal, kako je z njim, je Jeems zavil proti reki in krenil vzdolž nje, tako da se je spet oddaljil od ■ Cenufsaja. Se mnogo dni je ostal v soseščini Velikih pečin, se skrival ob vodi in iskal Tonijetino truplo. Seneke so pogosto hodili mimo, ta v to, oni v drugo stran, a ker je hodil skoraj vedno po vodi, ni nobeden odkril njegovih sledov. Ko je izgubO vsak up, da bi se mu iskanje obneslo, je krenil proti Ontarijskemu jezeru, odtod pa na vzhod, ves čas noseč dragoceno culico s seboj. Ponoči, kadar je spal, si jo je stiskal k obrazu, da je tako vdihaval vonj po Tonijeti; in spet in spet je poljubljal trak iz rdečega sukna, ki ga je v Cenufsaju nosila okrog čela, Toda čas je mineval, in Jeemsu je bHo, kakor da se mu polagoma mrači razum. Večkrat je za dolgo časa ostal v kakem skrivališču, nato pa mahoma brez pravega vzroka odrinil dalje. Takisto brez namena, kakor po naključju, je konec poletja 1756 dospel v kraj ob Champlainovem jezeru, ki so ga Indijanci imenovali Tajkonderogo. Francozi so bili zasedli del pokrajine in so gradli tu dve trdnjavici ki sta pozneje dobili imeni Fort Vau-deuil in Fort Carillon. Jeems se jim je pridružil kakor sestradenec, ki vendar že najde kaj jesti. Stopil je v Montcalmovo vojsko ter dobil v zameno za svoj lok mušketo in lopato. Pomagal je graditi utrdbe; dejavno življenje, razburljivi vojni dogodki in navdušenje, ki so ga zbujale francoske zmage, vse to ga je nekoliko zdramilo iz brezčutnosti. Hotel se je premagati; skušal je znova zanetiti v sebi sovraštvo in željo po osveti, toda zaman. Prijateljev ni imel, nihče ni poznal njegove zgodbe. Neki častnik je opazil, da pozna kraj, in tako so ga uvrstili med vodnike; kmalu potem, o božiču tistega leta, pa je padel Rogersu v ujetništvo. Januarja meseca je pobegnil in se februarja vrnil v Fort Carillon, kjer je zvedel, da je pri Osvegu padel Pavel Tache, ki je bil postal častnik. Ta novica ga je užalostila. Zadnje čase je pogosto mislil na Pavla in na Tonijetino mater, češ kaj neki porečeta, če kdaj zvesta vse, kar se je zgodilo po razdejanju Tonteurjevega gradu. Odsihmal je bilo njegovo življenje enako življenju vsakega drugega vojaka v tistih hudih dneh. Bil je ranjen; čez nekaj časa je okreva! tn se spet hrabro boril, a slej ko prej brez navdušenja. Nato je prišel dan bitke pri Tajkonderogl 8. julij leta 1758., ko so trije tisoči vojakov Nove Francije, izmučeni od naporov, odbili šest tisoč mož angleške redne voj ske in devet tisoč ameriških domobrancev; tisti strašni dan, ko se je zdelo — tako je potem pisal francoski general Moncalm svoji ženi — da še drevesa krvave Jeems ie streljal in se klal na bajonet, toda smrt. ki jo je ves čas pričakoval, ga ni pobrala Na stotine ljudi ie padalo okrog njega: !-*o pa ie prijel večer in so bili Antftrll dokončno odbiti, zdesetkovani in potolčeni, je bil še vedno neranjen. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani