Posamezna Številka 30 vinarjev. Slev. 10. v LMan!, v H, dne u. fannarfa 1919. Leto ra. m Volja po poStlt em sa salo lito naprej.. t Mh— m ea masa« , „ B.H aa knintn . * »O — V Ljubljani M dom la Ml« lato naprej.. K M-— II M MIN ■ • K f apml »r»|«HM imhi „ M« aa Sobotna izdaja: ms Sa oelo lato ..... K aa iMMutra ■ • • • m 15 — m: * '. 1 1 '•v. *« ' ti •''.•> .iiijj Inserati: Enostolpna petltvrata (59 mm ilroka ln 3 mm visoka ali njt prostor) ia enkrat . . . . po 50» sa dva- tal večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primere* popuat po dogovora. Ob sobotah dvo|nl tarlL Enostolpna petltvrata K 1* Ishaja vsak dan laviemil nedelje ln praznika, ob 3. ari pop. Redna letna priloga voanl rad MP* Uredalitvo ja v Kopitarjevi nllel itav. S/m. Bakopisi aa aa vračajo; nefrankirana pisma aa ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 60. v Političen list za slovenski narod. Opravntštv« > v Sapriarjav« allol it S. — Bačnn poštne hranilnic avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-haro. št 7So& — Bpravnlikega telefona it 50. Zbor zaupnikov MVse-slovenske Lpdshe Stranke". Na podlagi sklepa eksekutive V. L. S. sklicujem za 16. t. m. ZBOR ZAUPNIKOV V. L, S. IZ VSEH SLOVENSKIH OZEMELJ, da sklepajo o važnih političnih zadevah. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo o političnem položaju. 2.Revizija strankinega pro-jfram a. 3. Določitev zastopnikov za pokrajinski zbor in državno (v e č e, 4. Slučajnosti. Da bodo vkljub težkim prometnim razmeram zastopane po svojih zaupnikih ▼ se organizacije V. L. S., se bo vršilo več zborovanj, in sicer: V LJUBLJANI — Hotel Union (tudi za zaupnike iz zasedenega ozemlja) ob 10. uri dopoldne. " V CELJU — v dvorani hotela »Beli vol« eb 11. uri dopoldne. V BLIBERKU. Organizacije, pošljite svoje zastopnike polnOštevilno. Zaupniki naj se izkažejo z vabili, glasečimi se na ime. Dr. Korošec. Stranka u u. »Srbska radikalna stranka«, o kateri smo obširneje pred kratkim govorili, ima v skupščini 75 poslancev in vodi jo že dolgo vrsto let bivši ministrski predsednik in sedanji šef delegacije SHS na mirovni konferenci Nikola Pašič. Glasilo stranke je y Belgradu izhajajoči dnevnik »Samouprava«, list, ki se razlikuje od enakih podjetij drugih strank zlasti po tem, da se mnogo bavi z zunanjo politiko, kar pač odgovarja delu in tradiciji njegove stranke. Kakor smo že omenili, se je od radikalne stranke najprej oddelila »Samostal-na radikalna stranka«, ki je štela v skupščini 39 poslancev in ki jo sedaj vodi Ljuba Davidovič. Ta stranka, ki jo imenujejo tudi »mladoradikalce«, je za radikalci najmočnejša stranka in je jedro proti Pa-šiču naperjenega opozicionalnega bloka. Nje glasilo je bilo pred vojsko »Odjek«, ki pa doslej vsled tiskarskih težav še ni začel izhajati. Kasneje so se od matice odcepili še »nezavisni radikalci«, stranka, ki jc štela v skupščini 12 poslancev in ki ji sedaj načelujeta Marko Trifkovič in dr. Draža Pavlovič; lastnega glasila stranka ni imela. Te tri veje radikalne stranke se prav nič ne razlikujejo po svojem programu, marveč se razhajajo le v posameznih konkretnih vprašanjih, pri čemer igrajo zgolj osebni oziri zelo veliko vlogo. Zasluge teh strank za demokratizacijo države smo omenili že zadnjič, prav tako pa je treba poudariti, da so vse tri stale že pred vojsko* na širokem jugoslovanskem državnem programu. Najstarejša srbska stranka so »liberalci« ali >nacionalci-x. Pri zadnjih volHvah pred vojsko so poslali v skuščino 20 poslancev, za glasilo so itneli »Srpsko Zastavo«, voditelja sta jim dr. Voja Veljko-vič in Stcjan Ribarac. S to stranko, ki ni le najstarejša, ampak tudi najkonservativ-nejša, so imeli radikalci najtrše boje, ka. terih posledica je bila, da so se liberalci morali počasi umakniti z vladajočega mesta v dovoij skromno opozicijo. Lncralni program ,e nacionalistično srbski, bolj ko katere dri ge stranke, pri čemer pa sc ne sme prezreti, da je razvoj vojske in nje konec deloval v programu vsake stranke kot korektiv. »Napredna stranka« je, kakor smo omenjali zadnjič, nastala za časa kralja Milana. V ».litpščini je imela '6 ooslanccv, giasilo j! je dnevnik »Pravda*, ki jc po vc;-»ki iačcl prvi zopet Izhajati, lačcluie u sedaj Voja Marinkovič, Nspredi« jaki »o bili ob času prvega osvojtijočega pohoda radikalcev konservativni v notranji politiki in so se ustavljali zahtevanim demo* kratskim reformam uprave, češ da ljudstvo zanje še ni zrelo. Tudi v zunanjepolitičnem oziru je bila stranka za časa kralja Milana konservativna; naslanjala sc je r.a Avstrijo, kakor vlada, in Je zagovarjala zvezo z njo. Po tragični' smrti kralja Aleksandra, ki je bila najočividnejše znamenje, da jc avstrofilska politika v Srbiji nemo-, goča, je stranka bila v razsulu; udarec, ki jc zadel kralja, je zadel tudi njegovo stranko. Stranka je razpadla, a sc je kasneje kmalu zopet nanovo organizirala in spremenila svoj program v rusofilskem zmislu. Naprednjaki imajo v skupščini malo poslancev, a niso v ljudstvu brez opore; njeni pristaši so zlasti kmetje iz bogate Mačve. Kljub temu, da je stranka nekdaj imela kraljevsko hišno politiko, je ob času, ko je vodila upravo dežele, izve-d'a mnogo zdravih reform; v njenih vrstah so stali močni ljudje in bistri politiki. V zvezi z napredno stranko moramo omeniti še en poskus Avstriji prijazne politike v Srbiji. V zadnjem času že, ko se o znamenjih časa ni mogel nihče več motiti, se je vseučiliški profesor Živojin Pcrič odcepil od naprednjakov ter je osnoval lastno stranko za sporazum z Avstrijo, la-kozvano »konservativno partijo«. Umljivo je, da se jc ta nesrečna poteza učenjaka Periča, ki slovi po svojem teoretskem delovanju, morala ponesrečiti. Stranka ni našla odmeva in je brez zastopnika v skupščini. Končno nam je omeniti še socialno demokratično stranko, ki jo vodi v Srbiji Dragiša Ljapčevič, glavni urednik socialističnega belgrajskega dnevnika »Radničke novine«, V skupščini so imeli socialni demokrati pred vojsko 2 poslanca. V sedaj se vršeči diferenciaciji socialne demokracije so stopili srbski socialisti na levo, boljševiško krilo in so bili proti temu, da bi hrvatski socialist Vitomir ICorač prevzel mesto v kabinetu. V stranki sami se je kristalizirala grupa neodvisnih socinli-tov, ki je pa še vedno v skupni strankini organizaciji. Kakor se namcrjaio svobodomiselne meščanske stranke vseh treh plemen strniti v eno samo Jugoslovansko demokratsko stranko, tako bodo tudi socialisti izvedli enotno delavsko organizacijo po vsem državnem teritoriju. Miloš Stlbler: iti psspte rr V-'ca II. Ali jc bojazen, za varnost našega denarja vobče utemeljena? Naši bankovci so dolg stare avstro-ogrske države. Že pred vojsko je imela država okrog 20 miljard dolga; med vojsko se je državni dolg povišal okroglo na 100 miljard, med temi je samo bankovcev približno za 30 miljard. Za ves dolg, torej tudi za bankovce, je jamčila stara država s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Lastno, državno premoženje v primeri z dolgom ni bilo visoko; država bi bila torej, ako bi obstojala še v starih mejah, pri kritju svojih obveznostij navezana v prvi vrsti na davčno moč svojih državljanov. Narodno premoženje cele države se je pred vojsko cenilo na 135 miljard. Vsled vojske se je premoženje močno znižalo. Velik del zlata se je porabil za uvoz blaga iz inozemstva. Kmetijska zemlja se jc močno poslabšala, ker jc primanjkovalo gnojil in delavnih sil, razun tega je vojska v vojnih ozemljih mnogo zemlje opustošila. Zaloge živil, raznovrstnega blaga in surovin so se popolnoma izpraznile. Stanje živine se je znižalo na minimum. Železnice in sploh prometna sredstva so vsled prenaporne rabe in vsled pomanjkanja norvih investicij postala čim najslabša, mnogokrat skorajda že nerabna. Vojska jc uničila tudi nehroj človeš k lil delavnih sil. Sploh kamorkoli pogledamo, povsod vse izčrpano do slednje skrajnosti, povsod sama izguba. Stanje narodnega premoženja je vsled vojske nenavadno padlo. Mirno lahko trdimo, da se je znižalo za 40 do 50 odstotkov, padlo je torej nižje, kakor je stanje celega državnega dolga. Zasebni podjetnik mora v konkurz, kadar je v podobnem položaju, in upniki izgube vsaj del svoje terjatve. Morebitni ugovor, da moramo v današ-razmerah pri odločevanju sedanje vrednosti narodnega premoženja uvaževati vendar današnje cene, ne velja, kajti sedanje visoke cene so le začasne. Cene bodo zopet padle, čim bolj se obnovi produkcija in mednarodni trgovski promet, d o 1 g p a s e ne bo znižal zaradi teh dveh zunanjih vplivov. Gotovo je, da cene še dolgo ne bodo prišle tako nizko, kakor so bile pred vojsko, v celoti pa vkljub temu velja, da se je narodno premoženje napram stanju pred vojsko močno znižalo in da bi bila danes star? država, ako bi še obsojala v starih mejah, zrela za konkurz. Njeni gospodarski viri bi bili preslabi, da bi re dalo zmagati obresti in amortizacijo dolga v visokosti po 100 miljard in razen tega še tekoče državne izdatke. Toda stare drŽave ni več. Na njenih razvalinah najdemo denes Jugoslavijo, Češkoslovaško. Nemško Avstrijo, Madžarsko, Poljsko, Ukrajino. Romunijo in Italijo. Torej osem dedičev. Dobili smo nov izraz: »Stara Avstrija v likvidaciji«, in kadarkoli sc razpravlja o gospodarskem položaju te žalostne firme, vedno slišimo, da se bo moral za kritje obveznosti doseči sporazum med dediči-nasledniki starega podjetja. Toda pri realnem razmotrivanju odnošajev ->ostnne takoj jasno, da s sporazumom ne bo mogoče doseči uspeha. Enkrat že zaradi tega, ker je stališče posameznih dedičev r.apram zmagi v sedanji vojski prerazlično. Italija nastopa krt prizr.a.na zaveznica cn-tente kot zmagovalec. Nemška A.vstrija in Madžarska rj-edstavljata premaganega. Srbija je zmagovalka, toda Jugoslavija, ki iz nerazumljivih razlogov od entente izrecno Se niti priznana ni, je v pravnem pogledu po večini svojega ozemlja in orebivalstva med premaganimi. Češkoslovaška jc priznana kot zmagovalec. Podobno jc s Poljsko in Rumunsko. Pri Ukrajini pa sc niti določiti nc da, v katero skupino se jo naj uvrsti. V drugič so tudi gospodarske razmere posameznih dedičev sila različne. Iz oneh razlogov so si stališča posameznih dedičev tako nasprotna, da je izključeno upati na sporazumno kritje obveznosti stare države. Sleherni dedič bo moral hoditi svojo lastno pot. Ni dvoma, da bo glede tistega dela dolga, ki predstavlja mednarodne obveznosti stare Avstro - Ogrske, mirovna konferenca sama zahtevala in zaukazala kritje in da se bo tam določil tudi ključ, po katerem se bo ta dolg moral kriti. V poštev prihajajo tu dolgovi, ki so nastali pred vojsko. Kar pa se tiče ostalih, to je ogromne večine obveznosti, je to domač, notranji dolg. Tu pač ne bo preostalo nič druzega, kakor da bo vsak dedič v lastnem delokrogu prešlcl dotičr.e obveznosti in tudi skrbel za njihovo ureditev. Koliko slednjega, notranjega dolga pride na Jugoslavijo? V poštev prihajajo bankovci in vojna posojila? Koliko jc v Jugoslaviji bankovcev in koliko vojnega posojila? To se natančno ne ve. Pomagati si moramo s približnim izračunanjem na podlagi številnega razmerja prebivalstva. Recimo, da pride v Jugoslavijo okrog devet milijonov prebivalcev nekdanje Av-stro-Ogrske. Stanje vojnih posojil je okroglo 36, stanje bankovcev okroglo 30 miljard kron. Po številnem razmerju prebivalstva bi torej prišlo na Jugoslavijo okroglo 6 miljard kron vojnega posojila in okroglo 5 miljard kron bankovcev. Razen tega pravijo, da ima Srbija morebiti blizu za 1 miljardo avstrijskih bankovcev iz časa, ko so tam gospodarili Avstrijci, Starega državnega dolga, ki jc nastal pred vojsko in ki ga je nekaj manj kakor za 20 miljard kron, bo v Jugoslaviji menda prav malo. Toda če bi mirovna konferenca zahtevala razdelitev po ključu, izračunanem na podlagi številnega razmerja prebivalstva, tedaj bi tudi s te postavke prišlo na nas okrog 3 miljarde kron. Končno mora- ' mo računati tudi z državnimi dolgovi, ki ' jih je naredila Srbija, saj tvori tudi ta del Jugoslavije. Ta doltf znaša v dinarski va- luti gotovo že več miljard. S tem smo dnu bili površen pregled svojih obveznosti. Če poskusimo nasproti dolgovom dobiti površen pregled o stanju našega rodnega premoženja, tedaj takoj spoznamo, da je Jugoslavija bogata država, polna bogatih naravnih gospodarskih virov. Imamo ogromno rodovitne zemlje, mogočno poljedelstvo. Prostora in kruha dovolj za pet- in šestkrat toliko prebivalcev, kakor jih štejemo danes. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in tobak nam dajejo ogromne izvozne vrednosti. Imamo morje in vodne sile, dani so pogoji za lastno industrijo. Zemljepisna lega nas vabi, da posredujemo v gosopdarskem prometu med vzhodom in zapadom. Domovina je bogata naravnih gospodarskih virov. Priložimo zdrav razum in pridne roke. Na gospodarska vodilna mesta manj gospodov juristov — to je staroavstrijski sistem! — in veS praktičnih narodnogospodarskih strokovnjakov po zapadnoevropskem in amen* kanskm načinu. In ni si mogoče predstavljali lepše gospodarske bodočnosti, kakor jo bo imela Jugoslavija. Naše narodno premoženje je močno aktivno. Nam bi se zaradi tega tudi ne bilo treba bati za varnost naših notranjih državnih obveznosti, za varnost bankovcev in vojnega, posojila. A vendar se bojimo. Saj je kurz krone nenavadno nizek; zaleže komaj eno tretjino franka in eno polovico dinarja, dasiravno jc bila krona z obema v normalnem času enaka. Od kod to? Vzrok za nizek kurz ' našega papirja leži v prvi vrsti v tem, ker imamo še vedno skupen denar z Nemško Avstrijo in z Madžarsiko. Ne vemo, koliko je bankovcev in vojnega posojila v teh dveh državah, toda brezdvomno je, da je 'obojega, posebno pa vojnega posojila v teh dveh državah razmeroma mnogo, mnogo več, kakor v Jugoslaviji. Na Dunaju in v Budimpešti je bilo središče vojne hujskarije, vojne industrije in vojnega dobičkarstva. Tam so se kupičili bankovci, tam se je podpisalo največ vojnega posojila. Kako pa je danes s kritjem v Nemški Avstriji in na Madžarskem se nahajajočih bankovcev in vojnih posojil, ako stojimo na stališču, da skrbi glede tega notranjega dolga vsaka država za sebe? Kakšne so gospodarske razmere v teh dveh državah? V dobrem dunajskem strokovnem listu »Das Handeismuseum« razlaga Madža dr/ Szana, da je obsegala stara Ogrska brez Hrvatske in Slavonije 232.870 kms z 18,264,583 prebivalci. Posamezne narodnosti zahtevajo toliko ogrske zemlje, da ostane Madžarski le 91.547 knr s približno 7 milijonov prebivalcev. Mislimo pa, da je bil dr. Szana že pri številu 7 milijonov velik optimist. Najbogatejši del stare Ogrske pripade Jugoslaviji, to je Bačka in Banat, Bogata Sedmograška pripade Rumunski. Madžarski ostane Budimpešta in nekaj ozemlja okrog prestclice. Industrije nič, samo kmetijstvo. Državica s 6_7 milijonov prebivalcev, v sredini z miljon skim mestom. Nič industrije, nič vodnit sil, nič premoga, nič železa, nič morja, nič trgovine, kajti na glavni trgovski prometni točki so gospodarji Čehi v Požunu, Srbi in Rumuni .na vzhodnem delu Donave. To je obupen pogled v bodočnost za tako go-spodstva željen in domišljav narod, kakor so Madžari. Toda če Madžarska ne bo imela druzega, vsaj živeža bo toliko, kolikor se ga bo rabilo doma. Naravnost katastrofalen pa je položaj Nemške Avstrije. Kmetijstva mnogo premalo, v nerodovitnih Alpah tudi ni prostora za razširjenje le gospodarske panoge. Nemška Avstrija je bila vedno navezana na uvoz živil, kar se je najlepše pokazalo, ko so nove narodne države ustavile izvoz na Dunaj. Ni dovolj moke, mleka, mesa, krompirja. Sladkorja ni skoraj prav nič. 70 milijonov meterskih stotov se ga je pridelalo letno v stari državi, od teh celih 69 milijonov v češki deželah. Tobaka ni in vendar sc je samo v trafikah Nižjeavstrij. ske, Zgornjeavstrijske in Solnograške prodalo leta 1914 tobačnih izdelkov za 143 milijonov kron! Nekaj industrije bi bilo, pa ni premoga. V stari državi se je pridelalo letno okroglo pol mRjona meterskih slotov premoga, od te množina odoade na Nemško Avstrijo komaj okroglo 20 milijonov, skoraj manj kakor na malo Slovenijo, Vodne sile bi bile, pa ni morja in ni surovin. In če dobe surovine iz inozemstva, bo ententa seveda skrbela za take cene, da da ne bo mogoče konkurirati. Nemška Avstrija ima le železo in sol. Kako malo n« to zaleže, nam pove uradna statistika za leto 1913. Vrednost nemško avstrijskega železa, to je na Zgornjem Štajerskem, produkcija leta 1913, je 16 milijonov kron, vrednost soli 22 milijonov kron. Torej sta dali postavki sol in železo v letu 1913 komaj tretjino tega, kar se je eno leto po-zneie izdalo samo za tobak I Bl-noma nririlno, da mi nc vidimo r? zlogov, čemu naj bi se Rumuni oklenili Italiie, ko sta živela rumtmski in srbski narod vedno v pri-jatfliskem sosedstvu. Rumuni so pameten ni-rod in sc nc bodo cfnli premotiti od trenutnih zanelie-vanj in ohranili tradicijpn^no nrijatclistvo z nami. — Ti {'lipovi so rerno znamenje, kako zahrbtna ie iMvaml-a politika naoram Jugn-lovnnom. It;>liia bi rada ustvarila zvezo v. Nemško Avstrijo in Rumunijo, da bi ustrahovala nas. iievvtft novice« — Canknriev večer na Vrhniki. Času pri-merno brez vsake veselice priredijo v rojstnem kraju našega \elikcsM Cankaria v so- boto. dne 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer pri »Črnem Orlu na Vrhniki Klerarno-recitalor-ski večer njegovi prijatelji in častilci: pesnik Oton Župančič, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Lali in dr, .los. C. Oblak, ki bo predaval o »Canknrju-popotniku<, prijatelju prirode in vernem slikarju vrhniške okolice. Za ta večer, za katerega vlada na Vrhniki in v okolici splošno zanimanje, se pričakuje obilne udeležbe. — Višji šolski svet razpošilja vabila k prvi seji, ki sc bo vršila v petek, dne 17. prosinca 1919 ob 9. uri dopoldne v knjižnici vladne palače na Bleiweisovi cesti. — Slovenska dijaška zveza ima v petek, dne 17. t. m. ob drugi uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma« svojo drugo od-borovo sejo, katere naj sc udeleže sigurno vsi tov. odborniki, da se pomenimo o upostavitvi naše organizacije pred Veliko nočjo in o delu v Zagrebu. o —• Slomškova zveza. Odborova seja Je v sredo, dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne v Rokodelskem domu. Pride naj tudi upravniki — Naročnikom »Slov. Učitelja-* priporočamo, da pošljejo naročnino 10 K po poštni nakaznici, ker je čekovni promet preccj nereden in sicer na uredništvo ali upravništvo »Slovenskega Učitelja«. — Za koroške begunce, Narcdna vlada je sklenila, da veljajo za begunce s Koroškega glede begunskih podpor ista določila kakor za druge bcgunce. — Proti pijančevanju. Narodna vlada Je izdala proti popivanju precej strogo odredbo, iz katere posnemamo: Točenje in nadrobna prodaja 2j{an'li opojnih pijač sta prepovedana. Po gostilnah in kavarnah se do enajstih dopoldne nc smejo točiti nobene alkoholne pijače (vino pivo, sadui mošt). V Ljubljani smejo biti odprte gostilne do desetih, kavarne do enajstih zvečer, v drugih krajih gostilne do devetih, kavarne pa do desetih zvečer. Po teh urah nc sme biti nobenega gosta več v gostilni aH kavarni. Dve uri pred policijsko uro gostilničar aH kavarnar ni več dolžan dajati gostom alkoholnih pijač. Sploh gostilničar ali kavarnar ni delžan enemu gostu dati več kakor pol litra vina ali en liter piva. Gostilničar gostu ne sme odrekati hrane radi tega, ker gost ne pije. Kolodvorski bufeti in restavracije v kolodvorskih poslopjih smejo biti za potujoče občinstvo odprti vso noč, toda glede točenja alkoholnih pijač veljajo zanje iste določitve kakor za gostilne in kavarne sploh. — Mladostne osebe, ki če niso dopolnile 17. leta svoje starosti, sinejo hoditi v gostilne in kavarne le v spremstvu doraslih svojcev, varihov, rediteljev aH drugih nadzorovalnih oseb. — Javne veselice, plesi itd., uprizoritve vseh vrst (gledališke in kinematografske predstave, varic-teji, glasbene zabave itd.) se morajo končati najkestieje opolnoči. Ob tem času morajo biti dotični prostori že izpraznjeni. Vse ostale določbe te naredbe veljajo tudi za lake prilike. Gostilničarji in kavarnar ji, pa tudi prireditelji javnih veseHc in uprizoritev, ki prestopijo to naredbo, se kaznujejo v prvo z globo od 200 K do 1000 K, v drugo z globo od 1000 do 2000 K, v vsakem nadaljnjem primeru pa s globo od 2000 do 4000 K. Gostilničarju in kavarnarju, Id je bil radi enega teh prestopkov že dvakrat kaznovan, sme, ako se kaznuje v tretje, pristojna kazenska oblast za določen čas ali za vselej odvzeti tudi obrtno koncesijo. — Gostje, ki po preteku policijske ure še bivajo v gostilni, oziroma^ kavarni, se obsodijo na globo od 20 do 200 K. Ako obsojenec globo ne more plačati, se ta izpremeni v zaporno kazen; za vsakih 20 K se računa en dan zapora. — Politične oblasti smejo izdati tudi strožje uaredbe. Te določbe se je poslužilo ljubljansko policijsko ravnateljstvo m odredilo, da morajo biti v Ljubljani cdprte gostilne le do 8. ure, kavarne pa do 9. ure zvečer. — Nemške poštne štasnpilije sc> v rabi, ker novo naročene še niso gotove. Poverjeni-štvo za promet je dalo ukaz, da se začasno iz starih dvojezičnih jeklenih štampilij po možnosti izseka nemški napis. Občinstvo pa prosimo med tem časom za potrpljenje. —Popravek, V 5. številki jo na 2 strani v tretji koloni izpadla za besedama -najvišjega dvornega-' v tisku ena vrsta, kjer je bilo povedano, da je dr. Žibert o dotičnih zadevah obvestii tudi najvišjega dvornega obrednega mojstra (Obersthofzeremonienmeister) kneza Montenuova. Pisma, omenjenega v 7. številki 2 kolona, ni pisal nadvojvoda, ampak vojvodinja Hohenberška. — Izvoz živise v iaredeao ozemlje. Uradno poročajo: Iz krajev, ki meje na demarkacijsko črto, oziroma ozemlje, zasedeno od Italijanov, se je dosedaj prodalo že jako veliko število živine, posebno pa goveje živine in prašičev v zasedeno ozemlje. Ker se s tem ogroža splošna preskrba z mesom in se je bati, da bo precej živine zopet deželi odteg-njene, sa opozarja prebivalstvo prizadetih krajev o nedopustnosti in kaznivosti take prodaje. kolportirati »Slovenca«. Naši kolportprji in kolpprterkc ne smejo prodajati >Slovenca« Uražie, kakor po 30 vin. številko. lj Kolportažni oddelek »Slovenca« ln »Večernega lista« sprejme v službo spretne, in poštene kolporterje proti dobremu plačilu. Sluzim se lahko precej nastopi. Rcllektanti naf sc zglasc v kolportažnem oddelku Slovenca« tiskarn «Crae2a V poslopiu "Katoliške Listnica uredništva: Miha Z.: Tvoj članek pride na vrsto. Hvala in pozdravi _ i : b'var ie ?'°bno pobarvana; seveda je ~ žal.~7 na nerodnostih marsikaj resnice. Kdo zagreši izgrede, dostikrat ni mogoče dognati Vemo j)a, da ie povsod drugod slabše ko na Slovenskem. Pozdravljeni! S Otti1 11 & * lj Društvo slovenskih profesorjev. Gospodje tovariši klasični filologi sc vabijo, da sc udeleže odsekove seje, ki se vrši 16. prosinca t. 1., ob pol 3. uri popoldne v posvetovalnici realne gimnazije v Ljubljani. lj Posebni vlak za izseljence nemške narodnosti vozi dne 18. prosinca 1919 iz Ljubljane glavni kolodvor ob 8, uri 47 minut zvečer proti severu. lj Streljan'e s topovi. Občinstvo -a opozarja, da se vrši v srede, t. j. 15. t, m., dopoldne od 9. uro dalje na orostoru starega vojaškega vežbališča — od kemične tovarno v smeri proti Devici Mariji v Polju — poskusno streljanje s topovi. Da se izogne vsakte-rim nezgodam, naj občinstvo v tem času ne vstopi v prostor: Južna železnica črta od D. M. v Polju do Gor. Zadcbrove črta od Gorenje Zadobrove do kemične tovarne. Omenjeni prostor bo ta dan tudi zastražen in občinstvo naj se brezpogojno ravna po navodilih in ukazih teh straž. lj Dobavu premoga. Mestna aproVizacija j nam jc za včerajšnjo številko prepozno po- I slala naznanilo za razdelitev premoga. Nazn;i- j nilo prinašamo danes. Naj sc dotični, ki bi ■ imeli nriti žo danes na vrsto, sklicujejo na lo, : da jc nilo prepozno ra ^Iašcno in naj naknad- ! no zahtevajo premog. Mestno aorovizagijo pa j prosimo, naj nam svoja naznanila pošilja pravočasno. lj Kolporlaža v Ljubljani. Kolportažnl od-\lelek »Slovenca" in -.Večernega lista- jc včeraj, duc 13. januarja, 1919 pričel v Liubljani Prosveta. Jevgenij Onjegin. Zadnjič smo ponovno prosili, naj se godbe, petja in igre ne moti s prepoznim prihajanjem. V soboto, ko smo napeto čakali druge novosti v letošnji sezoni, smo bili takoj uvodoma slabe volje. Najodločneje moramo zahtevati, da se vsa vrata, vsi dohodi zapro trenotek pred prvim udarcem kapelnikove taktike. Izjem ne sme bili pri nobeni predstavi za nikogar, tudi ne za »boljše oblečene* občinstvo, ker to prav tako moti kot priprostejši ljudje. Celi dve minuti po začetku opere so bila vrata šo odprla in pot prosta do prvih vrst. Tc se mora odstraniti. Gledališče bodi šola lepe_ umetnosti, zato je vsa resnost komaj dosti resna za prosvetni zavod. Tako umevamo tudi kratko sestavljena pojasnila o skladatelju, o Puškinu in o vsebini. A to bodi dobro in vestno sestavljeno, brez napake kot šolska knjiga. Zato naj spiše vsebino nekdo, ki zna slovenski V včerajšnji vsebini mrgoli napak. Poznam težkoče »Onjegina«. Zato je bilo precej tvegano, da jc zagrabil kapel-nik takoj v začetku to opero, ker so mu na razpolago le skromne moči. Zato ce^ nimo njegov trud in uspeli tem više, ker je izklesal posamezna mesta fino, plastično, kot jih more izklesati samo veščak prve vrste. Izvajanje orkestra v celoti je bilo prav izborno. Žal, da niao vsi člani orkestra enako zreli. To pa v današnjih razmerah ne more biti drugače. Godala imajo v Onjeginu važno vlogo, dovršila so jo prav lepo. Orkester, ki ga je že skladatelj potisnil v drugo vrsto, jc tudi Rukavina zelo rpretno vodil, da ni nikdar silil v ospredje. Le tako je mogoče, da je uspel Onjegin-Levar, Žal nam jc bilo ves ča? Levarjevega lepega, nežnega glasu in prav dobre igre. Zdi se mi, da je izgubil na glasu vso moč in zvočnost. Zato onih lepih visokih mest ni mogel povzdigniti nad sploš-nost. Igral je pa dobro, čeprav tupataro morda malo plašno. Stepniowski razpolaga z lepo, izšolanim glasom, ki kaže tudi veliko spretnost v moduliranju. Višino obvlada prav mirno, lahko, kot bi :>rožce sadil«. Ker je tudi v igri žc zrel, jc nadkrilil hočeš nočeš vse sosede in izklesal Lenskega za glavnega junaka. Slika pred dvobojem je bila pač dovršena i pevsko i dramatsko. Če poje v zboru ali dvospevu, ga nehote vedno spremljaš z očesom, čeprav ne sili nikdat v ospredje, Tatjana (Richterjeva) je bila izborna. Samo starala sc je premalo. V vsebini je oremaknjeno 3.dejanje za 26let. To je doba. V človeškem življenju tudi! Razmerje med njo (mlada, sveža, polnih črnih las) in Onje-ginom (nagubanega lica, posivelih las, umerjenega koraka) je bilo anakronistično. Sicer je pa clobro pela; morda je Tatjana boljša kot Marenka. Sestra Olga (Medvedova) je pač za silo. Glasu manjka dobre šole, pa bi pridobila tudi na lepoti, obsežnosti in spretnosti. Včasih bi bila rada prav živa, pa brž pozabi in se skoro dolgočasi v ozadiu. Izgleda tako kot pravimo, da se kdo zaletava. Šola jo bo usposobila tudi za samostojne vloge. Prav isto bi rekel o Vrhunčevi. Larina bi morala biti malo bolj — kako naj rečem — častitljiva. Prav dobro jc pela ulogo stare Filip-jevne Peršlova, v igri pa treba še malo doslednosti: včasih je gibčna mladenka svojih let, včasih pa kar pukljasta starka. Kovičev Sarecki je samo rezn?.tna ulogica, pa jc bila dobra; Gremin (Zahtey) je pel staremu knezu primerno. Zbor ic bil prav dober, čveterospev prvega dejanja je bil pa premalo jasen, milo šibek. Pri ponavllanju bo to sarnood-sebe boljše. Igra zbora jc bil?, prav živahna, poživil jo je pestri ples. Režija je bila nrav dobra, samo na njen račun smo zamudili pet četrt ure. Take pomole ni treba delati, če je vestna režija za kulisami vse prav pripravila. Če je na neizogibno, rla sc Igra zategne do tričetrt na dvanajst, naj sc t0 brez ovinkov tudi na programu tiska. Prišli bomo vseeno. Odmori pa so bili rer, predolgi, občinstvo Je bilo žc nestrpno in jc z opefovanim ploskem izzivalo. Slike, kulise, so bile izbrrne. Sicer pa 'e bilo razpoloženje ze'o živahno, »jurni nolavzi so glasno hvalili trud in dobro vclfo. ki jo moramo priznati v-"Wmu Posamezniku. M. B. pr Is gledalske pisarne. Danes zvečer ob pol 8. uri za aboneir.cnt A« poljska komedija »Lehkomiselna sestra«, — V sredo, dne 15. t. m. zvečer ob pol 8. uri, opora .levjjenij Onjejžin za »C« abor/ement. — V četrtek popoldne ob pol 3. uri dijaška predstava po znižanih cenah, komedija >Lehkomiselna sestra-; izven abonsmenta. — Zvečer ob pol 8, uri Jirasekova »Latcrna« izven abonementa. pr »Narodno pozorište« v Be'.£radu je otvorilo svojo redno sezono s komedijo Zla žena. pr »Svoboda« b;> ime novemu listu, k^ ga začne izdajati Fr. Albrecht za delavske družine, ki bo služil literarnim in umetniškim potrebam tistih slojev našega naroda, k; jih je slovensko slovstvo skoro dosledno janemar-jalo. pr Knjigi »Slovenske Matice« bosta v v kratkem dotiskani. Čas je še vedno, da so prijavijo novi člani. Lanski knjigi se dobite za 4 krone. Ag>rovlza£?fa.. a Prodajalci moke se vabijo, da sc 7-glase v sredo, dne 15. t. m. v mestni posvetovalnici radi nakazila moke. a Premog na vijo'ctne izkaznice za štedilnike za II., IV. in VIII, okrai se bode pro- dajal po sledečem redu: Na vsak drugi odre-zek vijolctne izkaznice se dobi po 50 kg premoga, ki stane 5 kron 50 vin, iu sicer: v II. okraju: pri Plcškotu, Hrenova ulica 13: r,:i štev. 1 cinc 14. januarja dopoldne, na štev, 2 dne 14. januarja popoldne: pri Komarju, Krakovska ulica 13: na štev. 3 dne 14. jan. dop., na štev. 4 dne 14, jan. popoldne; na štev. 5 dne 15. januarja dopoldne, na štev. 6 dne 15. januarja popoldne, na 5tev. 7 dne 16. januarja dopoldne, na štev. 3 dne 16. januarja popoldne, na štev. 9 dno 17. januarja dopoldne, na štev. 10 dne 17. januarja popoldne, na št. 15 dne 18, januarja dopoldne. — V IV. okraju: pri Ungerju, Kranjska stavbena družba: na štev. 1 dne 14. januarja dopoldne, na št. 2 dne 14. januarja popoldne, na štev. 3 dne 15. januarja dopoldne, ra štev. 4 due 15. januarja popoldne, na štev. 5 dne 16. januarja dopoldne, na štev. 8 dne 16. januarja popoldne, na štev. 9 dne 17. januarja dopoldne, na štev. 10 dne 17. januarja popoldne. — V VIII. okraju: pri Schifferju, Dovozna cesta št. 4: na štev. 1 dne 14. januarja dopoldne, na štev. 2 dne 14. januarja popoldne, ra štev. 3 dne 15. januarja dopoldne, na štev. 4 dne 15. januarja popoldne, na štev. 5 dne 16, januarja dopoldne, na štev. 6 dne 16. januarja popoldne, pri Hribarju, Bohoričeva ulica: na štev. 7 dne 14,_ januarja dopoldne, na štev. 8 dne 14, januarja popoldne, na štev, 9 dne 15. ja- nuarja dopoldne, na štev. 10 dne 15. januarja popoldne. i'o končani prodaji _ce mora takoj naznaniti ostanek premoga. (To naznanilo smo prejeli od mestne aprovizacije še-le včeraj ob 12. uri opoldne, ko je bil list že zaključen. Opomba uredništva.) a Mero mi rde5e izkaznico B bo delila mestna aproviz&cija v sredo, due 15. t. m., in v četrtek, dne 16. t. m., v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v sredo, dne 15. t. m., popoldne od 1 do pol 2 št, 1 do 200, od pol 2 do 2 š(. 201 do 400, od 2 do pol 3 št. 401 do 600, od pol 3 do 3 št 601 do 800, od 3 do pol 4 št. 801 do 1000, od pol 4 do 4 št. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 št. 1201 do 1400, cd pol 5 do 5 št. 1401 do 1600. V četrtek, dn6 16. t. m., dopoldne od pol 8 do 8 št. 1601 do 1800, od 8 do pol 9 št. 1801 do 2000, od pol 9 do 9 št. 2001 do 2200. od 9 do pol 10 št. 2201 do 2400, od pol 1Q do 10 št. 2401 do konca. a Čebula za m. okraj. Stranke III. okraja dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 15. t. m., pri Mtihleisnu po naslednjem redu: od 2 do 3 popoldne, št. 1 do 500, od 3 do 4 št. 501 do 1000, od 4 do 5 št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako esebo 2 kg Čebule, kilogram stane 1 krono. Meka gospodična jc v soboto zvečer od pol 9. ure naprej iz Eiizabetnc ceste hiša št. 8 zgubila temno modro švileno torbico za zapeti s prccejšnjo svoto denarja, kateri ni bil njena lastnina in jc vsfed tega v veliki zadregi. Oseba, ki je omenjeno našla, jc zaenkrat naprošena, da vrne vsaj denar na policijo, za kar sc jo 15odstot.no odškodujs, sicer pa ji pride gotovo druga rokfct na cled. Gruden, Spomini na Francoze. »Matica slovenska« je pred leti izdala poziv, naj se zbero in zabeležijo spomini na francoske čase. Evo, pošiljamo širši javnosti knjigo, ki bo vzbudila pozornost ljudstva. V Grudnovi zgodovinski knjigi imamo plastično sliko vsega tega, kar so Francozi za nas storili. Vzbudili so narod k zavesti. V isti knjigi je zbranih šc nekaj drugih kulturno - zgodovinskih spisov, ki bodo brezdvomno pritegnili zanimanje čitajo-čega bralca. V ga stane 3 K 30 vin. in se dobi v Jugosio.-nslci knjigarni v Ljubljani. Izšla je nova knjiga: La Fontaine, Basni, prevedel iz francoskega Ivan Hribar. Lepo opremljena knjiga stane 6 K 60 vin., vezana, in se dobi v Jugoslovanski knjigarni. Clannuamo zakonski par brez dluilUlUlijb otrok z eno sobo in kuhinjo za takoj ali kasneje. Najraje v bližini Belgijske vojašnice. — Ponudbe na: A. P. K. poštno ležečo Ljubljana. Trni)l/itn vPelian^> najraje meša-lltJUVilSu na ali špecerijske stroke, se želi prevzeti na prometnem kraju Ljubljane. Ponudbe s pogoji pod: Trgovec 203 — na upravo tega lista. flniio večjo množino proda tvrdka Uyijb A. KUŠLAN, Karlovska cesta 15, V Ljubljani, — Dalje se odda tudi večjo množino vermut-vina sladkega. Vay3 zrnata, se zamenja 1 kg za 3 kg nUlu sladkorja. Naslov pri upravi tega Jista pod št. 208. se proda štedilnik, o 2 m razžaganih drv, otroški voziček in nekaj živeža na Poljanski cesti 12, priti, desno (230). vino letnika 1918 odda Ivan Medik, Vodmat 115 pošta Moste pri Ljubljani. jedilno orodje naprodaj po zelo nizki ceni. Poizve se pri zlatarju g. Zupancu, V^olfova uL 6. Ljubljana. (222) RlCilF absolvent državne obrtne šole, OIjDI* (oddelek za rezbarstvo) sedaj v javni službi, išče delo kot postranski zaslužek, na primer povečanje rizb ali kaj sličnega. Pismene ponudbe na naslov 1.1. skoiljica pri Ljubljani, poste restante. Ooslisnu ali reslavracia ss,.1!?.;; na račun. Pismene ponudbe pod gostilna 234, na upravo „Slovcnca". MfjhjinUpr trgovčev sin, s prakso v mislil U V Ll, prodajalni in pisarni (Lu-zzatto-Trst, Schicht-Ustje, Maggi-Dunaj) organizator, slovonsko-nemški kores-pondent, razume dobro srbski, ruski, francoski in š?fin primernega stalnega italijanski !3u!j mesta. Ponudbe pod „Štaaj se prijavijo na naslov: Mate £chneUe;, posestnik, Dobva, pošta iirad Moravica, Hrvatsko. 31G !\l'!5 m'a<^a izobraZena gospu-iifju silliJj dičnaiz dobro nišo. Vešča le več jezikov, gospodinjstva in Šivanja. Dosedaj je bila v enaki službi z lepimi spričevali. Zidanich, Loja. in i kr, in i litro petroleja so za- 10| menja za pšenično moko. Naslov pod šifro „Kavn" na upravo „Slovencp." HlfPRPr želi 8t°Pui v P°uli v čevljar- Uuullbu sko ali jermeuarsko obrt. Star je 15 let. Naslov mojstra naj se sporoči materi Frančiški Dolfnr, Strohinj 16, p. Naklo pri Kranju. 6 vMik soiov. Zti Kebiu v Smartnem. 311 Stv. 1"8. s z* t. 2 mi wm Zomeojoni nova & shrambe, kleti in vrta, za večjo (2 do 3 stranke), oziroma jo kupim kje v bližini mesta, najraje pri dolenjskem kolodvoru ali ob Golovcu. Ponudbe na Sual, Novi Udmat na Klancu 188, p. Moste. (242) I j j rov, manjši £2 proda za 1500 lij» kron. Vpraša se pri Štefanu Lrman, Št. Vid nad Ljubljano. (282) Cnfnii z desetletno prakso išče službe, uulul Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 283. I uannn FJHD ie naprodaj v bližini Med-I lDyUU 1 Cjlu vod. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava .Slovenca* pod št. 283. Majhen lokal se Išče. Ponudbe se prosijo na upravo „slovenca" pod 231. RoklD za hiSaa dela, ki zna tudi ne-UblUb koliko kuhati, se sprejme proti dobri plači, hrani in oskrbi. Ponudbe le poslati na gospo VJekoslavo Frank, Zagreb, llica 10. 279 talna Boaiiia. S^a Kemije se želi poročiti s kakim rokodelcem z nekoliko premoženja. Vdovec ni Izključen. Ponudbe pod šifro: S. C. H. poštno lecieče Ponikva ob juž. želcznici. Brnita en* pNaov samovar na tri gori UUfl Ju < rilce in 3manomotri. Štirn, ključavničar Krnnj 288 Oskrunijo s ož&o čjem posestvu si išče vpokojoni orožnik. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 295. Besna zeniha pufina. SS"? starosti 29 let izobražena zmožna slovenskega in nemškega jezika, 8000 K premoženja, se želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim mladeničem, ki ima stalno službo-, tudi vdovec brez otrok ni izključen. Pisma so prosijo pod na 8lovam »Živela Jugoslavija« 285. 7nnitnv Mladenič, star 27 let, neoma-AbUlISl. deževane preteklosti z 2000 K gotovine čevljar, vajen vsega gospodarstva, želi v svrho ženitve znanja gospodično ali vdovo brez otrok, ki bi imela čevljarnico ali trgovino s posestvom. Naslov povo uprava lista, ako znamka za odgovor, pod šifro „Mlauenič 325". - Tajnost zajamčena | Veliko registrirno blagajno, • železno blagajno štev. 3, ba-lančno in decimalno tehtnico, pisalni stroj, nove pisalne mize in reglstraturo proda Sever & komp. Ljubljana. 310 Koroški Slovenec, sr o? nZ: cev, želi v svrho jezikovne in strokovne izpopolnitve vstopiti v ljubljansko veletrgovino. Odgovora so prosi pod „Korotan 191S/313" na upravo lista. MM POOUlilE /Aladenič, po poklicu čevljar, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti 20 do 35 let. Le resna pisma naj se pošiljajo na upravo »Slovenca« pod šifro: »Sračna bodočnost, 320<. Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri oče oziroma soprog, brat, svak, strie gospod posestnik in usnjar v Radečah v soboto, dne 11. t. m. ob 4. uri pop, po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi mirno preminul. Truplo rajnkega so pripelje iz Leonižča v Radeče, ter se ga položi v rodbinsko grobnico. Pogreb se vrši v torek 14. t m. Zadušnice se bodo brale v domači farni carkvi. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Radeče pri Zid. mostu, 12. januarja 1919. 302 Žalujoče rodbine: Znpančlč, Trali^k, Podlcsn!k. Dno 20. t. m. in naslednje dn&vo se bode v skladišča niavnena carin-sitega urada na južnem kolodvoru v Ljribl.anl začenši ob 9 do 12. ure pred-poldne prodajulo na javni dražbi raznovrstno blago zaseženo po Narodni vladi v Ljubljani, kakor: 120 komadov lepih železnih josteli, pločevinasti ovali (tasoi, železna orala, leseni j&rmi, mole in velike ključavnice, šarniri, zaponke, vijaki, obeski, žlice, vilice, nož1, kouopne in žično vrvi, ter razne druge kuhinjsko in domačo kovinaste in železne naprave, dalje angležke knjige itd. Izklicna cona posameznim predmetom je po izvedencih označena sedanja cenilna vrednost. Pod to ceno se blago ne prodaja. Ogled predmetov ie kupcem prost v dnevih dražbe. Prodaja se vrši posamezno aH v pripravljenih skupinah (lo ih) najvišjemu ponudniku proti gotovini. Izilraženi predmeti so morajo takoj odpraviti iz skladišča V Ljubljani, 9. januarja 1919. Glavni carinsfei nradv Ljubljani. Predstojnik: Piščanec, 1. r. po novih cenah v vseh oblikah in veli-Icostih zopet razpošilja »CevPjarska zadruga" Miren, začasno Vrb ovac, p. Mozirja, Zahtevajte cenike I igfMriSiH se priporoča za obrezovanje cipres, ;>er je sedaj ugoden čas za to in ker pozneje radi drugega dela ne bo mogoče tako točno peštreči Kdor želi imeti ciprese obrezane, naj sporoči to takoj, lahko tudi pismeno z naslovom cenj. naročnika. Vrtnarija je zraven kamnoseka Kunovarja. Pavel Šimenc, vrtnar, pokopališče pri iiv. Križa pri Ljubljani, p. Moste. marce! ln njivami na deželi vzamem v najem zu dobo 5—10 let. Naslov poveuprif/a »Slovenca* pod št. 29«. HiSo z vi tem Hcelileoski aparai ^hveegcaiakomnSš mesa se proda; kupi se akumulator o . 100 do 120 voltov. IVAN MflRINSFK, Clince 28. 292 ulica 21. PiSOrniSK9 moč. fp^ičtTa,1zmožni Slovenščine in nemščine v oskrbniško pisarno. Stanovanje in hrana v hiši. Oskrb-ništvo hiralnice v Vojnikn pri Celja. (323.) iSnJni!/ vojni invalid, 33 letni, i C!! JH!lLiSR, ki bi ga najbolj zanimalo gospodarstvo itd., se želi v svrho poročitve seznaniti s premožnejšo gospo, dično ali mlajšo vdovo. Resne, neanonimne ponudbe, v katerih naj se opišejo vse rodbinske in premoženjske razmere, naj se pošljejo m poš.ni predal štev. 59, Zagreb, glavna pošta. (324) 7pnanjji za navadno žago, ki jc vajon uOiJDl JU samostojno tudi žage brusiti in ustavljati, najraje samca, četudi starejšega m|is