POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVfKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica r-t Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju, vsaka beseda Din 1.—, maU oglasi. U služijo v. sociala* nament delavstvu In n um sJtč e n c em. vsnbg ht>nt>d^ nin n m Štev. 49 o Maribor, četrtek, dne 27. aprila 1939 • Leto XIV © Zdaj bo delo lažje! »Slovenec« z dne 18. aprila Je podelil blagoslov »Zvezi združenih delavcev«, ki je pod vodstvom g. župnika Križmana. S tem je krog Kopitarjeve ulice tudi oficijelno zavrgel staro krščansko strokovno organizacijo — Jugoslovansko Zvezo (JSZ), ki jo je ustanovil J. Ev. Krek, in se izrekel za Jugo-ras. To pomeni »novo dobo« za slovenskega delavca, kakor pravi »Slovenec«. S tern, da je »Slovenec« blagoslovil Jugoras in njegovo nedavno delo, je olajšal opredelitev ne samo slovenskemu delavcu, temveč vsem svobodoljubnim ljudem. S tem je »Slovenec« sam dal spoznanje vsakemu, ki je^še upal in se tolažil, da je na »Slovenčarjih« kljub vsemu vendar-le še nekaj ostalo od duha ali vsaj taktike nekdanje Slovenske ljudske stranke, ki je na ves glas poudar jala avtonomijo in demokracijo. Zdaj vidi vsakdo, da je Kopitarjeva ulica ne samo formalno zatajila svojo nekdanjo politično organizacijo, temveč da je zavrgla tudi ves demokratični duh, kolikor ga je bilo v njej; vsa ljudkost je pokopana, vzor jim je Dollfuss, > in Hlinka. Po tem je dana jasna opredelitev vsem ljudem, ki so za svobodo, za samoupravo, za napredek in demokracijo. 7daj morajo vedeti, kdo je sovražnik št. 1. »Slovenčarji« so sami brutalno pokazali pot, po kateri morajo v bodoče hoditi vsi, ki hočejo veljati za politično zrele ljudi. Socialistično delavstvo se mora trdneje okleniti svojih organizacij, delo v teh organizacijah mora postati bolj smotrne, enotno, vsi, vsak na svojem področju morajo delati za skupen cilj — socializem. Tako, notranje močno, duhovno raz-j borito gibanje bo lahko našlo pravi na- j čin sodelovanja z naprednimi politič- j nimi skupinami. xMed najmočnejšo napredno skupino pa se mora uveljaviti ppoznarfje večine njenih pristašev, da ie treba radi olajšanja tega sodelovanja postaviti ob stran tiste kapitalistične elemente, ki jim je vsa politika kupčija In ki Se usmerjajo v vsej politični delavnosti samo po kupčijskih ozirih. Ti ele- j nien.ti So ^anes poleg nekaterih pis- j mariev, ]*; SQ brez vsakega političnega j daru, edina ovira neizogibno potreb-n e mu ^delovanju vseh naprednih skupin, pa je šele po dveh Zagrebu poslujeta posebno v rentnih zadevah j mesecih sedaj sprejel sklep, da se SUZORju z.elo počasi. Saj so se dogodili že celo prhne- i določi rok za izstavitev odloka in sicer do 30. ri> da so morali zavarovanci na odmero rente junija 1939. Na odlok bo tako moral zavaro- čakati po več let. Enoletno čakanje pa izgle <|a’ da je postalo že kar običajno. V primeru, vanec čakati skoraj šest mesecev od dne, odkar se je obrnil na sodišče, ki je rabilo za iz- OU2D odnosno SUZOR zavlačujeta izdajo j dajo sklepa z gornjo določitvijo termina več odločbe, daje sicer zakon o zavarovanju de- j kot dva meseca in je SUZORju določilo več lavcev zavarovancu pravico, da se obrne na- j kot trimesečni rok. Zavarovanci upravičeno javnost na sodišče delavskega zavarovanja, ki j pričakujejo, da bi postopal SUZOR v njihovih določi potem SUZOR-ju rok, v katerem mora j zadevah z malo večjo naglico, kar tudi ni ne-izdati odločbo o renti. Pričakovati bi bilo, da j mogoče spričo aparata, ki opravlja to delo. vsaj sodišče delavskega zavarovanja pošto- j Saj vendar za izdajo odloka o renti ni treba Dalo kolikor mogoče naglo in dalo SUZORju več kot da se poškodovanca da pregledati po čim najkrajše roke. Po raznih primerih ,-odeč|enem ali dveh zdravnikih in da se nato'z ozi-Pa tudi temu ni tako. Tako se je pri nas zgla- ’ rom na zdravniško mnenje izda odlok, za kar sil nek zavarovanec, ki je čakal že skoro leto j gotovo ni potrebno poldrugo leto, ampak bi dni na določitev rente pri SUZORju. Ker se j zadoščal že en sam mesec, mu je zdela stvar že predolgotrajna se je obr-1 Samo tri dni v tednu bo od ipondeljka dalje obratovala tvrdka Zelenka & Co. v nekaterih oddelkih, če ne pride pravočasno bombaž. Naloga i , v . -. - «* c, " ■ u bi bila, da bi takoj po- skrbeli za odpravo teh nedostatkov v tekstilni industriji, radi katerih trpi predvsem ubogi delavec, ki pri polni zaposlitvi ne^ zasluži do-|volj za preživljanje sebe in svoje "družine, kaj šele, ce je zaposlen samo tri dni v tednu. Razumljivo je, da odpusti- in omejevanje obratovanja ,v tekstilni industriji vzbuja silno nevo-Uo med delavstvom. Dobrodošlo ,pa je to sta-nje tuji podtalni propagandi, ki skuša kovati iz teh vprašanj svoj politični kapital. Škoda, ki lahko iz tega nastane, se bo dala le težko Popraviti, ako ne bodo merodajni pravočasno Poskrbeli, da se odpravijo ti škodljivi pojavi v obmejnih krajih. Ali je g. Žebot še poslanec ali ni več? Zadnjič smo ugotovili na podlagi pisanja »Sloven-ca«, Ja g. Žebot ne more biti več poslanec, ker ga je prej imenovani list v nekem poročilu označil kot bivšega poslanca. Na našo ugotovitev pa »Slovenec« ni nič odgovori! in tudi objavil, da bi bil g. Wurzinger že poklican P® mesto odstopivšega poslanca g. Žebota. — &ša nofica je povzročila, da so ljudje pričeli ■ "^Urzingerja naravnost oblegati s prošnjami m rotiti, da naj se kot poslanec zavzame 2ar>ie. G. Wurzingerju gotovo ni prijetno, da se mOfa otepati prosilcev, nam pa tudi ne, da srJ:Q mu jih nakopali na vrat z našo ugotovit-j^10' toda kriv je »Slovenec«, ki sedaj naen-Krat noče z barvo na dan. l biUrl*iv dogodek pred zaprto cesto. Pre-x imn e*>ra hriba vodi široka kolovozna ce-hnrc h vin°gradi, ki so večinoma last mari-, ■ 'J^ščanov. Zelo često korakajo in ja- - • u: : . cesti tudi vojaki iz meljskih voja-nHspkii ce^t1« ?? bližnjih hribih svoje vaje. Ob ■ Mpija . se stika z občinskima cesta-. u -hnrski'n Košakov, ima svoje vinograde • na enem kraju Sch- ki * sed« t0 cest0 i« t i i n Irl z železnim drogom, kateri n ruin s zaPira cesto celo pešcem, da morajo s;. cesti«* v obcestni jarek, kar je . 'r2 ,' , n’rH **a*iar rtežuje. Te dni se je S rffie ce l tia gor vojaki’ ki niso - lutih, da j . zaprta in ker zavije občinska cesta na vrhu v ostren, kotu ua levo, so se konji ustrašili zapore, se splašili in zdirjali Po cesti naprej v nasprotnem praven kier bi skoro pomandrah tam zaposlene viničarje Veleposestnik Sch. ima tam Postavljene tudi napisne deske, da je prepovedano voziti živino Koniti in jahati. Napis je v slovenščini'toda v 'atiniči in cirilici (kar je najbrž opozorilo, za v°iake). Uporaba te ceste ne more posestniku Prav nič škodovati, ker je izvožena, blatna m tani nikdar še ni rasla trava in ne bo. Obenem nu-ta tudi veže občinske ceste na obe strani, 'bčinstvo se torej vprašuje, kako je mogoče akšn0 cesto zapirati? Bilo bi priporočljivo, če 1 se občin n in srpskn načelstvo skupno s . občina in sresko načelstvo skupno s ko-'aiitio mesta bližje zanimala za to zapiranje teste. Tv . SnU v i L>i«|-i N Regulirajte vogal Cvetlične in Prečne ulice. ,’a tem vogalu se skoro dnevno dogajajo več-srJ ,naiuša trčenja, zlasti kolesarjev in je le iccnemu naključju pripisati, da ne pride do ^ -Pn nezgod. Nujno potrebno bi bilo, da se ker ut11 kralu izvrši regulacija činupreje, zlasti, Hi), bil° treba odkupiti samo par kvadratno rimeutrov zeir,ljišča in odstraniti vrtno ogra-kur a vozniki videli par metrov pred seboj, Plot,, seclai radi ostrega zasuuka ceste ob tildi lleino.s°če. Cesta pa bi se lahko razširila cije .|)0ZI)eje, ako ni mogoče potrebne regula-,Zvesti takoj v celoti. Občni zbor zadruge »Delavski dom«. Minuli pondeljek se je vršil občni zbor zadruge »Delavski dom«. Kakor je bilo razvidno iz poročil zadružnih funkcionarjev, zadružna misel sicer polagoma pa vendar le napreduje. Občni zbor je sprejel nova pravila, ki so prilagode-tia novemu zadružnemu zakonu, prav tako je bil soglasno odobren tudi letni zaključek ter vsi predlogi, ki se nanašajo na zadružno poslovanje. V upravni in nadzorni odbor so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji člani načelstva in nadzorstva. Zadruga ima svojo zadružno špecerijsko trgovino, ki se nahaja v zadružni hiši. Frankopanova cesta 1. Priporočamo vsem delavcem, zlasti pa zaupnikom, da si nabavljajo svoje potrebščine v tej zadružni trgovin in pristopijo kot člani k zadrugi »Delavski dom« v Mariboru. Slabe ceste. »Slovenec« piše, da se nemški turisti pritožujejo radi slabih cest. Pred par leti je napisal »Slovenec«, da se bo z asfaltiranjem ceste Maribor—Slovenska Bistrica takoj pričelo. Žalostna slika s podeželja. Posestnik Janez Letonja z Janževega vrha je bil obtožen, da je ubil prevžitkarico Nežo Lubejevo. Odločno je zanikal vsako krivdo in mirno čakal na razpravo. Glavna razbremenilna priča pa je bil njegov hlapec Janez Narat. Pred razpravo je dobilo državno tožilstvo nepodpisano pismo, v katerem je sporočil neznanec, da je Nežo Lubejevo ubil Janez Narat. Ko so ga prijeli, je priznal zločin, vendar pa je izpovedal, da ga je izvršil na prigovarjanje gospodarja, ki mu je obljubil 1000 din, novo obleko in preskrbo do smrti. Sreda: Zaprto. Četrtek ob 20. uri: »Upniki — na plan«. Red A. RADVANJE Sporočam vsem onim, ki so mi s svojim ovaduštvom povzročili precej nepotrebnih potov, da sem svoj hlev vkljub vsemu spravil srečno pod novo streho. Škodoželjnost ni baš najlepša lastnost, tega bi' se morali zavedati tudi moji neprijatelji, ki pa vkljub intrigiranju niso prišli na »voj račun. Peter Ferfila, kmet. KOČEVJE Delavski shod. V nedeljo ob 9. uri se je vršil pri Beljanu delavski shod, na katerem je poročal s. Tratar i/, Ljubljane. Govornik .le povdarjal, kako lepe določbe naše socialne zakonodaje Izgubljajo vso vrednost, ker jih podjetniki ne izvajajo. Najbolj je pa navzoče delavstvo zanimajo poročilo o imenovanju. Delavci so soglasno protestirali proti takemu postopanju in ob koncu shoda enodušno sprejeli protestno resolucijo. Pred glasovanjem so jo odkurili iz dvorane reci in beri trije pristaši ZZD, da ne bi prišli v zadrego. Povdariti moramo, da so se shoda skupno udeležili pristaši razrednih organizacij in krščanski socialisti. Tako je prav! Delavci vseh struj moramo danes delovati skupaj, da si vsaj ono obdržimo, kar smo si v težkih bojih priborili. Krščanskim socialistom svetujemo, da vztrajajo na tej poti in da se zavedajo, da so jim njihovi sotrpini iz ZRJ bližji ki Podpira Križmanovo gardo ali generale brez vojske. Vse občinsko premoženje je prišlo na dražbo in ga je izdražbala Mestna hranilnica ljubljan-ka za 3,285.600 dinarjev. Mestni občini je ostal samo vodovod in elektrarna ter občinsko poslopje. Mestna občina je namreč jamčila z vsem svojim premoženjem za mestno hranilnico v Kočevju, ki je prišla v lconkurz. Ker ni bilo drugega kritja, je morala vse skupaj kriti mestna občina. ' PTUJ Čemu selitev naše bore malo industrije, se vprašujemo? Mehanična tkalnica A. Žigon, ki .obratuje v Dominikanski vojašnici, je nameravala zgraditi ob Rogozniški cesti novo tovarno, kjer bi zaposlila okrog 150 delavcev. —- Ker pa se ji baje ne napravi kanalizacije, namerava sploh vstran iz Ptuja, tako da bo še teh par delavcev in delavk ob kruh. Merodajni bi vendar lahko -zadevo rešili, saj bi to bilo v splošno korist in pri gradnji kanalizacije bi dobilo zaposlitev precej brezposelnih. SV. LOVRENC NA POHORJU Kaj bi radi? Dovoli urednik, da te vprašamo, kako da »Delavska Politika« še vedno izhaja, ko pa .gotovi gospodje, mi jim pravimo zelenci, že nekaj časa govore, da »Delavske Politike« več lie bo. Zato nas tembolj veseli vsaka nova {številka »Delavske Politike«, ko se znova prepričamo, da še izhaja. Vsi bralci »Delavske Politike« . v našem Sv. Lovrencu ji želimo še dolgo življenje, ki ga zeleno glasilo gotovo ne bo dpseglo, pa magari, če bi se še .kdaj prekrstilo v tetko »Fronto«. Gospodje zelenci, kar potolažite se z mislijo, da nas bo »Delavska Politika* še nadalje obiskovala! Delavec. GUŠTANJ Iz današnjih dni. (Noč £a je vzela.) Nek uradnik tovarne, ki so ga orožniki zaslišali radi osebnih dokumentov, je izginil preko meje, ne da bi ljudje vedeli, zakaj ga je pravzaprav vzela noč. Ubežnik sam bo pa menda že vedel, zakaj so mu postala tla prevroča. — Gostilničarji tarnajo nad novo policijsko uro, ki jim je bila pomaknjena prejšnji teden nazaj na 8. uro. Zadnji vlak prihaja v Guštanj šele ob 9. uri in bi se na ta način potniki izogibali Guštanja, ako bi pasli prenočišča ob tej uri že zaprta. Upati je, da je to za Guštanj, ki je sicer povsem miren, le kratka prehodna potreba. — Gradnja ceste. Prihodnje dni ibodo začeli z gradnjo nove ceste, ki bo preložena, da ne bo več vodila skozi trg, ampak bo speljana ob železniški progi. Naši zastopniki v narodnem odboru so zahtevali, da se oblast opozori na važnost primernih mezd pri teh delih, ki bi naj znašale najmanje din 3.50 na uro. Baje bo zaposlenih več sto ljudi in bodo dobili delo tudi brezposelni rudarji z Leš. S tem bi vsi brezposelni v teh krajih dobili'zaslužek. — Ustanovitev narodnega odbora je pokazala takoj ugodne posledice: tuje propagande skoro ni več čutiti. Poklicanim naj bi bil to dober nauk: le tam je delo za narod in državo uspešno, kjer se nikogar ne odriva! HRASTNIK Delavstvo bo proslavljalo svoj praznik 1. maj z izleti v prosto naravo, na Mrzlico itd. Vse delo bo počivalo tako pri rudniku, kakor tudi v ostali industriji. Velikansko zanimanje je vladalo za shod, ki bi se imel vršiti prošk) nedeljo 23. t. m. v dvorani Konzumnega društva. Shod je sklicala podr. Zveze rudarjev Jugoslavije v Hrastniku v sporazumu z NSZ in JSZ, na katerem naj bi referenti poročali o socialnem položaju delavcev, o delavskih samoupravnih ustanovah itd. Shod je bil oblastveno prepovedan. Delavstvo »-1 • - • • -v -■.'--v strumno naprej v svoje svobodne strokovne organizacije, kjer bomo ob podpori delavskega tiska zahtevali, da se da tudi delavcem kar je delavskega. — Rudarji. ŠT. VID NAD LJUBLJANO »Zadrega nad zadrego«. V nedeljo, dne 30. aprila priredi tukajšnja »Vzajemnost« ob 20. uri v dvorani gostilne Kratk.v veseloigro v 3. dejanjih -Zadrega nad zadrego«. Pridite vsi! Zabave in smeha bo v izobilju. LAŠKO Novi park. Pred »Sokolskim domom« imamo nov park, ki ga krase pušpanovi grmiči in eksotično cvetje, za kar je Olepševalno društvo izdalo okrog din 10.000. Park vsekakor zelo olepša okolico, toda oib tej priliki moramo zopet opozoriti činitelje na izvedbo regulacije Savinje, sicer nam bo nekega dne narasla voda odnesla ves park s seboj. Na obrežju so docela iztrebili vrbovje, da bo radi tega voda še bolj trgala zemljo. —•. Marsikako delo v Laškem ogroža baš neregulirana Savinja. Odlaganje smeti ob loncu Trubarjeve ulice. Nasproti Majcenove gi stilne stoji skupina kostanjev ob strugi Savinje. Na ta prostor vozijo neki Laščani cele vozove pepela, smeti, stare opeke, zidnega ometa in slične navlake. Isto stanje je onkraj železniškega mostu, nasproti nove pivovarne, skoro na dolžini 25 m, kjer je 1/3 cestišča zametana s kupi navlake. Taki kupi leže tudi v bližini Anine kapele. Ob viharnih dnevih se dvigajo iz teh kupov neznosni oblaki prahu, ob vročini pa se širi iz navlake smrad, da se zgražajo letoviščarji iz Radioterme. Že pogled na to sramoto laškega mesta nudi žalostno sliko. Kje je Olepševalno društvo, ki tako skrbi za tujski promet? Dobro bi bilo, če ibi si stvar ogledal sreski zdravstveni referent dr. D., pa tudi obč. uprava, i da se to navlako čim prej odstrani iz higijen-skih in tujsko-prometnih ozirov. LITIJA Ustavitev obrata pri tvrdki Kunsller Litijsko lesno delavstvo je zadel hud udarec. Znano lesno podjetje Kunstler je dobilo sodnijsko odpoved od strani trškega odbora za zemljišče, ki ga ima v najemu in ki služi omenjeni tvrdki za skladišče. Izpraznitev prostora mora biti izvršena do 15. maja t. 1. ter je podjetje, ki je prisiljeno ustaviti obrat, odpovedalo službo preko 30 delavcem. Ce povemo, da je med njimi dobra .polovica družinskih očetov, bomo šele uvideli resen položaj prizadetih. Vzroki odpovedi niso podrobno znani, vendar se zdi, da je na površju zopet staro vprašanje postavitve gasilskega doma. Ce trški odbor ne vztraja na tem, da se gasilski dom postavi na omenjenem zemljišču, bi mu svetovali lahko mnogo primernejših in lepših prostorov. i- »► « > . * '. . *. f i * i» i- ■•••■ •< «. » »• * •• e: .v ■ • Sumi- mo pa, da ni postavitev gasilskega doma edini razlog za odpoved, vzrok bo verjetno še drug. Deputacija prizadetih delavcev se je že mudila na srezu in mi apeliramo na merodajne činitelje, da stvar rešijo v prid tvrdki in delavcem ter da z nerazumevanjem in zavlačevanjem ne povečajo bede delavskih družin. O razvoju bomo še poročali. DRAVOGRAD Obisk g. Gajšeka. V nedeljo je priredil gosp. poslanec Gajšek iz Marenberga shod, na katerega so prišli tudi delavci, ki so g- Gajšeku z ozirom na nove poslabšane delavske zakone v finančnem zakonu za leto 1939-40 odločno povedali svoje mnenje. Upamo, da bo obiskal g. Gajšek še tudi druge kraje svojega okoliša in položil tam račune o svojem '• ! ‘de- lovanju v korist delavstva. Naši ljudje že težko pričakujejo tega obiska. Javna prošnja. Vojni invalid se radi pomanjkanja znarastva obrača na vse one, ki imajo denar in ga trenutno sami ne potrebujejo, s prošnjo, da bi mu kateri posodil din 30.000, ki jih nujno rabi kot obratni kapital za nabavo monopolskih in taksnih predmetov v dobroidoči trafiki. Posojilo bi vračal letno po din 9000 in sicer v rednih mesečnih obrokih iz dohodkov priznane državne mesečne pokojnine, — Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod »Vedno hvaležen«. MARIBOR LJUBLJANA Delavci v Mostah za ustanovitev delavske kulturne organizacije »Vzajemnost«. Dne 20. aprila so se zbrali na skupno- posvetovanje delavci iz vseh tovarn in ostalih obratov, da skupno proučijo sedanji položaj delavstva ter so na koncu sklenili, da se v Mostah ustanovi Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost:. V Mostah stanuje skoraj 4000 delavcev in delavskih otrok, ki nimajo nikake priložnosti za kulturno udejstvovanje. Mladi fantje in dekleta se potikajo po raznih društvih, ki nimajo v Piograinu nič delavskega. Vzgajajo jih samo v neomejeni pokorščini do onih, ki jih izkoriščajo, Delavci si v meščanskih društvih ne morejo najti one potrebne izobrazbe, ki bi jiin prišla prav na' njihovi življenjski poti. Zato fantje in dekleta delavskih starišev, sedaj boste imeli priliko, da se strnete v.delavski kul-turni organizaciji. Le tu boste našli in črpali Pravo kulturno vzgojo, ki bo služila v vašo korist v borbi za življenje. Mi starejši hočemo vam pomagati pri vašem delu toliko časa, da se osposobite voditi delavsko kulturno organizacijo sami. Vabimo tudi delavske žene, da pridete k nam, da boste slišale, kako težak in grenak je kruh, ki ga morajo služiti vaši možje, sinovi ali hčere po tovarnah, kako se priganja in šikanira. Za vsako je na vidiku odpust in kazen. Pridimo skupaj, da bomo vsi kot ena velika delavska družina postavili osnovo za delavsko kulturo in iz nje črpali ono izobrazbo, s katero bomo postavili naše življenjske pogoje in sicer take, da hočemo biti enakopravni v človeški družbi ■ kot ljudje in ne kot vprežna živina. Videlo se je, da na-in nekaj manjka. Delavske strokovne organizacije niso mogle pri nas tako uspevati, kakor bi bilo to potrebno in to vsled tega, ker je manjkalo med nami delavske izobrazbe. Res da je dosti zamujenega, ali še je čas; bodimo pa sedaj neutrudljivi pri našem započetem delu, da ! bodo naši sklepi postali dejanja. J. F. Danska dobi novo ustavo Na predlog socialne demokracije. Danski parlament (folkething) in senat (landthing) sta na predlog ministrskega predsednika sodruga Stauninga in socialno demokratične stranke sklenila dati državi novo ustavo. S tem je zaključen dolgoletni boj z landsthin-gom (senat), ki je bil v preteklosti prava coklja vsemu napredku. Landsthing bo odpravljen in s tem uvedena splošna in enaka volilna pravica. Landsthing so namreč volili tako, da so nad 35 let stari državljani izvolili najprej volilne može, volilni možje pa so izbrali senatorje za dobo osmih let; vsaka štiri leta je polovico senatorjev odstopilo in je bilo na njih mesto treba voliti nove. Drugo zbornico, folkething, so pa že vedno volili vsi 25 let stari državljani na podlagi splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Po novi ustavi bodo volili vsi 23 let stari državljani, moški in ženske tako-zvani državni zbor, ki bo štel 175 poslancev. Volitev teh poslancev se bo vršila po okrožjih in mandati bodo dodeljeni posameznim listam v razmerju za te liste oddanih glasov. Ta državni zbor bo pa sestavljen iz dveh teles. In sicer bo 175 poslancev izvolilo iz svoje srede drugo parlamentarno telo, v katerem, bo 35 poslancev ter en poslanec s Farorerjevih otokov, poleg 34 poslancev, ki bodo izvoljeni pri volitvah v parlament na posebnih državnih listah v volilnem boju udeleženih strank. Tako bo torej v prvi zbornici 140 poslancev, v drugi pa 70. Cba thinga skupaj bosta predstavljala državni zbor. Obe ustanovi bosta delovali samostojno kot doslej parlament in senat. Vendar se bodo važni zakoni in tudi proračun obravnavali le na sejah združenega državnega zbora. Na skupnih sejah bodo obravnavali tudi vse take zakone, o katerih bi se thinga ne mogla drugače sporazumeti Do tega pa menda nikdar ne bo prišlo. Praktično pomeni ta ustavna reforma uvedbo enodomnega sistema, četudi je stvar nekoliko komplicirana vsled obstoja dveh thingov. Nova, ustava, ki odpravlja dosedanjo oviro v parlamentarnem življenju, katere se je posluževala opozicija v svrho sabctaže, je plod kompromisa. Po dolgih pogajanjih sta se glede te reforme sporazumele obe vladini stranki, socialisti in radikali skupno z večino kon-zervativcev, kateri sta pri končnem glasovanju pritrdila tudi oba komunistična poslanca in štirje poslanci des- nice. Med konzervativci je radi te ustavne reforme nastal spor, ki je imel za posledico, da je en del konzervativcev potegnil z vlado, manjšina pa je glasovala proti. Zlasti so bili protivni konzervativni senatorji. Liberalna stranka se je izjavila proti novi ustavi. Pokazalo se je, da so konzervativci na Danskem naprednejši od liberalcev. Vladine stranke so bile prisiljene na kompromis s konzervativci, ker je za sprejetje nove ustave potrebno, da glasuje za njo 45 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Predno pa se bo vršilo glasovanje o novi ustavi, je treba izvoliti po stari ustavi nov folkething in landsthing, ki sta bila oba razpuščena dne 11. marca in nove volitve razpisane za 3. april. Ako bo novi državni zbor, to sta obe zbornici, še enkrat pritrdil novemu osnutku ustave, se bo vršilo ljudsko glasovanje. Nato bosta dne 3. aprila izvoljeni folkething in landsthing zopet razpuščenna in razpisane volitve po novi ustavi. Sprememba ustave na Danskem je torej zelo zamotana zadeva. Treba je izvesti tri volitve in eno ljudsko glasovanje Volilnega boja so se udeležile ne samo vse štiri velike stranke in štiri male, ampak tudi osem strančic, ki so se teple med seboj za par mandatov. Socialna demokracija slavi letos desetletnico svojega vladanja na Danskem. Volitve so pokazale, da ji ljudstvo zaupa, da bo krmarila državo tudi še v bodoče ter izvedla za nemoten napredek države potrebno ustavno reformo. JESENICE Redukcije pri KID V preteklem tednu so bile izvršene pri Kranjski industrijski družbi velike redukcije, ki so prizadele tukajšnje delavstvo prav zelo hudo. Prizadetih je bilo 152 delavcev in sicer: 93 z neposredno redukcijo, 43 jih je odšlo k vojakom, 16 delavcev pa je bilo upokojenih. Tovarna utemeljuje te redukcije z zmanjšanjem naročil ' • • ; : - ■ ‘ ; - ■ -l-J-i v To bi bila stvar merodajnih činiteljev v Sloveniji, da ukrenejo vse potrebno v tem oziru. Na drugi strani je pa verjetno, da marsikdo, ki je imel običajno razno blago na zalogi, tega zdaj nima toliko radi mednarodne napetosti. Zato je tudi manj naročil. Vendar bi bilo treba vpoštevati razne momente. Predvsem, ali je odpuščanje delavstva ob meji na mestu? Ali se ne zavedajo vsi činitelii, ki bi industriji lahko priskrbeli zaposlitev, kaj značijo odpusti na tej strani Karavank, ko na drugi strani Karavank delavcev primanjkuje, «.t„ ' *l . Dalje ni prav, da se odpušča delavce, ki imajo 13, 19 in več let službe ali ki imajo 3, 4 ali še več otrok ali pa so brez sredstev in nimajo ne matere, ne očeta, dočim na -drugi strani ostajajo na delu oni, ki imajo doma posestva, da morajo celo posle najemati, da posestvo ne propade ali pa ostajajo na delu sinovi premožnih kmetov in gruntarjev, ki bi jih nujno potrebovali doma, ozir. vsaj lahko prehranili. Kdo pa naj preživi družinske očete z več otroci, ki nimajo nič? Morda on, ' ki ptice pod nebom redi? Rešitev -bi bila tudi v skrajšanem delavniku, če že drugače ni mogoče. Vse to naj podjetje vpošteva, ko bo razpravljalo z zastopniki svobodnih strokovnih organizacij o pregledu odpuščenih delavcev. Pri vsem tem pa bode v oči dejstvo, da so bili štiri dni po gornjih odpustih sprejeti v tovarno novi delavci in sicer 29 po številiK od tega 1 star specijalist, 1 je zamenjal svojega očeta, 16, ki so se vrnili od vojakov in 11, ki so bili v novembru odpuščeni in to sami zeleni, med njimi tudi taki, ki so ali sami premožni ali pa sinovi premožnih staršev. Kakor se sliši, so tu odločilni razni zunanji vplivi in pritiski, ki vidijo samo barvo, na družinske in socialne razmere se pa ne ozirajo. — Mi apeliramo na merodajne činitclje in na podjetje: delavstvu, ki je najboljši varuh meje, ki je lojalen in zvest varuh svobodne domovine, priskrbite zaslužek ... , .it. I. ' Podjetje pa naj, če je res prisiljeno odpuščati delavstvo, gleda, da bo tak udarec čim manj bolel, kajti tudi podjetje mora skrbeti za to, da ljudstva po nepotrebnem ne vznemirja. Razdelitev podpor kulturnim, dobrodelnim in strokovnim društvom V občinskem proračunu za 1. 1938/39 je bilo okoli 6000 din predvidenih za podpore dobrodelnim društvom, din 20.000 pa kulturnim in strokovnim društvom. Te podpore je razdelila občinska -uprava sama ter je že po izvršenih izplačilih dala te podpore potrdili od občinskega odbora na seji od dne 31. marca t. 1. Kako so bile te podpore razdelejcne, bo najboljše pokazal sledeči pregled po skupinah društev: a) dobrodelna društva: Vincencijeva konferenca Din 2.950; ostala društva: Kolo jugosl, sester din 1200, Del. podp. društvo din 1500, Podp. društvo za gluhonemo mladino din 300, skupno ostala tri dr-uštva din 3000; b) kulturna društva: pevski zbor Krek. prosv. društva din 800, Krekovo prosv. društvo din 5000, prosv. društvo Hrušica din 2000, Gled. društvo Aljaž din 800, skupno din 8600; ostala društva: prosv. odsek NSZ din 400, Krekova družina JSZ din 500, pevsko društvo Hrušica din 400, DKD Enakost din 000, Prosv. odsek SMRJ 000, skupno din 1300; c) dekliški krožek din 1000; ostala društva: Zveza nar, žena -din 250; č) knjižnica Krek. prosv. društva din 1000; ostala društva: knjižnica SMRJ din 400; din 1000 in prej že -din 2000, skupno din 3000; dl godbe.1 godba Krekovega prosv. društva: din 1000 in prej že din 2000, skupno din 3000; ostala društva: godba So-kolov din 700, godba SMRJ din 400, godba Planinka din 600, skupno tri godbe din 1700; e) Zveza fant. ods. Jesenice din 1800, Zveza fant ods. Hrušica din 500, skupno din 2300; ostala društva: Sokol Hrušica din 200, Sokol Jesenice din 2000, skupno din 2200; f) ZZD podp. sklad din 800, ZZD Sv. Križ, podp. sklad din 600, skupno din 1400; ostala društva: podp. sklad JSZ din 900, podp. sklad SMRJ din 500, skupno din 1400; g) strok, organizacija: ZZD din 400, ZZD Sv, Križ din 300, skupno din 700; ostala društva: NSZ din 600, JSZ din 300, SMRJ din 300, skupno -din 1200. . >i.r 1-- V' ,,*» tl vge *tr M • 1 1Š.'. h) športna društvr.: Gorenjec, Kovinar in Bratstvo po din 1000 GZSP din 1500, GZSP za razstavo in 200, TS Skala din 1000; i) narodna društva; Jadranska straža din 500, Naša krila din 1000, T.KB din 500, Streljačka družina din 500. Ali sl le poravnal naroAnico? Aha šo ne, Izpolni svojo dolžnost! Iz ČeSke Časopisi so dne 20. aprila, na dan 50. rojstnega dne kanclerja Hitlerja prinesli brez izjeme na prvi strani Hitlerjevo sliko in obširne članke -o voditelju in drugih odličnejših osebnosti nemške armade. Obenem pa je izšla 15 članska odprava čeških novinarjev na daljše podučno potovanje iz Prage v Nemčijo, Nova prijava društev. Vsa prosvetna društva se morajo najpozneje do 31. majnika t. 1. na novo prijaviti politični oblasti, če hočejo še naprej delovati. Društva, ki do tega roka svojega obstoja ne bodo prijavila, prenehajo z dnem 30. majnika. Iz Slovaške Kdo je na Slovaškem Žid? Slovaška vlada je izdala židovski zakon, ki je vzbudil v zunanjem svetu veliko pozornost in, izlasti v Vatikanu. Slovaški vladi namreč načeljuje katoliški duhovnik msgr. dr. Tis-o, ki je ob ustanovitvi Slovaške v jeseni slavnostno proglasil, da bo Slovaška izrazito krščanska dt-žava. Kljub temu proglaša slovaški židovski zakon, podpisan od dr. Tise, da se smatra vsakdo za Žida, ki je bil do leta 1918. Žid ali po letu 1918. krščen. Če je torej kak Žid prestopil po letu 1918. v katoliško cerkev, mu to nič ne pomaga, po slovaškem židovskem zakonu kljub temu ni katoličan, ampak ostane Žid in mora s tem nositi vse posledice, to je, da ne more dobiti na Slovaškem nobene javne službe, ne sme izvrševati svobodnih poklicev, ne se udeleževati v gospodarskih podjetjih itd. Krst in sprejetje V katoliško cerkev mu torej slovaška vlada ne priznava, pa najsi se je še tako pobožno uživel v novo vero in četudi so njegovi otroci že pri rojstvu krščeni za katoličane, po tem zakonu ostanejo Židje z vsemi posledicami. To vse pa je proti svoječasni izjavi papeža o rasnem vprašanju-. Razno Slovenci imamo vendarle svojega svetnika. Nekaj časa se je trdilo, da Slovenci nimamo nobenega svetnika. Pred dvemi leti se je šlo za proglasitev pokojnega škofa Slomška blaže-* nim. V Sloveniji so bile prirejene velike denarne zbirke v ta namen. Denar je bil odposlan v Vatikan, izrek Vatikana -o proglasitvi Slomška blaženim pa še vedno ni prispel. Splošno-se je tedaj računalo, da bo Slomšek prvi slovenski svetnik. Sedaj pa je neki g. Veider v posebni knjigi ugotovil, da Slovenci vendarle že imajo svetnico — sv. Emo. Pisatelju se je namreč posrečilo nesporno dokazati, da je bila kneginja sv. Ema Slovenka. Doslej so se z njo-neupravičeno -ponašali Nemci. Vei-derjevim argumentom pa Nemci ne bodo mogli ugovarjati in bodo morali prepustiti sv. Emo Slovencem, Motorni vlak je eksp'odiral na -progi Lille—- Pariš. Nesreča se je zgodila, ko je vlak vozil s 110 km brzine. Trije potniki so bili ubiti. Eden, ki bi rad posnemal totalitarne režime, je predsednik republike Bolivije v Ameriki. Mož je ukinil ustavo in vse zakone. S tem je prav za prav razpustil državo. Hoče pa kljub temu vladati po znani krilatici francoskega kralja Ludovika XIV.: Država sem jaz. Dobrotnik Belalisa, Iz poročila v »Slovenskem domu« -posnemamo, da je bila v iržiču na Gorenjskem proslava petdesetletnice Vin-cencijeve družbe in da je dobrotnik nazvan Belalisa, prišel na proslavo in daroval družbi znaten dar. Škoda, da ni »Slovenski dom« objavil fotografije g. Belalise. Delavski pravni svetovalec Plačilo stroškov (Laško) Vprašanje: Moj oče je sosedo udaril, a jaz sem hčerkam pisal žaljivo pismo. Soseda je nato tožila očeta, a pri sodišču mi je rekel zastopnik sosede, da sem tudi jaz tožen radi žaljenja časti. Na -prigovarjanje sodnika smo se potem poravnali, tako da ima oče plačati za udarec din 180.—, a od stroškov zastopanja v znesku din 400.— se p'ača in 200.— tožnici in dvema pričama, ostalih din 200.— pa bi morala midva skupaj plačati. Potem je sodišče še naknadno poslalo očetu rešitev, da ima plačati na stroških še din 185.— in jih njemu naložilo. Sedaj pa je zastopnik meni zarubil plačo v tovarni do din 20.— dnevno, čeprav se jaz nisem zavezal ničesar plačati. Ali more zahtevati od mene, da plačam jaz za očeta? Odgovor: Ker pravite, da ste sklenili sodno poravnavo, idite na sodišče in si poglejte, kako se glasi poravnava. Če je v poravnavi, da morate plačati tudi Vi kaj, potem Vas za tisto obvezo lahko rubi odvetnik, drugače pa ne. Če pa je sodišče dovolilo rubež, potem ste gotovo podpisali tako poravnavo, ker bi -drugače žp sodišče zavrnilo predlog za izvršbo na Vašo mezdo. Zamudna sodba (Trbovlje) Vprašanje: Tožila sem slaščičarja na plačilo LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. Zavarujo u pogrobnlno zdrave osebe obeh spotov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— In ia doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA dolžne plače. Ko pa je bila razpisana razprava, sem pomotoma šla na občino v Trbovlje, kjer so sicer sodnijski uradni -dnevi, mesto na sodišče’v Laško. Toženi 'je prišel sam k razpravi in zanikal, da bi mi bil kaj dolžan, ter je sodišče vsled tega izdalo proti meni zamudno sodbo, da se tožba zavrne. Vložila sem- nato pritožbo, ki pa je bi'a tudi zavrnjena pri novi razpravi v Laškem, češ, da sem prvo razpravo zam-udila. Kaj naj sedaj naredim, ali naj vložim ponovno tožbo? Odgovor: Ker ste zamudili razpravo po svoji krivdi, ne da bi Vas v tem oviral kak nepredviden ali nepremagljiv dogodek, ste svojo tožbo, s tem ves zahtevek k-ončnoveljavno zgubila in ne -morete v tej zadevi ničesar več ukreniti. Zavarovalnina pri Samopomoči (Senovo) Vprašanje: Zavarovano sem imel pri Ljudski samopomoči svojo teto, ki je pred kratki«1 umrla. Samopomoč mi je sedaj poslala v podpis pobotnico radi nakazila zavarovalnine, od katere pa mi je odtrgala za rezervni fond 23 odst. Ali je ta odtegljaj upravičen? Odgovor: Kolikor nam je znano, ima Samopomoč v svojih pravilih predviden odtegljaj v tej višini. Na pravila ste vezani tudi Vi in ne morete zahtevati več kot pravila določajo. Ljud-rka samopomoč je morala svoja pravila.preuredili. Sicer pa lahko zahtevate od Samopomoči, da Vam pojasni na podlagi katere določbe pravjl odnosno sklepa občnega zbora Vam je odtrgala 23 odst. Klobuke, obleke, perilo, letne maje, sandale itd. nudi ugodno konfekcija Jakob Lah - Maribor Glavni trg 2 MALI OGLASI 'Naši Cltdtelfl i.upu. iefo najcenejše pri naiih Inserentllil franc Kotmonnoi asi. Karl Rass Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija. drobnarija in igrače vseh vrst. Naivečja izbira in najboljši nakup. ff FOX i* terpentin-krema Je nenadkrlljlva Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavska dom u. z o. z. Maribor, .Frankopanova ulica 1. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. Kdor hoie dobro kavo pit mora h CA vv KAVALIRJU iti. „Kavalir* specijalna.trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete. ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno ali vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Tržaška cesta. iohtevujte uedno M povsod kruh In pecivo It Delniške pekarne v Hrtom. Telefon St.2324 1» kenzorell Izdala in arelale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. f Mariboru, predstevitelj Viktor Erien v Mariboru.