/Primorski oT . s/(/2 - /22 22 & / Št. 142 (15.586) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel, 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7500 ur TOREK, 2. JULIJA 1996 .//V.Z / Z M' m EUROSAVA s.r.l. Trst Tol. 36117/ Preveč zmede, mah jasnosti Sandor Tence Razveljavitev nedeljskih deželnih referendumov o zdravstvu odpira vrsto vprašanj in dilem, ki jih ne gre zanemariti, a velja o njih trezno in resno razmisliti. Deželni referendumi so - podobno kot državni - zelo dragocena demokratična institucija, ki pa je ne gre zlorabiti, kot čestokrat delajo radikalci, ali napačno zastaviti, kot se je tokrat zgodilo v naSi deželi. Preustroj zdravstvene oskrbe in t.i. racionalizacija bolnišnic, za katere se je odločil deželni svet, zadevata slehernega prebivalca te dežele. Gre torej za važne probleme, ki so jih pobudniki referendumov zastavili z izredno tehničnimi in zapletenimi referendumskimi vprašanji. Uradna informacija je bila gotovo pomanjkljiva, tako zastavljeni referendumi pa so le zbegah ljudi, predvsem tam, kjer so učinki deželnih posegov v zdravstu manj opazni kot drugod. Ni naključje, da so najvisjo volilno udeležbo zabeležili v krajih (Kar-mja, severna Furlanija in del Goriške), kjer so že zaprli ali so na tem, da zaprejo nekatere lokalne bolnišnice. To ne pomeni, da gre za omejene krajevne probleme, dokazuje pa, da je dobršen del deželne javnosti z veliko distanco spremljal to problematiko, ki pa nasprotno zadeva vso deželno stvarnost. Referendumi so propadh tudi zato, ker so hočeS nočeš zadobili preveč krajevno razsežnost. Forumi, ki odločajo o umestnosti referendumov, bi morah v bodoče zahtevati čimbolj jasna in preprosta vprašanja. Samo tako se bomo lahko izognili zmedi, ki oddaljuje ljudi od votisč in konec koncev tudi od neposrednega izvajanja demokracije, ki ga predstavljajo ljudski referen-dmni. O stvareh, kot je npr. zdravstvo, bi se morali sporazumeti v pohtičnih in upravnih telesih, v tem primeru v deželnem svetu. Vohlci, ki so v nedeljo ostah doma, so potrdili veljavnost obstoječega zakona, tisti, ki so Sli na volišča, pa so (zaman) zahtevali spremembe. Dobro bi bilo, da bi deželni svet prisluhnil tudi njim, ne da bi se pri tem odpovedal "pohtični filozofiji", na kateri sloni zdravstvena reforma. | Pokrajina Trst: Prefektura I začrtala volilna okrožja TRST Prefekt Moscatelli je podpisal Polovico okrožij so začrtah na ozemlju odlok o razdelitvi volilnih okrožij za tržaške občine, preostalo polovico pa v obnovitev pokrajinskega sveta. S tem petih okoliških upravah, je visoki vladni predstavnik naredil Nova razmejitev okrožij je pomemb-odločilni korak pri izvajanju razsodbe na, o mandatih v pokrajinski skupšči-ustavnega sodišča, ki je na zahtevo ni pa bo odločalo Število glasov, saj ne SSk razveljavilo dekret tedanjega pre- gre za enomandatne volitve, v katerih fekta Palamare. je v vsakem okrožju izvoljen kandidat, Volilnih okrožij je vsega skupaj 24. ki dobi največ glasov. Na 4. strani Včeraj ustni del mature na klasičnem liceju TRST - Potem ko so se prejšnji teden dijaki mučili s pismenimi nalogami, so včeraj na višjih srednjih šolah pričeli ustni del maturitetnih izpitov, vendar ne na vseh. Ustni del mature so opravili samo na klasičnem liceju Franceta Prešerna, kjer se je pred maturitetno komisijo predstavilo Sest dijakinj, ki so obiskovale zadnji razred. Na drugih šolah, in sicer trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zoisa, na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška in na klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici bodo z ustnimi izpiti pričeli danes, na pedagoškem liceju Simona Gregorčiča v Gorici v četrtek, na znanstvenem liceju F. Prešerna pa v petek. Na 4. strani _____ZDRAVSTVO / NEUSPELO LJUDSKO GLASOVANJE_ Prenizka volilna udeležba izničila deželne referendume Največ ljudi na volišča v severni Furlaniji in na Goriškem I Od danes I poletna paginacija Od danes izhaja Primorski dnevnik s poletno paginacijo. Na 16 straneh bomo izhajali vsak dan razen ob nedeljah in sicer do 9. septembra. Kljub okrnjenemu številu strani bo uredništvo, čeprav v skrajšanem obsegu, pokrivalo vse dogodke, ki neposredno zadevajo življenje naše narodnostne skupnosti. TRST - Deželni referendumi o zdravstvu so zaradi nezadostne volilne udeležbe propadli. V nedeljo je slo na volišča le 35, 7 odst. volilnih upravičencev, kar pomeni, da ljudsko glasovanje ni preseglo volilnega praga (50 odst. plus eden), ki ga določa deželni zakon o referendumih. O petih referendumih bi se morali volilci izreči že v nedeljo, 23.junija, zaradi naravne ujme, ki je prizadela Karnijo in severno Furlanijo, pa so glasovanje odložili za teden dni. Kakorkoli že, so volilci v nedeljo v bistvu obrnili hrbet pobudnikom referendumov, ki so hoteli korenito spremeniti deželni zakon o zdravstvu iz lanskega leta. Razveljaviti so hoteli predvsem tiste zakonske člene, ki določajo število mest v manjših bolnišnicah in zaradi katerih so nekatere bolnišnice (npr. v Huminu in v Maniagu) že delno zaprli. Problem je bil zato občuten predvsem v krajih, ki jih je zdravstvena reforma močno prizadela in kjer so se ljudje množič- no odzvali pozivu pobudnikov referendumov. Najvisji odstotek volilne udeležbe so na nedeljskih referendumih zabeležili v goriški pokrajini, kjer je volilo 43, 1 odst. upravičencev. Več kot polovico volil-cev pa je šlo na volišča v šestih od petindvajsetih go-riških občin. Najvišjo udeležbo so zabeležili v občini Mariano, kjer se je volitev udeležilo 54, 6 odst. volilnih upravičencev. V Čedadu, tako kot v Huminu, so se občani v velikem številu odzvali referendumskim klicem in več kot 61 odst. upravičencev je šlo na volišča, da bi plebiscitarno izrazilo petkratni ”DA“. To pa ni bilo dovolj, da bi v naši deželi prodrla referendumska pot, ki je zahtevala spremembo zdajšnjega deželnega zdravstvenega zakona. Na volišču na tržaški osnovni Soli U. Saba je policist v nedeljo zvečer nasilno preprečil predstavniku društva Edinost prof. Samu Pahorju, da bi preveril, ali so bili v poslopju razobešeni uradni plakati v slovenščini. Na S.strani Kongres CGIL možnost za odjugo RIM - Premiera Prodija in njegovih gospodarskih ministrov ne pustijo pri miru. Kritikam z desne in leve se je včeraj spet pridružil evrokomi-sar Monti rekoč, da je sanacijski program vlade prešibak za vstop v Evropo, zato naj ga jeseni primerno okrepijo. Minister za industrijo Bersani je vladne ukrepe branil, češ da so povsem realistični, in sindikatom zagotovil, da nihče ne mara okrniti kupne moči delovnih ljudi. Sicer pa se bo začel danes v Riminiju kongres Cof-feratijevega CGIL, na katerem bo spregovoril tudi ministrski podpredsednik VValter Veltroni. Ali mu bo uspelo pomiriti duhove? Na 2. strani SAVDSKA ARABIJA / ATENTAT PRI DAHRANU ZDA iščejo krivce VVASHINGTON - Amerika se še vedno ni opomogla od šoka zaradi bombnega atentata v Savdski Arabiji, ki je terjal življenje devetnajstih ameriških vojakov. Republikanci zahtevajo glavo obrambnega ministra Wil-liama Perryja. Odgovorni za varnost oporišča Kobar pri savdskem Dahranu Bob Dewalk (na sliki AP) je ob napovedi, da bodo še poostrili varnost, priznal, da proti terorizmu ni 100-odstotne varnosti. Kljub taki izjavi pa se med Američani vedno bolj širi prepričanje, da je prišlo v Ko-barju do propustov. Med drugim se je izvedelo, da so baje teroristi pred dvema tednoma z istim tovornjakom cisterno poskušali izvesti atentat, ki pa jim takrat ni uspel. Ameriški preiskovalci sedaj skrbno preverjajo vse informacije. RUSIJA / PRED JUTRIŠNJIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI Ugibanja o skrivnostni bolezni Borisa Jelcina [OSKVA - Včerajšnji 5-minutni televizijski poziv isa Jelcina volilcem, naj ga podprejo v drugem ;u predsedniških volitev, ni razblinil zagonetke o rovi skrivnostni bolezni, zaradi katere je ruski Isednik odložil vsa napovedana srečanja in se že dni ni pojavil v javnosti. Uradno je prehlajen in z timi glasilkami, kar pa ni prišlo do izraza med raj posredovanim televizijskim pozivom. Nič nega torej, da je Jelcinov tekmec, neokomunistič-oditelj Zjuganov, na včerajšnji tiskovni konferen-oudaril, da Jelcin zaradi slabega zdravstvenega ja ni v stanju voditi Rusije in je zato zahteval, naj melj pojasni celotno zadevo. 0 se seveda ni zgodilo. V zameno so sporočili, da 3 Jelcin sestal s predsednikom vlade Crnomirdi- 1 in s sefom za državno varnost Lebedom. Prvi je casnejši tiskovni konferenci povedal, da mu je in tako močno stisnil roko, da bi mu jo skoraj od-1. Nekdanji general je bil previdnejši, saj je povoda Jelcin ni več zagrljen. Vsekakor pa so v Mosk-irepričani, da se bo moral Jelcin pojaviti v javno-ired jutrišnjimi volitvami. Danes v Primorskem dnevniku Obdavčevanje lažnih zgubarjev Banka Italije je objavila analitično študijo o tem, kako velike družbe in manjša podjetja plačujejo (ali utajujejo) davke in kako različni so davčni koHčniki. Stran 2 Bindijeva na obisku v Trstu Minister za zdravstvo Rosy Bindi se je včeraj mudila na Tržaškem. Srečala se je z deželnimi odborniki za zdravstvo. Stran 4 Pogovor z Enzom Biagijem Naš sodelavec se je pogovarjal z znanim italijanskim novinarjem Enzom Biagijem, ki je spregovoril o marsičem. Stran 8 Evtanazija v Avstraliji Avstralski Severni teritorij je osvojil zakon o pravicah neozdravljivih bolnikov, ki uvaja evtanazijo. Ta pa bo težko uresničljiva zaradi strogih predpisov. Stran 9 Dež v VVimbledonu Na teniškem turnirju v VVimbledonu je osmino finala krojti dež, saj so lahko odigrali le ženska srečanja, medtem ko so pri moških končali le dva dvoboja osmine finala. Stran 12 Torek, 2. julija 1996 ITALIJA, GOSPODARSTVO 2 NOVICE Deklici in priletna ženska izgubile življenje v Lignanu VIDEM - Včeraj so identificirali žrtve težke prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo v Lignanu. Gre za 75-letno Žito Raffin Turolo iz Gonarsa ter njeni vnukinji, stari Štiri oz. osem let, ki prebivata v kraju Cologno Monzese (Milan). Deklici sta bili na počitnicah pri materinih starših, ki imajo stanovanje v Lignanu Pineti. Preiskovalci so imeli velike težave pri identifikaciji, saj je bila Turolova brez dokumentov. Sele včeraj okrog poldne, po 18 urah, se je njen mož, 84-letni Gio-vanni Turolo, ki ima težave tudi z zdravjem, obrnil do sosedov, češ da se žena ni vrnila domov. Preiskovalci so tudi ugotovili, kako je prišlo do nesreče. Trojica je brez težav prečkala polovico Drevoreda Europa, ki je bila tedaj začasno zaprta za promet. Očitno se ni zavedela, da po drugi polovici promet poteka normalno in prav tedaj je privozil mimo 30-letni Andrea Bartolomei: udarec je bil silovit, saj je nesrečnice odbilo okrog 50 metrov daleč. Deklici so s helikopterjem prepeljali v Trst, kjer pa jim niso mogli rešiti življenja, Turolova pa je izdihnila v bolnišnici v Vidmu. Deirutri bi se še družil z Manganom PALERMO - Marcello DelVUtri, poslanec For-za Italia in bivši predsednik Publitalie je dejal, da bi tudi danes Sel na kavo z Vittoriom Manganom, bivšim skrbnikom Berlusconijeve vile v Arcoreju, ki naj bi po trditvah nekaterih skesancev predstavljal vezni člen z mafijo. DelPUtrija, ki je osumljen zunanjega sodelovanja pri mafijskem združevanju, so tudi včeraj zaslišali v Palermu. Poslanec FI je odločno zanikal, da bi na njegovem domu prihajalo do nekakšnih srečanj ali da bi Fininvest plačeval podkupnine za oddajnike ali za Stando. RIM/PROTI POLITIKI PRODIJEVE VLADE Komisar Monli spet v napadu Danes se bo začel 13. kongres CGIL RIM - Evropski komisar Mario Mon-ti je včeraj spet potegnil iz nožnice sabljo rekoč, da je finančno-gospodarski program Prodijeve vlade prešibak za pravočasni vstop v evropsko denarno unijo. Obveznosti, ki jih nalaga maastrichtska listina, je treba po njegovem izpolniti že prihodnje leto in ne šele čez dve. »Razsežnost naporov v to smer res lahko oceni samo rimska vlada, dolžnost evropske komisije pa je vendarle ta, da Italijo prisili k spoštovanju pravil.« Monti je odločno zanikal očitek, češ da botruje njegovim stališčem politična špekulacija. Ministrski podpredsednik VValter Veltroni je po komisarjevih izjavah priznal, da mu nihče ne odreka pravice do komentiranja vladnih ukrepov, da pa bi bilo zelo lepo, ko bi italijanska in evropska izvršna oblast delovali v sozvočju. Monti j a je zavrnil tudi minister za industrijo Bersani s trditvijo, da je odločitev o izpolnitvi maastrichtskih določil v letu 1998 realistična. V isti sapi je polemiziral s tistimi sindikalisti, ki nasprotujejo znižanju stopnje inflacije na 2, 5% že leta 1997. »Vladi ni do tega, da bi okrnila kupno moč delovnih ljudi, vendar se bo treba o tem pogoditi na pogajanjih,« je pribil in izzval ostro reakcijo. »Pogajanja niso mogoča zaradi nepopustljivosti Confindustrie,« je odgovoril Epifani (CGIL) in pribil, da bo treba delovne pogodbe obnoviti na podlagi 3-odstotne stopnje. Musi (UIL) je s tem soglašal, Morese (CISL) pa je bil spravljivejši: »Ce že hoče doseči 2, 5%, potem naj vlada zamrzne cene javnih storitev in strože nadzira cene blaga,« je dejal, a izrekel sum, da se za Cofferatijevo trmo zaradi dveh odstotkov skriva želja po opustitvi dohodkovne politike, kakor to zahteva organizacija kovinarjev FIOM. Enak sum so izrazili v Confindustrii. Kako je v resnici, bo pokazal kongres CGIL, ki se začne danes v Riminiju. Nanj so povabljeni zastopniki vseh sindikatov, političnih sil in podjetniških organizacij, spregovoril pa bo tudi sam Veltroni. Obeta se torej zanimivo in živahno soočenje. REGGIO CALABRIA / 'NDRANGHETA n Prijeli enega od 30 največjih mafijcev na begu De Stefane je vzdrževal stike s framasoni in tajnimi službami REGGIO CALABRIA - Policija je zadala nov udarec mafiji: v roke ji je padel 48-letni Gior-gio De Stefano, ki je bil na seznamu tridesetih glavnih mafijcev na begu. De Stefano po mnenju preiskovalcev ni bil »človek akcije«, temveč je izredno spretno navezoval odnose s raznimi skritimi centri oblasti, med katerimi so bili framasoni in devii-rane tajne službe. Bil naj bi vodilni človek 'ndranghete iz Reggio Calabrie. De Stefano je po poklicu odvetnik (pisarno ima v Rimu), v osemdesetih letih pa je bil občinski svetovalec v Reggio Calabrii, izvoljen je bil na listi Krščanske demokracije. Prijeli so ga v stanovanju 51-letnega Giuseppe Roetta, uslužbenca na italijanskih železnicah (Roetto je stric De Stefanove žene). Bil je v neki skrinji, čez katero so potegnili še nekaj ponjav, kar pa pohcije ni zavedlo: zasledovala ga je že nekaj mesecev in je očitno vedela, da je v stanovanju. Vodil je skupino De Stefano -Tegano, ki je bila zdesetkana v mafijskem obračunavanju v sedemdesetih in osemdesetih letih. Tedaj se je začel zavzemati za vzpostavitev miru med raznimi skupinami, tako da bi si lahko brez prevelikih skrbi prilaščali razna javna dela in se posvečali svoji pritizakoniti dejavnosti. RIM / ANALIZA BANKE ITALIJE GORICA / PRIPRAVE SO 2E V POLNEM TEKU Davčne količnike pogojuje pravni status podjetnika Letošnji goriški sejem Vitezoma bo sredi meseca oktobra RIM - Analitičarka Banke Italije Alessandra Staderini je na podlagi dohodkovnih prijav za leto 1991 sestavila študijo, ki je po predvolilnih protestih podjetnikov zaradi davčnega pritiska še toliko zanimivejša. Iz nje izhaja, da so davčni količniki, ki veljajo za družbe, odvisni od pravnega statusa le-teh. Kapitalske družbe (13, 7% vseh) bremeni količnik 45, 5% (IR-PEF 18, 5%, ILOR 6, 9%), osebne družbe (19, 5%) količnik 25, 4% (18, 5% in 6, 9%), individualna ali družinska podjetja (66, 8%) pa količnik 17, 7% (15, 6% in 2, 1%). Kapitalske družbe prijavijo povprečno 318 milijonov lir letnega dohodka, osebne družbe 47 milijonov, podjetja pa 21. Nizke dohodkovne prijave podjetij so dokaz razširjenih davčnih utaj, medtem ko je prijava ničelnega prihodka ali celo zgube pri kapitalskih družbah naravnost patološki pojav; od 526.530 družb jih je 75.000 (14, 2%) prijavilo ničelni dohodek, 202.670 (38, 5%) pa zgubo, kar pomeni, da so v obračun vnesle izgube iz prejšnjih let. GORICA - Letos bo že uveljavljen mednarodni sejem Vite - Poma dober mesec pred običajnim datumom. Sejmišče bo odprto od 17. do 20. oktobra. Za ta datum so se organizatorji odločili, ker je konec novembra za vinogradnike pomemben sejem v Franciji. Goriški sejem je namreč doslej imel svoj uveljavljen datum konec novembra in v začetku decembra. Tradicionalne razstave kmetijskih strojev in vin so se v Gorici rodile v času Andrejevih sejmov, ki so na sporedu prvi ponedeljek v decembru. Kaj kmalu je te razstave prevzelo goriško razstavišče, ki je tudi upoštevajoč takratno veliko povpraševanje po kmetijskih strojih na jugoslovanskem tržišču, izkoristilo državne praznike v sosedni državi ob koncu novembra in prirejalo več let zelo uspele sejme kmetijske mehanizacije. Takrat so v Gorico prihajali kmetje iz vseh predelov jugoslovanske federacije in goriški trgovci so sloveli kot najboljši prodajalci vsakovrstnih kmetijskih strojev čez mejo. Razmere so se kasneje spremenile, Gorica je v tem oziru izgubila veliko, najprej zaradi carinskih težav, potem pa zaradi spremenjenih politično državnih razmer na Balkanu. Treba je bilo najti nove oblike sejmarjenja, ki bi pritegnile pozornost kmetov z obeh strani meje. Najprej so na vrsti bili kmetijski sejmi splošnega značaja, ki pa niso dosegli tiste visoke ravni in zanimanja, ki jo imajo podobni sejmi v Vidmu ali v Pordenonu (cvetličarstvo). Potem se je direktorju krmin-ske zadružne kleti Soiniju porodila zamisel, da bi v Gorici prirejali sejem trsnih sadik. Furlanija, še zlasti kraji okrog Pordenona, slovijo po največji proizvodnji trsnih sadik v Italiji. Veliko jih gre v izvoz. 2e prvi sejem z naslovom Vite je pred sedmimi leti v Gorico privabil izvedence in trgovce iz vse Evrope. Tudi naslednji so bili dokaz pomembnosti tega goriškega sejma, ki mu je menda kos samo še eden v Evropi. Sočasno s tem sejmom so v Gorici v zadnjih letih imeli na sporedu še nekaj strokovnih posvetov z mednarodno udeležbo, počastili so tudi stoletnico avstrijskega vinarskega sejma, ki je bil prav v Gorici. Pred dvema letoma so prvotnemu sejmu, namenjenemu vinarjem dodali še sejem za druge sadjerejce. Imenoval se je Poma. Ni šlo seveda samo za jabolka, kot nam pove naslov, marveč tudi za vse drugo sadje. Uspeh so zabeležili na lanski, drugi izvedbi. Priprave na letošnji sejem, ki bo v oktobru, so že stekle. Zaradi srečneje izbranega datuma imajo že zagotovljeno prisotnost ne le Italijanov, Slovencev, Hrvatov, Avstrijcev, Madžarov in Francozov, marveč tudi udeležbo Cehov in Poljakov, Slovakov, Romunov, Bolgarov, Srbov, Ukrajincev in Nemcev. Proizvajalci trsnih sadik bodo v Gorico prišli iz več držav, prav tako bodo prišli strokovnjaki in kupci. 19. oktobra bodo priredili posvet z naslovom »Focus o dinamiki evropskega vinograda«. Velika večina obstoječih vinogradov na stari celini potrebuje temeljito obnovo. Na tem srečanju bo seveda govor o tem, s kakšnimi sadikami je treba zamenjati sedanje vinograde in tudi o novih oprijemih vinskega trga. Temeljito analizo o tem sicer že več let delajo na vinskem sejmu v Veroni. Na letošnjem sejmu v Gorici bo na ogled tudi cel kup strojev, ki sluzijo kmetu pri urejanju vinograda. Marko VValtritsch 1. JULIJ 1996 v LIRAH 52 S valuta nakupni prodajni 1 I ameriški dolar 1512,00 1552,00 nemška marka francoski frank 995.00 293.00 1021,00 302,00 8l holandski gulden 884,00 910,00 ll belgijski frank 47,90 49,80 funt šterling 2344,00 2415,00 f ^ irski šterling 2411,00 2484,00 8 <5 danska krona 257,00 265,00 J? St grška drahma 6,20 6,60 II kanadski dolar 1106,00 1140,00 japonski jen 13,70 14,20 i« švicarski frank 1206,00 1243,00 Ig- avstrjski šiling 140,80 145,10 S ^ non/eška krona 232,00 239,00 it švedska krona portugalski escudo 227,00 9,60 234,00 10,00 španska pezeta 11,70 12,30 |= I avstralski dolar madžarski florint 1188,00 11,00 1224,00 14,00 ? slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 1. JULIJ 1996 1 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1518,00 1548,00 nemška marka 1000,00 1018,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 882,00 907,00 belgijski frank 48,08 49,88 funt šterling 2338,00 2418,00 irski šterling 2404,00 2499,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,18 6,78 kanadski dolar 1105,00 1140,00 švicarski frank 1210,00 1235,00 avstrijski šiling 140,57 145,07 slovenski tolar 11,00 11,35 1. JULIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1534,570 ECU — 1909,310 — nemška marka — 1007,600 — francoski frank — 297,920 — funt šterling — 2385,950 — holandski gulden — 898,460 — belgijski frank — 48,957 — španska pezeta — 11,971 — danska krona — 261,490 — irski funt — 2454,240 — grška drahma — 6,394 — portugalski escudo — 9,794 — kanadski dolar — 1124,890 japonski jen — 13,995 — švicarski frank — 1227,460 — avstrijski šiling — 143,160 — norveška krona — 236,110 — švedska krona — 230,970 — "finska marka — 329,980 — 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 Nedeljske referendume o zdravstvu so razveljavili zaradi nizke volilne udeležbe ■ M ■ ■ ■ 1 ■ ■ I IH ■ ■ I ■ ■i TRST - Deželni referendumi o zdravstvu so zaradi nezadostne volilne udeležbe propadli. V nedeljo je slo na volišča le 35, 7 odst. volilnih upravičenčev, kar pomeni, da ljudsko glasovanje ni preseglo volilnega praga (50 odst. plus eden), ki ga določa deželni zakon o referendumih. O petih referendumih bi se morali volil-ci izreci že v nedeljo, 23.junija, zaradi hude naravne ujme, ki je prizadela Karnijo in severno Furlanijo, pa so glasovanje odložili za teden dni. To je sprožilo polemike in negodovanja ter s tem v zvezi ne gre izključiti tudi prizive na pristojna upravna sodišča. Kakorkoli že, so volilci v nedeljo v bistvu obrnili hrbet pobudnikom referendumov, ki so hoteli korenito spremeniti deželni zakon o zdravstvu iz lanskega leta. Razveljaviti so hoteli predvsem tiste zakonske člene, ki določajo število mest v manjših bolnišnicah in zaradi katerih so nekatere bolnišnice (npr. v Hu-minu in v Maniagu) že delno zaprli. Problem je bil zato občuten predvsem v krajih, ki jih je zdravstvena reforma močno prizadela in kjer so se ljudje množično odzvali pozivu pobudnikov referendumov. Po neuspešnem glasovanju so sedaj na vrsti politične polemike o tem, kdo je zmagal, kdo je izgubil in podobno. Najbolj zadovoljne z razveljavitvijo glasovanja so stranke, ki podpirajo deželni odbor in seveda vlada predsednika Sergia Cecottija, razočarani pa so krajevni odbori, ki so zbirali podpise za referendume, ter SKP, ki ji je politično najbolj vneto podprla. Predsednik Dežele Ce-cotti je dejal, da je med volilci Furlanije-Julijske krajine prevladala zdrava pamet in da so torej ljudje razumeli koristnost zdravstvene reforme. Zadovoljen je tudi odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola (Severna liga), ki pa ne izključuje možnosti revizije nekaterih najbolj spornih členov zdravstvenega normativa, za katero naj bi v prihodnjih mesecih poskrbel dežel- ni svet. Nekateri zastopniki Severne lige pa se pritožujejo, da je s temi referendumi deželna uprava po nepotrebnem potrosila kar dvanajst milijard lir. Medtem ko načelnik deželnih svetovalcev DSL Renzo Travanut podčrtuje, da je razveljavitev referendumov politično okrepila sedanjo deželno koalicijo, so komunisti, ki jemljejo na znanje rezultat glasovanja, prepričani, da so bili občani slabo in zelo žal površno seznanjeni z realno vsebino ter tudi s pomenom referendumov. Deželni tajnik SKP Gianluigi Pegolo v daljši tiskovni noti za zelo pomanjkljivo informacijo krivi Deželo, a tudi občinske uprave in občila, Ceš da niso dovolj objektivno poročala o celotni zadevi. Kljub propadu glasovanja, pravi Pegolo, je vseeno približno 400 tisoč ljudi šlo na volišča in se pri tem množično izreklo za ukinitev spornih členov zdravstvene reforme. To dokazuje razširjeno nezadovoljstvo nad zakonom, ki ga bo treba po mnenju Komunistične prenove nujno eim-prej spremeniti. Bitka za pravičnejšo politiko deželnega zdravstva se V Trstu je volilna udeležba na referendumih dosegla približno 28 odstotkov Damjan Balbi (f.KROMA) je spodnjo fotografijo posnel na volišču v Rojanu torej po mnenju SKP ni končala in se bo nadaljevala s pomočjo lokalnih odborov, ki jih je Pegolo pohvalil zaradi požrtvovalnosti in odločnosti v volilni kampanji. Po Se neuradnih podatkih se je referendumov na Tržaškem udeležilo nekaj vec kot 28 odst. volilnih upravičenčev. Najvisjo volilno udeležbo so zabeležili v dolinski občini (40,4 odst.), sledijo Zgonik (33,4 odst.), Repentabor (32,7 odst.), Milje (30,7 odst.) De-vin-Nabrežina (28,7 odst.) in končno še tržaška občina (27,7 odst.). Na vseh referendumih je krepko prevladal ”DA“, kar pomeni, da so se ljudje, ki so šli na volišča, množično opredelili za ukinitev tozadevnih Členov deželnega zdravstvenega zakona. NajviSji odstotek ”Da“ (skoraj 80 odst.) so zabeležili v repentabrski in v dolinski občini, sledijo Milje (70 odst.), Zgonik (73 odst.), Nabrežina (67 odst.) in Trst (67 odst.). Volilna kampanja, ki se je uradno končala v petek opolnoči, je bila na splošno precej umirjena, do nekaterih ostrejših polemik je prišlo le v zadnjih dneh in to v glavnem le med strankami na deželni ravni. Za vsak referendum so pobudniki zbrali dvajset tisoC podpisov, kolikor jih določa zakon o ljudskem glasovanju. .GORICA / VOLILNA UDELEŽBA Najbolj vestni v Sovodnjah in v Doberdobu GORICA - Najvišji odstotek volilne udeležbe so na nedeljskih referendumih zabeležili v goriski Pokrajini, kjer je volilo 43,1 odst.upravičenčev. Vec kakor polovico volil-cev pa je slo na voliSCa v Šestih od petindvajsetih občin. Najvišjo udeležbo so zabeležili v občini Mariane, kjer se je volitev udeležilo 54,6 odst. volilnih upravičenčev. Kvorum so presegli tudi v Turjaku, Vilešu, Ro-mansu, Dolenjah in v Gradežu, kar je bilo sicer upravičeno pričakovati ob upoštevanju počutja in jeze tamkajšnjega prebivalstva, ki so mu že pred leti zaprli krajevno bolnišnico. V občini Gorica je znašala volilna udeležba 43,6 odst. in je bila rahlo višja kakor v pokrajinskem poprečju. V občini Tržič, po številu prebivalstva in volilcev drugi največ ji občini v pokrajini, se je volitev udeležilo nekaj manj kakor 36 odst. upravičenčev. V Tržiču sta doma tako deželni odbornik za zdravstvo Fasola, ki ga imajo za oCeta reforme javne zdravstvene službe in mreže bolnišnic, ter načelnik svetovalske skupine SKP v deželnem svetu, Roberto Antonaz, ki je bil eden glavnih pobudnikpv razpisa petih referendumov. Za razliko od Tržiča je bila volilna udeležba v drugih večjih občinah na Tržiskem precej visoka. V Ronkah 41,4 odst. v Škocjanu 47,5 odst., v Starancanu 44,8 odst. Zelo različno volilno udeležbo pa so zabeležili v treh slovenskih občinah na Goriškem. Najbolj vestni so bili v Sovodnjah, kjer je volilo 46,1 odst.upravičenčev, v Doberdobu so dosegli pokrajinsko poprečje (43,1), zelo nizek odstotek volilcev pa se je udeležil volitev v Steverjanu, komaj 35,8 odst. LJUDSKO GLASOVANJE V Čedadu visoka volilna udeležba Razočaranje župana Bernardija Manj zanimanja v Nadiških dolinah ČEDAD - Kot je bilo pričakovati, v Čedadu -tako kot v Huminu - so se občani v velikem številu odzvali referendumskim klicem in več kot 61 odstotkov upravičenčev je šlo na volišča, da bi plebiscitarno izrazilo petkratni DA. To pa ni bilo dovolj, da bi v naši deželi prodrla referendumska pot, ki so zahtevala spremembno zdjašnjega deželnega zdravstvenega zakona,- Čedad je eden izmed tistih krajev, kjer bo deželni zdravstveni zakon vidneje omejil zmogljivosti bolnišnice. V ta namen je že lansko leto nastal odbor v obrambo bolniškega središča, ki je v tem Času pripravil vrsto pobud, da bi Cedajsko bolnišnico izvzel izpod udara deželne zakonske sekire. Predsednica tega odbora je Claudia Chibai, ki je takoj po izidu referendumskih rezultatov najavila, da bo odbor nadaljeval z delom in še v veCji meri sensibiliziral ljudi o potrebi po ohranjevanju zdravstvene oskrbe na teritoriju. Razočaranje nad odzivom ljudi na referendumsko preizkušnjo pa je izrazil Cedajski župan Bernardi (pred upokojitvijo je bil primarij Cedajske bolnišnice), ki se je med prvimi postavil ob bok odboru za obrambo zdravstvenega središča. Podroben pregled nedeljske referendumske preizkušnje kaže, da so v Benečiji najveeji odstotek volilcev zabeležili prav v Čedadu (61,4), pristaši referendumov so uspeh zabeležili še v Podbonescu (56,4), Sovodnjah (57), Praprotnem (53,7) in Spetru (52,3). Od drugih slovenskih občinah v vi- demski pokrajini so 50-odstotno udeležbo na nedeljski preizkušnji zabeležili še v Reziji, kjer so za las prekoračili 50-odstotno udeležbo (50,1). V Nadiških dolinah, kjer so se vse občinske uprave zavzele za ohranitev zdajšnjh dimenzij bolnišnice, so v nekaterih občinah nepričakovano zabeležili nizko število volilcev. V Dreki je šlo na volišča najmanj ljudi in sicer le tretjina vseh upravičenčev. V Grmeku so našteli 45,2 odstotka volilcev, v Srednjem pa niso za las prestopili 50-odstotnega praga (49,9). Zelo nizko udeležbo so zabeležili v TolmeCu, kjer se je referendumske preizkušnje udeležil vsak peti upravičenec, nekoliko višjo udeležbo pa so zabeležili na Trbižu (30,2). (R.P.) SPOROČILO EDINOSTI h Incident na tižaškem volišču šole ILSaba Policist je odrinil prof. Sama Pahorja Dmštvo Edinost nam je poslalo naslednje tiskovno sporočilo: V nedeljo 30. junija 1996 ob 21.10 je podoficir državne policije v službi na voliščih v osnovni Soli U.Saba v Trstu brutalno napadel prof. Sama Pahorja. V okviru večletne akcije družbeno političnega društva Edinost za uveljavitev rabe slovenskega jezika ob volitivah in referendumih je prof. Pahor ob 21.03 prišel pred navedeno šolo, da bi preveril, Ce so v skladu z odločitvijo občinskega odbora izpred dvajsetih let na volišču št. 343, kjer so glasovi za stranko Slovenske skupnosti dosegli 7, 5 odst., razobesili tudi razglase v slovenskem jeziku. Vrata Sole so bila že zaprta, v veži pa je stal podoficir, ki je videl, da profesor zeli v stavbo, vendar ni niti vprašal, kaj želi. Ko so čez nekaj Časa vrata le odprli, je prof. Pahor rekel podoficirju, da bi rad govoril s predsednikom volišča št. 343. Podoficir je brez besed profesorja brutalno odrinil od vrat. Ko so vrata ponovno odprli, je profesor vprašal nasilnega podoficirja za čin, ime in priimek. Zdaj je podoficir strumnč) stopil k vratom in profesorja še bolj brutalno odrinil, da se je ustavil šele pri ograji kake tri metre od vrat. Prof. Pahor je zaprosil za pomoč orožnike, ki so takoj prispeli in identificirali podoficirja državne policije. Z njihovo pomočjo je bilo izredno lahko izvedeti, da na volišču št. 343 ni bilo razglasov v slovenskem jeziku. Nasilno obanašnje s prof. Pahorjem zadobi še posebno težo ob ugotovitvi, da so volilcem, ki so prihajali na volišče skoraj do 22. ure, olikano pojasnjevali, da je volišče že zapito. ZA IZVOLITEV POKRAJINSKEGA SVETA h Prefekt začrtal volilna okrožja Volitve bodo najbrž novembra Tržaški prefekt in vladni komisar Mario Moscatelli je vCeraj podpisal odlok o razdelitvi volilnih okrožij za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta. S tem je visoki vladni predstavnik naredil odločilni korak pri izvajanju znane razsodbe ustavnega sodišča, ki je na zahtevo stranke Slovenske skupnosti razveljavilo dekret tedanjega tržaškega prefekta Palam are. Volilnih okrožij je skupaj 24, kolikor je pokrajinskih svetovalcev. Polovico okrožij so začrtali na ozemlju tržaške občine, preostalo polovico pa v petih okoliških upravah. Občina Devin-Nabrežina bo imela tri polna volilna okrožja, eno okrožje pa bo delila z ozemljem sosednje zgoniške občine. Repentabrska uprava bo imela svoje okrožje, v katero so vključili tudi del Zgonika. Miljski upravi je prefekt dodelil štiri polna okrožja, eno okrožje pa bodo Miljcani delili z Občino Dolina. Ozemlje dolinske uprave so razdelili na dve okrožji, polovico okrožja pa bo Dolina delila z Miljami. Okolici bo torej vsega skupaj pripadalo dvanajst okrožij. Ozemlje tržaške uprave so razdelili na dvanajst volilnih enot. Križ so vključili v okrožje, ki zajema Grljan, Bar ko vi j e in Greto, ustanovili pa so kraško volilno okrožje, ki gre od Proseka do Bazovice. Po novem so Sveti Jakob vključili v eno samo volilno enoto. Nova razmejitev okrožij je seveda zelo pomembna, o mandatih v pokrajinski skupščini pa bo odločalo število glasov na pokrajinski ravni, saj ne gre za enomandatne volitve, v katerih je v vsakem okrožju izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov. Pokrajinske volitve bodo skoraj gotovo konec novembra, ko bodo šli na volišča tudi miljski občani, ki so že nekaj Časa pod izredno komisarsko upravo. Pokrajino vodi trenutno vladni komisar Domenico Mazzurco. O pokrajinskih volitvah se mora vsekakor še izjasniti Dežela, ki je sprva pokazala voljo za reformo pokrajin, potem pa se je očitno premislila. MATURE / NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Na klasičnem liceju že opravili ustni del Na ostalih šolah (z izjemo liceja) se bo pričel danes Na klasičnem liceju F. Prešerna se je ustni del matur pričel in tudi končal že včeraj (vsaj na Tržaškem, ker bo goriški del mature na tej šoli danes), medtem ko bo na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška, trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zoisa in poklicnem zavodu Jožefa Stefana ustno izpraševanje danes zjutraj, a na znanstvenem liceju Franceta Prešerna v petek. Tudi zaključek bo na posameznih šolah različen: na Slomšku se bo ustni del matur končal jutri (v Gorici bo pojutrišnjem in v petek), vsak dan bo prišlo na vrsto po šest dijakov, izidi bodo objavljeni v torek, 9. t.m. Na Stefanu bo ustni del mature trajal štiri dni, od danes do petka, vsak dan bo svoje znanje pokazalo po pet dijakov, rezultate bodo objavili cez teden dni, prihodnji torek. Na Zoisu bodo vsak dan izprašali po šest dijakov z izjemo zadnjega dne, 10. t.m., ko bodo izprašali dva dijaka, izidi pa bodo znani v soboto, 13. t.m. Na znanstvenem liceju bodo z ustnimi deli matur pričeli v petek, na dan bo prišlo na vrsto po 6 dijakov (vsek-ga skupaj jih je 50), izide bodo objavili 18. t.m. Na klasičnem liceju so se pred izpitno komisijo, ki ji predseduje prof. Nada Pertot, predstavile same dijakinje, šest jih je bilo, tako da so lahko v enem jutru vse prišle na vrsto. Nekaj treme so sicer imele, vendar jim to ni preprečilo, da ne bi pokazale svojega znanja. Imele so možnost, da en predmet izberejo med tistimi, ki so določeni po programu (slovenščina, filozofija, italijanščina, latinščina), drugega pa je izbrala komisija, in sicer med tistimi predmeti, pri katerih so bile najuspešnejše med šolskim letom ter na predlog notranjega elana komisije. Dve sta tudi predstavili referat, o katerem je tekel pogovor, razpravljali so tudi o pismenih nalogah, tako da so imele možnost pojasniti posamez- na stališča. Nasploh so zapustile vtis, da so dobro pripravljene in želimo jim, da bi bila tega mnenja tudi komisija. Ena od kandidatk je bila Sara, ki je pred izpitom imela precej treme, kot je sama priznala, »a ko sem začela govoriti, je strah minil«, je pripomnila. Prvo vprašanje, ki si ga je sama izbrala, je bila slovenščina. Govor je bil o Zupančiču v zvezi s ciklusom pesmi, ki jih je napisal ob smrti prijatelja Josipa Murna. Zatem je bil govor o povezavi med Ivanom Pregljem in Aloj-zem Gradnikom glede tolminskega punta, zadnje vprašanje pa se je nanašalo na partizansko pesništvo (»osredotočila sem se na Kajuha,« je povedala Sara). Predmet, za katerega se je odločila komisija, je bil latinščina. Maturantka je morala govoriti o Petroniu Arbitru, avtorju iz 1. stoletja, nakar je prevedla odlomek iz njegovega Satyricona ter neko Horacevo pesem, a oboje je morala komentirati. SKGZ / PRVA SEJA NOVEGA POKRAJINSKEGA SVETA ZDRAVSTVO / SREČANJE JAVNIH UPRAVITELJEV Novim nalogam naproti Sinoči je v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah potekala prva seja tržaškega pokrajinskega sveta SKGZ po nedavnem obenem zboru. Pokrajinski predsednik Branko Jazbec je na zasedanju predlagal osnutek ugotovitev in sklepov občnega zbora, ki so ga elani sveta dopolnili za razpravo. Pozornost je bila nato namenjena nalogam SKGZ na Tržaškem v novi mandatni dobi, ki jih je prav tako ilustriral Jazbec. Pokrajinski svet je tudi sprejel resolucijo, v kateri je govor o odnosih z matico ter o Primorskem dnevniku. Ob koncu seje pa je bil izvoljen nov pokrajinski odbor za Tržaško. Bindijeva na obisku v Trstu Plenum deželnih odbornikov - Sestanek z županom lllyjem Minister za zdravstvo Rosy Bin-di (na sliki) se je udeležila včerajšnjega vsedržavnega plenuma deželnih odbornikov za zdravstvo, ki sta ga uvedla predsednik Dežele Sergio Cecotti in odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola. Na srečanju je tekla beseda o izvajanju zdravstvene reforme in o načrtih, ki jih ima na tem področju vlada Romana Prodija. Bindijeva se je srečala tudi z županom Riccardom Illyjem in z odbornikom Giannijem Pecol Cominottom. Odgovorna za zdravstveni resor je bila v prejšnjih dneh izzvala ostre polemike, ko je napovedala, da bodo morali upokojenci spet nositi breme izvajanja zdravstvene. reforme. Premier Prodi pa jo je demantiral. NOVICE Mladiče divjih živali je treba pustiti v naravi Pokrajinska uprava obvešča, da sedanji normativi ne dovoljujejo nikomur, da bi lahko odnesel in hranil jajca, gnezda in mladice sesalcev in divjih ptic. Pri tem opozarja, da se z odnašanjem mladičev divjih Živah - tudi tistih, za katere se domneva, da so zapuščene - kršijo toCni zakonski predpisi, na osnovi katerih so kršitelji kaznovani z upravnimi in kazenskimi sankcijami. Vsi tisti, ki s tem v zvezi želijo dodatne informacije, se lahko obrnejo vsak dan (razen ob sobotah) na Oddelek za gospodarski razvoj in krajinsko zaščito, v Ul. S. Anastasio 3 od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in Četrtkih pa od 15. do 17. ure. Natečaja Trgovinske zbornice Trgovinska zbornica je razpisala dva javna natečaja: za 1 mesto »ravnatelja kemicno-blagovnega laboratorija« in za 1 mesto »funkcionarja kemiCno-blagov-nega laboratorija«. Rok za predložitev prošenj bo za oba natečaja nepreklicno zapadel 25. julija. Besedilo razpisa in prošnje za udeležbo na natečaju so interesentom na razpolago na Trgovinski zbornici na Brz-nem trgu 14 in v vseh zborničnih ustanovah. Nova delovna mesta Ravnatelj pokrajinskega urada za delo obvešCa, da bodo še danes v okrožnem uradu v Ul. Fabio Severa 46 od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave (na obrazcu C/l) za delovna mesta, ki so jih razpisale: -Tržaška občina: 2 + 2 šoferja z vozniškim dovoljenjem C, ah višjim, za nedoločen Cas; 1 + 1 šoferja z vozniškim dovoljenjem C, ah višjim, za nedoločen Cas (mesti sta rezervirani za bivše vojake po zakonu 958/86); -zbornica kirurgov in zobozdravnikov Tržaške pokrajine: 1 mesto arhivarja-strojepisca za dobo 6 mesecev. Razpis natečaja vdevinsko-nabrežinski občini Devinsko nabrežinska občinska uprava razpisuje javni natečaj na osnovi listin in izpitov za dodelitev enega prostega mesta tehnika koordinatorja - VII. funkcionalna kvalifikacija -tehnično vzdrževalno področje. Potrebna je univerzitetna diploma iz gradbenega inženirstva ali arhitekture, ali diploma geometra ali gradbenega izvedenca s petletnim vpisom v poklicni seznam oz. petletno delovno izkušnjo. Rok za predložitev prošenj: 30 dni od datuma objave razpisa v Uradnem listu (datum objave 14.6.1996). Razpis natečaja, obrazec za izpolnitev prošnje ter razne informacije nudijo na Občini Devin Nabrežina, Urad za osebje - kadrovski oddelek, Nabrežina Kamnolomi, 25 - tel. 040/-6703332-3-4. PADRIČE / V PARKU ZNANOSTI IRENE-nov tehnološki adut za malo industrijo V konferenčni dvorani Parka znanosti na PadriCah bodo danes ob 10. uri predstavili Innovation Relay Centre IRENE, to je center za posredovanje tehnologije malim in srednjim podjetjem, za katerega je dala pobudo Evropska unija. Italian Relay Centre for North-Eastern Europe, katerega koordinator je odsek za inovacije pri Državni ustanovi za alternativno energijo (ENEA), je pristojen za Emilijo-Romagno, Marke, Tridentinsko-Južno Tirolsko, Veneto in Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Center bo prirejal seminarje in tematske vvorkshope za prenos tehnologije, širil informacije o rezultatih znanstvenih raziskav in pomagal iskati partnerje za skupne razvojno-tehnološke programe. V letih 1996-97 bo center lahko računal na 2 milijardi lir iz evropskega sklada; s temi sredstvi bodo preverili obstojnost ter značilnosti lokalne industrije in v ta namen navezali stik s 150 podjetniki, potem pa finansirali študije ter inovacijske postopke, ki jih bodo nazadnje posredovali podjetjem. Zenske proti nasilju Na sedežu ENAIP bodo v četrtek obrazložili načrt o ustanovitvi sprejemnega centra za ženske, ki so žrtve nasilja. To sta sporočili Mariarosa Milinco in Isabella Nobile na tiskovni konferenci in pojasnili, da bo žrtvam spolnega nasilja pomagalo okrog dvajset delavk od 20. do 40. leta starosti, ki so opravile poseben poklicni tečaj v organizaciji Enaipa ob sofinansiranju deželne vlade in evropskega socialnega sklada. Priredile bodo tudi okroglo mizo o skupni strategiji zoper nasilje ter skušale pritegniti k sodelovanju vse župane, kvestorja, prefekta in Zdravstveno podjetje. ZNANA STA KOT NEOFASISTA Policija prijela domnevna napadalca na dva anarhista Policija je prijela domnevna napadalca na pripadnika anarhistične skupine Germinal: gre za 20-letnega L.P. ter 18-letnega F.M., znana kot pripadnika »ultrasov« Triestine ter simpatizerja skrajne desnice. Do napada je prišlo v bohoto opolnoči. Kot je v tiskovnem sporočilu v imenu anarhistične grupe Germinal ter tržaških anarhistov zapisal Claudio Venza, je v tisti uri skupina pripadnikov MSI - Fiamma Tricolore hodila po Ul. Madonnina ter prepevala fašistične pesmi in dvigala roke v rimski pozdrav. Ko je Sla mimo nekega bara, je neki mladi anarhist dvignil roko z zaprto pestjo. Po nekaj minutah so se trije »Skva-dristi« vrnili in silovito preteph mlada anarhista: pri tem je eden od napadalcev uporabil s keltskimi križi okovan pas, drugi pa verigo. Anarhista sta se morala zateci po zdravniško pomoč: eden je dobil precej udarcev po glavi, odpeljali so ga v bolnišnico, okreval bo v desetih dneh, za rane na glavi je bilo potrebnih kar dvanajst Šivov, drugega, mlajšega, so odpeljali na kvesturo in ga zatem obvezali v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kot pravi Claudio Venza, fašističnemu nasilju ne bodo odgovorili z enakim orožjem, temveč bodo okrepili propagandno dejavnost in pobude, usmerjene proti nasilju. Tudi ranjeni mladenič ne bo vložil prijave, ker meni, da sodstvo ne more rešiti vprašanja emarginacije v nekaterih mladinskih krogih, ki v političnem nasilju, ne samo fašističnega značaja, najdejo odgovor na svojo človeško stisko. Napad na anarhista so obsoditi tudi »COMTTATI di LIBE-RA-ZONE«, ki pravijo, da je »severovzhod in ves svet« potrebno osvoboditi nacifasistov Umrla na volišču Nas volišču St. 247 v Ul. Caravaggio je v nedeljo izdihnila 85-letna ženska. Ko je sla proti volilni kabini, jo je obšla slabost, reševalci pa ji niso mogli več pomagati. KULTURNA PRIREDITEV V NABREŽINI ZGONIK / SENATOR BRATINA NA FESTIVALU DELA IN UNIJA' Koncert»Dober večer bogdaj...« Nastopila sta zbora J. Gallus in Hrast Oljka lepa priložnost tudi za našo manjšino Za sodelovanje med Slovenci in sožitje z večino Z uspelim scenskim koncertom slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Dober večer bogdaj... sta zbora Jacobus Gallus iz Trsta in Hrast iz Doberdoba zaključila sezono 1995/96. Koncert je bil v petek, 28. junija, na Radovicevi domačiji v Nabrežini, in je privabil res lepo število ljubiteljev petja. Zbora sta pod vodstvom dirigentov Janka Bana in Hilarija Lavrenčiča ločeno in skupaj v različnih postavitvah na odm izvedla Vrabcevi Gularja sen tiela jmet in Polka je ukazana, Merkujevi Jnjen ceua jti gna in Sonce ljubo, Lavrencicevo Kje so tiste stezice, Sedmo uro Brede Scek, Mihelcicevo Rože na vrtu zelenem cvete, Kogojevo Stoji mi polje, dve pesmi iz sklopa Vremšakove Ziljske ohceti (Od. nebeshzhei ohzeite in Sprevod na ženinov dom), Srebotnjakovo Rezijansko, RožanCevo Dober večer bogdaj in Kumarjev venček pesmi iz slovenske Istre Pesmi od ljubezni in kafeta. Spored, ki ga je koordiniral Franko Žerjal, je poleg petja predvideval tudi recitacije tekstov Franke FerletiC, Alojza Gradnika, Simona Gregorčiča, Iga Grudna, Dragotina Ketteja, Alojza KocjanCiCa in Srečka Kosovela, ki sta jih podala Barbara Rustja in Jan Leopoli. Bila je to torej dobra ura (toliko je trajal koncert) sproščenega vzdušja ob petju in recitacijah, Cigar izvajalce je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim in toplim aplavzom. Omeniti je treba, da ne bi bilo mogoče izvesti koncerta brez gostoljubja družine Radovič in domačega društva Igo Gruden, ki je priskočilo na pomoC, pa tudi številnih sponzorjev, ki so koncert podprli. Ti so: market Kukanja s.n.c, trgovina Anuška, gostilna Ray, trgovina oblačil Deborah Colja, cvetlicama Maria, avto-deli A. Vecchiet, Franceschini & Co. s.d.f., trgovina Čevljev in torbic Moris, salon Patrizia, Bar Au-risina, gostilna Tatiana & Lorena (vsi iz Nabrežine), gostilna-pice-rija Tence iz Prečnika, gostilna Slivno s.n.c. iz Slivnega in Agro-turizem »pri Cirili« iz Doberdoba. Vsem se zbora najtopleje zahvaljujeta. Sedaj je za pevce in dirigenta napočil cas zasluženega počitka. Člani tržaškega in doberdobske-ga zbora so se v nedeljo, 30. junija, zbrali na zaključnem pikniku na Opčinah, kjer so si zaželeli srečne poletne počitnice z željo, da bi še kdaj prišlo do skupnega sodelovanja. To sodelovanje se je začelo decembra lani ob priliki proslave 50-letnice Ra- dia Trst A (zbor Hrast je sicer že nastopil na prvi zborovski, božični reviji, ki jo je zbor Jacobus Gallus priredil leta 1991) in upati je, da se bo nadaljevalo še vbodoCe. L2. V Zgoniku se je predsinoCnjim zaključil Festival Dela in Unita. Številni gostje so imeli na voljo nic koliko jedače in domače kapljice, za vedro vzdušje pa so poskrbeli še godba na pihala "Viktor Parma" iz Trebe ter plesna ansambla Modri val iz Izole in Status symbol. Pred koncem prireditve je zbrane nagovoril senator Darko Bratina, ki se je zahvalil volivcem za izkazano zaupanje. Zmago Oljke je označil kot zgodovinski dogodek za demokratične Slovence v Italiji, ki so se prvič združili pod enim in istim okriljem, in zaželel, naj bi to tudi bil začetek tesnejšega sodelovanja med pripadniki naše narodnostne skupnosti. Poudaril je vlogo in pomen sožitja in zaželel, naj bi se pod Oljko sožitje med manjšino in večino še utrdilo. Nazadnje je senator podčrtal važnost asociacijskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo, ki odpira novo obdobje. OB RAZSTAVI TER ZBOROVSKEM, PLESNEM IN DRAMSKEM NASTOPU Pestro kresovanje na Padričah Kljub enotedenski zamudi se je kresovanje izteklo tudi na PadriCah. Kulturno društvo Slovan, ki prireja tradicionalno junijsko pobudo, je tokrat imelo več sreče z muhastim vremenom. V soboto, 29. tm., je bila na igrišču Gazdne zadruge otvoritev fotografske razstave Padrice v naravi. Razstavljeni posnetki so bili delo domačih fotoamaterjev; med temi je nagrado za najbolj izvirno upodobitev prejel Renato Gregori. Nagrajevanju najlepše fotografije je sledilo nagrajevanje venčka. Običaj cvetličnega venčka, ki v Čarobni kresni nod varuje hišo pred Čarovnicami, je vaščanom še posebno drag, tako da je bilo delo komisije težavno. Nazadnje je odločitev padla na venček, izobešen na hišni številki deset - domačiji dvakratnega nagrajenca Renata Gregorija. Večer so obogatili nastopi MePZ Slovan pod vodstvom Sveta Grgiča, plesne skupine Saloma in AO Jaka Stoka z igro Ivan Ivanka. Prisotno občinstvo je v imenu društva pozdravil predsednik Darko Grgič. V poznih večernih urah je v parku Globojner zagorel tudi kres, medtem ko je noCni orientacijski pohod zaradi majhnega števila vpisanih odpadel. S kresovanjem se je uradno zaključila sezona padriškega kulturnega društva. Letos je namreč po letih premora zopet zapel vaški zbor, običajnim prireditvam ob prvem maju in kresovanju je v decembru sledila še predbožična družabnost, v maju pa društveni izlet. Skozi vse leto je potekal teCaj slovenskega jezika, ki ga je obiskovalo dvanajst italijansko govorečih elanov. MG SLIVNO / 30 LET DELOVANJA Praznik Fantov izpod Grmade Nedeljski jubilejni koncert v Slivnem privabil veliko poslušalce v Jubilejni koncert Fantov izpod Grmade, ki je bil v nedeljo na dvorišču družine Terčon v Slivnem, je privabil veliko število ljubiteljev slovenskega petja. V prijaznem domačem okolju se je pevski zbor pod vodstvom Iva Kralja predstavil s spletom šestnajstih domačih in tujih pesmi, ki so jih prisotni prav lepo sprejeti. Ob tej priložnosti je devinski zbor prejel tudi številne Čestitke raznih društev s Tržaške in z Goriške, iz Ljubljane pa mu je Zveza kulturnih organizacij ob tej priložnosti podelila plaketo. Za njegovo 30-letno delo sta mu na nedeljskem koncertu Čestitala tudi devinsko-na-brežinski župan Giorgio Depangher in odbornica za kulturo Vera Tuta Ban. S koncertom, ki ga je napovedovala Tamara Stanese, so biti prav vsi zelo zadovoljni, od pevcev in zborovodje pa do poslušalcev. Pevcem in zborovodji je prav gotovo vlil še nove moti, da bodo še naprej in z dosedanjo požrtvovalnostjo izpolnjevali svoje poslanstvo, ki ga na tem področju opravljajo že 30 let. r-i JUTRI POVRATEK h Najboljši vtisi z letovanja na Medvedjem brdu Muhastemu vremenu ni uspelo skaliti prisrčnega vzdušja, v katerem je potekal nedeljski obisk staršev otrok, ki v režiji Dijaškega doma Srečko Kosovel letujejo na Medvedjem brdu. Na obisk so prišli domala starši vseh otrok, dočakal pa jih je topel sprejem ravnatelja Doma Medved Vojka Bizjaka, ki je gostom po starem slovenskem kmečkem običaju postregel z domačim kruhom in soljo. Pa tudi domači sadjevec ni mogel manjkati ob potici pehtranjki, za abstinente pa so poskrbeli otroci, s Čajem iz lipovega in bezgovega cvetja, ki so ga sami nabrali. Po pristnem kmečkem kosilu na prijazni bližnji Sinkovcevi kmetiji odprtih vrat, se je obiskovalcem predstavila domača folklorna skupina, ki je ob veseli glasbi in plesu posredovala tudi zanimiv podatek, da so vanjo lahko včlanjene le plesalke, ”ki ne tehtajo izpod sto kg”. Tudi ob številnih dobrotah, ki so jih ponudili domačini, je bilo razpoloženje res enkratno, na koncu pa so otroci kot za stavo hoteli pokazati svoje spretnosti na plezalni steni. Resnici na ljubo je podvig uspel tudi kakšni pogumni mamici. Obisk staršev se je zaključil s pozdravom ravnatelja doma in nagovorom vzgojiteljice Marije Senica, ki v imenu Dijaškega doma vodi kolonijo. Dnevi letovanja so potekali v najlepšem redu, brez vsakršnih zapletov in ob splošnem zadovoljstvu otrok in vzgojiteljev. Povratek otrok z Medvedjega brda je predviden za jutri. Starši imajo možnost, da pridejo po otroke na mejni prehod pri Fernetičih (pri Kompasu) ob 19. uri ali pa v Dijaški dom v Trstu ob 19.30. ROJAN / ZLATOMAŠNIK G. Stanko Zorko v nedeljo daroval zahvalno mašo G. Stanko Zorko, ki je kot kaplan prišel v Rojan pred 44 leti, je v nedeljo v rojanski cerkvi daroval zahvalno mašo, saj je prav na nedeljski dan minilo 50 let, odkar je v cerkvi Monte Orto-ne pri Padovi prejel mašniško posvečenje. Med mašo je v polni cerkvi spregovoril o svojem 50-letnem pastirskem delu, vse od začetkov pa do današnjih dni. Za njegovo delo in trud so ga rojanski verniki po maši nagradili s šopi cvetja in mu čestitali, poleg tega pa so izrazili željo, da bi svoje poslanstvo še dolgo opravljal v njihovi sredi. MILJE / KONCERT OB 21. URI Skupina ”Aria di Golpe“ drevi na prazniku SKP V Miljah (na trgu bivše ladjedelnice Felzegi) se bo do 15. t.m. nadaljeval praznik glasila SKP Liberazio-ne; vsak večer so na sporedu glasbene prireditve, debate in video-projekcije, obiskovalcem pa so na razpolago tudi knjige in seveda dobro založeni kioski. Danes ob 18. uri bo na sporedu razprava na temo »Za drugačno ekonomijo«; posegla bosta tudi elan strankinega vsedržavnega tajništva Paolo Ferrero in Marco Consolo, ki je v stranki odgovoren za kooperacijo; ob 21. uri pa bo koncert glasbene skupine »Aria di Gol-pe«. Jutri ob 18.30 bo Nadia Filippini predstavila knjigo Izredno rojstvo, ki analizira zgodovino carskega reza; ob 21. uri pa bo koncert Emme Montanari. Krožek Ercole Miani o pokrajinski upravi Studijski krožek Ercole Miani prireja danes ob 17. uri v kavarni Tergesteo tiskovno konferenco, na kateri bo predstavili raziskavo o funkcionalnosti Pokrajine. Obvestili Občine Dolina Uprava občine Dolina sporoča, da bo jutri 3. 7. prekinjena dobava vode v Mačkoljah od 8. do 12. ure zaradi priključitev na novo vodovodno omrežje. Občinska uprava nadalje sporoča, da bodo v četrtek 4. 7. ob dnevu občinskega patrona sv. Urha občinski uradi zaprti, občinske službe pa ne bodo delovale; nujne posege bo zagotovila dežurna služba. Spremembe na železniških progah Uprava Državnih železnic sporoča, da je od 1. t.m. (in do 28. septembra) avtobusna vožnja zamenjala vlak, ki odpotuje iz Vidma ob 4.39 in prispe v Trst ob 6.44; vlak pa, ki iz Vidma odpotuje ob 6. uri (v Trst pripotuje ob 7.29) pa bo od 15. t.m. in do 31. avgusta vozil tudi ob delavnikih. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 2. julija 1996 OTO Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 21.47 in zatone ob 7.00. Jutri, SREDA, 3. julija 1996 TOMAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,1 stopinje, zračni tlak 1012,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Argenti, Matteo Černuta, Annalaura Lorenzi, Mattia Casagrande, Simone Bandera, marta Pentassuglia, Angelo Viviani. UMRLI SO: 75-letna Angela Naressi, 88-letni Antonio Bachi, 66-letni France-sco Pucci, 88-letna Ana Pa-rovel, 42-letni Alfredo Maurel, 48-letni Nevio Scozzi, 85-letni Giuseppe Pozzari, 62-letni Enea Scrap, 85-letna Lucia Strain, 44-letni Mario Grgič, 53-letna Grazia Favret-to, 98-letna Antonia Clari-ch, 86-letna Pietra Janežič, 85-letna Margherita Pieri, 85-letna Pierina Marši, 86-letna Ada Gelletti, 82-letna Bruna Zol, 81-letna Gu-glielmina Poli, 88-letna Giovanna Gasich, 86-letni Giovanni Rolli, 73-letni Bernardo Trebbi, 86-letna Antonia Fabbroni, 67-letni Enrico Lachi, 61-letni Edoardo Tullio. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAM (tel. 414068) -samo po telefonu za naj-nujnješe primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »Tre vite e una sola mor-te«, r. Raul Riuz, i. Marcel-lo Mastroianni. EKCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viaggio con Pippo«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »II buio nella mente«, r. Claude Chabrol, i. Isabelle Huppert, Sandrine Bonnai-re. AMB ASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Otello« i. Kenneth Brana-gh. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gli anni dei ricordi«, i. 'Wino-na Ryder. NAZIONALE 2-13.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Giit le mani dal mio peri-scopio«. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.00 »La chiave magica; 19.45, 22.00 »Goodbye Mr. Holland«, i. Richard Drey-fuss. Harmonikarski orkester dirigent: prof. CLAUDIO FURLAN Koncert danes, 2. julija 1996, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu z^ors vabi na koncert NARODNO zabavne GLASBE z ansamblom JOŽETA BURNIKA in s pevko NADJO FABRIS --------v četrtek, 4. julija, ob 21.00 uri v SLIVNEM na borjaču pri Terčonovih prisrčno vabi na ^ Zaključni koncert zborovodja: MATJAŽ SČEK nocoj, 2. julija 1996, ob 21. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja v šolskem letu 1996/97 dva poklicna tečaja s kvalifikacijo za mlade in sicer: - dvoletni tečaj za kuharje; - dvoletni tečaj za delo v uradu. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda, Ul. Ginnastica 72, tel 556360, vsak dan (razen sobote), od 9. do 13. ure. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Rome bestial luxury«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - Danes počitek. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Nelly e mr. Arnaud« r. C. Sautet, i. Emmanuelle Beart, M. Serrault. LUMIERE - 20.30, 22.15 »L’arcano incantatore«, r. Pupi Avati, i. Stefano Dio-nisi. a PRIREDITVE ŠZ GAJA organizira do 7. julija na Športnem objektu na Padričah "ŠPORT IN ZABAVO” s turnirjem v odbojki in malem nogometu. Večere bodo popestrili amsambli Happy Day, Staus Symbol, Long Zlunk ter Alessandra e il quartet-to Edera. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem župnije iz Doline in KD V. Vodnik prireja 4. julija, ob 20. uri, na Kluži koncert in nastop gojencev glasbene Sole. SKD GRAD obvešča, da je v društvenih prostorih pri Banih odprta fotografska razstava Maria Magajne še danes , od 17. do 20. ure. SZ UNION prireja v Bazovici od 5. do 7. t.m. PRAZNIK ŠPORTA. Igrali bodo ansambli Long Zlunk, Zero Negativo in Gli Assi. SK BRDINA organizira 5.,6., 7. in 8. julija SMUČARSKI PRAZNIK, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Zabavali vas bodo Status Symbol, Happy day in Kraški kvintet z Bracom Korenom, v nedeljo bosta nastopala Ton-ca in Vanka in pihalni orkester iz Trebč. V soboto in nedeljo bo odprta radioamaterska postaja sekcije A.R.I. iz Trsta. B IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu organizira 10. julija izlet v Ilirsko Bistrico in na MaSun. To bo priložnost, da proslavimo 10. obletnico pobratenja z Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Pri izvajanju kulturnega programa bosta sodelovali obe društvi z recitalom Staneta Raztresna , petjem in glasbo Oskarja Kjudra s harmoniko. Za rekreacijo bo balinanje in sprehod po lepi naravi. Vpisovanje bo danes, ob 9. uri na sedežu organizacije v ul. Cicerone 8, tel. st. 360324. S ČESTITKE Pri Mlaki na Kontovelu praznuje danes okrogla leta naša VOJKA. Vse najboljše ji iz srca želijo vsi njeni dragi. Pri LakotiSču praznuje danes rojstni dan IGOR SPETIČ.Veliko veselja in obilo uspehov v Soli in s priljubljeno harmoniko mu želijo nona Meri, stric Stojan, teta Bruna ter bratranca Alenka in Iztok. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih Šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske Sole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in Četrtek os 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za Šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote. (ul. R. Manna 29). □ OBVESTILA TPK SIRENA obvešča, da bo danes, ob 20.30 v pomorskem sedežu v Mira-marskem drevoredu 32, srečanje z Adrianno Bogateč pred njenim odhodom v Atlanto. Toplo vabljeni člani in prijatelji. NADALJUJEJO SE VPISOVANJA v Poletna središča Sklada Mitaj Cuk. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. 2) Poletno sredisce v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vask dan med 10.00 in 12.00 uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do četrtka). NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča svoje obiskovalce, da bo do 6. septembra poslovala s poletnim urnikom in sicer od 8. do 16. ure, medtem ko bo od 29. julija do 16. avgusta t.l. zaprta. KRUT ponuja svojim članom posebno promocijo za 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 25. avgusta do 5. septembra. Vpisovanje in informacije na sedežu Krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. St. 3720062. SK BRDINA organizira 3- dnevno Solo smučanja na Montalerju od 12. do 14. julija. Rok prijave do 3.julija na tel. St. 212859 ob večernih urah. IMAŠ od 11 do 15 let? Te zanima likovna dejavnost? Bi rad/a spoznal/la nove prijatelje? Vpisi se nan 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25. do 31. avgusta t.l. v centru Strekelj v Sesljanu. Ce misliš sodelovati na koloniji je potrebno, da sprejmeS na dom vsaj enega sovrstnika/co iz Slovenije, Koroške ali Porabja. Za potrebnejše informacije lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (tel.: 040/635626) ob uradnih urah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Pevski seminar vodita Aleksandra Pertot in Ivan Florjan, orgelski pa Hubert Bergant. Vpisovanja sprejemajo odborniki ZCPZ. MALI OGLASI tel. 040-361888 UVOZNO - IZVOZNO tržaško podjetje išče urad-nico/ka z italijanskim državljanstvom, vsaj 5-let-no izkušnjo v komercialnem sektorju ter dobrim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in nemščine. Lastne podatke poslati na Publiest p.p 568 Trst pod šifrp "Komurad-nik”. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini Koršič pri sv. Ivanu - Trst, tel. 040/54390-575145. NUJNO iščem gospo za profesionalno likanje, tel. 226561 v jutranjih urah ali 228341. HIŠO z vrtom prodajamo v ViZovIjah. Tel. St. 369907 (v uradnih urah). GORILNIK Riello 3000 MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUES1-UI. Vatirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 na metan prodamo. Tel. 575752. PRODAM v Križu obširno licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače z in-ventarijem. Tel. 040/220308. PRODAM stanovanje 108 kvm, VI. nadstropje, z lepim pogledom, v Trstu blizu sejmišča. Tel. 228390 V GORICI prodajamo dve stanovanji: 60 kv. m v srediSCu mesta in 92 kv. m v Ul. Pascoli 10. Za informacije na tel. st. 0481/535048. NA OPČINAH prodajamo v mirnem in lepem predelu enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v začetni fazi gradnje. Informacije na tel. St. 040/214162 med delovnim časom. PRODAM voz za frezo Goldoni 144. Tel. 228220. PEUGEOT 405 SRI, 1900, z avtoradiem, prtljažnikom za kolesa, s platnenim pokrivalom, prodajamo za 6.000.000 lir po dogovoru. Tel. St. 0336/506570. NUJNO iščem knjige za tretji razred znanstvenega liceja. Tel. St. 816270 v večernih urah. RESTAVRACIJA V SESLJANU išče natakarico -vajenko ali z izkušnjami. Tel. 299884 od 16. ure dalje. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE iSCe komercialnega referenta z znanjem slovenščine, nemščine in angleščine. Oseba mora biti pripravljena na občasna poslovna potovanja v vzhodne države. Pismene ponudbe v slovenščini poslati na Primorski dnevnik Gorica, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica pod šifro "Trgovski potnik”. PODJETJE iSCe čistilko za približno 20 ur tedensko. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici pod geslo: «či-stilka«. NUDIM pomoč Starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno. Tel. St. 573460. 17 LETNA ŠTUDENTKA išče med poletjem delo v jutranjih urah. Tel. 574020 od 19. ure dalje. LJUBIM otroke vseh let in starosti ter nudim pomoč mamici ali družini kot otroška varuška. Urnik po dogovoru. Tel. St. 828251. PREVAJAM iz slovenščine in hrvaščine v italijanski jezik in obratno. Tel. St. 0481/81965. GOSPA iSče delo v gospodinjstvu ali oskrbo starih oseb v Trstu ali okolici. Tel. St. 275155 od 16. do 18. ure. ZA OKREPITEV podjetja iščemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.leta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Mesečna plača 2.000.000 lir. Tel. št. 0421/75468. IŠČEMO mlade ljudi za poletno delo. Obvezna zdravniška knjižica. Tel. št. 0368/285679. ISCEM sposobno osebo za sezonsko delo na terenu. Tel. št. 0368/285679. DAJEMO v najem prostor primeren za urad ali ambulanto v centru Boljunca. Tel. (040)227052 od 14. do 15. ure. DAM v najem stanovanje nerezidentom v predmestju z vrtom. Tel. št. 826459 v večernih urah. SOBO oddajam za krajša obdobja. Tel. St. 228438. V NAJEM nudimo prostor v centru mesta primeren za trgovino. Klicati na tel. št. 040/300826 (8-16). OSMICO je odprl Arnal-do Belota, Tržaška št. 4, Doberdob. Pristno kraško vince. OSMICO ima Košuta Boris v Križu St. 422 OSMICO je odprl Rade-tič Virgilij pri Sabljičih (Jamlje). OSMICO je odrla v Mavhinjah Gabrovec Norma (Angelini). Vabljeni. OSMICO sta odprla Bruno in Marija Zahar v Borštu. KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu. OSMICA je v Slivnem na »KraCah«. PRISPEVKI V spomin na teto Dragico darujeta Franco in Renata 50.000 lir za vzdrževanje orgel v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Ob obletnici smrti tete Dragice prispeva družina Malalan-Možina 50.000 lir za Knjižnico P.Tomažič in tovariši. V spomin na Ferrucciota Patrizio darujeta Nerina in Sida 50.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na Kiljana Ferlugo darujejo Vilma, Severina, Ada, Lojzka, Evelina, Anica, Majda, Vesna, Bruno, Zdenka, Boža in Ida 160.000 lir za poimenovanje OS v Miljah po Albinu BubniCu.V isti namen darujejo Fiorella Serio 50.000 lir, Liliana Cossi 50.000 lir in Vesna Tul 30.000 lir za poimenovanje OS v Miljah po Albinu Bubniču. Ob obletnici smrti (12.6.) v Ljubljani umrle Pierine KoSuta-Sirk darujejo Irma, Gilda in mara KoSuta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.Za vz- vajo: Berto Stefančič 50.000 lir, Meri 50.000 lir, Karmelo in Silva sedmak 50.000 lir, Irene in Pepi Sulli 50.000 lir, Pierina Sedmak 30.000 lir. Vittorio in Adelina Guštin 30.000 lir, Živa in mario Sedmak 50.000 lir, Mira in Drago Stefančič 100.000 lir, Nino in Vera Košuta 20.000 lir, Ardenia in Gigi Bogateč 20.000 lir, SreCko Sedmak-Dolenc 20.000 lir, Mila in Ivo Sedmak 10.000 lir. V spomin na moža in očeta Kamila KoSuta daruje družina ob njegovi 60-letnici (27.6.) 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V isti namen darujejo Ivan Sulli 100.000 lir, Kristjan KoSuta 30.000 lir, Mario Švab 20.000 lir, Gigi Švab 10.000 lir. drževanje spomenika pad lim v NOB iz Križa prispe DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob prerani izgubi Marjana se žalovanju pridružujeta Mario in Robert Ota z družinama. Ob bridki izgubi očeta Marjana izrekamo učiteljici Jasmini občuteno sožalje učenci in starsi osnovne Sole v Borštu 2. 7. 1994 2. 7. 1996 Milena Bole Zlata mami. Ti in očka sta vedno v najinih srcih. Nataša in Mira Trst, 2. julija 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-TrstUl. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 JAMLJE / VIŠEK PRAZNIKA JE BIL V NEDELJO SREČANJE SSK S SEN. BRATINO o NOVICE Trideset godcev na "Diatonu 96” Prijetno glasbeno srečanje v priredbi ŠKD Kremenjak - V šoli razstava starih vezenin Potreba in korist usklajenega nastopanja Konfliktualnostje treba umiriti Obračun odobrili - na prihodnji seji razprava o Statutu Goriški občinski svet je v petek odobril obračun poslovanja v letu 1995. Za finančni dokument je glasovalo 24 svetovalcev. Dokument izkazuje preko dvanajst milijard lir pribitka, vendar pa bo od tega denarja občinska uprava lahko takoj (in zanesljivo) uporabila le dobro tretjino. Razprava o obračunu se je v občinskem svetu začela v Četrtek, zaključila pa v petek z glasovanjem. Občinski svet se bo sestal spet v torek, 9. t.m. ter se lotil razprave o spremembah statuta ter o poslovniku občinskega sveta. Živo je bilo ob koncu tedna v Jamljah, kjer so pripravili 2. srečanje harmonikarjev. Vabilu SKD Kremenjak se je odzvalo kar trideset "muzikantov”, kar priča o razširjenosti in priljubljenosti "frajtonarice” v tukajšnjem prostoru. Godci so prišli iz raznih krajev Soške doline, s Tržaškega, Goriškega, iz Vipavske doline in celo iz pordenonske pokrajine pa tudi iz Benečije, od koder je prišel znani ljudski godec Lizo Juša, ki ga, kakor sam pravi, harmonika ohranja mladostnega (foto Bumba-ca). Osrednji del prireditve je bil v nedeljo popoldne, ko je ljudskim godcem, prisluhnilo številno občinstvo. Nastopi (ob tem velja poudariti, da ni slo za tekmovanje, ampak za srečanje v pravem smislu besede) so se vrstili dobri dve uri. Ob koncu uradnega dela pa so "frajtonarce” igrale v zboru, seveda ob spremljavi kontrabasa in §e kakšnega instrumenta, ki že po tradiciji sodi v sestav tovrstne glasbe. Slišati je bilo tudi orglice. Pobudnik in organizator srečanja je bilo športno in kulturno društvo Kremenjak, ki je srečanje lani priredilo prvič in ki je ob priložnosti pripravilo tudi zelo zanimivo razstavo starih vezenin. Šiviljskih izdelkov in tudi starega pohištva. Ob tem velja opozoriti predvsem na leseno skrinjo, posteljo, dve omari in nekaj kosov drobnega pohištva, ki predstavljajo najbolj primer- TV Primorka: Oddaja o šolstvu V današnjni oddaji Med Sočo in Nadižo, na TV Pri-rnorka bo govor o Šolski problematiki. Rudi Pavšič se bo v studiu pogovarjal z ravnateljico dvojezične šole v S p etru Živo Gruden ter predsednico Sindikata slovenske šole ■ tajništvo Gorica, Sonjo Klanjšček. Govor bo o utripu pa tudi o težavah dvojezičnega šolskega središča v Spetru, o prostorskih in drugih težavah s katerimi se spopadajo na nižji srednji šoli Ivan Trinko pa tudi o zapletih glede selitve slovenske sekcije industrijskega zavoda Galilei v šolski center. Oddaja bo na sporedu danes, ob 18.30 in bo zadnja Pred poletnimi počitnicami. no kuliso za razstavo. Takoj velja sicer povedati, da vezenine in drugi razstavljeni predmeti, bogat je zlasti izbor okenskih prtičkov z nabožnimi motivi, niso kdove kako stari, vendar pa je marsikateri od eksponatov nastal v letih pred prvo svetovno vojno, nekaj pa je celo starejših. Med te bi lahko uvrstili moško poročno obleko, posteljnino itd. Zanimiva je doma sešita ženska poročna obleka itd. Razstavo, ki bo kot pravijo pri društvu, predvidoma na ogled še nekaj Časa, bi lahko poimenovali kar "Iz domače skrinje”. Ob priznanju za lepo in domiselno predstavitev velja opozoriti še na vtis, ki ga dobi obiskovalec: kaj vse so še pred nekaj desetletji znale ustvariti pridne ženske roke! Prireditev SKD Kremenjak se je pričela že v petek zveCer z nastopom ansambla Franca Miheliča, nadaljevala v soboto, ko so priredili tekmovanje v briškoli, sklenila pa v nedeljo. Jameljci so se tudi tokrat zares izkazali kot odlični organizatorji. Predstavniki stranke Slovenske skupnosti so se te dni pogovarjali s senatorjem Darkom Bratino o uskaljenem nastopanju in o najbolj nujnih pobudah, ki naj se izvedejo v bližnji bodočnosti. O poteku in vsebini srečanja nam je SSk poslala naslednje sporočilo: "Pred kratkim se je predstavništvo SSk, ki so ga sestavljali deželni tajnik Martin Brecelj, goriški pokrajinski tajnik Aleš Fi-gelj in goriški predsednik Stefan Bukovec sestalo s senatorjem Darkom Bratino. Na srečanju je tekla beseda o odnosih med Slovenci v Italiji, zlasti na Goriškem, o problemu zaščitenegA zakona ter o sodelovanju med SSk in slovenskim parlamentarcem v novi zakonodajni dobi. Senator Bratina in predstavniki SSk so ugotovili, da so odnosi znotraj slovenske narodnostne skupnosti večkrat kon-fliktualni, strinjali- pa so se, da je treba skušati spore in trenja premošCati ob spoštovanju stališč in zakonitih koristi vseh strani. Kar zadeva zaščitni zakon so udeleženci sestanka potrdili namero, da je treba izvajati sklepe, ki jih je skupno zastopstvo Slovencev v Italiji sprejelo na srečanju dne 27. maja v Trstu. Zastopstvo je tedaj vzelo na znanje, da je zakonsko besedilo, ki ga je pred tremi leti skupno izoblikovalo, tudi v tej zakonodajni dobi že predloženo v parlamentu (v senatu ga je vložila skupina SKP, v poslanski zbornici pa poslanec UV Caveri). Preden ga bo senator Bra- tina dokončno vložil s širšo parlamentarno podporo, pa ga bodo predstavniki Slovencev v babji ponovno kritično pregledali in se o njem pogovorili s pristojnim elanom Prodijeve vlade, ministrom za dežele Bassaninijem. Prošnja za sprejem pri ministru je medtem že bila poslana, skupno zastopstvo pa se bo moralo v kratkem sestati (že napovedani sestanek dne 17. junija je odpadel zaradi drugih obveznosti). Kar zadeva sodelovanje med SSk in senatorjem Bratino, so se udeleženci sestanka dogovorili, da bo za operativne stike med stranko in slovenskim parlamentarcem skrbel elan strankinega deželnega tajništva David Grino-vero.” Še ta teden rastava EurArt96 Na gradu je še ta teden odprta razstava sodobne umetnosti Eu-rArt 96. Postavilo jo je združenje Graphiti iz Gorice, v sodelovanju z občinsko upravo. Prireditev se uvršča med pomembnejše dogodke goriškega poletja. Predstavlja se dvanajst umetnikov, štirje iz Italije, po trije iz Slovenije in Avstrije ter po eden iz Grčije in Makedonije. Italijo zastopajo Nicoletta Leghissa, Sal-vatore Puddu, Paul Redfem in Adriano Ve-lussi. Umetnine so našli toda razbite Ni bila kraja, ampak vandalsko početje. Umetnine iz muranskega stekla, delo Paola Valleja, ki so bile razstavljene v občinskem parku, na pobudo Maria There-sia cluba, vredne nekaj deset milijonov lir, so našli, vendar pa uničene. Pravzaprav so našli le Črepinje. Našli so jih občinski delavci v parku, na kraju, ki je razmeroma odmaknjen in redko obiskan. PlošCicce (trinajst po številu) so bile vgrajene v železno konstrukcijo in so jih zaenkrat neznani storilci povsem razbili. O dogodku so krožile najrazličnejše vesti. Vložena je bila prijava. Se več besedi bo najbrž v prihodnje, saj menda zavarovalnina ne krije vrednosti uničenih umetnin. ODA BERTRANDU Odmevna prireditev Cerkev na Travniku se je v nedeljo za nekaj ur spremenila v velik oder. Tu med ladjami mogočne baročne cerkve je kakih štiristo izvajalcev, od pevcev, članov ansambla, srednjeveških godcev do gledaliških igralcev, pa tudi tonskih in dru- gih mojstrov predstavilo ”Odo Bertrandu” zahtevno glasbeno in gledališko delo. Projekt je sad skupnih prizadevanj italijanskih in avstrijskih kulturnih delavcev pa tudi sad sodelovanja med upravitelji Vidma, Celovca in Gorice. Pri izvedbi je sodelovalo osem zborov (med njimi člani zbora Paglavec iz Pod-gore). Preko velikega zaslona, ki so ga namestili na odprtem je dogajanju v cerkvi sledilo še nekaj sto gledal-cevna Travniku, (foto Bum-baca). Tombola ob sv. Petru Glavni zadetek, poldrugi milijon lir, je vnovčil Goričan Mario Visintin, drugo nagrado Concetta Monel-lo, tretjo (cinkvino) pa Fulvio Pettarin. Tak je izid tradicionalne "tombole sv. Petra”, ki so jo priredili na Travniku in ki je trajala tudi neobičajno malo, saj so glavni dobitek oddali že ob žrebanju 49. številke. Odziv občinstva ni dosegel pričakovanj in tako so organizatorji, združenje ANFASS, komajda krili stroške. Banca popolare iz Čedada V križišču Korza Italia in Rossinijeve ulice so včeraj odprli podružnico Cedajske ljudske banke (Banca popolare di Cividale). Prisotnost bančnih zavodov v našem mestu se je v nekaj letih znatno okrepila, vendar pa ekspanzije, zlasti tujih zavodov, kot kaže še ne bo tako kmalu konec. Obvestilo pokrajinske uprave Goriška pokrajinska uprava obvešča športna društva, združenja in skupine, ki se nameravajo za svojo dejavnost posluževati telovadnic, ki so last Pokrajine, da do 15. julija vložijo prošnjo. Izpolniti jo je treba na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v uradu za šolstvo. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 22. do 28. junija. OKLICI: zdravnik Massimo Bregant in zdravnica Luisa Oblach, mizar Robert Persoglia in knjigovodkinja Nataša Caudek, policist Giulio Manfrin in uradnica Giuliana Sessi, uradnik Roberto Cossutta in uradnica Barbara Sfili-goi, strojnik Fabio Core-nica in uradnica Anna-maria Zini, častnik letalstva Angelo Montinaro in komercialistka Fer-nanda De Matteis, karabinjer Francesco Rubini in Elisabetta Veneto, podjetnik Mario Edaluc-ci in učiteljica Carmela Mazzone, delavec Alberto Brumat in gospodinja Barbara Del Fabbro, podjetnik Mauro Cocian-cig in maserka Cinzia Vida. POROKE: tehnik Enri-co Costella in uradnica Antonella Gareri, delavec Rudy Bernardi in Franca Scarabot, policist Moreno Tavani in uradnica Laura Zuliani, delavec Roberto Russignan in prodajalka Caterina Natural, knjigovodja Tiziane Sebastianutti in uradnica Claudia Micos-si, varnostnik Charles Alan Buechner in Deborah Culot. PRISPEVKI V počastitev spomina Franica Pelicona darujeta Marino in Ada Pelicon 50 tisoC lir za KD Sovodnje. V isti namen daruje Iva z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnje. V spomin na Franica daruje Ladi z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnje. Ob boleči izgubi brata Leopolda, darujejo bratje in sestre Juren 270 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Vrhu in za vzdrževanje sekcije VZPI/AN-PI. Nona, nono, strici in tete z družinami Čestitajo Danjeli Klančič ob uspeSno opravljeni diplomi na Tržaški univerzi. Mama, tata in sestra Ketty Čestitajo Danjeli Klančič za uspeSno opravljeno diplomo na Univerzi v Trstu. □ OBVESTILA URADI V ULICI MAL- TA 2 so v poletnem Času odprti od 8. do 14. ure. GLASBENA MATICA GORICA sporoCa, da do 19. julija sprejemajo vpise in predvpise novih gojencev za šolsko leto 1996/97. Uradi GM so v ulici Croce, 3. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 » Facile preda«. L3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes, 8.00, Marcolina Collenzini por. Vecchi, iz bolnišnice Janeza od Boga; 9.30, Italia Castagnetto vd. Bogattai, iz splošne bolnišnice; 11.00, Berta Marega, iz splošne bolnišnice; 13.00, Guido Santorelli iz ul. Vittorio Veneto 18/1. SERGIO PIPAN O KOSOVELU Se en pogled na pesnika Krasa, ki ga Trsi premalo pozna Sergio Pipan je za svoj literarni začetek izbral počastitev 70-letnice smrti Srečka Kosovela, pesnika Krasa. »Kosovel je bil - pravi Pipan - visok in tragično osamljen glas, v času, ko je bil slovenski narod v splošnih evropskih razmerah potisnjen na rob svojega obstoja; v tisti globoki krizi, ki je pretresala staro celino med obema vojnama...« Največji slovenski poet 20v stol. je bil rojen 1904 v Sežani, v kraški vasi, ki je od Velikega trga v Trstu oddaljena borih 10 km zračne črte. In vendar, kdo pozna danes v nekdanjem srednje-evro-pskem mestu Kosovela? Ni jih veliko, na žalost. Slovensko stvarnost še danes namenoma spregledujejo, jo predstavljajo na Kras ali pa tajijo. Šovinizem je v 20. stol. dvignil pregrado proti vsemu, kar ni italijansko. O tem priča način, kako obravnavajo tudi Vladimira Bartola, tržaškega slovenskega pisatelja, rojenega pri Sv. Ivanu: za tržaško literaturo preprosto ne obstaja. Vendar pa, tržaška literatura ni samo italijanska, saj je pisatelj Bartol ne samo Slovenec, temveč tudi Tržačan... V založbi Radivoja Humarja v Biljah (Nova Gorica) je pravkar izšla lična knjižica o Kosovelu, ki jo je napisal Sergio Pipan. Poskrbel je tudi za grafično opremo in za izbrane odtise pesnikovih rokopisnih del in za slike. Ta knjižica, pripravljena dokaj na hitro, z zamudo poveličuje pomembne trenutke, ki so bili značilni za bivanjsko pustolovščino Srečka Kosovela. Pojavil se je v slovenski literaturi v prvi polovici tega stoletja kot meteor: notranji ogenj, v katerem je izgoreval, mu ni preprečil, da ne bi zapustil neizbrisnih sledov v evropski kulturi, iz katere se je napajalo njegovo trpeče umetniško iskanje. Pipan prikaze literarno parabolo, in še prej človeško, v treh bistvenih delih: zgodovinsko obdobje nacionalističnega in zatem fašističnega zatiranja, ki je prizadelo Slovence in Hrvate na Pri- morskem po 3. novembru 1918; tragične izkušnje poeta v deželi, ki jo Pipan naziva Nikogaršnja zemlja, kar se ne nanaša v prvi vrsti na določeno območje, temveč na duševno stanje v času, ko so propadle stare vrednote in se je prihodnost napovedovala še bolj negotova in katastrofalna; dramatičen konec, ko je Kosovel odšel pri 2 2-ih letih: »Ves svet pred mano je zaprt, / zdaj bi šel s tabo, tiha Smrt...« »Če nimaš kaj reči, je bolje, da molčiš...«: takšen je Pipanov nazor, od katerega ne namerava odstopiti. Toda v tem primeru, v spomin na Kosovela, je hotel spregovoriti. Ne le z besedami, temveč tudi s podobami, v katerih imajo pomemben del rokopisi pesnika, v prvi vrsti Integrali, polni bojazni: »Rotacijski večer./ Drevje ob zeleni vodi./ Rotacija duha./ Moj duh je rdeč./ Ljubim svojo bolest./ Delam iz bolesti./ Se več, še več:/ iz dna zavesti.// Iz dna zavesti/ da je vse zaman./ Verižniki/ plešejo kankan.« Dr. Jožko Savli ________POGOVOR Z ENZOM B1AGIJEM__ »Trsi je privlačen zaradi multietničnosli« »Glavna vrlina novinarja mora biti poštenost« V vseh anketah, ki jih občasno objavljajo italijanski časopisi, tedniki in televizijske mreže, je že vrsto let na prvem mestu najbolj popularnih časnikarjev Enzo Biagi. Biagi je namreč zelo aktiven in zelo priljubljen pri širši publiki, saj podaja svoja mnenja na zelo jasen, objektiven in občasno ironičen način. Skupaj z Montanellijem in Bocco predstavlja starejšo generacijo italijanskih časnikarjev. Biagi se je rodil v majhni vasici Lizzano in Belvedere blizu Bologne leta 1920. Svojo časnikarsko kariero je pričel pri časopisu II Resto del Carlino iz Bologne, katerega je kasneje tudi vodil. Bil je tudi odgovorni urednik tednika Epoca. Sodeloval je s časopisi La Stampa in La Repub-blica. Trenutno pa ima tedensko rubriko tako na časopisu Corrie-re della Sera kot na tedniku Panorama. Širša publika pa ga morda pozna predvsem iz televizijskih oddaj, saj so programi kot II fatto na vrhu priljubljenosti, vsaj po podatkih Auditela. Biagi pa je pred leti sodeloval tudi pri prvem televizijskem dnevniku. Trenutno vodi program na prvi italijanski mreži, ki govori o perspektivah za tretje tisočletje. Vsako leto izda po dve ali celo tri knjige. Prav pred kratkim je npr. izšla knjiga Quelle donne, posvečena ženskam. Na pobudo krožka Circolo della cultura e delle arti iz Trsta, ki letos obhaja 50-letnico obstoja, se je Biagi pretekli četrtek srečal s tržaškim občinstvom v gledališču Miela. Po debati sem vprašal Biagija, ali mi lahko odgovori ha nekatera vprašanja in Biagi je bil takoj pripravljen, le nekaj knjig je še podpisal in nato se je pričel pogovor. Kako vam uspe biti tako aktiven (pisati knjige, članke za časopise, voditi televizijske oddaje)? Temu delu posvetim dober del. svojega dneva in zaradi tega nekoliko zanemarim družino, vendar he poznam boljšega dela. Vaše knjige in vaši članki so polni citatov in anekdot. Kako si jih zapomnite, ali si jih zapišete? Stvari, ki si jih želim zapomniti, mi ostanejo brez težav v spominu. Kako ocenjujete sedanji po- ložaj na področju občil, predvsem časopisov? Situacija je težka, saj je konkurenca televizije močna in to povzroča, da se npr. reklama oddaljuje od časopisov, kar povzroča finančne težave. V Italiji so časopisi v rokah le nekaterih in tako je tudi z ekonomijo. Stanje občil v neki državi dejansko zrcali sliko splošnega stanja v državi. Televizija je torej glavni vzrok, da ljudje ne berejo. So torej časopisi obsojeni, da izginejo? Mislim, da je to nemogoče. Televizija je omogočila, da so se razdalje skrajšale, saj danes lahko takoj izvemo, kaj se dogaja na vseh koncih sveta. Naloga televizije je torej v tem, da nas obvešča. Časopisi in knjige pa nam pomagajo, da stvari razumemo. Zgodi pa se, da kdor pripravlja televizijski dnevnik, prebere zjutraj časopis. Kdor pripravlja časopis, pa zvečer gleda in posluša televizijski dnevnik. Torej oba občila delata skupaj. Nekdo je enkrat rekel: »Radio pove vest, televizija jo pokaže, časopis pa jo razloži.« Kakšen odnos pa mora imeti časnikar do bralca? V prvi vrsti bi rekel, da se mora časnikar bolj potruditi kot bralec. Časnikar mora biti tudi pošten. Katerih pravil se mora torej držati časnikar? Glavno pravilo je zapisano v božjih zapovedih: ne laži. Časnikar mora biti korekten. Kakšen nasvet pa bi dali mlademu časnikarju? Naj vztraja. Pisati za časopise je navsezadnje vedno bolje kot delati. V dolgoletni karieri ste srečali in intervjuvali nešteto ljudi. Kdo vam je ostal najbolj v spominu? To je težko vprašanje. Ena izmed oseb, ki mi je ostala najbolj v spominu je brez dvoma zdravnik Albert Sabin, ki je odkril cepivo proti poliomelitisu. Od tega pa ni prejel ničesar, ne nobelove nagrade ne denarja. Nešteto ljudi pa se mu mora zahvaliti. Druga oseba, ki mi je ostala v spominu pa je majhna nepoznana uradnica, ki je pomagala ljudem v zaporu in je tako posvetila vse svoje življenje drugim. Ali današnja šola in univerza po vašem mnenju pripravita človeka? Ne vem. Odvisno je od posameznika, kako sam študira in kako se sam pripravlja. Svojo zadnjo knjigo ste posvetili ženskam. Zakaj? Mislim, da so ženske vedno zanimiv argument. Kaj menite o Trstu? Trst je zelo privlačno mesto predvsem zaradi svoje arhitekture in zaradi svoje multietničnosti. Zal pa je malo poznano, saj se o njem malo govori. Ali poznate situacijo Slovencev v Italiji? Zal ne. Kaj pa italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški? S prijatelji sem večkrat potoval po tistib zelo lepih krajih vendar ne poznam tamkajšnjim problemov italijanske manjšine. Kot poročevalec ste videli več vojn. Bili ste tudi v Vietnamu. Med vojno v Jugoslaviji pa ste bili v Sarajevu, kjer ste zaman pričakovali papeža. V enem izmed člankov ste zapisali, da so vse vojne grozne. Ali je bila vojna v bivši Jugoslaviji drugačna? Mislim, da je bila še bolj grozovita kot ostale. Kaj bi želeli za tretje tisočletje? Želel bi le, da bi bil še tu med vami. Ob koncu pa bi vas rad še vprašal: ste v življenju več prejeli ali več dali? Mislim, da sem v življenju prejel več kot sem dal. Najlepša hvala za pogovor in nasvidenje. Hvala vam Edvin Bevk S KONCERTOV NA SV. GORI IN V SEŽANI POLETNE PRIREDITVE Nekaj glasbenih zapiskov V nedeljo, 23. junija je bil zaključek letošnje koncertne sezone Kulturnega doma v Novi Gorici, ko je na Sv. Gori nastopil Trio barocco forte iz Ljubljane. Ansambel, ki letos slavi 10-letnico skupnega muziciranja, sestavljajo sopranistka Olga Gracelj, Stanko Arnold, trobenta in organist ter skladatelj Maks Strmčnik. Na sporedu so bila dela A. Scarlattija, E. Purcelle, J.S. Bacha, M. Strmčnika, A. Melanija in G.P. Handla. Vsi trije so priznani naši umetniki in zanimivi tudi v svoji sestavi, vendar so bili v prostoru preodmevne cerkve kot trio včasih premalo izenačeni, predvsem je ostajal v ozadju sopranski glas, medtem ko je bila prebojna barva trobente v ospredju. Skladnejše razmerje je v tem smislu bilo med orglami s samo sopranistko kakor med orglami in samo trobento. S tem seveda je bilo tudi interpretiranje bolj nazorno. Vendar je bil koncert v celoh izveden z vso umetniško odgovornostjo in odmevno prepričljivostjo. Bil je tudi zadnji koncert petnajstletnice koncertnega delovanja Kulturnega doma v Novi Gorici, to je 163 koncert; tako je navedeno v zborniku, ki je izšel pod naslovom »15 let glasbene muze v Kultur- nem domu Nova Gorica (1981-1996)«. Vsebina: Uvodna misel (Aleksa Skeida), Glasbeno življenje na Goriškem do leta 1980 (Tatjana Gregorič), Glasba je moč. In v časih, ki jih živimo, tako polnih preizkušenj in negotovosti, je moč potrebna (Pogovor z Alenko Saksidovo ob 15-let-nici koncertne sezone Kulturnega doma Nova Gorica zapisala Tatjana Gregorič), Krstne izvedbe v Kulturnem domu, Goriški glasbenomladinski šopek (Tatjana Gregorič), Misel ob jubileju (Ivan Silič), Pestra paleta dejavnosti v Domu. Je bogato s fotografijami nastopajočih opremljena preko 70 strani obsegajoča knjiga, ki jo je uredila Tatjana Gregorič - je kronološko urejen pregled koncertov in programov, ki so se zvrstili v petnajstih sezonah. Ob njej bi se bilo potrebno natančneje pomuditi na drugem mestu. Pomemben koncert je bil 24. junija v Sežani - v počastitev 70-letnice smrti Srečka Kosovela. V dvorani Kulturnega centra »Srečko Kosovel« sta nastopila dva pevska zbora: Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana in Komorni zbor RTV Slovenija pod vodstvom Matjaža Sčeka. Pod geslom »Kosovel v glasbi« je bil program večera sestavljen iz pesmi, ki so jih skladatelji Ivan Grbec, Ubald Vrabec, Stane Malič, Pavle Merku, Vilko Ukmar in Aldo Kumar komponirali na pesnikova besedila. Bil je tudi priložnostni koncert ob občinskem prazniku. Zbor Jacobus Gallus je pel veliko bolj sproščeno, kakor smo ga sliSali na odru Kulturnega doma v Trstu, zato je bil v svoji izraznosti tudi bolj intenziven. Najbolj impresivna je bila izvedba Vrabčeve Veter, pa Grbčeva Pa da bi znal. Zanimivo je bilo poslušati pri ljubljanskem komornem zboru Se dve pesmi na besedilo Pa da bi znal, Ukmarjevo in Kumarjevo v izvrstni izvedbi Sčekove močno povedne interpretativne zasnove. Toda čeprav so bile tudi ostale pesmi prepričljivo dojete, je vendar po plastični izraznosti izstopala Ukmarjeva In če sem samo vetru brat. Nastop obeh zborov je predstavljal zaznaven umetniški dogodek in vredno počastitev spomina na pesnika Krasa. Ivan Silič Revija blues glasbe na Gradu sv. Justa Zadnja leta je poletje v Trstu kar zelo prijetno in zanimivo na kulturni ravni. Na Gradu sv. Justa so tudi za letošnjo poletno sezono pripravili cel kup kulturnih večerov pod skupnim imenovalnikom "Castello in aria”, ki so se pričeli že prejšnji teden. Včeraj je bil na vrsti prvi koncert, v celoti posvečen blues glasbi. Predstavih sta se tržaška skupina Midnight Express Blues Band in skupina Američana Phillipa VValkerja. Danes bosta na vrsti spet dve skupini. Najprej se bo publiki predstavila hrvaška skupina Valerija and the Leg Breakers, kateri bo sledila tokrat izredna souful-voice pevka Cynthia Bland, ki prihaja iz pravega legla blues tradicije New Orleansa. Zagrebčanka Valerija se je približala blues glasbi leta 1987 in prevzel jo je tok Mississipi Blue-sa. V blues ambientu je zelo znana na Hrvaškem in koncertirala je po Sloveniji in Avstriji. V skupini Leg Breakers pa je več odličnih glasbenikov, ki bodo njen glas nedvomno odeh s pravo zvočno tančico. Cynthia Bland izhaja iz glasbene družine, sama pa je že kot otrok pela gospel po raznih cerkvah. Temu stilu je ostala zvesta in ga vedno vključuje v svoje koncerte. Njen glas, ki ga označujejo kot souful-voice, je namreč prava mešanica gospel, soul ter rock’n’bluesa. Koncert se bo pričel ob 21.30. pan KITAJSKA / ZAČELO SE JE USODNO VZVRATNO ŠTETJE NOVICE Čez leto dni bo Hong Kong prešel pod oblast Kitajske Protislovni in dvoumni signali Pekinga glede usode Hong Konga PEKING, HONG meni, da bodo Hong Kon-KONG - Medtem ko ura gu pustili najširšo avto-pekinškega Trga Ne- nomijo, a kaj se bo v re-beškega miru vzvratno snici zgodilo, ne ve skandira ure in minute, nihče, ki Se ločijo od tistega Kitajski voditelji so usodnega 1. julija 1997, večkrat poskušali pomiri-ko se bo Hong Kong »vr- ti Hong Kong s trditvami, uil pod okrilje domovi- da bodo »zajamčili Ue«, so si kitajske oblasti buržujske svoboščine« prav na začetku zadnjega tudi po odhodu zadnjega leta privoščile pomenljivi britanskega vojaka. V to spodrsljaj. Kitajska poli- pa verjamejo le prokitaj-cija je namreč preprečila sko usmerjeni ljudje in ti-skupini osmih sti pragmatični poslov- hongkonških demokratič- neži, ki so se že prelevil v n ih aktivistov, da bi za- oboževalce LR Kitajske, pustila pekinško leta- ker so jim posli pomemb-liSče. Aktivisti, med kate- nejsi od političnih in rimi je bilo tudi pet po- osebnih svoboščin. Mor-slancev demokratične da pa bo LR Kitajska res stranke, je hotela kitajski spoštovala dane obljube, vladi izročiti peticijo s ker bo lahko hongkonški podpisi 50 tisoč primer za zgled Tajvanu, HongkongCanov, s katero tako da ne bo več naspro-protestirajo proti napove- toval združitvi z domovi-di Pekinga, da bo ob no. V pekinškem muzeju revolucije so razstavili maketo hongkonškega ozemlja (Telefoto AP) prevzemu suverenosti V Folignu so spekli najdaljšo jabolčno pito FOUGNO - Predsinočnjim so na Trgu Republike v Folignu uresničili najdaljšo jabolno pito na svetu, ki je s svojimi 2.431 metri zaslužila omembo v Guinnesovi knjigi rekordov. Za pito, ki ji tu pravijo »rocciata«, so porabili štiri stote moke, 11,5 stota jabolk, 30 kilogramov kakava, 140 kilogramov sladkorja, 140 kilogramov margarina, 30 kilogramov rozin, 40 kilogramov orehov in 15 kilogramov sladkorja v prahu. Igralska strast staršev lahko pogubna za otroke TOKIO - V zadnjih 12 mesecih je na Japonskem življenje izgubilo 35 otrok, ker so starši nanje pozabili med igranjem pachinka, posebne biljardne elektronske igrice. Zadnji primer se je pripetil prejšnji konec tedna v Tokiu, kjer je neka 30-letna mati v avtu pet ur »pozabila« svoja otroka, ki sta bila stara eno in dve leti. Žena izraelskega premierja odslovila hišno pomočnico JERUZALEM - Včerajšnji izraelski dnevnik Maa-riv je zapisal, da je premierjeva žena Sarah Ne-tanjahu, odslovila in dobesedno pognala na cesto svojo južnoafriško hišno pomočnico, ker je osmodila mineštro. Premierjev tiskovni urad je to verzijo zanikal in navedel, da so 21-letno Tanyo Shaw odslovili na zahtevo varnostne službe zaradi njene psihološke labilnosti. Laž ima kratke noge NEW YORK - Newsweekov konservativni novinar David Brock, ki mu nihče ne more pripisati simpatije do Clintonovih, je ogorčeno protestiral, ker ga je Gaiy Aldrich v svoji proti clintonvi knjigi navedel kot vir informacij o Clintonovem skakanju čez plot. H AVSTRALIJA / POBUDA SEVERNEGA TERITORIJA 2E SPROŽILA VAL POLEMIK IN PROTESTOV Uzakonili pravico do evtanazije nad Hong Kongom razpustil krajevni parlament. Kitajci trdijo, da je ta parlament nezakonit, ker ni bil izvoljen na podlagi določil britansko-kitaj-skega sporazuma. Včerajšnji incident je ponovno razgalil vse dvoumnosti in pasti sporazuma, s katerim se je Velika Britanija obvezala, da bo 1. julija 1997 Hong Kong vrnila LR Kitajski. 2e res, da sporazum predvideva »eno državo in dva sistema«, kar po- SYDNEY - Od včeraj je v avstralskem Severnem teritoriju stopil v veljavo zakon o pravicah neozdravljivih bolnikov v končni fazi bolezni, ki v bistvu legalizira evtanazijo. Kot kaže, pa bodo zakonska določila le s težavo uveljavili, ker je zakonski ukrep že sprožil val pole- mik in protestov ter seveda neizbežnih prizivov. Med drugim so določila tako stroga, da bodo »asistirani samomori« skoraj neuresničljivi. Zakon namreč predvideva, da prošnjo ža evtanazijo podpise tudi zdravnik specialist, ki ima stalno bivališče v tej zvezni državi. Ker pa ima Severni teritorij le 200 tisoč prebivalcev, je število specialistov omejeno, med drugim ni nobenega specialista za rakasta obolenja. In prav med ljudmi z rakastimi obolenji bi moralo biti največ prosilcev za evtanazijo. V Darvvin so že v prejšnjih dneh pripotovali neozdravljivi bolniki iz vse Avstralije, ki so upali, da jim bo novi zakon skrajšal trpljenje. Sedaj pa je vsem jasno, da bo to izredno težavno. Medtem je namreč republiško vrhovno sodišče že začelo proučevati prizive, ki so jih sprožili združenje zdrav- nikov, razne krščanske Cerkve in skupina domorodcev, ki odločno nasprotujejo novemu zakonu. Pacientovo prošnjo za dostojno smrt s pomočjo zdravil, ki najprej uspavajo, morajo potrditi trije zdravniki, med njimi specialist in psiholog. Kar 51 dni bo živel s 1.945 kačami Morilec Chica Mendesa za zapahi RIO DE JANEIRO -Brazilski policiji je po treh letih iskanja končno uspelo izslediti in aretirati 65-letnega Dar-lija Alvesa, ki je bil leta 1990 s svojim 31-letnim sinom Darcijem obsojen na 19 let zapora, ker so ga spoznali za krivega, da je naročil umor ekološkega aktivista Chica Mendesa. Darli Alves se je zatekel na neko kmetijo v brazilski zvezni državi Para, a ga bodo vsak čas z letalom odpeljali v Brasilio. Ekološki aktivist Chi-co Mendes je postal svetovno znan, ker je s pravimi človeškimi verigami dninarjev v plantažah kavčukovca preprečeval sečnjo pragozdov, ki so jih latifundi-sti hoteli spremeniti v pašnike. S to svojo dejavnostjo si je nakopal srd brazilskih veleposestnikov, tako da so ga 22. decembra leta 1988 ubili. Obsodba obeh Alvesov je končala dotedanjo prakso, po kateri niso bili nikoli kaznovani morilci dninarjev, nabiralcev kavčukovca in revnih kmetov. CELOVEC / OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE~|-| Drnovšek slovesno odprl konzulat Slovenije Prisotni najvišji predstavniki koroške politike in manjšine CELOVEC - Diplomatsko zastopstvo R. Slovenije na Koroškem je konec preteklega tedna praznovalo velik dogodek: ob 5. oblenti-ci samostojnosti slovenske države je slovenski premier Janez Drnovšek uradno odprl popolnoma obnovljeno poslopje generalnega konzulata R. Slovenije v celovškem predmestju Križna gora. Uradna otvoritev, na kateri je generalni konzul Jože Jeraj poleg šefa slovenske vlade pozdravil še številne častne goste iz Avstrije in Slovenije (mdr. ambasadorko R. Slovenije na Dunaju Katjo Boh, koroškega deželnega glavarja Zernatta, celovškega župana Leopolda Guggenberger j a, predstavnike drugih konzularnih zastopstev, predstavnike političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev) hkrati pomeni uspešen konec večletnih pogajanj med Slovenijo in avstrijskim oblastem glede pravice uporabe nekdanjega konzularnega poslopja SFRJ, zaradi česar je Slovenija leta 1992 bila prisiljena, da si - vsaj začasno -poišče v centru koroške prestolnice poslovne prostore. Konzularno poslopje v Radetzkyjevi ulici je bilo v 50-ih letih zgrajeno po načrtih ko-roško-slovenskega arhitekta Janeza Osvvalda po naročilu takratne Socialistične Republike Slovenije, ki je poslopje nato prepustila v uporabo jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu. Z razpadom Jugoslavije je bilo tudi konec uradovanja generalnega konzulata SFRJ in začetka leta 1992 je Beograd tudi dokončno zaprl poslopje in posle prenesel v Gradec. Zaradi nerešenega vprašanja lastništva pa je celovški župan Leopold Guggenberger dal poslopje zapečatiti. Poslopje v Radetzkyjevi ulici je medtem propadalo, tako da je pred vnovično vselitvijo nastala potreba po večmilijonski investiciji. Ivan Lukan Na sliki: Slovenski premier Drnovšek z generalnim konzulom Jerajem, koroškim deželnim glavarjem Zernattom in ambasadorko Slovenije na Dunaju Bohovo. SLOVENIJA Torek, 2. julija 1996 Varuh človekovih pravic pri premieru Drnovšku LJUBLJANA - Slovenski ombudsman Ivan Bizjak je včeraj predsedniku vlade Janezu Drnovšku izročil prvo redno letno poročilo o delu varuha in njegovega urada. V pogovoru je Bizjak Drnovšku predstavil ključna področja dela urada ter opozoril na težave, s katerimi se pri delu srečujejo. Predsednik vlade Janez Drnovšek je Bizjaku obljubil, da bo usmerjal razpravo o poročilu na vladi, podprl pa je tudi predlagane pogovore med varuhom in predstavniki tistih ministrstev, ki jih je v poročilu za lansko leto najpogosteje zaslediti.(A. K., foto: Uroš Potočnik) V BTC s številko 17 UUBUANA - Od včeraj povezuje »majhno mesto velikih nakupov«, kot pravijo BTC, in središče Ljubljane proga mestnega prometa številka 17. Od začetne postaje na Kongresnem trgu do končne na Letališki cesti bodo vozili štirje avtobusi in sicer ob delavnikih med 5. in 23. uro v četrturnih presledkih. Avtobusna postajališča bodo v BTC pred upravo, tržnico in diskoteko Dakota, to pa pomeni, da bo nova proga omogočala tako povezavo z mestom, mnogim obiskovalcem pa bo prihranila tudi kak kilometer pešačenja znotraj BTC. Na otvoritveni slovesnosti so govorili direktor BTC poslovna enota Ljubljana, Vinko Kocjančič, direktor LPP, Andrej Osterman, podaljšano progo pa je odprt ljubljanski podžupan Jože Vidmar. (N. R., foto: Uroš Potočnik) PRIPRAVLJENOST NA LETOŠNJO GLAVNO TURISTIČNO SEZONO Zaskrbljujoče je, da naše ceste še naprej ostajajo nevarne Posebnega »turističnega telefona« pri nas še lep čas ne bo LJUBLJANA - Predstavniki Turistične zveze Slovenije, inšpekcij, ministrstva za notranje zadeve in Darsa so se v prvi polovici junija zbrali na posebnem sestanku, na katerem so opredelili naloge, s katerimi bi omogočili čimbolj nemoten potek poletne turistične sezone. O nalogah, ki naj bi jih opravljali, da bi se turisti pri nas čimbolje in čimbolj varno počutili, so spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci. Nas čaka še bolj katastrofalen mesec, kot je bil junij? (Foto: Barbara Reya) ZELENI SLOVENIJE OPOZARJAJO KMETOVALCE Toksini vsebujejo nevarne snovi Na trgu so tudi pripravki, ki sploh nimajo dovoljenja za prodajo LJUBLJANA - Zeleni Slovenije so na včerajšnji novinarski konferenci opozorili na priporočila Opazovalne napovedovalne službe za varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, ki naj bi vidnogradnikom, sadjarjem in pridelovalcem krompirja priporočali tudi uporabo pripravkov, pesticidov, toksinov za škropljenje, ki so potencialno kancerogeni. Roman Kladušek, glavni tržni inšpelctor, je v predstavitvi zastavljenih nalog inšpektorata za promet dejal, da bo inšpektorat še naprej skrbel za to, da bodo postavljene zapore na cestah čimbolj varne. Več pozornosti bodo v poletnih turističnih mesecih posvetili nadzoru spoštovanja voznega reda ta- ko avtobusnih prevoznikov kot Slovenskih železnic. Opravljati so že začeli tudi preglede žičnic in kot kaže, na temelju dosedanjih pregledov kar nekaj žičničarjev ne bo dobilo dovoljenja za zimsko obratovanje. Inšpektorat za delo bo še naprej poostreno skrbel za pregon črnega zaposlovanja ter varnost pri delu, medtem ko tržna inšpekcija budno spremljala spoštovanje obratovalnega časa gostinskih in trgovinskih lokalov, še posebej minimalni čas obratovanja, pa tudi usklajenost cen in kvahtete ponudbe. Da bo- do turisti pravočasno obveščeni o zaporah na cestah, bo poskrbel inšpektorat za okolje in prostor, ki bo posebno prihajajočim turistom razdeljeval že pri prehodu naše državne meje. Zdravstveni inšpektorat je opravil že več pregledov voda in bazenov, kjer vzorce jemljejo kar štirikrat na teden. Pri pregledu so ugotovili, da bo treba nekaj pomanjkljivosti še odpraviti, vzeli so tudi 400 vzorcev sladoledov, kjer pa rezultati niso prav nič vzpodbudni. Da bomo v gostinskih lokalih pili dobro odprto vino, pa bo skrbel inšpektorat za kmetijstvo. Turisti, ki bodo vstopati v našo državo, bodo na mejnem prehodu dobili tudi posebno zloženko s prometnimi predpisi, ki veljajo na Slovenskem, ministrstvo za notranje zadeve pa v njej obvešča tudi o obvezni uporabi varnostnega pasu in priporočeni uporabi luči podnevi, priloženi pa bodo tudi zemljevidi. Ob tem je Bojan Matevžič dejal, da je za nami katastrofalen mesec, saj je junija na naših cestah umrlo kar 54 ljudi, kar je več kot maja lani, ko so bile razmere na cestah podobno zastrašujoče slabe in je umrlo 51 ljudi. Med mrtvimi je bilo kar 12 motoristov in sopotnikov, v nesrečah pri nas pa je prejšnji mesec umrlo tudi osem tujcev, od tega sta bila dva povzročitelja nesreč. Leta 1994 je bil tako katastrofalen avgust, ko so nesreče terjale kar 72 mrtvih in samo upamo lahko, da se razmere po letošnjem juniju ne bodo ponovile ati še celo poslabšale. Zadnja preventivna akcija Hitrost ubija, ki jo je izvedla policija med 25. majem in 25. junijem, po besedah Matevžiča ni dosegla pravega učinka, pokazalo pa se je, da je krivec za več kot tretjino nesreč prav neprilagojena hitrost. Družba za avtoceste Republike Slovenije bo naj- Pri nas Se vedno nimamo telefonske številke, na katero bi lahko turisti sporočali svoje pritožbe ali pohvale. Predstavniki TZS so se v preteklosti o tem pogovarjali s Telekomom, ki naj bi bil nekakšen sponzor tega telefona. Ker pa se Telekom ni strinjal, da bi stroške tega kril sam, so na TZS idejo o takem telefonu, ki bi ga pri nas nesporno potrebovati, opustiti. bolj sveže informacije o razmerah na avtocestah, še posebej podatke o zaporah, posredovala prek AMZS in radia. O zastojih na cestah in možnih obvozih pa obveščajo tudi z za to posebej postavljenimi tablami ob cestah. Jana Petkovšek Komisija za strupe je že pred časom zaradi velike pozornosti javnosti dalj zasedala z namenom, da bi iz prometa izločila najbolj strupene toksine. Izločila je samo en toskin in sicer atrazin, obenem pa dovolila, da se uporabijo vse velike količine atrazma, ki so še v skladiščih po Sloveniji. Med toksini oziroma pesticidi, ki jih priporoča Opazovalno napovedovalna služba je sedem pripravkov, ki so potencialno kancerogeni in osem pripravkov, ki nimajo dovoljenja za prodajo v Sloveniji, kot so na primer sandofan F, mer-pan, sabithane, anvil. Po podatkih ameriške agencije za zaščito okolja EPA so acrobar mz, polydram df, merpan in druge substance potencialno kancerogene in v ZDA izločene iz prodaje. V Sloveniji pa je še 26 toksinov, ki so dovoljeni. Zeleni zato uporabnikom (kmetje naj bi spadali v skupino najbolj ogroženih, saj je med njimi umrljivost med 50. in 60. letom kar 4 do 5-krat višja) priporočajo, da pred uporabo teh sredstev zaščitijo dihalne poti in kožo, saj strupeni toksini v organizem vstopajo tudi neposredno skozi kožo, da ne škropijo v vetrovnem vremenu, po škorpljenju v nevetrovnem vremenu predvsem otrokom še nekaj ur ne dovolijo gibanja na tem območju. (J. P) Na Kmetijskem inštitutu so nam ob tem povedati, da so priporočeni pripravki, ki jih Opazovalno napovedovalna služba za varstvo rastlin priporoča vinogradnikom, sadjarjem in pridelovalcem krompirja v državah Evropske unije dovoljeni. Ce pa jih bo EU prepovedala, se bo njihova uporaba prekinila tudi v Sloveniji. Na vprašanje, zakaj kjub temu da se vsak konec tedna pričakuje velika gneča, na primer na cesti Ljubljana-Maribor ni videti prav nobenega policista, je Matevžič odgovoril, da policija 24 ur na dan pokriva ves slovenski prometni križ, kjer pa so lahko dve do tri patrulje. Ob tem je poudaril, da je slovenska prometna policija že sedaj močno obremenjena, saj skoraj polovico svojega delovnega časa porabi za ukvarjanje s prometnimi nesrečami in pisanjem zapisnikov. Za kaj drugega pa enostavno ni ljudi in ne časa. Okrepljene patrulje pa so na vseh točkah, ki so po zbranih podatkih varnostno najbolj kritične. SESTANEK LDS IN SKD Bo Davorin Kračun novi slovenski zunanji minister LJUBLJANA - Včeraj dopoldne so se na rednem srečanju sestali predstavniki obeh vladnih koalicijskih strank LDS in SKD pod vodstvom obeh strankarskih predsednikov Janeza Drnovska in Lojzeta Peterleta. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, so bili osrednja tema pogovora načrti, ki jih morata obe stranki izpeljati do letošnjih parlamentarnih volitev. Ključni temi sta biti usklajeno delovanje koalicije v državnem zboru, zlasti za sprejem tistih zakonov in ukrepov, ki zagotavljajo uspešno delovanje države in to zlasti tistih, ki zadevajo dokončen sprejem vseh predlaganih ukrepov s področja gospodarske politike vključno z rebalansom proračuna. Druga tema pa je bila razpis predhodnih zakonodajnih referendumov o volilnem sistemu znotraj ustavnih okvirov in ob spoštovanju določb ustavnega sodišča. Neuradno smo izvedeli, da so se predstavniki obeh strank tudi dogovorili o kandidatu za novega zunanjega ministra. Skupni kandidat je Davorin Kračun, ki so ga krščanski demokrati sprejeli od treh kandidatov, ki jih je ponudila v razpravo liberalna demokracija. Druga dva kandidata sta bila Franco Juri in Miran Mejak. Kot smo izvedeti, naj bi se SKD zavzemala za Petra Venclja, ki pa ni bil sprjemljiv za LDS, tako da so pristati na kandidaturo Davorina Kračuna. Vršilka dolžnosti tajnice SKD Hilda Tovsak je Kračuna ocenila kot zanesljivega politika z ministrskimi izkušnjami, ki ga lahko njihova stranka potrdi. Lahko se zgodi, da bomo imeti novega zunanjega ministra zelo kmalu, saj naj bi šel predlog za Kračunovo imenovanje v parlamentarno proceduro že danes ali jutri, v najkrajšem času naj bi prišlo tudi do njegovega zaslišanja pred odborom za mednarodne odnose, državni zbor pa naj bi ga potrdil na izredni seji, katere začetek je sklican že za v sredo, S.julija. Njegovo imenovanje je precej možno, saj je v parlamentarnih kuloarjih slišati, da bo za Kračuna glasovala tudi združena lista. (JaK) SINDIKATI / O PLAČAH V RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Spremembe začnejo veljati septembra Pogajanja se bodo nadaljevala še ta teden LJUBLJANA - Pod vodstvom Cirila Baškoviča, državnega sekretarja za znanost, in Janeza Stergarja, predsednika sindikalne konference raziskovalnih organizacij, ki deluje v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) sta se pogajalski skupini včeraj drugič sestali. Pogajalci so uskladili večino členov sprememb, ki jih je SVIZ sredi letošnjega maja predlagal v besedilu kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost. Usklajene so zlasti nekatere formalno-pravne določbe pogodbe ter spremembe, ki so povsem primerljive nedavnim izboljšavam plač v šolstvu (na primer splošni dodatek za zaposlene v višini 0,15 plačnega količnika in dodatki na voljene funkcije od 0,75 do 1,20 količnika). Vladna stran pa ne pristaja na večino tistih predloženih sprememb, ki so odraz specifičnega projektnega financiranja znanosti in dejstva, da je socialna varnost zaposlenih v tej dejavnosti najnižja v vseh javnih službah (več kot 45-od-stotni upad števila zaposlenosti v letih tranzicije). Kljub počitniškemu času si SVIZ, kot sporoča podpredsedujoči GO SVIZ, še vnaprej prizadeva tudi za spremembe pravilnikov o napredovanju zaposlenih na obeh slovenskih univer- zah, ki naj bi ju rektorja sprejela v kratkem; tako bi spremembe lahko začele veljati s 1. avgustom (torej s plačo v prvih dneh septembra), kot to velja v ostalem šolstvu in bo predvidoma veljalo tudi v znanosti. Predvidoma se bodo pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost nadaljevala še v tem tednu. Ta teden pa naj bi minister za delo Tone Rop in predstavnik koordinacije sindikatov negospodarskih dejavnosti Janez Stergar podpisala tudi sklep o višini izhodiščne plače v negospodarstvu, ki naj bi se zaradi 2,4 odstotne inflacije v zadnjem tromesečju s 1. julijem povečala za 2,04 odstotka. (A. M., STA) VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO Strokovno sodelovanje z založniško hišo Ashgate LJUBLJANA - Včeraj sta na novinarski konferenci Visoke šole za socialno delo Jo Campling, članica uredniškega odbora Journal of Social Policy, in Bogdan Lešnik, glavni urednik izdaje letopisa, podpisala triletno pogodbo o sodelovanju Visoke šole za socialno delo z mednarodno založniško hišo Ashgate, s katero je založniška hiša prevzela vso finančno odgovornost pri izdaji letopisa Perspecti-ves in Social Work. Perspectives in Social Work je strokovni letopis, ki ga ureja mednarodno uredništvo pod vodstvom slovenskega urednika, avtorji člankov prihajajo iz vsega sveta, zato so članki napisani v angleškem jeziku. Tematika člankov letopisa je enotna, letošnja se glasi »Zadnje spremembe v socialnem delu«. Namen letopisa je posredovati pri izmenjavi informacij, seznanjati s problemi in rešitvami ter preseči informacijski prepad med vzhodno in zahodno Evropo, letošnje geslo letopisa pa je Ne odpravljajmo razlik, učimo se na njih. Letopis je prvič izšel septembra lani, denarno ga je podprla fakulteta, februarja letos pa je nastala pobuda za sodelovanje z založbo Ashgate, ki izdaja okrog šeststo strokovnih časopisov letno. Včerajšnja pogodba je bila sklenjena za tri leta, na podlagi uspešnosti teh treh let se lahko obnovi. Fakulteta za socialno delo je tudi sicer zelo uspešna pri raziskovalni dejavnosti, od leta 1992 je vključena v razvojne projekte programa Tempus, je tudi koordinator pri projektu Duševno zdravje v skupnosti. Že 35 let izdaja časopis Znanstveno delo, katerega urednik je dr. Bogdan Lešnik. (T. P.) SVET Torek, 2. julija 1996 11 NOVICE Grimsson je novi predsednik Islandije REVKJAVIK (Reuter) - Levičar Olafur Ragnar Grimsson je včeraj z nepričakovano veliko večino - 41 odstotki glasov - zmagal na islandskih predsedniških volitvah. Na volitvah, kjer je glasovalo 85 odstotkov upravičenčev, je premočno porazil svojega glavnega nasprotnika, desničarja Petura Hafsteina. Poznavalci trdijo, da je visoko odstopanje volilnih rezultatov od predvolilnih anket povzročila negativna predvolilna kampanja, ki jo je v dnevnem Časopisju sprožila skupina bogatih Grimssonovih nasprotnikov. Predstavniki Hafsteinovega volilnega tabora trdijo, da je ravno ta kampanja odvrnila volilce od njihovega kandidata, ki je pridobil podporo 29 odstotkov volilce. Komunisti izgubili oblast v Mongoliji ULANBATOR (Reuter) - Mongolska opozicijska koalicija (DUC) je na vohtvah (na sliki, telefoto: Reuter) premagala naslednico nekdanje komunistične partije, shanko MPRP. Nacionalna demokratična stranka je dobila 33, socialno demokratična 12, nestrankarski kandidati v koaliciji pa tri sedeže v parlamentu. MPRP, za katero so večinoma glasovali starejši volilci, je dobila le 23 sedežev. Po padcu komunistične vladavine so bile to že druge demokratične volitve, prvič pa so zmagah nekomunisti. Koalicija obljublja, da se bo zdaj osredotočila na sestavo nove vlade, potem pa na gospodarske in socialne probleme, ki pestijo Mongolijo. Samomorilski napad kurdskih skrajnežev ANKARA (Reuter, STA) - Delavska stranka Kurdistana je včeraj prevzela odgovornost za nedeljski samomorilski napad v Tunceliju v vzhodni Turčiji. V napadu, ki ga je izvedlo z razstrelivom oboroženo dekle, preoblečeno v nosečnico, je umrlo devet ljudi, veC kot trideset pa jih je bilo ranjenih. Žrtve bombe, ki je eksplodirala v nedeljo, so bili vojaki, ki so sodelovali na vojaški slovesnosti na osrednjem trgu v Tunceliju. Novi turški premier Erbakan je konec tedna kljub svojim predvolilnim obljubam ob podpisu koalicijske pogodbe s Stranko prave poti izjavil, da se bo v boju proti teroristom zgledoval po svojih predhodnikih. Verjetno je prav s tem spodbudil novo krvavo akcijo kurdskih gverilcev. V Šrilanki spet divjajo spopadi KOLOMBO (Reuter) - Pripadniki šrilanškega separatističnega gibanja, razvpiti Tamilski tigri, so se včeraj spopadli z vladnimi silami in pobili 32 vladnih, izgubili pa 40 svojih vojakov. Najvecji spopad v zadnjih heh mesecih se je odvijal v bližini vzhodnega pristanišča Tricomalee, približno 240 kilometrov severovzhodno od Kolomba, kjer naj bi se po poročilih otoške policije po padcu uporniškega oporišča Džafiie v zavetju pragozda znova zbrali uporniki. V bližnjem pristanišču, ki je bilo leta 1990 že pod kratkočasnim nadzorom uporniških enot, se bojijo novih napadov. RUSIJA PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI Napetost narašča Jelcina je spet izdalo zdravje MOSKVA (Reuter, B.Z.) -V Rusiji se je včeraj iztekel zadnji dan predvolilne kampanje za jutrišnji drugi krog predsedniških volitev. Zaznamovala so ga ugibanja o zdravju predsednika Borisa Jelcina, ki se Ze Štiri dni ni pojavil v javnosti. Njegovi pomočniki so povedali, da je zaradi naporne predvolilne kampanje izgubil glas, da pa že okreva. Jelcinov izzivalec, komunist Genadij Zjuganov, se s taksnimi pojasnili ni strinjal in je zahteval uradno poročilo o predsednikovem zdravju. Jelcinov tiskovni predstavnik Sergej Medvedev je včeraj sporočil, da se je predsednik srečal s premieram Viktorjem Cemomirdinom, kateremu je ponudil, da po vohtvah sestavi novo vlado. Cernomirdin je ponudbo sprejel. Zaradi izgube glasu je moral Jelcin odpovedati vrsto srečanj, med drugim tudi tri predvolilne turneje. Odpadlo je tudi za včeraj načrtovano srečanje med predsedniki Rusije, Ukrajine in Moldavije. Boris Jelcin, Leonid Kučma in MirCa Snegur naj bi podpisali memoran- dum o reševanju spora med Moldavijo in njeno separatistično regijo Dnestr, kjer rusko in ukrajinsko govoreče prebivalstvo predstavlja večino. Prav zaradi odpovedi tega srečanja so se v javnosti pojavila namigovanja, da je Jelcinovo zdravstveno stanje slabše, kot priznavajo njegovi pomočniki. Jelcinova odsotnost je vznemirila tudi finančne trge, zato je premier tujim vlagateljem včeraj zagotovil, da večina Rusov kljub tegobam, ki spremljajo gospodarsko tranzicijo, podpira Jelcinove reforme. »Večina Rusov razume, da je najhujše mimo. Rusija je zdaj pripravljena za vnovični vzpon, Rusi pa so Borisu Jelcinu pripravljeni dati še en mandat, da bo lahko dokončal reforme,« je Cernomirdin prepričeval poslovneže. Zjuganov je zahteval uradno poročilo o Jelcinovem zdravju, saj naj bi bila ogrožena varnost države. Ce bi se moral Jelcin zaradi bolezni res odpovedati sodelovanju na vohtvah, bi se Rusija znašla v zapletenem položaju. Ustava namreč pred- Spretneža, ki je »upodobil« Lebeda in Jelcina, zanima, kdo je v Rusiji čigava lutka (Reuter) pisuje, da mora predsednikova pooblastila, Ce ta ne more opravljati svojih dolžnosti, prevzeti premier, ki mora v treh mesecih razpisati volitve. Vendar pa zakon o predsedniških volitvah pravi, da se drugega kroga v primeru izpada enega od kandidatov udeleži kandidat, ki je v prvem krogu zasedel tretje mesto. To pa je general Aleksander Lebed, novi predsednik ruskega Sveta za varnost. Večina strokovnjakov meni, da bi moralo o zadevi presoditi ustavno sodisce. Del Rusov, ki živijo v ostalih državah na območju nekdanje SZ, je že volilo. Volitve so tako že zaključiti Rusi v Estoniji, Latviji in Kazahstanu. Ob vohtvah v Kazahstanu je prišlo do zapleta. Tiskovna agencija Interfax je namreč rezultate volitev v Almatiju objavila že včeraj. Volitev se je udeležilo 654 volilcev; za Jelcina jih je vohlo 468, za Zju-ganova pa 156. Osrednja volilna komisija je objavo rezultatov označila za nezash-šano kršitev volilnih pravil. Volilni zakon namreč pravi, da rezultatov ne smejo objaviti, dokler ne bodo zaprli vseh vohsc - to pa se bo zgodilo v Četrtek ob enih zjutraj po našem Času. V Čečeniji je medtem pri- šlo do novih spopadov med ruskimi vojaki in čečenskimi uporniki, v katerih je umrl en ruski vojak, trije pa so biti ranjeni. Poveljnik Čečenskih upornikov Samil Basajev pa je napovedal vnovičen izbruh vojne. Dejal, da nasprotuje pogajanjem z Moskvo in se zavzema za nadaljevanje spopadov, ker naj bi Rusi premirje izkoristiti zgolj za okrepitev in osvežitev svojih sil. Rusi si s premirjem po Basajevem mnenju zgolj kupujejo čas, medtem ko upornikom prekinitev ognja ni v nikakršno pomoč. Basajev je dejal, da ima toliko prostovoljcev, da vseh niti ne more oborožiti. MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Zahod zadovoljen z mostarskimi volitvami MOSTAR, SARAJEVO (Reuter, B.2.) - Zahodni pokrovitelji nedeljskih mostarskih volitev so včeraj vsi po vrsti ponavljati, da so bile prve volitve v Bosni po začetku vojne leta 1992 velik uspeh, saj so minile mimo, udeležilo pa se jih nad petdeset odstotkov volilnih upravičenčev. Uradni izidi naj bi bili znani jutri ali najpozneje v Četrtek. Mednarodna skupnost se med tem ukvarja z ugibanjem, kakšen položaj ima sedaj na Palah Radovan KaradžiC, haasko sodiSCe pa je zaslišalo okoli štirideset prič, ki so govorile o grozotah srbskega obleganja Sarajeva - predvsem o dejavnosti ostrostrelcev. »Volitve so bile brez dvoma uspeh za (začasno) evropsko administracijo (v Mostarju), za Mostarčane in za mirovni uspeh,« je bil po uspešno izvedenih volitvah zadovoljen Michael Steiner, na- mestnik visokega mednarodnega predstavnika v Bosni Carla Bildta. Steiner je še dejal, da so mostarske volitve pokazale, da je mogoče, Ce so zagotovljeni minimalni pogoji, volitve izvesti tudi v preo- stalem delu Bosne. Predstavnik EU Dragan Gasič je izrazil zadovoljstvo z varnostnimi ukrepi, ki jih je izvajal Nato. Gasič meni, da se je v nedeljo izkazalo, da je mogoče ob dovolj strogih varnostnih ukrepih po vsej Bosni volitve izvesti brez večjih incidentov. Opazovalec EU Tom VValker pa se s to izjavo ni povsem strinjal, saj Nato po njegovem mnenju podobnih varnostnih ukrepov ne more zagotoviti na celotnem bosanskem ozemlju. Mednarodna skupnost, ki zahteva takojšen in brezpogo- jen Karadžičev odstop, je včeraj izrazila nezadovoljstvo z njegovo potezo, ko je predsedniška pooblastila predal Biljani PlavšiC, sam pa formalno še vedno ostaja predsednik bosanskih Srbov. Carl Bildt je dejal, da bo mednarodna skupnost ostro ukrepala, Ce bo KaradžiC ostal na predsedniškem položaju, hkrati pa se je izogibal napovedi o uvedbi sankcij. »Sankcije so neverjetno otopel instrument in potrebujejo veliko Časa, da začnejo učinkovati. Poleg tega bi sankcije vodile v delitev Bosne, naša naloga pa je nje- na združitev,« je dejal Bildt in dodal, da sankcije vedno prizadenejo napačne ljudi. »Politiki se vedno izmažejo, Črnoborzijancem gre Se bolje, običajni ljudje pa najbolj nastradajo,« trdi Bildt. Glede Karadžiča pa je Bildt dejal: »Izgublja eno majhno bitko za drugo. Dvigne glavo, dobi eno po njej in se vnovič potuhne, vendar ne more biti dvoma, da so mu dnevi šteti.« Tudi Velika Britanija, Nemčija in Francija so včeraj izrazile podporo ameriškim zahtevam po Karadžidevem izginotju. ŠPANIJA / BASKOVSKO VPRAŠANJE KONEC NEGOTOVOSTI V VLADAJOČI GRŠKI STRANKI Eta ne bo podaljšala premirja Oblasti v Madridu bodo še naprej iskale kompromis s separatisti , Madrid (Reuter, T.T.) - Baskovska separatistična orga-nizacija Eta je včeraj zanikala možnost podaljšanja enotedenske simbolične prekinitve terorističnih napadov, ki so jo od njih kot pogoj za začetek mirovnih pogajanj zahtevale politične stranke v Baskiji. V sporočilu za javnost, ki ga je objavil dnevnik Egin, so kljub zavrnitvi pogojev sporočili, da ne zavračajo možnosti pogajanj. Španska vlada pa je -odločitvi Ete navkljub - izjavila, da si bo še naprej prizadevala za dosego sprave z Daskovskimi separatisti. Pre-ttder Jose Maria Aznar je o tem povedal, da so bile prekinjene vse posredne zveze z Eto, odkar je oblast prevzela konservativna Ljudska stranka, in bo zato doseganje zastavljenega cija še težje. Upanja, da se bodo mirovna pogajanja kmalu začela, so zrasla, ko je desno politično krilo Ete konec tedna pozdravilo odločitev Španske vlade, da dvaintrideset °d petstotih Etinih zaporni- kov preseli v zapore bliže Baskiji. Zaporniki, ki so obtoženi sodelovanja s teroristično organizacijo, so namreč običajno razpršeni po vseh zaporih v Spamji, zato da bi jim onemogočili oblikovanje slehernih medsebojnih povezav. Omenjena preselitev zaprtih upornikov je bila v zadnjih mesecih ena ključnih Etinih zahtev, ki naj bi jih vlada izpolnila pred začetkom pogajanj. Čeprav so se baskovske politične stranke odločile, da so se pripravljene pogajati, Ce bo Eta podaljšala premirje in izpustila ujetega častnika, in so lokalni mediji in politiki pozivali Eto, naj se na premestitev zapornikov odzove pozitivno, so se aktivisti za baskovsko samostojnost odločili drugače. Predstavnik v Baskiji vladajoče Baskovske nacionalistične stranke je povedal, da v stranki obžalujejo takšno odločitev Ete. »Vendar pa to ni razlog, da bi tednu visokih upov v Španiji sledil teden obupa. Ko se je bližala razelektritev napetega ozračja, jo je podpirala cela Ba-skija. Eta je razočarala tudi nas,« je dodal. Upanja na skorajšnja pogajanja so bila tako pokopana. Res pa je tudi, da so bila mogoče preu-ranjena, saj je nam dejstvo, da je pogostost Etinih napadov manjša kot ena akcija na teden pove, da je bila prekinitev napadov zgolj simbolična. KostosSimitisje na čelu Pasoka nasledil Papandreouja (Reuter) Krmilo Pasoka prevzema premier Kostas Simitis ATENE (Reuter, B.Ž.) -Ob koncu štiridnevnega kongresa Panhelenskega socialističnega gibanja (Pa-sok) so delegati iz vseh predelov Grčije izvoliti svojega novega voditelja, ki jih bo vodil po smrti karizmatičnega Andreasa Papandreouja. Predsednik grških socialistov je po burni razpravi, med katero je bilo precej vroče krvi, postal predsednik vlade Kostas Simitis. »To je za nas velik trenutek. Bilo je težko, vendar smo dokazali, da lahko obrnemo novo stran,« je po izvolitvi dejal Simitis in poudaril, da smrt Papandreouja ne pomeni konca Pasoka. Kljub zvenečim besedam ob koncu kongresa pa je bila razprava pred volitvami zelo napeta. Za položaj Sefa Pasoka se je namreč poleg Simi-tisa, ki zagovarja temeljite gospodarske reforme, potegoval tudi notranji minister Akis Tsohatzopoulos, ki pripada tradicionalnemu krilu stranke, ki zagovarja blaginjo in Papandreoujev populistični stil vladanja ter nasprotuje privatizaciji. Simitis je pred volitvami zelo razburil delegate, ko jim je postavil ultimat, da bo odstopil, Ce ga ne bodo izvolili za predsednika stranke. Dejal je, da potrebuje nadzor nad stranko in vlado, Ce naj Grčijo usmeri v novo smer. Tsohatzopoulos se je na to odzval z izjavo, da Simitis sicer lahko Pasok popelje naslednjim volitvam naproti, vendar si stranke ne sme prilastiti zgolj en človek. Grki po Simitisovi zmagi pričakujejo obsežno reformo vlade, ki je bila po Papan-dreoujevi tretji volilni zmagi vse prej kot učinkovita. PO EVROPSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Nemci po napovedih Spremembe so nujne Finalni dvoboj s Češko odločil »zlati gol« Bierhoffa Spektakularnih iger in zadetkov je vedno manj TENIS / VVIMBLEDON Osmina finala v znaku prekinitev zaradi dežja Odigrana le srečanja pri ženskah Pri moških Henman med osmerico Oliver Bierhoff je v 27 minutah, kolikor jih je odigral na nogometnem EP v Angliji, Nemčiji s svojima dvema goloma prinesel tretji evropski naslov. Prvi gol je dosegel že Štiri minute potem, ko je v 69. minuti vstopil v igro namesto Scholla. Napadalec Udineseja je tako izenačil izid na 1:1 in Nemcem zagotovil igranje podaljška, v katerem pa so igrali le pet minut. V 95. minuti je namreč Bierhoff z »zlatim golom« odločil finalni spopad, v katerem so se Cehi hrabro borili, bili vec ali manj povsem enakovredni favoriziranim Nemcem, v 58. minuti pa so celo mnogi pomislili, da lahko celo osvojijo evropski naslov. Takrat je namreč Berger izkoristil enajstmetrovko, ki jo je italijanski sodnik Pairetto dosodil zaradi prekrška Sammerja izven kazenskega prostora. Toda nemški selektor Vogts je nato izigral še zadnjega aduta, ki mu je v armadi poškodovanih in diskvalificiranih igralcev še ostal, in sicer Olivera Bierhoffa. In izkazalo se je, da je bil to pravi as v rokavu... Evropsko prvenstvo je tako osvojila ekipa, ki so je pred njim mnogi postavljali za glavnega favorita. Ce Cehi predstavljajo morda najprijetnejše presenečenje, pa so najbrž najbolj razočarani v Italiji, kjer se sicer lahko tolažijo, da so izpadli v skupini, iz katere sta izšla oba finalista. »Azzurri« so proti Rusom in Nemcem tudi igrali precej dobro, toda vse skupaj je to kaj slaba tolažba, saj so pred prvenstvom v Italiji računali vsaj na uvrstitev v finale. Radin za neuspeh bosta sedaj plačala predsednik Matarrese in pa zvezni trener Arrigo Sacchi. Ob vsem tem pa velja še ena ugotovitev. Nogomet bi moral biti igra, pri kateri se gledalci najbolj zabavajo, kadar velja načelo, da moraš za zmago zabiti vsaj gol veC od nasprotnika. To vodilo je zdaj povsem spremenjeno. Evropsko prvenstvo je namreč jasno pokazalo, da je prevladalo načelo, po katerem je glavni cilj ekip v tem, da nasprtot-niku ne dovolijo, da bi dosegel gol. Posledica tega je bilo preveč neodločenih izidov in pa loterij z enajstmetrovkami. Ce Nemčija - Češka 2:1 (1:1,0:0) STRELCA: v 58. min. Berger (llm), v 73. in 95. min. Bierhoff. NEMČIJA: Koepke, Stranz, Helmer, Sammer, Bab-bel, Ziege, Eilts (od 46. min. Bode), Hassler, Scholl (od 69. min. Bierhoff), Kuntz, Klinsmann. CESKA: Kouba, Kadlec, Suchoparek, Homak, Rada, Nedved, Nemec, Bejbl, Berger, Pohorski (od 88. min. Smicer), Kuka. SODNIK: Pairetto. RUMENI KARTONI: Hornak in Ziege zaradi prekrškov, Helmer in Sammer zaradi nešportnega obnašanja. GLEDALCEV 75.000 je začetek EP še obetal kaj dobrega, pa je bilo nadaljevanje veliko slabše. O zmagovalcih so namesto inspiracije odločale sreča, enajstmetrovke in tudi sodniške napake. V 31 tekmah je padlo samo 64 golov in v zadnjih sedmih, ko je šlo za neposredno izločanje, je padlo le devet golov. Na petih od teh so bili potrebni podaljški in na štirih so odločale enajstmetrovke. Očitno je, da je z nogometom samim nekaj narobe. Mednarodna nogometna zveza FIFA je že po SP v Italiji leta 1990 napovedovala spremembe, ki naj bi nogomet napravile privlačnejši, evropska nogometna zveza UEFA pa napoveduje spremembe po pravkar končanem evropskem prvenstvu. Edina prava sprememba v tem Času je bila prepoved posredovanja z rokami po podaji žoge vratarju. To je igro samo nekoliko poživilo in evropsko prvenstvo je pokazalo, da trenerji v enajsterice postavljajo predvsem branilce in vezne igralce, za prave napadalce pa se največkrat najde eno samo mesto. Ekipe so dobe- sedno »zbite« na sredini igrišča, kjer se vse skupaj zreducira na onemogočanje nasprotnika. Zato je nogometna igra vedno bolj dolgočasna in skrajni čas je, da se pravila spremenijo tako, da bodo gledalci spet videli več golov. Danes si je nemogoče zamišljati čase, ko je Real Madrid v finalu pokala prvakov leta 1960 zmagal s 7:3, ali ko je leta 1958 Brazilija v finalu svetovnega prvenstva slavila s 5:2. Samo za primerjavo lahko povemo, da se je zadnji finale svetovnega prvenstva med Brazilijo in Italijo pred dvema letoma v ZDA odločil z enajstmetrovkami, potem ko se je tekma tudi po podaljških končala brez golov. Mnogi se sprašujejo, kaj se lahko stori. Idej je veliko, toda tisti, ki odločajo v nogometu, so pri sprejemanju radikalnih sprememb zelo previdni. Sprememba pravil ali celo ukinitev nedovoljenega položaja bi prinesla precej bolj odprto igro, v korist napadalcev pa bi bila nedvomno tudi prepoved drsečih Startov. Eden od zanimivih predlogov, ki bi nedvomno spodbudil Anglež Alan Shearer najboljši strelec 5 golov: Shearer (Ang); 3 goli: Stoičkov (Bolg), Suker (Hrv), Klinsmann (Nem); 2 gola: Bierhoff in Sammer (Nem), Sheringham (Ang), Casiraghi (Ita), Brian Lau-drup (Dan); 1 gol: Boban in Vlaovič (Hrv), Blanc, Du-garry, Djorkaeff in Loko (Fra), Kuntz, Mdller in Ziege (Nem), Gascoigne (Ang), Chiesa (Ita), Bergkamp. Kluivert in Cmijff (Niz), Couto, Sa Pinto, Figo, Joao Pinto in Domingos (Por), Bejbl, Berger, Nedved, Suchoparek, Kuka, Smicer in Poborsky (Ceš), Raducioiu (Rom), Mc Coist (Škot), Alfonso, Amor, Manjarin in Caminero (Spa), Turkyilmaz (Svi), Cimbalar, Mosto-voj, Tetradze in Besčastnik (Rus), Nielsen (Dan); avtogol: Penev (Bolg) in Alpay (Tur). napadalno igro, je tudi ta, po katerem bi morali trije ali štirje branilci ostati 15 sekund za golom, potem ko bi nasprotnik streljal kot. Prav gotovo bi koristila tudi uvedba drugega sodnika in morda tudi možnost preverjanja najvažnejših sodniških odločitev (enajstmetrovka, gol itd.) s pomočjo video posnetka. Nogometni svet je bil v preteklosti morda preveč zaverovan sam vase in bi mu najbrž koristil zgled nekaterih drugih športov, ki so z uspehom modernizirali svoja pravila. Časa za spremembe je malo. Nekaj bo treba storiti, Ce se noče dočakati dne, ko bo svetovni ali evropski prvak postala ekipa, ki ne bo zmagala niti ene tekme v rednem delu. (rg) LONDON - Osmina finala teniškega turnirja v VVimble-donu je minila v znamenju dežja, zaradi katerega so se spopadi začeb kasneje, dež pa je poskrbel tudi za številne prekinitve dovobojev, tako da nekaterih srečanj sploh niso začeb, druga pa so prekinili zaradi teme. Pri moških je domačim gledalcem najprijetnejše presenečenje pripravil Tim Henman, ki je v osrednjem igrišču s 7:6 (7:2), 6:4 in 7:6 (7:4) premagal Šveda magnusa Gu-stafssona in se tako po dolgih letih kot prvi Anglež uvrstil med osmerico najboljših.V Četrtfinalu se bo Henman pomeril z zmagovalcem dvoboja med Američanom Martinom in Švedom Johanssonom. Pri ženskah se je z relativno lahkoto v Četrtfinale uvrstila Grafova, ki je premagala mlado Švicarko Hingisovo s 6:1, 6:4. Dvoboj je bil zanimiv samo v drugem nizu, pa še to le zato, ker je Grafova nekoliko popustila. IZIDI Moški: Tim Henman (Ang) - Magnus Gustafsson (Sve) 7:6 (7:2), 6:4 in 7:6 (7:4), Jason Stoltenberg (Avs) - Jakob Hlasek (Svi) 6:2, 7:6 (7:2), 6:2; ženske: Judith VViesner (Avl) - Amy Frazier (ZDA) 6:4, 6:4, Mary Pierce (Fra/13) -Elena Likovceva (Rus) 6:2, 6:3, Arantxa Sanchez (Spa/4) -Sabine Appehnans (Bel) 3:6, 6:2, 6:1, Meredith McGrath (ZDA) - Katarina Studenikova (Sik) 6; 4, 6:0), Steffi Graf (Nem/l) - Martina Hingis (Svi) 6:1, 6:4, Mary Joe Feman-dez (ZDA/9) - Ai Sugijama (Jap) 6:4, 1:6, 6:3, Jana Novot-na (Ceš/6) - Patricia Hy-Boulais (Kan) 6:3, 6:1. AVTOMOBILIZEM / VN FRANCIJE V FORMULI 1 Hill blizu naslova MAGNY COURS - Podobno kot dvema tednoma v Kanadi je bil tudi na nedeljski dirki formule 1 za VN Francije najbolj zanimiv že ogrevalni krog, v glavni vlogi pa je bil ponovno Michael Schumacher s fer-rarijem. Namesto, da bi dirko začel s prvega štartnega mesta, je moral svoj dirkalnik parkirati v travi, saj mu je že po polovici ogrevalnega kroga odpovedal motor. Dirko je z najboljšega izhodiščnega položaja tako začel Damon Hib, ki si je že v uvodnih krogih privozil precejšnjo prednost in je nato do konca ni več izpustil iz rok Drugo mesto si je po odbčni predstavi priboril drugi voznik VVilliamsa Jacques Villeneuve, tretji pa je bil Jean Aleši z Be-nettonom. Renaultovo premoč je potrdil Gerhard Berger na četrtem mestu. Za drugega voznika Ferrarija Eddieja Ir-vina se dirka ni iztekla nič bolje kot za Schumacherja, saj je že po petih krogih odstopil s pokvarjenim menjalnikom. Damon Hill si je s šesto letošnjo zmago močno povečal možnosh za osvojitev naslova svetovnega prvaka, saj ima sedem dirk pred koncem že 25 točk prednosti pred Villeneuveom in kar 37 pred Schumacherjem. Izidi (72 krogov, 305.814 kilometrov): 1. Hill (VB, VVilliams) 1.36:28.795 (povprečna hitrost 190.183 km/h), 2. Vibeneu-ve (Kan, VVilliams) +8.127, 3. Aleši (Fra, Benetton) +46.442, 4. Berger (Avt, Benet-ton) +46.859, 5. Hakkinen (Fin, McLaren) +1:02.774, 6. Coulthard (VB, McLaren); vrstni red za SP: 1. Hill 63, 2. Villeneuve 38, 3. Schumacher 26, 4. Aleši 25, 5. Coulthard 14, 6. Hakkinen 12; konstruktorji: 1. VVilhams 101, 2. Ferrari in Benetton 35,4. McLaren 26, 5. Ligier 12,6. Sau-ber 10, 7. Jordan 9, 8. Tyrrell 5, 9. Footvvork 1. Naslednja dirka bo 14. julija v Silver-stonu za VN Velike Britanije. SP ZA VETERANE Fabio Ruzzier svetovni prvak v hoji na 30km Na 3. svetovnem atletskem prvenstvu v Bruggesu v Belgiji za veterane je naš hitrohodec Fabio Ruzzier (na sliki) v konkurenci 240 tekmovalcev iz 46 držav osvojil svetovni naslov v hoji na 30 km pred favoriziranim Belgijcem Gotiridom De Jonckheerejem. O prvenstvu bomo podrobneje še poročab. Obvestila SD KONTO VEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA na sporedu DANES, 2. julija, s pričetkom ob 20. uri. Igrala bo godba s Proseka in Kontovela. ŠD SOKOL vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki bo v soboto, 13., in v nedeljo, 14. julija, nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. St. 208065 (Janja in Lara) in 299632 (Marjanka) v večernih urah. Pohitite! SK DEVIN obvešča člane in prijatelje, da bo društveni športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. Seja za organizacijo praznika bo v torek, 9. julija ob 20.45 na sedežu v Cerovljah. SK BRDINA organizira 3-dnevni tečaj smučanja na Mon-tallerju od 12. do 14. julija. Prijave do 3. julija na tel. St. 212859 v večernih urah. TENIS / TURNIR GAJE START SPORI V finalu brez presenečenj Pri moških slavil Degrassi, pri ženskah pa prva nosilka Volijeva Zmagovalec Gajinega teniškega turnirja Start Šport, ki se je v nedeljo končal na igriščih Gaje na Padričah, je peti nosilec Gianluca Degrassi (Gl) iz Gradeža, ki pa drugače nastopa za TC Zaccarelli iz Gorice. V finalu je Degrassi 'premagal igralca Gaje Tiziana Del Degana s 7:6, 2:6, 6:1. Uspeh Degras-sija je bil po izpadu prvih dveh nosilcev (Granzotta in Boruta Plesničarja) pričakovan, Del Degan pa je z dobro igro na tem turnirju potrdil, da preživlja obdobje precej dobre forme. Tudi na ženskem tur-niju presenečenja v finalu ni bilo. Zanesljivo je slavila izkušena Cl-kategornica Paola Voli (TC Garden), ki je bila tudi prva nosilka. Njena nasprotnica v finalu je bila mlada Alessan-dra Del Bene (TC Mon-falcone), ki sodi še med igralke »under 16« in pred turnirjem ni bila postavljena za nosilko. Toda zaigrala je zelo dobro in morala šele v finalu priznati premoč boljše nasprotnice. Volijeva je finalni obračun dobila s 6:3 in 6:4. V prisotnosti deželnega predsednika ZSSDI Jureta Kufersina in pokrajinskega predsednika CONI-ja Stelia Borrija je priznanja najboljšim izročila lastnica trgovine Start Šport Nadja Renar (na sliki Foto Balbi/Kroma izroča pokal zmagovalcu), ki je bila tudi letos pokrovitelj turnirja. TOUR DE FRANCE Mario Cipollini najhitrejši v Sprintu druge etape WASQUEHAL - Specialist za Sprinte Mario Cipoliim je v drugi etapi Toura dosegel svojo prvo zmago, potem ko so ga dan prej zaradi oviranja kasnejšega zmagovalca Moncassina pomaknili na 37. mesto, čeprav je skozi cilj pripeljal kot tretji. Toda Cipollini je s pcomočjo svoje ekipe Saeco zlahka slavil v včerajšnjem množicpem Sprintu, medtem ko je rumeno majico še naprej obdržal Švicar Alex Ziille. V včerajšnji 247, 5 km dolgi etapi od Den Boscha na Nizozemskem do Wasquehala v Franciji je bil Cipollini hitrejši od Nizozemca Blij-levensa in Ceha Svorade. Danes je na sporedu 195 km dolga etapa od Tur-coinga do Nogenta sur Oise. Izidi (274, 5 km od Den Boscha do Wasquehala): 1. Mario Cipollini 6 ur 29 minut 22 sekund, 2. Jemen Blijlevens, 3. Jan Svorada, 4. Frederic Moncassin (Fra), 5. Christophe Capelle (Fra), 6. Erik Zabel (Nem) itd. vsi v času zmagovalca. Skupni vrstni red: 1. Alex Ziille (Svi) 11 ur 40 minut 16 sekmid, 2. Frederic Moncassin (Fra) +1 sekunda, 3. Evgenij Berzin +3, 4. Abraham Oiano (Spa) +7, 5. Bjame Riis (Dan) +11,6. Miguel Indu-rain (Spa) +12 itd. NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 2. julija 1996 13 X/ GLEDALIŠČA ___|_ FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 Od 9. do 14.7. bo na programu opereta »Can-tando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brown; od 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21) ali 0336/264842). V okviru Festivala operete se bodo v raznih krajih Furlanije odvijali koncerti orkestra Gledališča Verdi z naslovom »Operetna fantazija«. Prvi koncert bo na sporedu v Četrtek, 4- julija in sicer v Castions di Strada - Park San Carlo, ob 21. uri. Orkester vodi Guerri-11 u Gruber, sopranistka Alexandra Reinpre- cht, tenor VValter Borin. Na programu Strauss, Lehar, Kalaman, Benatzky, Offenbach in Lombardo. Naslednji koncerti bodo: v petek, 5. julija, ob 21. uri v Villi Manin v Passarianu; v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri v Čedadu, Piazza del Duomo; v nedeljo, 21. julija v Morteglianu -Villa di Varmo; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v'Li-gnanu, Arena Alpe »Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Orkester in zbor gledališča Verdi bosta nastopila tudi v sredo, 3. julija, ob 21. uri stolnici v PuSji vasi (Venzone). Vstop prost. KOROŠKA CEIOVEC M Joklnu: Danes, 2.t.m,, ob 19.30 - Predavanje predstavnika BIFI v zadnjem predsedstvu SFRJ B.Bogicevitia »Bosna pred volitvami«. bekštanj Grajska arena: Danes, 2.7., ob 20.00 - BekS-tanjski festival - Koncert skupine Kurt Ost-bahn. OSOJE OB OSOJSKEM JEZERU Pred samostanom: V Četrtek, 4.t.m., ob 17.00 - Slavnostna otvoritev festivala Carinthischer Sommer-Korosko poletje ob prisotnosti pred- sednikov Avstrije in Slovenije T. Klestila in M. Kučana. Ob 19.30 - Galakoncert Mare Zampiere v samostanski cerkvi. ROŽEK V podružnici na Humu: v soboto, 6. julija bo ob 20.30 koncert kvarteta godal »Rožmarin«. DOBRLA VAS V Samostanu - SPD Srce: v sredo, 10. julija, bo ob 20. uri koncert »Dežela ob Dravi -Land an der Drau«. Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, MePZ iz Grebinja, MePZ Srce in kvartet Almrose iz Radentheina. ■ FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IBST Muzej Revoltella: (Ul. Diaz 27) V Četrtek, 4. t.m., ob 21. uri : Film »Berlin: sinfonija velikega mesta Walterja Ruttmana«. Klavirska spremljava v živo Bruno Cesselli. GLASBA TRSI Stolnica Sv. Justa Danes, 2.t.m., ob 21. uri koncert zbora gledališča Verdi pod vodstvom Ine Meisters. Na orgle bo igral Mauro Macri. Na programu Mendelsshon, Brahms, Mozart. Vstop prost. Grad Sv.Justa Danes, 2. t.m., ob 21.30 - V okviru cikla »Ca-stello in aria» bo na sporedu BLUEST . V ponedeljek bo nastopila italijanskaskupina Mi-dinght Express Blues Band in ameriški pe-vec-kitarist Phillip VValker; v torek pa Valerija and the Legbreakers in pevka Cynthia Bland iz new Orleansa. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pričela 11. novembra 1996 in se zaključila 21. aprila 1997. VIDEM 7. julija koncert Vasca Rossija. LIGNANO 5. in 6. julija Festivalbar. MANZANO 4. julija se začne Folkest. PORDENON 4. in 5. julija blues festival: nastopil bo tudi John Mayall. TRŽIČ 5. julija bo v diskoteki Hippodrome nastopila Spagna. KOPER 7. julija koncert Briana Adamsa. RAZSTAVE trst Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi- TIEPOLO Disegni dalla Collezione Sartorio dei Civict Musci di Slona ed Ane di Trieste V Četrtek bodo v občinski razstavni galeriji na Trgu Unita v Trstu odprli razstavo o Tiepolu. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Mika Cavaliereja z naslovom »Plan Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.7. le na ogled razstava beneškega slikarja Silva- na Rubino z naslovom »Silence...! don’t speak about silence« Tržaška turistična ustanova-Ul.S.Nicold 20 Do 9. julija je na ogled razstava del slikarke Lucie Danielis. BOLJUNEC - Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. ŽTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA CELOVEC Dom umetnikov - Do 13. julija je na ogled razstava Jusefa Mikla. Galerija Ars Temporis: Do 15. septembra je na ogled razstava nakitni objekti »Cermak und Cermak» Deželni muzej -Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem« Deželna galerija - Na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenwald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon. Od IS.t.m. bo na ogled etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Danes, 2. t.m., ob 20. uri odprtje razstave Erike Jellitsch »Spomini na svili«. DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljano tel: 061/331-950 S-OVTKIOO*, W*O0*KX OtRKtitCl V UMMKt Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Danes, 2. julija, ob 21. uri: C. OrE: CARMINA BURANA 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOGI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI ŠENTJAKOBSKO gledališče Krekov trg 2, Ljubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Sreda, 10. julija, ob 20. uri, za IZVEN. PREMIERA. Četrtek, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Petek, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Opera in balet Jutri, 3. julija, ob 21.30: G. Verdi: TRAVIATA. Na Lentu v okviru festivala Lent '96. V primeru slabega vremena bo predstava v četrtek, 4. julija. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Roberto M. Cossa: NONA Petek, 5. julija, ob 20.30 -Dvorec Vogrsko. FESTIVAL LENT MARIBOR ŽIVA URA Turn - Narodni dom UliCna gledališča na festivalu Lent: Četrtek, 4. julija, ob 12. uri: Gledališče Ane Monro (Slovenija). Petek, 5. julija, ob 12. uri: Plasticiens Volants (Francija). Sobota, 6. julija, ob 12. uri: Irrvvisch (Avstrija). Nedelja, 7. julija, ob 12. uri: Gledališče Fourklor (Slovenija). CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PRE-DNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Film Od srede, 3. do petka, 5. julija, ob 20.30: UN-DERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija: Emir Kusturica. Blagajna jie odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KLUB K4 Kersnikova 4. Ljubljana Jutri, 3. julija ob 22. uri: ULTRASCHALL PARTY. Nastopa DJ Monika Kruse (Miinchen). FESTIVAL LENT MARIBOR Danes, 2. julija: MARIBORSKA FILHARMONIJA. Veliki oder, ob 20. uri. DAVID FRIESEN & DANNY ZEITLIN. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. DAMJANA GOLAVSEK TRIO. Jurčkov oder, ob 20. uri. ROBERTO MAGNIFICO & THE PEACE MAKERS. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Jutri, 3. julija: ALADAR PEGE QUAR-TET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. LETEČI POTEPUHI. Jurčkov oder, ob 20. uri. Četrtek, 4. julija: SAXTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ADI SMOLAR. Jurčkov oder, ob 20. uri. Petek, 5. julija: BELTINSKA BANDA, VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI. Veliki oder, ob 20. uri. MOSOQUITO 2000 (Mb). Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. DRAGO MISLEJ IN HOKEJISTI Jurčkov oder, ob 20. uri. BAKALA BLUES BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Sobota, 6. julija: PIHALNI ORKESTER KUD POSTA. Veliki oder, ob 19.30. SALLY ROSE BAND. Veliki oder, ob 21.30. THE ZAGREB JAZZ POR-TRAIT. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. MARKO BRECELJ. Jurčkov oder, ob 20. uri. DON MENTONI. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Nedelja, 7. julija: SOUL FINGERS. Veliki oder, ob 21.30. AD LIB QUARTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ALL CAPONE STRAJH TRIO. Jurčkov oder, ob 20. uri. MARTA ZORE & BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. AVDITORIJ PORTOROŽ Sobota, 6. julija ob 21. uri: THE DUBLINERS. ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČERI Sobota, 6. julija ob 20.30, razvaline Starega gradu: Pevska skupina KATICE. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Križanke, danes, 2. julija, ob 21. uri: Carl Orff: CARMINA BURANA, scenska kantata. Solisti: Norina Radovan, Sveto Matošič-Komneno-vič, Joachim Seipp; Zagrebška filharmonija, Zbor Ivan Goran Kovačič, Balet SNG Ljubljana; dirigent Antonio Guadango; koreograf Peter Bauer. Križanke, jutri, 3. julija ob 21. uri: KRONOS KVARTET: David Harrington - violina, John Sherba - violina, Hank Dutt - viola, Joan Jeanrenaud. Program: J. Adams, K. Benshoof, J. Shatin, Unsuk Chin, P. Q. Phan, A. Schnitke. Ljubljanski grad, 4. julija ob 21. uri: ORCHESTRA DI PADOVA E DEL VENETO: dirigentka: Nada Matoševid, solist: Gal Faganel - violončelo. Program: L. Bocherini, J. Haydn, A. Dvoržak. Križanke, 5. julija ob 21. uri: Večer irske folk glasbe s skupino LA LUGH. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Liubliana Junoš Miklavc LOKANTAYA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Giinter Bras Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Liubjjana Marijan Tršar Retrospektivna razstava. (Do 5. julija) GALERIJA TIVOLI Pod turnem 3. Ljubljana RISBA ALPE-JADRAN 4. bienalna razstava srednjeevropske risbe. (Do 13. julija) GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni tra 24. Slovenj Gradec Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija. GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana Razred Magdalene Jetelove, Kunstakade-mie Diisseldorf. Razstava v ciklu Mladi umetniki evropskih likovnih akademij, (Do 5. julija) MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubliana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja. (Do 29. septembra) GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Darja Lobnikar Lovak Olja na steklu in kipi. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Slovenj Gradec Stefan Marflak Pregledna razstava slik 1981-1996. (Do 21. julija) GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Ljubljana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Torek, 2. julija 1996 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: Najprej boste glasno zarobantili Cez nehvaležnost tistih, ki se jim razdajate, nato pa boste v tišini razočaranja spoznali, da namesto zahval potrebujete nekaj povsem drugega. BIK 21. 4. - 20. 5.: Končno vam bo uspelo zbrati dovolj mod za prekinitev gonje za materialnim blagostanjem, kajti ugotoviti boste, da predmeti zavajajo medtem ko je duša še naprej lačna sreče. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaše misli bodo danes zelo korenite in srčne. Ne sramujte se jih, čeprav vam bodo prinesle tudi kaj takega, kar ni za vsakogar. Je pač tako, da so resničnih lepot deležni samo izbrana. RAK 22. 6. - 22. 7.: Sprva vam bodo visokoleteče ideje čudežno uspevale, nato pa se vam bo začelo nenadoma zatikati. Pa ne zato, ker bi ne bile uresničljive, pač pa zato, ker noben čudež ne traja dolgo. LEV 23. 7. - 23.8.: Naredili boste križ čez svojo lenobnost ter se odločno podali v iskanje možnosti za dodaten zaslužek. Izogibljite se mest, ki smrdijo po obljubah in iščite tam, kjer diši po poštenosti. DEVICA 24 8. -22.9.: Neuspehi vas bodo poučili, da sta resničnost in razum premočno povezana, da bi ju smeli še naprej zanemarjati in še naprej dajati prednost varljivemu srcu, M so mu všeč fantazije. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Ohranili boste zdravo distanco do vsega, kar vas bo postardjalo pred preizkušnje, zatikalo se vam bo ^olj pri rečeh, o katerih si Se zdaj niste na jasnem, čemu jih sploh počenjate. ŠKORPIJON 23. 10. - 22.11.: Na vsako malenkost se boste odzivati kot da bi bila usodna. Saj tudi je, vendar zagotovo ne v tolikšni meri, kot jo narekujejo vase paranoje. Izživite jih že enkrat! STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Odpotovati boste proč od skrbi, v sanjske svetove, polne čudovitih možnosti. Veliko od njih se vam bo tudi uresničilo, le da boste morati dotlej preliti Se veliko znoja. Se splača? KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V enem od najbolj kritičnih trenutkov dneva vas bo podprl nekdo, ki že lep čas skrbi za vase duhovno ravnovesje. Ne zahvaljujte se mu, kajti pomaga vam izključno zaradi sebe. VODNAR 21. 1. -19. 2.: V želji po tradnju notranjih valov se boste marsikdaj pretirano naprezati, zato bo učinek vašega truda se slabši - vsaj dotlej, dokler ne boste spoznali, da bi se jim bilo bolje predati. RIBI 20.2. - 20.3.: Zamišljeni boste, zato bo partner posumil, da v mislih skačete čez plot Ne prepričujte ga, da se moti, naj že končno sprejme dejstvo, da niste na svetu zato, da bi blažili njegove rane. Stare lasvegaške igralnice in hoteli se umikajo novim Ameriška igralniška Meka Las Vegas ne pozna recesije. V mestu vsake toliko časa podrejo kakšno staro igralnico ali hotel, na njenem mestu pa zgradijo večji in sodobnejši objekt. Zadnji dan junija so tako po 44 letih zaprli tudi igralnico Sands, ki je bila pred desetletji ena najbolj znanih v Las Vegasu. (Foto: Reuter) Hurikan Boris je pustošil po tihomorski obali Mehike Tihomorsko obalo Mehike je prizadel že drugi hurikan v zadnjih dneh. Veter je kot za šalo podiral hiše in mostove v okolici mondenega letovišča Acapulca. Ljudem zato ni preostalo drugega, kot da reko prebredejo. (Foto: Reuter) Wesleyin Nastassia se odlično ujemata Filmska igralca Wesley Snipes in Nastassja Kinski sta trenutno zelo zaposlena s snemanjem filma One Night Stand. V filmu igrata zaljubljen par, zelo dobro pa se razumeta tudi v resnici. Kitajski plastični kirurgi iznakazijo 10.000 pacientov letno PEKING - Kitajski plastični kirurgi, ki so lani izvedli kakih 200.000 neuspelih operacij, letno iznakazijo približno 10.000 pacientov, je pisalo tamkajšnje Časopisje, ki ga je povzela tiskovna agencija Reuter. Na Kitajskem je odprtih veC kot 700.000 ordinacij za plastično kirurgijo, vendar pa ni natančnih predpisov o njihovem obratovanju. Zaskrbljujoči dosežki plastične kirurgije na Kitajskem so posledica dejstva, da Številni kirurgi nimajo ustrezne izobrazbe ter da ordinacije pogosto ne izpolnjujejo higienskih predpisov. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA PREBIVALKA SEVERNO- AMERIŠKE DRŽAVE NEKDANJI SLOVENSKI KOMUNIST. POLITIK SVOJE- GLAVOST GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO, AJAS JANI KOVAČIČ RECIPROČNA VREDNOST KOSINUSA VLIVANJE TEKOČINE V DEBELO ČREVO POGANI REPUBUKA PRIHOD V GOSTE KUHANO ZGOŠČENO SADJE OTOČJE OB TIMORJU V INDONEZIJI NEMŠKI DIRIGENT (KURT) IGRALKA avtor: J. KRALJ PARADIŽ FRANC. PISATEU (EMILE) NEKDANJI NOGOMETNI VRATAR ZOFF POPEV- KARICA RUPEL BRITANSKI POLARNI RAZISKOV. (JOHN) DRŽAVAZ NAJVEČ PREBIVALCI OPOJ NAPRAVA ZAODKRIV. LETAL NORO. BOG. JEGLIČ POKRAJINA NA JUGU SLOVENIJE LJUDSTVO VNAMIBUI DLAKASTA KOŽA KOZUČEV TEDTTJRNER NEUDELEŽE-VAMIE SEI ZEMELJSKI USAD AVSTRIJSKI RESNIK AUERSPERG p NEKDANJI KUBANSKI POLITIK (RAUL) REPUBUKA DOKTOR NAGNJEN SVET TRNITR0- TOLUOL MODEREN PLES ZOB MEUAK RONALD REAGAN NEKDANJI SMUČAR BITTNER SLOVENSKI ŽELEZARSKI KRAJ BREPRAVNO LJUDSTVO DON KIHOTOV OPRODA PANSA GL MESTO SAVDSKE ARABUE ŽIVILO SKALA V MORJU REKA NA POUSKEM SRBSKI REV0LUC. MARKOVIČ BOLEZEN ŽIT DRUŽBENI POLOŽAJ JOSIP BROZ GRŠKO IME MESTA ENE SLOVENSKI PISAT. (IGO) RISAR DISNEV NEPRIJETEN OBČUTEK NA KOŽI GIBALO ŠKOTSKI ROCKER GOROVJE V SAHARI ETIOPSKI GOSPOD LOČEK (narečno) OKRASNA NASKALNA RASTLINA KOVINA, IZ KATERE SE ULIVAJO PREDMETI VREČKA ZA NOŠENJE KOVANCEV IZRAELSKI PARLAMENT SCHNiTZ- LERJEVA DRAMA PREBIVALEC DRŽAVE OB TIGRISU REKA V KOLUMBIJI ZGODNJOST NESPRETEN ČLOVEK ■vaodaN ‘vLSONVh ‘oivmv ‘Nvovm ‘laSHNDi ‘VlNSCM ‘VNUTT ‘VMS3N ‘mv ‘ihVAvais cm ‘SNHDV ‘HHS ‘VMS ‘m ‘VNS ‘INJL ‘HO ‘VOH ‘NHTIHD SfHSVLSVNV ‘HlNVfVlSOZI ‘ODI ‘VTWN ‘VNlIVHN VTdti ‘hSNIHAV ‘HVOVH ‘VPNVJAIO ‘VHSfVJJH lOUABJOpOA :A3JJS3^ TV SPORED Torek, 2. julija 1996 RA1 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Filip TV dnevnik © RAI 1 6.30 6.45 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 17.15 19.50 20.00 20.45 22.15 0.00 0.30 0.40 1.00 1.15 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Giorni perduti (dram., ZDA ’45, r. B. VVilder, i. R. Milland) Dnevnik Nan.: ENG - V živo -Stavka (i. M. Humphrey) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, Vera Miles) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Romuald & Juliette (kom., Fr. ’88, i. D. Au-teuil, F. Richard) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Aktualno: «Palio» v Sieni, vmes*(l8.00) dnevnik Vremenska napoved Dnevnik in šport Dok. oddaja o živalih in naravoslovju: Kvarkov svet (vodita Piero Angela in etolog Danilo Mainar-di, i. odd.) Glasba: Sogni e canzoni (vodita Elisabetta Gardi-ni in Red Ronnie), vmes (23.00) dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualni intervjuji: II luogo del pensiero (vodi Giulia Fossa) Mladinska odd. Green -Mladi Jug (S. Lai) Aktualno: Sottovoce -Potihoma Film: La ragazza di Bube (dram., It. '63, r. L. Co-mencini, i. C. Cardinale) RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 12.00 13.00 14.25 14.45 16.00 18.00 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.50 23.50 0.20 0.30 0.40 1.45 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave, nato risanke in nan. Blossom - Ruby Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, Zdravje, 14.00 Quante storie flash Variete: E T Italia raccon-ta - Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Nan.: I ragazzi del muret-to - Stava (i. V. Diglio) Aktualna odd. : Perdenti Dnevnik in vreme Tg2 Neon o kinu Danes v parlamentu Variete: Tenera b la notte Variete: Separš dk RAI 3 6.00 9.05 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.30 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Echo Park (kom., Avstrija '85, i. S. Dey) Videosapere: Domača telovadnica, Hic sunt leo-nes, Potovanje po Italiji, M. Soldati, Iz Olimpije v Atalanto, itd. Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Aktualno: festival v Spo-letu, Prerojenje Roraime ter dok. Srce Afrike Deželne vesti,dnevnik Šport: Atalanta '96, 15.15 Tour de France, 17.50 žensko kolesarstvo Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Film: Mamma mia, che impressione! (kom., It. '51, i. A. Sordi) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Per ignota destina-zione Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario (g? RETE 4 <1 > ITALIA 1 {f' Slovenija 1 Ul Koper Gospodarstvo Otroški variete, vmes Videostrani Euronevvs Nan.: Ragionevoli dubbi, Ciao Ciao mattina in ri- Japonske pravljice Slovenski program 9.00 nad. Un volto, due sanke Tina in Nejc v etnograf- Studio 2 šport donne, 10.00 Zingara, Nan.: Super Vicky, 9.45 skem muzeju Primorska kronika 10.30 11 dono della vita, Genitori in blue jeans, Štirje Bremenski glasbe- Vsedanes 11.45 La forza deli’ amo- 10.20 MacGyver niki, ponovitev španske- NoCni sodnik, re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: T.J. Hooker ga filma tv nanizanka Nan.: Hiša v preriji Odprti studio Poročila Peter Pan Club, Dnevnik 12 $ Aktualno: Fatti e misfat- ABC - ITD, pon. tv igrice otroška oddaja Rubrika o lepoti ti, 12.50 Šport studio Atlas človeškega telesa, Dokumentarna oddaja Nad.: Sentieri, 15.15 Aro- iKTr fl Otroški variete, risanke 2. del ameriške izobraže- Slovenski magazin Gospodarji Atlantide, ma de cafe in Ciao Ciao Parade valne serije TV film: 11 sogno di una m Variete: Fax Fan Club Obzorja duha angleški film, 1978 vita (kom., ZDA ’95) n Nan.: Ultraman Mostovi, ponovitev Režija: Kevin Connor. Aktualni odd.: Agencija, o Variete: Generazione X Komisar in kompanija, Vsedanes 18.45 Gosi come siamo m Nan.: Professione vacan- 6. del nemške nanizanke Paolo Conte, Dnevnik in vreme 1 ze, 18.00 Tarzan - (i. TV Dnevnik 1 glasbena oddaja Variete: Game Boat Wolf Larsen) Sredi galaksije zavij levo. Odprte strani, Film: La resa dei conti Odprti studio, vreme, 7. del avstralske nanizan- oddajo pripravlja Rosan- (vesten, It. '67, i. T. Mi- 18.50 Šport studio ke na Giuricin lian, Lee Van Cleef) IMjM Nan.: Palm Springs - Na- Kolo sreCe, tv igrica Film: Italian Secret Ser- smehni se in si mrtev, Včeraj, danes, jutri vice (kom., It. '68, i. N. 20.00 Gli amici di papa - Risanka OtO Hrvaška 1 Manfredi), vmes (23.30) Prvi konj TV Dnevnik 2 dnevnik Glasba: Festivalbar '96 Brez žensk ne gre, Pregled tiska (vodita Amadeus in Aleš- 16. del angleške nanizan- ■ sia Marcuzzi) ke MH TV koledar mPli] Film: Buffy 1’ ammazza- Made in Slovenia Santa Barbara, 1286. del @ CANALE 5 vampiri (srh., ZDA '93, i. Roka Rocka Dobro jutro D. Sutherland, R. Hauer) Včeraj, danes, jutri Poročila ESlEl? Aktualno: Fatti e misfatti TV Dnevnik 3 Izobraževalni program B Nan.: Star Trek Poslovna borza Popolna tujca, 2. del Na prvi strani, vreme B 3 Film: Miele doke amore l Tiji Taggart, ameriške humoristične Nan.: Flipper (kom., It. '93, r. E. Colet- 7. del škotske nanizanke nanizanke Film: Paradise Lagoon s ti, i. Eli VVallach) Igrajo: Mark McManus, Ja- Dan, ko je Anton... (kom., VB '57, i. Kenneth mes MacPherson, Blythe Pikapolonica Moore, C. Parker) Duff, lain Anders in drugi. Hrvaške župnije Nan.: otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, # TELE 4 Z mamili zasvojen najstnik Scott Graham je med gosti Poročila Ljubezen, 278. del serije 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 na zabavi v stanovanju bli~ Ameriški grafiti, ameri- 3 za srediSCa mesta. Nenada- ski barvni film, 1973 Sgarbi quotidiani iHEii 19.30, 22.00, 24.00 Do- ma skoči skozi okno in Otroški program Nad.: Beautiful (i. Ron godki in odmevi obleži mrtev na cesti. Med- Gusarji, 12. del Moss, K. Kelly Lang) Dokumentarec tem mlada Anna Palaski iz Poročila TV film: 36 ore di paura Nan.: Great Detective, cerkve hiti domov. Nadle- Terra X, 2. del dokumen- (dram., ZDA '93, i. Karl 19.00 Beverly HiJlibillies gujeta jo najstnika Lain in tarne serije Malden, T. Ransom) kjM Dnevnik v nemščini Casey, ki z ukradenim avo- Poročila Variete za najmlajše Bim k® Film: Milionari a New tomobilom krožita po te- Otroški program Bum Bam in risanke Hfcšg 1 York (kom.. ZDA ’50) nmih ulicah. Prihodnje ju- Poročila Nan.: Perry Nason (i. R. vrni Nad.: Amore gitano tro Anno Palaski mrtvo po- Piratke, 2. del ameriške Ceriotti), 17.30 risanke tegnejo iz reke Kelvin. nadaljevanke Milly, dan za dnem V območju somraka, Sličica Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) ® MONTECARLO 8. del ameriške nanizanke Kolo sreCe Po meri Variete: Vinca il migliore Poročila Hugo, tv igrica (vodi Gerry Scotti) "M 1 Dnevnik Dnevnik TG 5 IMilf 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- Usode, Variete: Estatissima S nik, 13.30,19.50 Šport dokumentarna oddaja Sprint (vodita Gabibbo, Nan.: Charlie’s Angels TV parlament Miriana Trevisan) Film: La ragazza del se- Dnevnik TV film: Gridlock! La colo (kom., ZDA ’54) Slika na sliko citta e in pericolo (pust., Tour de France Portreti, 2. del angleške ZDA "94, r. S. Štern, i. D. Variete: Zap Zap dokumentarne serije Hasselhoff, K. Ireland) Nanizanka: Sister Kate Poročila Dnevnik TV film: Omicidi incro- Variete: Maurizio Costan- 1 ciati (krim., ZDA ’92) zo Show, vmes (0.00) Nan.: Silk Stalking nočni dnevnik Šport: Retta d’ arrivo Sgarbi quotidiani Nan.: Charlie’s Angels S ' ;>V \ E A Slovenija 1 5-00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12'00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v ži-V0; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz mladih grl; 21,05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30; Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7-00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zbor Moran in Kolner Kantorei; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncertni dogodki na tujem; 19.38 Arije in monologi; 20.00 Mariborska filh.; 21.30 Intermezzo; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars acustica; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Gl. rubrika Od vrha do dna; 10.45 Horoskop; 11.00 Daljnega dneva; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci slamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Znanstvene raziskave: Študent naj boi; 8.40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 Potpuri; 12.00 Na počitnice; 12.30 Tropica-na; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zgodovina prehrane; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden C. Debus-syja; 18.00 Komedija: Lažizdravnika (J. Štoka, r. A. Rustja); 18.40 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Tret, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Torek, 2. julija 1996 ZMERNO JASNO oblačno oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter r cd er •©K MEGLA 6 66 666 S SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se zadržuje nad Alpami in severnim Sredozemljem in se le poCasi pomika proti jugovzhodu. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad nase kraje vlažen zrak. 13/15 ° 1000 K0BENHAV!) ■ 13/13-c — 6.7- <65- 1 ./o-* O 65 A DUBLIN o' '-'A A 10/15 , E O 1 --LONDONo ^MSTERDAM13/16 BERLIN 13/16 VARSAVA12/16 13/17 /\ O --- ^ oBRUSEU /■*- -/15 V*1 DUNAJ 13/17 J O UUBUANA H/15 KIJEV A BEOGRAD 16/. SPLIT /26 OSOFIJA-/. ~m '-SKOPJE O 1010 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.15 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 41 minut. /lunine MENE Luna bo izšla ob 21.44 in zašla ob 6.54. TEMPERATURA VODA POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 15,2 Sava Radovljica 9,2 Sava Šentjakob 11,4 Sava Hrastnik 12,8 Sora Suha 12,7 Ljubljanica Moste 13,6 PLIMOVANJE Danes: ob 5.06 najnizje -70 cm, ob 11.44 najvisje 43 cm, ob 17.15 najnizje -20 cm. ob 22.57 najvisje 48 jutri: ob 5.41 najnizje -67 on. ob 1222 najvisje 44 cm. ob 18.00 najnižje -19 cm, ob 2335 najvisje 42 cm. BIOPROGNOZA VjdI Vpliv vremena bo danes obreme-len, zato se bodo vremensko ob- čutljivi ljudje slabo počutili, bodo nerazpoloženi, utrujeni, potrti in nemimi. Ponoči bo obremenilni vpliv vremena ponehal. POSTAJA stC GradaSCica Dvor 10,1 Savinja Veliko Sirje 15,0 Soča Solkan 11,8 Idrijca Podreteja 10,5 Vipava Dolenje 10,1 Jadransko morje Koper 21,9 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 20 1000 m 15 1500 m 11 2000 m 7 2500 m 4 2864 m 1 Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splosna nevarnost minimalna, 1. stopnje. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,,PA SE RES JE las Na paradi prvič tudi lomoseksualni policisti P M. oziacem 12 Buda meri ka r S'S'1 vin 17 NEW YORK - Nedeljske parade homoseksualnega ponosa se je v New Yorku udeležilo 200.000 oseb. Med njimi so bili prvič v svojih uniformah tudi homoseksualni policisti. Sef newyorske policije Howard Safir jim je namreč dovolil, da se uradno udeležijo te manifestacije. Policistom so seveda burno ploskali, ker ta manifestacija obuja spomin na upor gostov restavracije Sto-nevvall, ki so bili siti vsakodnevnih vdorov policije, ki je Sikinirala homoseksulne goste. . Časi so se torej spremenili, saj je homoseksualne kolege spremljala tudi policijska godba. Herojska smrt dečka BIRKENHEAD - Komaj 9-letni Sean Evans je iz plamenov reSil svojo družino, a je na koncu podlegel. Deček je s svojima bratcema malical v pritličju, ko je opazil, da je na hodniku izbruhnil požar. Takoj je za seboj zaprl vrata, da bi zaščitil svoja bratca in pohitel v prvo nadstropje, kjer sta bila starsa. Mati je stekla po Četrtega otroka in se z njim rešila po lestvi. Sean je hotel rešiti se svojega psa, a to mu je bilo usodno, ker ga je dim ugonobil. Homoseksualci in lezbijke so imeli svoj praznik tudi v San Franciscu (zgornja slika), seveda pa je bila glavna parada homoseksualnega ponosa v New Yorku (spodnja slika AP) Delavec popravlja zlate ploščice, s katerimi je pokrit 32-metrski kip Bude, ki se nahaja v templju Wat Intharavvihan v Bangkoku in je največji na Tajskem (Telefoto AP)