Kranj, petek 4. marca 1988 (g@IMiKf(JJ©IEnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO mn&i Kolače^ stran 3 Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 BOLNIK JIM UMIRA NA ROKAH strani 9 do 12 DR. JAKA VADNAL Žena, kje je tvoja enakopravnost PETRA ŠKOFIC Mati ali ljubica POLONA ŠKRINJAR Miha BERNARDA PURGAR Železni živci, da preživiš Protesti LIP-ova pobuda za izstop iz so/d a GLG (o njej se bodo delavci odločali na referendumu 11. marca), delno plačevanje članarine ZK v osnovni organizaciji kroparskega Plamena in še v nekaterih drugih »celicah« občinske organizacije ZK ter odločitev sindikata leske Verige, da bo doma zadržal več članarine, kot dovoljuje statut, nimajo na videz nič skupnega, po vsebini in namenu pa lahko vse damo na isti imenovalec. Ne LIP-u ne osnovni organizaciji ZK v Plamenu in ne sindikatu v Verigi ne gre samo za izključno za denar. LIP bo, denimo, moral letos za delovanje soz-da GLG plačevati okrog 46 milijonov dinarjev oziroma toliko, kolikor danes stane nekoliko večje stanovanje. Znesek je v primerjavi s celotnim prihodkom in dohodkom majhen. Tudi v leski Verigi si delavci ne bodo opomogli s članarino, ki jo bodo dodatno zadržali doma (predvsem za reševanje socialnih problemov), tudi komunisti v Plamenu in v nekaterih drugih organizacijah še niso v tako težkem položaju, da ne bi mogli plačevati polne članarine. Vsem primerom je skupno to, da gre za obliko družbenega protesta. Direktor LIP-a Franc Hajt je v obrazložitev za izstop LIP-a iz so/.d a GLG zapisal naravnost: to je »protest proti nekemu praznemu teku in angažiranju, od katerega ni rezultatov.« V Verigi s sklepom o drugačni delitvi članarine protestirajo proti neučinkovitosti sindikata in pre-številčni sindikalni nadgradnji. Komunisti Plamena so svojo odločitev utemeljili kot protest zoper nemoč zveze komunistov, da bi odločno in učinkovito presekala gordijski vozel gospodarske, družbene in moralne krize ter slabega dela in nepoštenja. So takšni protesti za družbo koristni ali ne? Mislim, da prinašajo napredek, saj vnašajo ne v samozadovoljni spanec in spremembe v okostenele (preživete) organizacijske oblike, podirajo tabuje in rojevajo nove pobude in predloge. Če ostanemo samo pri radovljiških primerih: pobuda za izstop LIP-a iz sozda GLG je odprla razpravo o tem, ali so/d potrebujemo ali ne, in če ga — kakšnega. Odločitev Verige je spodbudila sindikalna vodstva, da razmišljajo o učinkovitosti svojega dela, o drugačni delitvi sindikalne članarine in o zmanjšanju sindikalne (in družbene) nadgradnje. Podoben.je tudi odmev na odločitev komunistov v Plamenu in še v nekaterih delovnih organizacijah. C. Zaplotnik V LIP-u razmišljajo le o tem, kako bi izstopili iz sozda GLG, temveč predvsem o tem, kako bi les bolje oplemenitili, kaj bi delali predvsem iz slabših hlodov, kako še več izvozili na Zahod... Foto: F. Perdan Odprta vrata za šolske novince Kranj, 3. marca Večina mladeži, ki junija zapušča osemletko *rednje šole, se je najbrž že odločila kam naprej, v katero srednjo Paroma visoko šolo Vendarle jim priporočamo le bolj pa tistim, s<' se niso dokončno opredelili da temeljito preberejo razpis /.a jW* v srednje in visoke šole ter v domove /.a učence, ki je izšel vče-™ v posebni prilogi I)ela . V vsej Sloveniji je za srednješolske novinee na voljo okoli 27.500 j^St. na univerzi pa zu bruce nekaj manj kot 9900 (za študij ob delu ftizdela r>2()() mest) Ponudba je podobna lanski ^ Ha/.pis pojasnjuje vpisne pogoje, načine in roke prijave ter vpis. jj^nosti prenosa prijave, morebitne sprejemne izpite, še podrob razlage pa bodo dajali v srednjih in visokih šolah na informa-Jj^ih dnevih 11. marca ob ». in 15. uri (za redne učence) in 12. mar- °b !» ,,n (za odrasle) v. Gorenjske srednje šole so /a novo šolsko leto razpisale okroglo jj/^ mest v prvih letnikih za redno šolanje, edina visoka šola. ki jo jE^mo, VSOI) v Kranju, pa pričakuje IHl) bruco za redni študij m ■tftndidutov za izobraževanje ob delu in iz dela l2ft domovih učencev bo za novince V naslednjem šolskem letu \i 'nest na Jesenicah, 12« v Kranju, pet na Hlodu in HO v Skofji Lo H. J. i> i,,--— J^niclu občanom, ki oddajajo turistom sobe m apartmaje 2a polovico nižji davek Radovljica, 2. marcu Radovljiški izvršni svel J6 na neda 7*' seji sprejel predlog uprave za družbene prihodke, du bi obča 0rr», ki oddajajo turistom sobe, apartmaje, stanovanj.i, stano *njske hiše ter prostore zu počitek in rekreacijo, za lani za poln i,cO zmanjšani davek. Zu tu korak so se odločili zato, da bi spod J,<*''1 oddajanje sobe in razvoj turizma v občini Izračun je na poka/al. da bi moral občan, ki je lani dosegel s šestimi 8*sb'ljumi 217» nočitev o/.. 8,5 milijona prometa, plučati (brez ? Odstotne olajšave) 2,2 milijona dinarjev davka, ali več kot '" <'Krtmo vsega prometa Q / Škof ja I oka Sedem gorenjskih lutkovnih skupin je na svojem vsakoletnem srečunju tokrat na lx>škem odru — prikazalo svojo lutkovno ustvarjalnost preteklega leta. Manj kali so sicer lutkarji iz tržaške, rudovljiške, domžalske in kamniške občine. Pregled lutkovnega snovanja pa je pokazal lep napredek, nove prijeme, živo ustvarjalnost. Zuto tudi ni tako pomembno, če je bilo predstav manj kot leto poprej. Na sliki (i("'C Lutke čez. cesto Kranj so na srečanju nastopili tudi z. Hach — Zagoričnikovim lonatan Galebom. Koto: G. Sinik ^Prvih številkah se letos obeta boljša turistična sezona Nova sezona, stare težave Ljubljana, It. marca — Prvi pogovor o leto. turističnem letu m predvsem poletni ■■<■ na Itepubliškem komiteju /a gostin . fizciii v Ljubljani, ki ga je vodila predsednica I '''< a Mitičeva, j«- doka/al. da bo tudi letošnje , '' 'mnili, brez vecpli sprememb v tej po "''I1'"' i gospodarski p.hm >gi . Čeprav prvi podatki, ki jih posredujejo nase ^''Mične agencije na tujeiB govorijo, da |i li HJ "ečje /ammaii|e /a pot it ni kovan p- v .lugo ^"^'li, -a s temi številkami nikakoi ne smemo ,'i 1 'v.it i i u i /iin.i . malo snega |c t /.t"." ''''^"g•' "dvi nila od /unskih počitnic in se |e pfu prej /at.-l /ammuti /a poletne lako na V*V*",r raziskav. I.i se p- preth sem po 5*^*'<> tanimanje im Španijo l\irčtto, pa tadl |„'V|"' '•'• ' ' ,|,i , tui e.le s.'.Ino J "niiniiva CiM " na p , nb tem, ko čakamo uspešno tu " ■ kai ubadamo •, stal um teza vami, čeprav se sicer zavedamo, da nam jili tu risti ne bodo več dolgo opro.ščali. Tako tujci na prvem mestu opozarjajo, du so počitnice pri nas tvega zaradi nestabilne političnegu in go spodarskega položaja (pnčakovanu odmrznitev cen tik pred sezono), drugo kar pa nam še bolj upravičeno očitajo pu je kakovost naših stori tev. In ravno pri kakovosti, bi se dalo (tudi brez. velikih sredstev) marsikaj spremeniti Če zu čnemo pri cestah, oskrbi z. vodo, urejenosti in prijaznosti v trgovinah, umazanih srajcah na takarjev, politih prtih, okušenih pepelnikih, razbitih lijakih, do vsegu ostulegu kur duje iz. gled nušim hotelom, našim krajem. Po drugi strani v Sloveniji ne znamo izkori stiti dejstvu, du smo tranzitna dežela, du večinu tujcev, ki potuje nu Jadran, potuje prek Slove tuje. Ne znamo izkoristiti možnosti lepot naših hribov, najboljši kadri pu bežijo iz turističnih poklicev. V Stunovnik Bojmo se stekline Steklina nas spet ogroža Kranj - V dveh mesecih letos je bilo zaradi stika s sumljivimi živalmi cepljeno na Gorenjskem že 38 ljudi. Okužene s steklino so tržiška, škofjeloška in kranjska občina, kjer se v zadnjem času steklina še posebej pojavlja v okolici Preddvora. Med navodili Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske so še posebej podčrtali stavek, v katerem piše, naj odrasli preprečijo, da bi se otroci igrali z neznanimi psi. Verjetno pa bi to morali kar dvakrat podčrtati, da to še posebej velja tudi za odrasle. Tako se ne bi zgodilo, da bi odrasel moški ob cesti pobožal neznanega mačka, ta pa ga je seveda ugriznil. ŠeJe nato se je moški spomnil, da bi žival lahko bila stekla in se je zatekel po pomoč (in na cepljenje) v antirabično ambulanto. Podobnih ravnanj je bilo v zadnjem času še nekaj. Opozorila glede ravnanja z neznanimi pa tudi z domačimi živalmi pa je treba jemati nadvse resno. Steklina se namreč na Gorenjskem znova nezadržno širi. Iz kamniškega konca se je v zadnjih dveh mesecih razširila proti kranjski in tržiški občini, steklo lisico pa so odkrili tudi na škofjeloškem. Zadnji podatki govore o ogroženosti Preddvora, kjer so pri hotelu našli steklo lisico, prav tako v Hrašah, na Bregu pri Preddvoru pa je bil stekel pes. V Velesovem pa se je stekla lisica zatekla na dvorišče. Vse to več kot zgovorno kaže, da je vsak stik (virus stekline je v slini živali že nekaj dni prej preden žival zboli) z neznano živaljo ali sumljivo domačo živaljo nevaren. Za zdaj kaže, da se tega ne zavedamo dovolj, sicer ne bi samo v teh dveh mesecih zaradi poškodb ali stikov s sumljivimi živalmi morali v antirabični ambulanti cepiti že 38 ljudi, polovico od vseh, ki so iskali pomoč. ^ ^ Jugoslovanska turistična borza v Sarajevu Ker je bila v kmečkih sadovnjakih lani slaba letina, je letos po jabolkih precejšnje povpraševanje. Kot kaže tržni pregled, so najcenejša v Kopru, sicer pa je za kilogram treba odšteli od B00 do 1300 dinarjev. C. Z., foto: F. Perdan Kranj, 3. marca — Letošnja, štirinajsta jugoslovanska turistična borza bo od 14. do 16. marca v Sarajevu. Na njej bo sodelovalo 1300 turistično-gnstin skih organizacij, agencij, turističnih zvez in društev, skupnosti za letovanje in rekreacijo. Novost v organizaciji borze bo pomenil nastop individualnih turističnih delavcev, borza pa bo tudi priložnost za boljšo predstavitev našega turizma v tujini. Na sarajevski turistični borzi bodo organizirali tudi mednarodni turistični »vvork shop«, na katerem bodo sodelovale jugoslovanske in tuje turistične organizacije. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo 150 tujih gostov iz desetih zahodnoevropskih držav in ZDA. V. S. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 (^IM3BtJU7©IEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 4. marca JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Zaprta vrata Na zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, kjer so razpravljali o pripravah na konferenco Zveze komunistov Jugoslavije in metodah dela, pa tudi o uspešnosti tega organa in njegovih članov, so proti koncu, ko je seja postajala konkretna in vroča, vrata za javnost zaprli. Potešili so nas z obljubo, da bo izdano uradno sporočilo. Kakšna pa ta sporočila so, vemo: običajno splošna, suhoparna, pomirjujoča, optimistična. Sklepamo, da so bila na seji omenjana imena, da so padali neprijetni očitki, tudi osebni, da se je pralo perilo. Verjamemo, da bi bila z objavo vsega vržena med ljudi slastna kost za glodanje. Vendar sedaj škoda ni nič manjša, ko je vse skupaj zavito v tančico skrivnosti, da javnost ugiba, sklepa, napoveduje. V tem pogledu beograjska seja centralnega komiteja ni korak naprej k javnosti dela, čeprav je seja pokazala, da je v našem partijskem vrhu še samokritični duh, ki ne pristaja več na stopi-canje na mestu, na besedno priseganje, besedičenje in ponavljanje starih, oguljenih in težko prebavljivih fraz. Teze za bližnjo konferenco Zveze komunistov Jugoslavije, ki bi morala biti predvsem temeljita inventura dosedanjega dela in trden dogovor, kaj so glavne naloge Zveze komunistov pri reševanju iz krize, v bistvu na centralnem komiteju niso dobile podpore. Sestavljalci so trdovratno vztrajali, da so pripombe iz razprave upoštevane, pa dejansko niso bile. Človek se ob vseh, večinoma dobrih pripombah na gradivo, sprašuje, ali se sploh zavedamo, v kakšni krizi smo, ali sploh vsi vemo, da je časa za učinkovite poteze vedno manj. Ne more samo Zveza komunistov storiti sama vsega. Ni njen poraz, če se postavi ob bok silam, ki vedo in predlagajo perspektivne poteze. Žal še preveč ljudi, tudi v vodstvih Zveze komunistov, razmišlja tako. V bistvu se boji za svojo oblast, za svoje privilegije, za položaj, ki bi moral že sam po sebi zagotavljati odločilno besedo, ne oziraje se na njeno praktično uporabnost. Ali bomo še naprej zmožni diskvalificirati vsako mnenje, ki je drugačno, neforumsko. Svet se odpira, povezuje, podira pregrade, donedavna neprehodne, mi pa počenjamo drage norosti, lakiramo in olepšavamo. Politično škodljivo je prvo in drugo: molčati o stvareh, tudi neprijetnih, prav tako pa tudi zapirati vrata idejam in pogledom, ter jih ocenjevati s stališča, kdo jo je dal, ne pa, kakšna sta njena vsebina in cilj. Po potezi Andreja Marinca Na listi še pet kandidatov Kranj, 3. marca - Po umiku soglasja h kandidaturi za predsednika predsedstva Slovenije inž. Andreja Marinca je ostalo na listi še pet kandidatov: Tomaž Ertl, Mojca Drčar - Murko, dr. Ivo Fabinc, Janez Stanovnik in Ciril Zlobec. Ker soglasja ni dal tudi Marko Bule, o njegovi in Marinčevi kandidaturi na temeljnih kandidacijskih konferencah ni treba več razpravljati. O njih ljudje sicer lahko povedo svoje mnenje, na kandidacijskih konferencah, za katere so rok končuje, pa lahko predlagajo še nove kandidate. J. K. Z mladinske perspektive Nič, enajst... Iz Beograda je spet zapihalo Tokratni veter je, po pričakovanju, najprej javno razglasil stališče okrog pisanj nekaterih slovenskih časnikov v zveza z JI^A, zvezni mladinci pa so z.ačuda del svojih razmišljanj namenili tudi » bazi «. Spomnili so se namreč na občinske konference ZSM, ki da jih velja kar najtesnejše pritegniti k delu in s tem narediti močno juguslovansko mladinsko organizacijo. Ni kaj, zelo ganljiva gesta Beograda, ki pa je tudi tokrat že vnaprej obsojena na propad. Kljub verbalni telovadbi se namreč zvezni mladinski forum vedno bolj odmika od množic, kot da tudi približno ne bi vedel o dejanskih težavah mlade populacije v posameznih koncih sicer sila raznolike države. Celoten zvezni mladinski aparat z vsemi svojimi stroškovnimi delavci na žalost še vedno ostaja zunaj realnega Vse premalo je konkretnosti, udarnosti in posluha za aktualni trenutek. Tako se velikokrat naravnost visljuje vprašanje - koga ti profesionalci v Beogradu pravzaprav sploh predstavljajo7 Takoj zatem pa mogoče nekoliko naivno, a vendar - jih v takšnem obsegu in takšnem načinu dela sploh potrebujemo? Vprašanja pa verjetno lahko mirne vesti razširimo m v obravnavano problematiko vključimo še marsikoga, ne samo mladince. Ra vno tako bi to veljalo za pretok informacij, zveza namreč vzame svoj konec že prav kmalu... Vine Bešter Novinarski večer kulturni dom v Cerkljah Petek, 11. marca ob 19. uri ))SO(GLAS Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/DI, Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loki in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zarjci (glavni uradnik In
  • H 103, novinarji in odgovorna urednica 21 8H0 in 21 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 463, mali oglasi 27 980. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. _ V Kranjski gori mondenost, drugje množičnost Razvoj turizma že caplja Jesenice, 3. marca — Na seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so razpravljali o programu razvoja turizma v Kranjski gori. Drugačen odnos do turizma in več interesa pri poslovodnih strukturah. Ko so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o osnutku dolgoročnega programa razvoja turizma v zgornjesavski dolini, ki bo služil za pripravo strokovnih analiz in za programe po posameznih dejavnostih za izdelavo prostorskih aktov, so člani v razpravi prispevali več pripomb. V Kranjski gori kot pomembnem turističnem središču zgor-njesavske doline je danes 2.000 komercialnih ležišč, 2.000 počitniških ležišč, 1.000 planinskih in 1.000 zasebnih ležišč. V prihodnje se bodo morali preusmeriti predvsem v izgradnjo komercialnih postelj, poskrbeti za obnovo starih objektov in za izgradnjo potrebne in pomembne turistične infrastrukture. Kranjska gora naj bi bila mondeni center doline, medtem ko naj bi v Ratečah in v Mojstrani poskrbeli za objekte, ki bi bili namenjeni množičnosti in rekreaciji. Na osnutek programa razvoja so med drugimi prispevali precej kritične pripombe Ratečam, saj ne želijo razvijati le nordijskih disciplin, ampak se zavzemajo za žičničarsko povezavo z bližnjim Podkorenom in- Kranjsko goro. Kompas opozarja na mejni turistični servis in na njegov položaj tedaj, ko se bo odprl karavanški predor. V zgornjesavski dolini bo potem veliko več stacionarnih in veliko manj tranzitnih gostov. Zgornjesavska dolina ima odlične možnosti tudi za povezavo s Posočjem, dostopna je Avstriji in Italiji. Za uspešno prodajo turističnih zmogljivosti in nadaljnji razvoj turizma pa bo v prihodnje treba posvetiti več pozornosti skupni ponudbi, marketingu, zato ne bi bila odveč ustanovitev samostojne organizaci-vje za turistični marketing. Treba bo poskrbeti tudi za redno vzdrževanje in komunalo, zato naj bi razmislili, kako bi se kranjskogorske žičnice lahko vključile tudi v to dejavnost. Razpravljalci so opozorili na kadrovsko problematiko in na neustrezen odnos do turizma, o vzgoji mladih, ki naj bi se bolj odločali za gostinstvo in turizem. Sindikalnega turizma ne bi smeli omalovaževati, več poudarka bi morali dati zasebni turistični ponudbi. Ne nazadnje bodo pri uresničevanju programa razvoja turizma v zgornjesavski dolini precejšnji problemi zato, ker so turistične in go-stins ke organizacije akumulativno malo sposobne in zato, so dejali na seji, ker je za uresničevanje programa premalo interesa med poslovodnimi ljudmi v Kranjski gori. Lahko se sestavljajo še tako dobri razvojni programi in razvojne usmeritve, vendar nikoli ne bodo zaživele, če med odgovornimi turističnimi delavci zanje ni prave volje in interesa. D. Sedej Komunisti v žirovski šoli so »samoupravno« plačali po 5000 dinarjev članarine Članarina izraz globljega nezadovoljstva Žiri, 1. marca — Lani so dvignili precej prahu množični izstopi škofjeloških osnovnošolskih učiteljev iz Zveze komunistov. V osnovni organizaciji žirovske šole Padlih prvoborcev niso tako skrajno reagirali na negativna dogajanja v družbi, zato pa njihovi sklepi in zapisniki, ki so jih pošiljali komiteju ZKS v škof jo Loko niso bili nič manj ostri, obtožujoči, zahtevajoči odgovore. Kot pravi sekretar osnovne organizacije Branko Filipič, odgovorov ni bilo. In ker so vodilni jugoslovanski komunisti dobivali za svoje napake predvsem moralne ukore, partijske kazni, ne pa tudi materialne, so Zirovci pač menili, da ima naša preljuba družba še dovolj oziroma preveč denarja jin da torej ne bodo preveč oškodovali svoje partije, če namesto veljavne lestvice članarine vsi po vrsti plačujejo po pet tisočakov, kolikor je pri njih najnižja članarina. » S tem dejanjem smo želeli doseči dvoje: opozoriti na članarino, ki je resnično previsoka, ter izsiliti odziv na naše sklepe in zahteve v občinskem komiteju ZKS Škofja Loka. Zanimivo, da smo tokrat uspeli opozoriti. Po zdaj veljavni lestvici članarine ZK je najpogostejša članarina v škofjeloški občini 7000 in 9000 dinarjev. Sedem tisočakov plača komunist, ki zasluži od 350 do 400 tisočakov na mesec, devet tisočakov pa komunist, ki zasluži od 400 do 450 tisočakov. Tri odstotke svoje plače daje partiji, kdor zasluži nad 700 tisočakov. Najnižja članarina na lestvici znaša 20 dinarjev za do 40 tisočakov mesečnega dohodka. Iz občinskega komiteja ZKS v Skofji Loki so centralnemu komiteju že večkrat poslali pisno pobudo o znižanju članarine, zadnjikrat prav na zadnji seji predsed- stva komiteja v ponedeljek. Med drugim ugotavljajo, da je kar v dveh desetinah glavni vzrok za izstop iz zveze komunistov po pisnih navedbah članov ravno previsoka članarina. Da je članarina previsoka, se vidi tudi iz finančnega poročila občinskega komiteja za minulo leto, ko je denarja ostajalo, podobno se obeta tudi letos. Presežke bodo v komiteju porabili za računalniško posodobitev dela. udejanitl pa nameravajo tudi pobudo, da bi del članarine ostal v osnovnih organizacijah. V škofjeloški občini je bilo konec leta 1117 članov partije. Na pogovor sta prišla sekretar komiteja in član komiteja, ki je zadolžen za našo organizacijo, jima ponovno razgrnili vse naše dileme, « je dejal Branko Filipič. » Predvsem se ne strinjamo, kako je v naši družbi vrednoteno znanje. Ne gre samo za delo učiteljev, ampak za znanje sploh. Prizadeti smo, ker občinski komite lahko obravnava, na primer, posledice interventnih ukrepov zvezne vlade v gospodarstvu, medtem ko o naših problemih molči; s plačami še vedno zaostajamo za gospodarstvom, čeprav smo si celo lansko leto prizadevali za uskladitev. « Kako bo naprej s partijsko članarino, ki je v bistvu le vzvod za izražanje globljega nezadovoljstva komunistov iz žirovske osnovne šole, še ni jasno. Sestanek osnovne organizacije je sklican za pojutrišnjem, ko bodo med drugim spregovorili tudi o članarini. H. Jelovčan Ustavne spremembe^! Večina razprav sredi marca Kranj, 2. marca - Na osnovi programov, ki so tiB& jih posredovali medobčins^ in občinski organi, bo na G°" renjskem večina razprav 0 osnutku sprememb zvezne ustave od sredine do konca marca. Medobčinski sve1 SZDL za Gorenjsko je organizator štirih regijskih razprav, od katerih je ena že bila, do konca meseca pa bodo posebne razprave za podroC; je kmetijstva (sodeloval ni) bi Andrej Marine), za področje enotnega jugosiovanskeg8 trga, denarništva in bančni" štva (sodelovala naj bi Milica Ozbič) in 16. marca za P°" dročje pravosodja, kjer bo sodelovala Francka Strmole" Hlastec. Za danes, 4. marca, je "** povedana razprava o osn£ vni sindikalni organizacij Merkurja iz Kranja, prav j*' ko pa tudi v Železnikih, kJ* so kot uvodničarji predvid' ni Ivan Franko, Janez Za*1" in Franc Benedik. Za vse druge razprave P° občinah so dogovorjeni sanjO okvirni datumi. V tržiški ov čini jih začenjajo 14. marc8, prav tako v kranjski, na spj0" šno pa so povsod dogovorj^ ni, da morajo biti tematsK razprave in pogovori v tovaf" nah ter krajevnih skupnosti11 končani do konca marca. J Občinska konferenca ZK Tržj^ 0 delu in nalogah Tržič, 4. marca - Občin*J komite Zveze komunistov v ,f žiču pripravlja občinsko ko^ renco, ki bo v torek, 15. niari.j. ob 16. uri, v sejni dvorani rjj Kot okvirni dnevni red so z8r sali poročilo o dveletnem delo nju občinske organizacije *jj Tržič s poudarkom na akcij* usposobljenosti in uresnič^ nju kongresnih usmeritev programskih usmeritev ojjjj ske konference ZK. Pripi"8^ bodo tudi poročilo o poteku v ^ no —programskih sej OO področju kadrovskih spre«**? pa bodo spregovorili o volitv g. Za kmete 25 — odstotne obresti Kranj, 3. marca V hranilno - kreditnih službah Gofjjj ske kmetijske zadruge m Gozdnega gospodarstva bodo kineto gozdarjem in vsem drugim varčevale em od 1 marca dalje 0° ■ štovali hranilne« vloge na vpogled po :'.!> odstotni obrestni "u> Prej so bile obresti 7,T> odstotne /a tak korak so se odločili zfl ker so se hranilne vloge v zadnjem (asu precej zmanjšale. L USTAVNE SPREMEMBE Doc. dr. Rudo Bohinc Ustavna dopolnila in gospodarska ureditev \ etja odgovornost delavcev Delavcu naj bi |x> predlaganih spremembah Ustave lahko preneha la lastnost delavca, če je nevesten ali neuspešen 1'ogoje in način ugota vijanja nevestnosu ali neuspešnosti delavca pri izpolnjevanju svojih ob veznosti naj bi predpisal zakon Po sedanji ustavni ureditvi delaven ne more prenehati lastnost de lavi a v združenem delu, razen v primeru, da se mu v disciplinskem ix> stopku dokaže, da se |e hudo prekršil zoper disciplinska pravila. Skratka izrek izključitve je dopusten v disciplinskem postopku za tako imenova ne hujše kršitve delovnih obveznosti Delavca pa po sedanji ureditvi ni mogoče izključiti le, če je neuspešen, saj neuspešnost ne predstavlja ki šitve delovnih obveznosti Cilj predlaganih ustavnih sprememb je brez dvoma zaostritev de lavceve odgovornosti za rezultate, ki jih skupaj z drugimi dosega pri upravljanju družbenih sredstev Zakon bo poslej lahko odpravil tako imenovano stalnost delovnega mesta, ki po splošni sodbi ovna IkiIj go spodarno delo in je tudi marsikje vzrok /a nevest nosi, neangažuunost m s tem povezano nizko storilnost. Zakon bo torej lahko določil, da se lahko delavca izključi, ne samo v primerih, če se le ta prekrši zoper disciplinska pravda, ampak tudi za primer, če se ugotovi, da m dovolj uspešen pri delu, ah pa da m dovolj vesten. Kuko se bo to ugotavljalo, se iz predlaganih ustavnih dopolnil se veda ne vidi. saj je to prepuščeno zakonski ureditvi. Najverjetneje pa ne v disciplinskem postopku, saj neuspešnosti pri delu ne moremo šU'ti kot disciplinsko kršitev Predlagana rešitev je gotovo ena tistih, ki sproščajo možnosti za bolj gospodarno ravnanje. Zakon ho namieč poslej lahko predvidel, da se bodo delavci lahko znebili neuspešnih oz nevestnih delavcev, ne du bi jim morali dokuzuti disciplinske kršitve Vprašanji, ki se odpiiaur,, sva dve: ali ne bodo zakonske rešitve po spremenjeni ustavi dopuščale ši kamranja delavcev, o/ se poslabšale njihov položaj, ah je predlaganu rešitev, ki vež«« zakonsko možnost izključitve de lavt 111 tudi !,aj.'J' korenitejše spremembe tej kola, uamrei i/ položaja delavca v naši ureditvi ter i/, tega iz asociativne zasnove organizacije združenega del > Država in gospodarstvo --- "-^11 'l t .t.iv o.i prenova naj bi po zagotovilih predlagatfl |e\ I" ' ' melje ImiIj tržni zasnovi gospod a i ke ureditve V tem u-.pc ■ ■ le ^ Zanesljivo pu zelo malo oz skoraj nič glede ene najpomembnejši v^ jf ■ Mistuvk zu tržno gospodarsko ureditev, namreč jasno opredeli"^ pustnih Intervencij držav* v osnovno samostojnost in Mimoup' *f gospodarskih osebkov V gospodarstvu prevladujejo ocene, du Je od nujvečjih hib predloženeg . n umiku dopolnil i i.r | ,M' Prevladujočega in nai a-.i i p ■< > m.i i-k.d......• I " ' "ll v i pi ccevuti s pi cd lagano načelno iioi........ledopu i.....i: po '''I-1'"'',;) '' mo-.topio .( m enakopi av no'.t pri pridobivanju dohodka (i I H u, v,eljJ namreč m nič novega glede na temeljna načela in normativni vne Ustave, kakor tudi ne na številne politične m družbene d«»ku pu vendar gre proces v prav nasprotni smeri U't'iM Terjati je torej treba mnogo korenitejših sprememb v delu -flf\ ki se nanaša na dopustno vtikanje države v gospodarstvo Pi * ^JI^j treba definirati, kaj so to družbeno določeni splošni pogoji ►•t>s''!Jtl5| nju (amandma IX, tč ti., drugi odstavek) ter opredeliti elemente JfldJI določene samostojnosti in enakopravnosti pri pridobivanju pO^j OZD V jiiriiiriiiK.il I i.i c In mni.ili ii,ul,il|i- iiiiiiiiii.iH pi'-p"\,',ii t,t j, vijanja državne mtervence ver kot enkrat / enakimi ukrepi. poprej ugotovila odgo orno I m neučinkovito 1 prvmno i"'''(j|.u:l\, Nasploh M morali uveljaviti pravilo o glasovanju o zaupni* > i"''',^-''^ Ijev akta, ki se je izkazal kot neučinkovit ali celo škodljiv V t' ^aacOi, bilo (Mitrebno v ustavnih dolin'bab o družbenem planiranju bolj 6*v)\ opn-ilelili, da plan dru/he nnpolil.....I .Lupim .n Obve/u|e o )l,,"\l,ti>» , ne, du / učinkovitim instrumentarijem ekonomske poiitike *y p ^ uresničitev tam postavljenih ciljev ter melptviti piavilo. da .|HNl'y varjujo zgolj za uresničitev svojih pl inskih ciljev. Tuko bi PrtfP .^jj s*' oblikovalci ekonomske politike opi av ičujejo zu nenehno ■"'"jji^ vanje resolucij.sk i h ciljev s sklicev anjem na neodgovorno gosp* J2|ek,4. marca 1988 Agonija Bombažne predilnice in tkalnice Tržič 3. stran ^mmmmmjGLAS Bolnik jim umira na rokah ^"žič, 29. februarja — Bombažna predilnica in tkalnica Tržič boleha že dolgo vrsto let, poskusi zdravlje-Jl&v zadnjih letih se niso obnesli, še več, že ob polletju bo prispeval prvi zdravstveni račun in denarja limbo še bolj primanjkovalo kot doslej. Vse bolj postaja jasno, da bolnik potrebuje operacijo, saj jim bo "fcr umrl na rokah. Toda, kdo bo kirurg? Na ponedeljkovi seji tržiške-Mizvršnega sveta so skalpel po-Uaili samoupravnim organom družbenopolitičnim organiza- lam v tovarni, ki naj do 15. arca povedo, če še zaupajo šećernu vodstvu, šah najnovejšo potezo na lovnici spremljajo dvomi, kratkim so namreč v Trži-fipi?Vno šušljali, da je direktor T Josip Eržen ponudil odstop, li ^a v tovarm mso spreje-• sklepati je torej moč, da z za-.e^J3vo prvega moža v tovarni Vpri ne bodo razrešeni. Selim ^a tud' s ne bodo, če ■r1 bo kot vse kaže, v zaključiti računu za lansko leto l^lo zvoziti brez izgube. preživetje namreč za ni in ne more biti formula «** i mm Sat^6' PregloDoko so zabredli, 5e ' si jo tako kot dobre tovar-XZ -ah k o privoščili v sedanjih 2burkanih gospodarskih raz-e,ah. Nujna je temeljita pro-^""iska in z njo tržna ter ka-i.°vska prevetritev, slednja ne f£i samem vrhu tovarne. (T'žiški BPT je dober primer Pke resnice, da je lažje zgraditvi^0 tovarno kot prenoviti sta-Najbrž si z njo lahko razlaga-v° tudi neverjetno potrpežlji-Sls^ tržiških predic in tkalk, ki lov ernoc' in spoznanju, da gre j arni vse slabše, ne pomagajo pajkom. Kajti, kako naj zah-ia^° boljše plače, ko pa vedo, 'denarja ni. J^Soletna zamuda, ki jo * Uspeli nadoknaditi Koliko let je bilo zamujenih „ Posodobitvi tovarne zgovor-Pove dejstvo, da so leta 1984 ^nJo krenili kar z 98 odstotno .v Pisanostjo strojev in opreme. EL aJ i m a j i' d* isl i starih stro ■ Wnekateri bi resnično sodili v 1 C^mi muzej, saj so stari pet-I ^ in V)>(. |et ' ^ ^a /,,, etku osemdesetih tel ; prv ''iT ! a/tiii ;ljali m celo pri 1 tij,jV''a'' investicijo za proizvod ' steklenih vlaken in tkanin, Prj vendar pa so se po nekajletnih pripravah premislili. Je bila to razvojna stranpot ali pa jim je zmanjkalo poguma? Kakorkoli že, zamudo so še povečali. Leta 1983 so se naposled odločili za zamenjavo starih strojev z novimi, kar naj bi povečalo tudi kakovost izdelkov, govorili pa so o novem proizvodnem programu tkanin in konfekcije za prosti čas ter si obetali večji izvoz. Investicijska vlaganja so do srede leta 1986 znašala 2,2 milijardi dinarjev. Najeli so tuje IFC posojilo, ki bo v plačilo zapadlo sredi letošnjega leta, letno pa jih bo obremenilo z 1 milijonom nemških mark. Poslovna uspešnost nenehno pada Leta 1982, 1983 in leta 1984 je bila BPT v primerjavi s tržiškim gospodarstvom nadpovprečno poslovno uspešna, tako pri rasti dohodka kot akumulacije in dohodka na zaposlenega. Leta 1985 pa je poslovni rezultat začel drseti navzdol, iz leta v leto je bil slabši. Zadnja primerjalna analiza poslovnega uspeha, ki so jo pripravili za ponedeljkovo sejo trži-škega izvršnega sveta, govori o tem, da se je tržiški BPT znašel prav na repu slovenskih bom- Tržiški izvršni svet seveda ni prvič razpravljal o problemih in težavah 1.100 članskega delovnega kolektiva BPT Tržič. Prvi program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja je zahteval na začetku leta 1986, vendar ni prinesel izboljšanja. Program za odpravo motenj v poslovanju je bil ponovno zahtevan maja 1987. Tudi za ponedeljkovo sejo so pripravili zajeten šop gradiva, razprava, dolga in na trenutke tudi mučna, je pokazala, da probleme BPT dobro poznajo. Vendar pa odločilne poteze še niso potegnili. baznih predilnic in tkalnic. Primerjavo znotraj panoge so napravili s tem, da so izločili vpliv zadnjih interventnih ukrepov, ki so prav predilnice krepko udarili. Tako rekoč pri vseh kazalcih poslovanja je BPT med 18 slovenskimi bombažarji na 17. oziroma 18. mestu. Z nakupom novih strojev je torej poslovna uspešnost padla, namesto da bi rasla, kar jasno govori o tem, da programa prenove ne uresničujejo. Razmere pa se bodo seveda še zaostrile, ko bo treba že letos odplačevati tudi posojila za nove stroje. Če jim bo s pomočjo obračunskega sistema in praznih skladišč surovin uspelo lansko poslovno leto zaključiti brez izgube, pa se bo brez dvoma likvidnost kmalu zelo zaostrila. Na dlani je tudi, da si sami z novimi investicijami ne bodo mogli več pomagati, saj bodo morali že letos celo vso amortizacijo nameniti za odplačilo investicijskih kreditov. Strokovnjaki beže iz tovarne, konkurenca cenejših tekstilcev vse bolj ostra Kadrovska in tržna plat prenove je bila pri nakupu novih strojev zapostavljena, saj šele zdaj govore, da imajo pri zunanji instituciji naročeno raziskavo trga, pri drugi pa program optimizacije obstoječe proizvodnje. Zategadelj je razumljivo, da ne dajejo pravih učinkov. Zaradi slabih plač strokovnjaki seveda odhajajo, novih ne morejo dobiti, bolje rečeno, niso se potrudili, da bi jih privabili s spodbudnejšim nagrajevanjem in razreševanjem stanovanjskega vprašanja, kakor to počno drugod. Tako so trenutno brez vodje razvoja, priprave dela, tehničnega direktorja, vodij dveh tozdov itd. Z druge strani pa jih tepe vse ostrejša konkurenca tekstilcev, zlasti iz drugih republik, ki imajo cenejše izdelke. Posteljnini, ki jo izdelujejo v tržiškem BPT, vsekakor ne moremo oporekati kakovosti, pri teh izdelkih, ki predstavljajo 60 odstotkov celotne proizvodnje, so še vedno na kvalitetnem vrhu. Toda prodaja je navkljub temu vse težja, ljudje imajo pač vse manj denarja in segajo po cenejših, čeprav slabših izdelkih. Tako je BPT v drugi polovici lanskega leta izgubila kar polovico jugoslovanskega trga in res se vse bolj zastavlja vprašanje ali tudi ta proizvodni program še sodi v Tržič ali ne. Kajti, če podobne izdelke drugod že izdelujejo in to bistveno ceneje, potem bi morali pač poiskati nov program. M. Volčjak Če se po jutru dan pozna Potem bo letos na Gorenjskem pri zaposlovanju veliko problemov. kj?iik.» rr , ,., . v no,- ,1. LIP je lani izvozil skoraj tretjino proizvodnje J>ubd v Telematiki znaša 17,25 milijard dinarjev J_J J v_ seznam presežkov klavcev naposled Urejen S. 2- "'V, marca Kranjska občinska skupščina je obravnavala po "'»j«' Telematiki Nar '"»larjev izgube ki je po svežih podatkih imela lani 17,25 mili-''''k ' "V ,7'KU,H"' Iskrili sojo predvsem z revalorizacijskimi pri-Dr,.(|1 Prijava naložbe v javne digitalne telefonske centrale je tik k, l/«?aic'' l*' jugodovanske standarde v lesarstvu prilagodili zahodnoevropski ni. Ker se kriza v lesarstvu nadaljuje (kupna moč pada, možnosti kreditiranja stanovanjske gradnje se poslabšujejo), je tudi lanski poslovni rezultat LIP-u v primerjavi s prejšnjimi leti slabši, vendar je še vedno nad povprečjem slovenske lesne industrije. Dobre rezultate so dosegli zlasti v izvozu \;i tuje trge, v Zvezno republiko Nemčijo, Švico, Italijo, deloma v ZDA, dežele v razvoju m še nekatere druge države, so lani prodali skoraj tretjino proizvodnje oziroma za deset milijonov dolarjev, realno za dva milijona dolarjev več kot predlani, ob tem pa je bila vrednost lanskega uvoza le 2.5 milijona dolarjev. Na tujih trgih so dosegali enake cene kot konkurenca, pri nekaterih izdelkih celo višje. O tem, zakaj namerava Lil' izstopiti iz sozda GLG, smo že pisali; tokrat povejmo le, da se bodo delavci o tem odločali na referendumu 11. marca letos Kot |c povedal direktor Franc Bajt, ob izstopu ni političnih pritiskov, da bi spremenili odločitev V LIP ov i temeljni organizaciji Filbo v Bohinjski Bistrici so začeli poleg transportnih in ventilacijskih strojev izdelovati tudi stroje zu obdelavo lesa Pomembna novost v njihovimi proizvodnem programu je li tuja za dolžinsko optimiranje lesa, ki so jo razvili v sodelovanju z nem ško fn mu I limtei. To je avtomatizirana in računalniško krmiljena stroj ni naprava, ki omogoča za 5 do 10 odstotkov boljšo izrabo lesa in sortiru-nje po naprej izbranih merilih. Nov korak so v LIP u naredili tudi pri opažarstvu Poleg trislojne opazne plošče, ki jo že dobro poznajo gradbeniki doma in v tujim, so razvili še opazni nosilec, ki ga sicer v omenjenih količinah izdelujejo /<• nekaj let, po sodobnih nemških zahtevah pa so ga začeli delati letos. Novi nosilec ima v primerjavi s klasičnim tudi do štirikrat večjo nosilnost Kei ima LIP pri izvozu nekaj težav tudi zaradi različnih mer pri vratih, oknih in pohištvu, je predlagal, da bi v jugoslovanski standardizaciji za lesarstvo spremenili tehnična določila in prevzeli merske m kakovostne predpise tistih držav, kamor največ izvažamo. (- /Uplnmik ,T*ov lansk.g.i povpioi i.i Q|UI pomeni, da ph bodo n povečani za rast življenjskih stro morah zmanjšati zu 5 do 15 odstotkov ^ka*0*' nu,(,/be v lavne digitalne- telefonske centrale, ki je, kot trPObft Vtsndarl«' uk Pr**d zdajci, |e hrane Rac ic povedal, da v Bel h!VrnT ° /udnJu pogajunju o sovlaganju Alcatela. letos pa se bo %L 8trokovnjaki, ki so tam na usposabljanju za delo pri uvedbi . §| Proizvodnega programa pr ^rnutično pa bodo kot vse kaže začeli v Telematiki razreši« Nu ,,' ''■'"■"iko presežkov delavi o\ / nekaterimi novimi naroi ih %^J\,l,l'-m /,, ,„-k.i| mesecev, odložili na Blejski Dobravi, kai bo (Nti, ' ''iz|e i,i/resev.ui|c problema, v tem trenutku so zato bolj hSihV anl". s"l novih naročil za telefonske centrale tipu Meta t^»vntt 'nn """"I". /•« taširitev. Brane Račič je povedal, da so %ii J , se/.nam presežkov delavcev po posameznih programih, z JO ^"avcev m njihovo kvalifikacijo Osnovali so posebno stroko J^lM^r0'0"' kl M' 1,0 s sodelovanjem skupnosti za zaposlovanje a^titl ' ni/re.ševanjem teh problemov Deloma jih bodo skušali vV(jj( 1 pičel. upukop t vam i in prekvalifikacijami vseh pa kr,0rBM<' mogli tako Problem je toliko večji, ker druge delo 5*. p*£nizutije v Kranju m na Gorenjskem ustavljajo zaposlova nJsk ^uJ,,|n,) ,on*J hihko, na kur je opozoril tudi predsednik Iskra Telematika Širitev gospodarskega sodelovanja s Poljsko V torek, februarja, je v Iskio Tclemaliko prispela poljska delegacija, ki jo je vodil VVIadvsIuvv (.vviazda, minister za gospodarsko sodelovanje s tujino. V razgovorih so gostje izrazili velik interes za nadaljnjo širitev gospodarskega sodelovanja, ki je bilo že doslej v /orno danji mi ec is^'C^" '/VI"'"ega •.veta Henrik Pctemelj, da zu vse ne bodo na ^'po"1 Jl1' '", '"n'J 'i«'k"J Sl' ostalo v tovarni, kar z drugimi bese "^rti, du ho izguba Telematike letos večja, kot bi bila sicer M Volčjak Leta IH72 je Iskra ustanovila svoje predstavništvo v Varšavi. Dote-e posamične prodajne aktivnosti in plasmaje na Poljskem je na ec sklenila zasnovati in razviti sistematično m dolgoročno. Podpisune so dolgoletne kooperacijske pogodbe o proizvodnji m poslovno telim enem sodelovanju zlasti na področjih, kot so elementi za elektroniko in radiokasetofoni (s firmo Unitru), barvni televizorji (Polkolor), avtoelek-trika (Polmot) in električna ročnu orodja (Inter Vis) Vrednost izpolnjenih pogodb je lani znašala 20 milijonov dolarjev ov no tehnično sodelovanje m proizvodna kooperaciju narekujeta te ______.........j:______j................... ..i..i,.,. . „> .......;n ,.^,.a., Pc 1SI». * sno povezavo tudi pri načrtov anju m izdelavi specialne opreme m orodij, ,/roc'a stalno rast vrednosti izmenjave. Za leto 1H8H je sklenjenih kar pov; že za 25 miliionov dolariev poslov. •njem Kazimir Mohar Na zasedanju kranjske občinske skupščine minulo sredo se je vnela vroča polemika, boje rečeno dvogovor, o sicer nerodno zapisanem ukrepu v letošnji resoluciji, po katerem bo občinski izvršni svet posegal in ne zgolj spreminjal priseljevanje delavcev od drugod. V mislih imajo seveda predvsem delavce iz drugih republik, ki jih bodo, kot vse kaže, še vabile k nam predvsem ob uvajanju dodatnih izmen in novih programov. Izvršni svet, ki se vse bolj zaveda problemov na področju zaposlovanja, skuša v takšnih primerih zagotoviti delo tistim delavcem, ki postajajo odveč v Telematiki, Planiki, Tekstilindusu in še kje, ter seveda ublažiti pritisk na nova stanovanja, vrtce, šole. V bistvu gre torej za interveniranje, ki ga narekujejo problemi, le — ti pa pritiskajo s tolikšno težo, da se delegati niso pridružili razmišljanju, kakšno (ne)zakonsko osnovo ima, delegat mladine je celo dodal, da so zahtevali ostrejši ukrep, nekakšen "davek" na priseljevanje, vendar so popustili, ker resnično nima zakonske osnove. Skratka, zaposlitveni problemi so pljusknili tudi na Gorenjsko, zavest, da terjajo ukrepanje je vse bolj prisotna, besedovanje o tržnih zakonitostih, o trgu delovne sile nič ne pomaga, dokler ga dejansko ne bo, v vseh svojih razsežnostih. Najbolj zgovorne so seveda številke, toliko bolj, če se zavedamo, da sleherna predstavlja človeka. Januarja letos je bilo izkazanih 321 potreb po novih delavcih, januarja lani 900, povpraševanje se je zmanjšalo za trikrat. Če se torej po jutru dan pozna! Moramo zelo resno jemati napoved skupnosti za zaposlovanje, da se bo letos brezposelnost na Gorenjskem od dosedanjega odstotka povečala na 2,4 do 2,7 odstotno, kar pomeni, da bo brez dela 2.000 do 2.300 ljudi, največ v Kranju, od 900 do tisoč ljudi. In to ob vsej zaščitenosti delovnega mesta pri nas. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Kranj, 2. marca — Sava bo za koncem Continental, v katerega je vključen tudi Savin avstrijski partner Semperit, potrojila obseg izdelave avtomobilskih zračnic. Sedaj naredijo namreč 550.000 zračnic za osebne avtomobile, poslej pa naj bi jih 1,7 milijona. Povečano količino zračnic bodo izvozili na konvertibilni trg. Izdelavo avtomobilskih zračnic bo Sava povečala v svojem ptujskem obratu, kamor so lani prenesli to proizvodnjo. Tudi v Vatikanu štrajkajo Prvič v zgodovini Vatikana je v začetku tega tedna štrajkalo 1800 uslužbencev. Štrajkali so zaradi prenizkih osebnih dohodkov, ki v najboljših primerih dosežejo komajda povprečne osebne dohodke v Italiji. Uslužbenci so sicer prišli na delo, nato pa so se odločili, da bodo dali del svojega dohodka za lačne v svetu. Cene niso na hladnem Kljub tako imenovani »zamrznitvi« so cene pretekli mesec spet začele močno siliti navzgor. Iz najnovejšega poročila zveznega zavoda za statistiko je razbrati, da so se v primerjavi z januarjem povečale za 5,9 odstotka. K temu so največ prispevale podražitve zdravil, detergentov, električnih aparatov, avtomobilov in tudi drugih izdelkov. Cene v prodaji na drobno so v primerjavi z lanskim februarjem višje za 154,5 odstotka, v zadnjih dveh mesecih pa so se povečale za 9,3 odstotke. Tako so se življenjski stroški v primerjavi z januarjem zvišali za 5,2 odstotka, v primerjavi z lanskim februarjem pa za 157,3 odstotka. V. S. V DELOVNI HALJI Jožica Pelko Sladkosti Kranjskega kolačka Kranj, 26. februarja — Dobrih štirinajst dni je v Tavčarjevi ulici v Kranju odprta nova majhna slaščičarna, ki so jo pri Živilih poimenovali Kranjski kolaček Čeprav so tudi po naših krajih kot dobri slaščičarji znani predvsem Makedonci in Albanci, pa so se jim uspešno priključili domači slaščičarji. Jožica Pelko, ena izmed prodajalk v novi slaščičarni pa pravi: vsem veliko prodamo tort. Najbolj iskane so sahar torte, pa punč in sadne torte. Ponujamo tudi torte rumba, mešane, orehove, kar dosti izbire imamo. Tudi deserti Triglav, pa domači piškoti so iskani med kupci. Poleg tega imamo vse, kar rabijo gospodinje, ki doma same pečejo torte. To pa so različne kreme in vseh vrst dekoracije za torte, pa prtički in še kaj. Veliko je tudi naročil za pri nas narejene torte, ki jih tudi lepo embalira-mo, stanejo pa, od 12.500 do 18.500 dinarjev.« Torte in druge slaščice, ki jih imate v vitrinah pa postreže te tudi ob mizicah v slaščičarni. »Marsikdo se ustavi in poje košček torte, vendar pijače ni mamo druge kot sokove. Mislim, da je naš lokal res prava slaščičarna, saj v njej ni dovoljeno ka diti, kar je obiskovalcem zelo všeč.« V. Stanovnik »Ljudje se na našo prodajalno in slaščičarno še niso navadili, ker smo malo skriti v tej ulici, pa ludi kakšnih velikih reklam ni pri vratih. Naša slaščičarska delavnica, ki jo imamo za lokalom, pa ima kar dosti dela, pred- /ureLiiMflHII Most v Otočah odprt — Čeprav je za zdaj predvideno, da bo svečana otvoritev novega mostu čez Savo v Otočah aprila, je novi most že odprt za promet. Gradnja tega mostu je bila lani največja investicija občinske skupnosti za ceste. Spomladi bo treba urediti še obrežje na obeh bregovih Save. Sicer pa je gradnja mostu veljala okrog 600 milijonov dinarjev. ^ 2 Novinarski večer v Cerkljah Gorenjski glas in Ljubljanska banka Kranj, 3. marca - Naj vam tokrat o novinarskem večeru, ki bo danes teden, 11. marca, ob 19. uri v Domu v Cerkljah, razkrijemo nekaj več. 2e v torek smo zapisali, da po dolgih letih v Gorenjskem glasu spet oživljamo novinarske večere Pod geslom: Gorenjski glas več kot časopis bo napovedani večer v Cerkljah prva od letošnjih tovrstnih prireditev na Gorenjskem. Zadnjič smo napovedali, da bo prireditev zanimiva in zabavna. Naj zdaj razkrijemo, da se bomo pogovarjali, peli, igrali in da ne bo manjkalo tudi presenečenj oziroma nagrad. Glavno pokroviteljstvo nad novinarskim večerom je prevzela Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj. Precej pa bo tudi tako imenovanih so pokroviteljev s cerkljanskega območja in od drugod, Prepričani smo, da vara ne bo zal, če boste danes teden zvečer prišli v Dom v Cerkljah. In zakaj prvi taksen večer po dolgih letih ravno v Cerkljah? Ze zadnjič smo napovedali, da bomo podeljevali tudi priznanja. In sicer priznanja krajevnim skupnostim, ki jih le-te dosegajo pri svojem delu. Tovrstni večeri naj bi bili torej v prihodnje svojevrstna nagrada Gorenjskega glasa prizadevnim vodstvom in organizatorjem v krajevnih skupnostih in hkrati vsem krajanom. In ocenili smo, da je razlogov za prvo podelitev takšnih priznanj krajevnim skupnostim na cerkljanskem kar precej. Na svidenje tore danes teden v Domu v Cerkljah. In da ne pozabimo. Vstopnice za petkov večer bodo v prodaji od ponedeljka naprej v bifeju Blagovnice v Cerkljah. ^ 2. Občni zbor Turističnega društva Tržič - V petek zvečer so v dvorani Peka v Tržiču pripravili občni zbor Turističnega društva, na katerem so spregovorili o svojem delu. pripravili pa so si tudi načrt bodočega dela. Vprašanje, ki se jim je ustavljalo je bilo, kaj bi bilo še moč narediti za izboljšanje turistične ponudbe v kraju, kaj za pestrejšo turistično dejavnost. Govorili so o turistični propagandi, vzgoji mladih v turističnih poklicih, o obnovi in zaščiti spomenikov, sodelovanju z drugimi društvi in še marsikaj, saj turistično društvo v kraju združuje vse, ki jim ni vseeno, kakšen je Tržič in ne le turističnih delavcev. Njihova skupna ugotovitev pa je bila. da se brez hotela turizem v Tržiču ne bo mogel razvijati. Na občnem zboru je z.a popestritev zaigral tudi ansambel Tretji člo vek z duetom .Jelka Končina in Dani Zupan, o tržaških gorah, alpinizmu, zmajarstvu in padalstvu pa je ob slikah spregovoril Iztok Tomazin. V. S. Razstava domačih dobrot šknfja I nk.i Kmečke žene, članice aktivov žena pri Kmetijski zadrugi v Skofji Loki, bodo tudi svoj letošnji praznik proslavile z razstavo, ki jo te dni že pripravljajo v sejni sobi Kmetijske zadrug«' na Spodnjem trgu Tako razstave ročnih del, kot različne razstave doma čih jedi, ki so jih pripravile kmečke žene, so med škofjeločam požele veliko priznanj in pohval. To soboto 5. marca in nedeljo, (i. marca, pa pripravljajo razstavo peciva, ki jo bodo popestrile tudi z bogatim sreče lovom V soboto bo razstava odprta od 15. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 19 ure V. Stanovnik Prireditve ob dnevu žena Zui - Odbor za proslavo pri Krajevni konferenci SZDI, Ziri je v počastitev dneva žena pripravil za soboto, f>. marca, vrsto priredtev. Tako bodo v soboto ob 18. uri v mali dvorani Svobode odprli razstavo slik Pavla Sedej a. Ob 19 uri bo v veliki dvorani Svobode proslava dneva žena, na kateri nastopajo učenci osnovne šole in vrtca, mladinska sekcija Svobode ter učenci glasbene šole. V družbenem domu Partizan bo ob lil), uri družabni večer, ki ga prireja nogometni klub Ziri. V nede Ijo, 6. marca ob 9.30 pa bodo v gostišču Sebjanič pripravili srečanje najstarejših Zirovk. DOPISNIKI SPOROČAJO Muzej talcev v Begunjah Medobčinski odbor zveza1 združenj borcev NOV za Gorenjsko je februarja na seji v Radovljici precej obširno razpravljal o današnjih protislovjih s posebnim poudarkom na gospodarstvo in družbenopoliti čne razmere na Gorenjskem Odločno so obsodili tudi nekatere negati vne pojave, ki so se v zadnjem času razbohotili v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, piše Jost Rolc. ("Mani medobčinskega sveta pa so govorili tudi o ureditvi prostorov in zbirke muzeja talcev v Begunjah. Možnosti za rešitev prostorske stiske vidijo v izmenjavi med Psihiau i čno bolnišnico in občinsko skupščino, ki je lastnik klimatskega zdravi lišča Čufarjev dom v Dvorski vasi Sicer pa so strokovno delo na zbu kah zaupali Gorenjskemu muzeju, lokacijske in druge potrebne doku mente pa naj bi zagotovil komite z.a urbanizem radovljiške občine \,i seji sož potem še podprti pobudo, da za dobitnika plakete ZZH NOV Jugoslavije predlagajo Odbor skupnosti vezistov Gorenjske s sedežem v Kranju. Na predlog občinskega odbora ZZR NOV Tržič pa so predla gah, da se enako priznanje podeli tudi avtorju obsežni' knjižne zbirke Janiju Tišlerju za zbrano dokumentarno gradivo o življenjskih usodah ujetnikov nacističnih koncentracijskih taborišč v drugi svetovni vojni. Ta mesec skupščina KS Ciril Rozman pa sporoča, da so na seji skupščine delegatov kraje vne skupnosti Podnart ugodno ocenili delo v minulem letu, v skladu s srednjeročnim načrtom pa je svet krajevne skupnosti pripravil tudi ze program dela m finančni načrt za letos Sklenili so. da bo posebna ko misiia še enkrat pregledala vsa načrtovana dela po vaseh, potem pa bo svet krajevne skupnosti pripravil dokončen predlog, ki ga bo skupšči na obravnavala na seji v drugi polovici marca Takrat bodo v skladu s statutom tudi izvolili predsednika in podpredsedniku skupščine in sve ta ter predsednika sveta potrošnikov in poravnalnega sveta, ker jim l>ti marca poteče mandat ureja ANDREJ ŽALAH V nedeljo referendum v Kamni gorici Izziv odločitvi, da živijo in delajo zase Kamna gorica, 3. marca — Sprejeti in objavljeni sklep skupščine krajevne skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti je nedvoumen. V nedeljo, 6. marca, od 7. do. 19. ure se bodo prebivalci ene najstarejših krajevnih skupnosti v občini na volišču v prostorih zavoda Matevža Langusa v Kamni gorici odločali, da bi s petletnim samoprispevkom in družbeno pomočjo ter sodelovanjem dela prebivalcev sosednje krajevne skupnosti Lancovo zgradili v Kamni gorici mrliške vežice, na ta način zbrali del denarja za gasilski avtomobil, za obnovo opornega zidu okrog pokopališča in stopnic in za obnovo krajevne ceste. Če kje, potem v Kamni gorici, eni najmanjših krajevnih skupnosti v radovljiški občini tako v bližnji kot daljni preteklosti niso držali križem rok in zgolj čakali, kdo jim bo kaj prinesel oziroma naredil. Z delom, denarjem, materialom so se lotevali akcij. Postopoma je tako Kamna gorica postajala vse bolj urejena krajevna skupnost. Novo vodstvo krajevne skupnosti s predsednikom sveta Janezom Cengletom in predsednikom krajevne konference socialistične zveze Tonetom Kapu-som pa je ob ocenjevanju možnosti, želja in potreb že kmalu po izvolitvi skupaj s predstavniki ostalih organizacij in društev ugotovilo, da jim še marsikaj manjka, da pa je denarja premalo. Enkratne akcije z občasnimi prispevki so potem skupaj s krajani ocenili za manj ugodne v primerjavi z referendumom oziroma samoprispevkom za nekajletno obdobje. "Res je, da marsikje referendumi in samoprispevki danes niso več priljubljena oblika. Za nas pa prav takšen prvi samoprispevek pomeni svojevrsten izziv, da se zavemo vsi skupaj, da živimo tukaj, da delamo zase, da se korenin zavemo in delamo za to, ker bomo živeli v kraju, kakršnega si bomo sami uredili." S takšnimi razmišljanji in prepričanjem hkati so se potem vodstva organizacij in skupščina krajevne skupnosti tudi odločili in za nedeljo, 6. marca in razpisali glasovanje na referendumu za petletni samoprispevek. Čeprav kratek, je program dokaj zahteven: izgradnja mrliških vežic, sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila, obnova opornega zidu okoli pokopališča in obnova stopnic ter krajevne ceste skozi vas. Ne zato, da bi že danes napovedovali, kakšen bo v nedeljo zvečer izid glasovanja, pač pa zato, ker gre tokrat v krajevni skupnosti za pomembno odločitev, smo se pogovarjali z nekaterimi domačini. Marija Plevnik: "Mislim, da se bomo v nedeljo vsi skupaj odločili za samoprispevek. Če se Zdravko Bolčina: "Mladi v krajevni skupnosti že zdaj včasih malo bolj, včasih malo manj zavzeto sodelujemo v različnih društvih. Razpisani referendum in program za samoprispevek pa je tudi za nas svojevrsten izziv. Mislim, da ga vsi skupaj podpiramo in da bo prva akcija iz programa lahko stekla že v ponedeljek, 7. marca in da bomo potem najkasneje maja letos tudi že zasadili krampe in lopate." Roman Hrovat: "Vedno smo v Kamni gorici nekaj delali. Enkrat je bilo to igrišče, potem vlečnica, rake, pa pretvornik, as- Valentin Arh: "Mislim, da W referendum v nedeljo usPekSJ že nekaj časa v kraju na vej1* govorimo o njem. Zadolženi ^ program in začetek gradnje so tudi že resno zagrabili za delo. Ne vem sicer, čemu bi v gramu morali dati prednost, kakor pa so mrliške vežice nuj ne. Prepričan pa sem, da b01? potem radi prijeli tudi za delo. saj bo tako ostal kakšen din več, da bomo lahko naredili več." Franc Šolar: "Če bo referejjj dum uspel in če se bomo tu odločili za samoprispevek, se • prepričan, da bomo kasneje v skupaj lahko ugotavljali, da sni se tistega 6. marca 1988. le ■■*w pa ne bi, potem bi to najbrž pomenilo, da bomo še lep čas ostali tam, kjer smo. Mrliške vežice pa so vsekakor potrebne in vsi že dolgo vemo, da sodijo v naš kraj. Sicer pa smo že prejšnja leta marsikdaj dokazali, da uspemo in zmoremo narediti tisto, za kar se odločimo." falt... Kar precej smo ob družbeni pomoči že dali za ta naš kraj. Tale akcija pa je neke vrste preizkusni kamen in nas naj bi resnično tudi združila. Prepričan sem, da se večina strinja in čeprav na ta način ne bomo vsega naredili, bomo pri urejenosti Kamne gorice precej pridobili." prav odločili. Seveda pa bo gr8^ beni odbor, sestavljen menda dnJe 00- naše in predstavnikov sose1 krajevne skupnosti LancovOj^ ral hitro in odločno zagrabit* j. delo. Hitro bo treba graditi m . ške vežice in uresničevati 0?\L del programa, da nas ne preveč prizadele podražitve. Izid glasovanja na ne^. skem referendumu v Kamn»* rici pa precej nestrpno Pr'c. j„ jejo tudi prebivalci Spodnje Zgornje Upnice, Ravnice . Kolnice v sosednji kraje* skupnosti Lancovo. Odločit** J samoprispevek bo namreč tu za njih pomenila zelo luč z» četek akcije. „ , , A. ^ Milan iz radovljiške ribarnice Ribo vedno v mrzlo vodo Radovljica, marca — Obiščite no enkrat Milana Hribernika v ribarnici v Cankarjevi ulici v Rudovljici. Ni le prijazen, marveč zna tudi svetovati, kako se riba oziroma ribje jedi pripravljajo Tako so nam pisali v uredništvo in pred dnevi smo ga obiskali. Ribarnicu Specerije Bled je v Cankarjevi ulici v Rudovljici že štiri leta, vendar pa je Mi-lan Hribernik v njej zaposlen šele lani od maja meseca. "Rojen sem v Spodnjih Hit-njah pri Kranju, sicer pa napol Slovenec, napol Dalmatince 21 let sem živel namreč v llei cegnoveni, kjer sem dodobra spo/nal morje Zalo vem. kaj je morska riba in kako se jo lahko dobro pripravi. To, da /.naš svetovati, pa je (na Gorenjskem pa se sploh) zelo pomembno za prodajalca," je razlagal. Cepruv i je izučil za trgovcu, je Milan opruvljal že različna dela. Bil je produjulec v Savi, pa v skladišču in celo krave je že pusel na furmi. Zduj pu živi v Nomenju v Bohinju, kjer imu m.inj\i> kmetijo. "Dvakrat na teden iz portoroške Droge pripeljejo ribe v našo ribarnico. Povpraševanje je kar precejšnje, najbolj po sardelah, osličih, listih... Skoraj vedno pa je prodajalna v Cankarjevi ulici zelo dobro /.a-lo/cnu; povedali so mi že, da celo bolje kot na Reki. Seveda pa je vse odvisno od ulova." Poleg morskih rib, lignjev in rakcev so v prodajalni tudi sladkovodne ribe: postrvi, amurji... Pu žabje krake in pol že ima Mil.m Hribernik tudi skoraj vedno v ponudbi. "Gorenjci ne poznamo dosti ribjih jedi. Osnovno pravilo pa vedno je, da ribo ob pripravljanju nikdar ne sinemo dati v vročo vodo in vedno pri cvrtju na vroče olje." A Zular Zlata poroka pri Kantu na Bledu Tako rad hi se Mate* Pintar, Kantov z Bleda v mladih letih izučil za kolarja. Ven' dar bil je edinec, oče pa pismonoša in tako je na očetovo z«'lj(' ostal doma za gospodarja Hodil pa je tudi k cerkvenemu p*v" skemii /boru, kjer mu je organist Mihelčič pokazal, kak<» *e pletejo kosare iz piotja. Spoznal pa je v /boru (odi Franci*"1 z Milnega, ki se je izučila /a šiviljo. I brano zborovsko P*'tj' ju je zbližalo m tako sta se 1! I februarja 1!WK. leta na Me"1* poročila. I ranciska je prišla k Kantovim /a lainlado. Ke« " dobila dela za poklic, ki se ga je izučila, je potem pred viH"" delala v hotelu Toplice. Ko sta 20. februarja v družinskem krogu slavila zlato por«>k«>' so bili vsi zbrani: sin in štiri hčerke / družinami in lil vniik«»*j Ker se v življenju marsikdaj kaj rado zaplete, se slavja »1's,,1<, mogli udeležiti takrat. Pa smo ju obiskali pred dnevi na mu ter Ki letnemu Matevžu in HO letni Irunciski /.iržV**. se obilo /dravja ob jubileju; Matevžu, da bi se naprej P11"1'".' I ranciski pa pri gospodinjstvo Jubilejni pohod na Arihovo peč Ob 40 letnici ustanovitve Slovenske športne zveze prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu v Rožu jubilejni 10. zimski pohod Arihova peč 19HH m smučarski tek Prireditev v spo min na padle partizane 9 februarja 194.r> pod Arihovo pečjo bo v ne deljo, 8. marca, začela pu se bo ob 10. uri pri Polancu na Čemernu i (Hodninu) nad Šentjakobom v Rožu Poleg tradicionalnega pohoda je na programu tudi tekmovanje v smučarskih tekih z.a različne starostne kategorije Vsak udeleže nec bo ob prihodu na cilj dobil spominsko diplomo in toplo malico Poskrbljeno bo zu zdravniško pomoč in servisno službo ter parkirne prostore za osebne avtomobile in avtobuse Tisti, ki so se ze petkrat udeležili pohoda Arihova peč, bodo dobili posebno zlato spominsko značko. Na začetku prireditve bo tudi krajša svečanost v spomin na tragične dogodke pod Arihovo pečjo februarja 194."S L PISALI STE NAM Ulični sistem v Krizah V Kniuh prt Tržiču je popolna tmeda na področju oštevil čenja okrog 200 Ink v naseljih Križe, Snakovo in lietnje Se danji sistem pravsprav obvlu da le sedanji pismonoia le bi prišel nov, hi najbrž .-<• prvi dan do: i vel stres V.alo so .-daj v občini d«/i pobudo, da uvedejo ulični sistem, v občin skem proračunu pa so ?u to namenu tudi potreben denar hedlog .-u osem ulic bo uoblt kovala (ieodetska uprava :a občino Kranj in /r.-ič 1'osehen odbor ;u ulični sistem pri kra jevm skupnosti Križe pa je po ogledu na terenu predvidel ee lo IA ulic Vendar so menili, naj dokončno ureditev pokaže raspravu /u daj imajo tudi <• nekaj predlogov :a imena ulic oiromu .-•■ ^ ulu Predloge .-hirajo v p*** 0. krajevne skupnosti l'° ^ marcu bosta o predlog1 ^jc piuvljula odhoi m svet <<„ vne skupnosti, dokonča ^ nam po potem Poa* Geodetski upravi Po P^^ifT na Geodetski upravi. ,u končen predlog vrnili v \gVfi' vno skupnost in ga P"sr^^ It v dokončno javno ra'"j,<,fi* in nato ie v potrditel krajevnih skupnosti obe ^ skupščine rasa /.■ '"''^ K« se, a. -ato '»odo m."«'1 1 ',(|'„;i' bodo delali na potmcn<>> ^ in urejanju naseli] p° ^ pohiteti Med drugim "J",^' to, da ara,It naraščanja skov ne hi .'manjkalo :* ry mcnovnnjc rc.-crviranesi .na vedru > znn\ i ak palen <) njem je bilo recimo (tovora tudi na zadnjem zboru pOfenjskib pesnikov in pisate Jev začetnikov v Radovljici, '"'"'ujali pravzaprav omenjajo [''' vedno, tudi ze »uvelja •Joni« knjižni ustvarjalci , ''a vendar nas v tem krat ''"i razmišljanju zanimajo Pr,'dvNem listi, ki pisanjem e'*' pri« enjajo Kje prav/a Pruy svoja dela lahko objavlja Zapi islenim marsikje velja " rUz.ličtie literarne rubrike v jjv«rniških glasilih, šolurji in '! 11,11 11. i r i. 11 In izkoristili ,(,|ske »ciklostile« Svojo vlogo 0 neke mere zanesljivo odi grajo tudi različne revije, ki pa so glede na širino — slovenski prostor — temu primerno tudi zusedene. Oorenjska literarna revija? Bogokletstvo, utopija ah real nost? Prenekuteri ljubitelj pi '.ani' besede si je ob tem že po h imil /.(ibe, kot vse kaže, pa si jih verjetno še marsikdo bo... Prenekatera misel se veliko krat ustavi tudi ob nekdanjih Glasovih snovanph. ki bi v ca su primerni obliki verjetno ze lo uspešno zaživela tudi v današnjih dneh, sicer pa bi veljajo apelirati recimo tudi na go-re n j s k e i >b< inske zveze kultur nih organizacij. Bi bilo I z.dru ženimi močni ob pomoči delov nih organizacij res nemogoče7 Vine Beštei |^__Iz dela jeseniške literarne sekcije Novi založniški naCrti )olenca in ), lepo uvelja bi % j Sk(» založništvo se je s tre-ale Cufar % kK"H.-.i:, .. i . , : p,.res Mila IC"'''"m Vena I/ ''H,/,1'1"" len terla), le S'QW«r l V *-:",',,"l,'k''"1 1,1 ••»'•■•■m '*fhi 7ni pro»toi U I 0 ,' Jov >,"k<''H DIM) Svoboda dalo /!" Puleta . , |e del., ,,'m- 'i' 1 • • ..... O' 1 Lansken i it inku ■ )v "bh S^lrh °V' /unimivl predlogi za % Hi pop,. ' : >, ■ ^1^ *Vno'stl Sprtlpl )<• bil %r 'M >iri.,!,M..K)l M('K da '.-■ U'':!'"" -I'" k.- /a lotosi,,,' lo Sfinu i"" ■' i' * • k i ,i manah, os J" V , '"*' 'T." preniske poe, Hi r"'1'" i, Usti pes •S> \yl r.a/«n v samozaložbi se - j jah svoje pesniške zbirke f'Hi » ** ■ kvalitetnimi pri < '■ l"i bodo nphove pe snu dosegale kvalitetne kriterije z.a knjižni natis Ker MČK kljub izrazito neko mercialni naravnanosti (obja vlja le leposlovne novitete, pred vsem prvence manj afirmiranih avtorjev), finančno kur ugodno posluje (kur pa gre tudi na rovaš nizke režije in zgolj simboličnih honorarjev), se je sekcija odloči la za izdajanje še ene knjižne zbirke — imenovala se bo DOLI NA - ki se ne bo omejevala zgolj na leposlovje in zgolj na domin e avtoric Prvu knjigu te zbirke poljudno etnografsko delo Franceta Voge .Spomini nu Dovje« — Je že v tisku, letos pa naj bi ji sledile še druge knjige, če bo le uredništvu uspelo najti sponzorje Kajti tudi komercial nu uspešne izdaje potrebujejo začetni kapital, od občinske kul turne skupnosti, ki komajda iz brska denar za eno do dve knji zhi MČK v letu, pu bi bilo nestvarno pričakovati se dodatna sredstva. m,__ K. T ru besedil za predstave. To pa obenem seveda pomeni tudi to, da se predstava o lutki uspešno trga od tiste še vedno dokaj zakoreninjene, a že preživele predstave o burkaškem, lutkinem poslanstvu; lutkovna predstava tudi ni le ljubka zgodbica, pri kateri bi potočili solzo. Lutkovna predstava za današnji čas je nenehno iskanje novega izraza, je iskanje načina, kako sporočilo predstave predstaviti s sodobnimi izrazi. Tega med gorenjskimi lutkarji prav gotovo ne manjka. Tolikšne pestrosti izražanja bi že skoraj težko našli še kje. Posebno pri stalnih skupinah je morda še najbolj mogoče zasledovati razvoj lutkovnega izraza: od senčnih lutk do klasičnih, kot so ročne in marionete. Že to je po mnenju letošnjega selektorja pojav, ki ga je treba pozdraviti. Po drugi strani pa je očitno, da gredo lutkovne predstave še v eno smer: počasi se približujejo tudi svetu odraslih, nekatere pa so morda že povsem za odraslega gledalca; taka je na primer predstava skupine Lutke čez ce- Saša Kump: » Glede na to, da je na Gorenjskem že več dokaj močnih lutkovnih skupin in tudi možnosti za predstave, je gostovanj pravzaprav premalo. Lutkarjev je vse več, pri delu v skupinah dobesedno cveti ustvarjalnost mladih, saj pri preneka-teri predstavi dobesedno iskrijo inovativne rešitve.« Milena Gerbec: »Če se mladim pustijo proste roke pri ustvarjanju lutkovne predstave, postanejo izredno motivirani, iznajdljivi, izredni. Pri naši predstavi Odisejada 2001 so mladi pokazali, kako, na kakšen način razmišljajo o današnjem času.« Alenka Bole-Vrabec: »Pri združenju gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske se zavzemamo, da bi bile lutkovne predstave boljše tudi glede podajanja besedila. Zato bo v jeseni nekaj tečajev v pomoč lutkarjem, ki so kot igralci in lutkarji obenem dvojno obremenjeni.« KULTURNI KOLEDAR sto Kranj z Jonatanom Galebom. Morda ne bo več dolgo, da bodo tudi na Gorenjskem odrasli uživali ob sporočilnosti lutkovne predstave za odrasle. Da zdaj uživajo tudi ob predstavah za otroke, vsaj pri nekaterih, pa je razumljivo samo po sebi. Vsekakor pa republiški selektor ne bo imel lahkega dela, ko bo izbiral lutkovno predstavo za republiško srečanje lutkovnih skupin, ki bo letos na Primorskem. L. M. Foto: G. Šinik PRENOVA PARKA Radovljica — V prostorih Šivčeve hiše v Radovljici je od 1. do 8. marca na ogled razstava z naslovom Predlog rekonstrukcije grajskega parka, zasnova tržnice in oranžerija. Će na kratko povzamemo besede Olge Zupun, ravnateljice Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, ob otvoritvi, je namen razstave v tem, da bi spodbudili razmišljanja in sprejeli odločitev o bodoči ureditvi grajskega parka in nekdanjih parkovnih objektov v Rudovljici. Park, ki je nastal v 17. stoletju je svojo baročno zasnovo dobil v 18. stoletju, ko so lastniki gradu postali grofje Thurn-Valssusina. Po velikosti jo bil park sicer majhen, zaradi baročne simetri je z osjo in gabrovim drevoredom, bogato ornamentirunim parterjem in spremljajočimi objekti pa je predstavljal enega najlepših primerov vrtnega obli kovanja pri nas. Na žalost so posegli v tridesetih letih našega stoletja, z. gradnjo hotela in pozneje z. gradnjo otroških igrišč, trafo postaje in prestavitvijo spomenika NOB, obseg in zasnovo parku močno prizadeli Vendar je kljub temu ostalo dovolj kvalitet, du je Zuvod zu spomeniško varstvo prenovo parka vključil v srednjeročni program akcije, ki jih finuncira-tu Kulturnu skupnost Rudovlji cc in Slovenije. Projektno nulo go je pre\ zel Pran, Vurdjan, dia s sodelavci z Restuvrutorskegu centra Slovenije, ki sedaj pred stavlja svoje izsledke m predlog rekonstrukcije parka v dveh va rtantah, s spomenikom NOR m brez njega (prestavljen na pr votno lokucijo). Hkrati so na razstavi predsta vljene tudi idejno arhitektonske rešitve o možnosti izrube in ureditve oranzerije. kot sestavnega dela parka in tržnice ob vstopu teCaj grafike in keramike KrunJ — Naslednji teden se bodo v gradu Kieselstem in v Delavskem domu ponovno začeli tečaji grafike m keramike. Tečaj keramike, ki bo v prostorih ZK() Kranj, v grudu Kieselstem, bo vodil akad. slikar Rom Ceh, začel pa se bo \ sredo, 16. marca, ob 17.30. Tečaj grafike (suha igla, |cdkanua), ki ga bo vodil akad slikar Zrna go Puhar, pa se bo začel v četrtek, 17. marca, ob 18.30 in sicer v Delavskem domu, vhod (1 Prijave sprejemajo na ZKO Kranj, Tomšičeva 44, (grad Kieselstem) ah po tel 21 13». Radovljica — Del plastike Neptuna, ki je bila odkopana v grajskem parku leta 1976. — Foto: F. Perdan vanj, ki jih je izdelal Marko Smrokar, dia. Komite za varstvo okolja in urejanje prostora iz. Radovljice pa je predstavil programsko zasnovo za staro mestno jedro Radovljice. Poleg tegu pa je na ogled še nekuj drugučnih zanimivosti: Arhiv SR Slovenije je posodil kolorirune mupne kopije fran-eiscejskoga katastra in porečja Suve, kjer je vidna zasnova parka z ornamenti in sprememba mi same zasnove med posamez-ninn iS marami, župnijski urad iz. Breznice pa je posodil votivno sliko iz Radovljice iz začetka 18. stoletja. J. H. KRANJ — V ponedeljek, 7. marca, ob 17. uri bodo v Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43 odprli razstavo akad. slikarke Marjance Jemec-Božič. Razstava sodi v okvir preglednih razstav slovenskih umetnic ob dnevu žena. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Cveto Zlate gledališke plakate. V galeriji Kavka bar razstavlja slikar Niko Ribič iz Maribora. V torek, 8. marca, ob 19.30 bo v glasbeni šoli Kranj na Trubarjevem trgu 3 koncert Ivana Monigettija (violončelo) in Tatjane Baranovojeve (klavir) glasbenih umetnikov iz Sovjetske zveze. V Ca rn i u mu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, bodo danes, v petek, ob 19. uri vrteli film Smrtonosno orožje, ob 21. uri pa Ime rože. Jutri, v soboto, ob 19. uri vrtijo film Policaj z Bever-ly Hillsa 2, ob 21. uri pa film Pločevinasti boben. ca JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo gobelinov izdelanih po predlogah Dolikov-cev — v počastitev dneva žena. Ob otvoritvi bo krajši koncert mladinskega pevskega zbora CSUI Jesenice. ADERGAS — Jutri, v soboto, ob 19.30 se bo v domu v Adergasu predstavil dekliški zbor Andrej Vavken iz Cerkelj pod vodstvom Damjana Močnika s koncertom ljudskih pesmi. Domače kulturno društvo pa bo pripravilo program v počastitev dneva žena. GORICE — Dramska skupina KUD Velesovo bo jutri, v soboto, ob 19. uri nastopila v Goricah z Mrožkovo igro Čarobna moč. PREDDVOR — Dramska sekcija KUD M. Valjavec bo jutri, v soboto, ob 19.30 v Domu DPO v Preddvoru uprizorila Jožeta Javor-ška Manevre v režiji Mihe Krošlja. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri ZABNICA — Dramska skupina Velesovo gostuje v nedeljo, 6. marca, ob 15.30 v Žabnici z Molierovo komedijo Priložnostni zdravnik. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled predstavitev predloga rekonstrukcije grajskega parka, zasnova tržnice in oranzerije. LJUBNO — Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Domu TVD Partizan Ljubno srečanje s pesnico Nežo Maurer. Prireditev organizirata osnovna šola Ljubno in DZS — Knjigarna Radovljica. BOH. BELA — V Kulturnem domu na Boh. Beli bo jutri, v soboto, ob 19. uri domača gledališka skupina premierno uprizorila dramo Antona Leskovca Dva bregova v režiji Antona Kelbla. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo ob 16. uri. VISOKO - KK SZDL in KUD V. Kokalj Visoko pripravljata jutri, v soboto, ob 18. uri prireditev Ženska v slovenski besedi in pesmi v počastitev dneva žena — v Zadružnem domu na Visokem. ŠKOFJA LOKA — Jutri, v soboto, ob 17. in 19.30 uri gostuje na Loškem odru Šentjakobsko gledališče z Molierovo komedijo Zdravnik po sili — predstava je za škofjeloške OZD. Komedijo bodo ponovili še v nedeljo ob 19.30 in v torek, 8. marca, ob 17. in 19.30 uri. Nekaj vstopnic je še na voljo. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. TRŽlC — Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v Paviljonu NOB z recitalom umetniške vezane besede jubilejno razstavo akad. slikarja Ferda Mayerja. ŽIRI — Jutri, v soboto, ob 18. uri odpirajo v galeriji DPD Svoboda razstavo slik Pavleta Sedeja. DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale odpirajo v ponedeljek, 7. marca, ob 18.30 razstavo Domžalske likovne umetnice. V Knjižnici Domžale razstavlja vitraže oblikovalka Zlata Fon. V Zdravstvenem domu Domžale danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo risb — Partizanske bolnišnice 1944 Božidarja Jakca. MEDVODE - Danes, v petek, ob 19.30 bo v DO Donit Medvode večer z Dušico Kunaver, oktetom Donit in mladinsko folklorno skupino iz Sore. Na ogled so tudi risbe na temo slovenskih pripovedk akad. slikarja Franceta Kunaverja. BOH. BISTRICA - Dramska skupina Gasilskega društva Boh. Češnjica bo danes, v petek, ob 20. uri uprizorila v domu Joža Až-mana komedijo Toneta Partljiča ŠČUKE PA NI. PIONIRSKI FOTO 88 Foto kino zveza Slovenije in foto kino klub Hrastnik pripravljata 28. republiško razstavo pionirske fotografije »Pionirski foto 88«. Razstavo bodo odprli v soboto, 21. maja letos ob 10. uri v osnovni šoli »Heroja Rajka« v Hrastniku. Na razstavi lahko sodelujejo vsi učenci osnovnih šol in člani foto klubov v Sloveniji, ki so mlajši od 15 let. Tema razstave je svobodna, velikost fotografij pa naj bo 18 x 24 cm. Vsak avtor lahko pošlje do šest fotografij, sprejeta pa bodo samo dela, ki še niso bila razstavljena na republiških pionirskih foto razstavah. Vsaka fotografija mora imeti na hrbtni strani sledeče podatke: ime in priimek avtorja, starost avtorja, naslov fotografije ter naslov šole ali foto kluba. Fotografije, ki bodo kasirane ali večjega formata, ne bodo predložene žiriji. S sprejetimi deli bo organizator ravnal skrbno, ne odgovarja pa za poškodbe pri transportu. Priznanja za najboljša dela bodo podeljena v skladu s pravilnikom Foto zveze Jugoslavije. Dela bo ocenila žirija, katere odločitev je dokončna. Vsak avtor, ki bo sodeloval na razstavi, bo dobil katalog razstave. Obvezno je treba priložiti seznam poslanih fotografij. Dela pošljite na naslov: ZKO Hrastnik-Delavski dom, Log 2, 61430 Hrastnik, najkasneje do 15. aprila letos. Fotografije se bodo vračale do 15. junija. Lojze Kerštan. FILMSKO GLEDALIŠČE Kot prvi iz ciklusa osmih izbranih filmov filmskega gledališča bo prihodnji teden v gorenjskih kinematografih na sporedu ameriška filmska komedija Soba z razgledom. V kinu Dom Kamnik bo na sporedu v ponedeljek, 7. marca, ob 18. in 20. uri, v torek, 8. marca, ob 20. uri v kinu Tržič, v sredo, 9. marca, ob 20. uri v kinu Železar na Jesenicah, v četrtek, 10. marca, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju, v petek, 11. marca, ob 20. uri, pa v kinu Svoboda v Medvodah. Film Soba z razgledom je posnet po gledališki komediji E. A. lorsterja. Pravi ljubitelji filma so komaj dočakali to izjemno zabavno adaptacijo komedije, ki razkriva manire in obnašanje ed-vvardijan.ske angleške »zgornje plasti«. Dogodki so postavljeni v čas, ko se je viktorijanska nedolžnost pomalem začela umikati napadalnim silam novega časa. Zgodba se odvija v začetku dvajsetega stoletja. Skupina angleških turistov se čudovito zabava v nekem penzionu v Firencah. Zapeti korzeti viktorijanskih moralnih predstav pokajo, angleški gostje se prepuščajo opazovanju dotlej neznanih in nepoznanih strasti. Film je bil leta 1986 pro-glašen za na|boljsi film nacionalnega združenja filmskih kritikov V /DA, filmski kritiki New Yorka pa so podelili nagrado Deju Luisu za stransko vlogo. ' ureja LEA MENCINGER 1 ftA alples industrija pohištva Železniki, telefon: 064-67121 in66 155 Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih. Prodajni salon v Železnikih je odprt od 8. - 19. ure in ob sobotah od 8. - 14. ure. V marcu vas vabimo k nakupu, ob katerem vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še naslednje: - 15 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU - OBROČNO ODPLAČEVANJE - 6 OBROKOV BREZOBRESTNO -PRODAJAMO TUDI KUHINJE PROIZVAJALCEV MARLES IN BREST ______)29.2.-12.3.'8tj^ ŠPORTNE OBUTVE VELIKA IZBIRA NAGRADNO ŽREBANJE 4. in 11. MARCA 1988 REZULTATI ŽREBANJ BODO OBJAVLJENI V GORENJSKEM GLASU KRANJ GREGORČIČEVA 8 AKCIJSKA PRODAJA LOPARJEV KUSTENU- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik, 8. marec, in se priporočamo Dekletom in žena M iskrene čestitke ob prazniku! KRANJ d Ivan Jan STRDENOVI Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine i/. Stiske doline nu začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. "Le kako bo to storil," je spreletavulo Rafka pod oknom, ki so mu Viktorjeve zagrizene besede pripadnosti Hitlerju zvenele v ušesih se izza pole tja, ko gu je prijemul Milan "Homo videli, bomo videli," si je šepetal Kafko m sklenil, da se bodo še vedno pazili pred Viktorjem. Nemci so grozili, da bodo izselili, izgnali tudi velik del prebivalcev njihove doline To je bilo tre ba nekako preprečiti. In nekaj dni po posvetu pri njih je Kafko dobil naročilo, naj s prijatelji v dolini poizvedo, kako je I mostom v Hrinovju. Je zuvurovun, kako bi ga po žgali, kakšne so okoliščine? Pripravijo da naj tudi nekaj lesa in nafte! Vznemirljivo napet je Rafko s funti izvršil to nalogo, kot je bilo naročeno. Ze naslednji večer se je z brinovškega mostu vzpel visok plamen. Partizani so ležali v zasedah, da bi pregnali policiste, če bi se približuli prezgodaj, Rafko s fanti pa je medtem odšel neka|sto metrov daleč v sotesko Tam so že imeli pripru vljene velike skale. Zdaj so jih naglo zvalili na za ledenelo cesto. Nemcev pa tedaj ni bilo od nikoder in vsa zadeva je potekla brez streljanja. S tem je bila dolina nekaj dni odrezana od sveta. Sredi mrzle zime so se bližali vroči dnevi upor niškega izbruha. Tiste dni je Viktor spet nekam izginil' Nemci so na sledi Siloviti Nemci ne bi bih Nemci, če spet in takoj ne bi začeli zusledovuti partizanov! Se dosti huje kot dotlej. Ze dan z.a tem, ko je v Hrinovju pogorel most, se je po zasneženi poti ob Smrekovcu povilu dolga kolona policistov. Odkrivali so partizanske sledi Kazalo |o da Viktor vendarle ne miruje, da z. njegovo spreobrnitvijo ni bilo nič, da je Hokalu samo lagal' Prvič se je tedaj zgodilo, da so Nemci presene tih parti/.une zu Cudnovim vrhom! Nihče jih ni mogel obvestiti zadosti zgodaj, in sledilo p' prese nečenje A ne povsem' Taborišče |e bilo namreč' tako zamaskirano, da so prej naleteli na partizan skega stražarja, ki je takoj začel streljati Rafko, ki se |e komaj prebudil, je naglo stekel nu javko! Tokrat je vest o prisotnosti Nemcev prišla iz Smrekovcu z zakasnitvijo. Del policistov je na mrec najprej neopazno zastražil vas, večji del pu odšel navzgor proti Čudnovemu vrhu Medtem so se partizani že umikub, policisti pa so se začeli vračati Prav mimo Strdenove hiše |c skupina v belo oblečenih policistov prinesla svoje ga ranjenca Ustavili so se ob hiši, zato so Strele novi ze mislili, da je na vrsti preiskava A ranjene i so bih že v senčnem bunkerju, v hi si nobeni* sledi o partizanih, otroci poučeni, da se nikoli in nikjer niso videli partizanov, bunditov, kot so revskah polu isti Nekdo izmed Nemcev je naglo vstopil, pokazal nu štirinajstletnega Ludviku tn očetu velel nuj fant pripravi sumotežne sani To se je hitio zgodi lo Nemci so hudo ranjene«.1, polu ista naložili na samote/mre. ga privezali m Ludvik ga je moral pod njihovim varstvom prepeljati po strnu poti spod v vas 1'ovcljmsko mesto in tudi previjabšce so polic isti imeli v gostilni Tam je Ludvik doživel novo presenečenje. Rafko, ki |e po pokanju pohitel na javko, je do bil nalogo, nuj se spusti navzdol in opazii|e k.un se bodo usmerili policisti, in sploh vse v zvezi z. njimi. Tako je prišel mimo gostilne, kjer so ga po licisti nenudomu zgruhili. Prvič' Pruv tedaj pa je Ludvik z. nemškim ranjencem na saneh in s stražo tudi dosegel gostilno. Ko je med Nemci zagledal Rafka, je že odprl usta, da hi ga vprašal, kaj dela tu, a mu je brat z glavo dal nekakšno znamenje To je pomenilo: "Ne izdaj se, da sva brata!" Čeprav vznemirjen, je Ludvik, ki so ga zdaj spustili, očitno to razumel Rafka so tedaj začeli spraševati o partizanih, kje je doma, kdo je, kaj dela tu7 On pa, še golobrad, jim je povedal neko drugo ime In o partizanih, banditih!7 /daj je prišel tre nutek izpita! "Se nikoli nisem slišal o njih Kaj pa so to par ti/.um?! Tedaj je padlo po njem A udarce je komaj čutil Obšla ga je taka trma, da so se bolečine nekako zgubljale Polu isti so bili razdraženi, kapi druga kolona je pripeljala se enega ranjenca, ki je prav tu, v go sitim izdihnil. Spet so ga povpraševali po banditih m partiza nih, Rafko pa ni "me vedel " Dopovedoval si p« 'Saj res nič ne vem' Nikoli jih nisem videl!' In spet je padalo po njem po glavi, po hrbtu, nogah, prsih! 'Tako torej /daj sva si tudi glede- udarcev /. drazgoskitn Rudijem enaka'' Odpornost, moč m vzdržljivost |e srkul tudi i/ tega /du| ne bo mogel reči, da je- Irpe-I le- on'' Ob te-m ga |e- prevzemalo celo nekakšno zadoš e en|e- Vse |o prenesel, a tedaj ga |e> prevzel strah kaj, ee se pokaže Viktor' Potem sem pečen' Toda ah ni obljubil Hokalu, da se bo poboljšal' !'a se sorodnika sva' Čutil je olajšanje, ko so gu /uprli v klet. .Se ved no pa ni verjel, da |.- Nemce prepričal In strah pred Viktorjem tudi ni popuščal. Prav utpi av ga je spreletavulo enkrat upanje-, drugič brezup Tuko je, zvezunih rok, dočukul jutro I med krompirjem in peso Zjutruj so prišli spel "No, bundit?" Tak pozdrav ni obetal nič dobregu K'1 Zunaj, pred gostilno -.o bili Nemci že *b£fj Kazalo je, da bodo spet nekam odšli. Poti*** gu prednje. u "Ta golobi ade-r je- bandit'" so ga predstav"'^! Nekateri pogledi ,o g i zaree e prehodi'. ((, so izražali tudi čudenje, če že ne popustljiv0' I*e kuj nameravajo z njim? , fj 'Pa me ja ne mislijo ustreliti, ker je ptt"* hov policist?' Zrinili so ga nu cesto, in krenili so M Pred njim sta hodila dva, za njim triji' strelkami Zu to skupino pa dolga kolona-.*^! so m hodili Zvezanega so gonili skozi vusl ruzktt/ovuh ljudem v struh | Strdenov funt je bil /.nun tod okoli, /ttt0i^ okni zlahka videl zaskrbljene, a tudi l''/,,e^e/* milovahu- obraze Čudni občutki so ga pr*»^ ko so gu tuko ruzkazovali domačinom. Ustavili so se sele ob po/ganem hrinl|^ (.h< mostu Tu bo torej konec' Računal je, dtt "r^ zbranih že ve-e takih nesrečnikov, kot je da jih bodo vsak hip začeli streljali A ni ^ ^ benega Odločil pa se je, da se ho v takem PH pognal v strugo, pu nuj bo potem karkoli **J Neki policist gu je spet vprašal, kje so P ni, on pa je- samo ponovil Nikoli nisem videl nobenega!" Potem ga je- ogovoril policist Koro***' , "Če je- tako, kam pa bi sel. če te spustih Domov," je odgovoril gladko "Potem pa pojdi," mu je rekel zul roki m« «1**3 Ka| pa to pomenirspet m mogel ni/VO*^™ nadnega /asuka A policisti so se mu zdaj zuli Korošec |e ponovil "No, le pojdi!" .ffi\ Obrnil s.- |o le- počasi in sprva nekaki'1^* čel hoditi na.-.u po dolini Ko pa p- prt*«*1 ee-k, |e> je- iicvtl, kar so mu dale noge , Pfitek, 4. marca 1988 7. stran 1870, srečanje dr Watsona in Sherlocka Holmesa "^bo *nt od lona°nskih šol doživl|a|o svop prvo kriminali ^*nv_ tv«nturo Raziskujejo neobičajne okoliščine v katerih ar^ju/l***! starih Londončanov med n|imi tudi eden njihovih l*V Sledl |,h Pr,P#,l*l° v mračni nevarni del Londona. »knvnoBtnega verskega kulta 0«? »mrtJ p« ,„ akci|ski film. eden od številnih o agentu <0n, 2kr*t bomo v vlogi Jamesa Bonda gledali Ttmothy|a Dal-&or,d 9°dbs se tokrat odvl|a na Vzhodu V Bratislavi James hoti o*0***'0!« pri pobegu ruskega generala Koskova na Za-*Kciu7)'%d" 'rna opravka z ruskimi agenti, z dvo|nimt agenti. ^ k mi °* vodl " Br««'»l«ve na Duna| in vse do Tangerja. ter JSij^^'OtntttanBklm upornikom Konec - seveda srečen za * Ronda 10.20 Grizli Adams, ponovitev ameriške nadaljevanke 10.45 Vrnitev v Paradiž, ponovitev 19. dela 11.30 Video meh, 3. oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 Video strani 14.30 Video strani 14.45 Kako zelena je bila moja dolina, 4. del ameriške nadaljevanke 15.40 Zaključna revija umetnostnega drsanja, posnetek z ZOI 17.10 Dobri stari pianino, slovenski film 18.45 Risanka 18 55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Ljubezen nam je vsem v pogubo, 2. del nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Zdravo 22 30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 7 55 Poročila 8.00 Danes za jutri in Fantje iz Brazilije, angleški film 12.15 Videotilt, oddaja resne glasbe 15.30 Budimpešta: SP v dvoranski atletiki 18 00 Sarajevo košarka - Bosna Partizan 19 00 DPv rokometu - Medveščak : Metaloplastika 20 15 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.25 Mali koncert 21 40 Premor 21.45 Športni pregled 22 00 Reportaža z nogometne tekme CZ : Hajduk 22 30 Reportaža z nogometne tekme Velež : Dinamo 23 00 Reportaža z nogometne tekme Vojvodina : Partizan PONEDELJEK 7. marec 10 00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10 30 Nekaj dni iz življenja Oblomova, ponovitev sovjetskega filma 16.50 Video strani. Mozaik, ponovitev 17.05 Naš utrip 17.20 Zrcalo tedna 17.35 Radovedni Taček: Maska 17.50 Legende sveta: Kurent, 1. oddaja TV Sarajevo 18.20 Boj za obstanek: Leteče prikazni, dokumentarna serija 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TV okno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Bratranec iz Amerike, 2. del italijanske nadaljevanke 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Dinar 22.15 TV dnevnik 22.30 Presej poželenje, balet, ponovitev glasbene oddaje 23.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Kovan, otroška oddaja 17.45 Najlepše antične pripovedke, otroška serija 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer: Portret pisateljic Lillian Helman in Male lisice, ameriški čb film 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Kmetic, 2. del drame TV Novi Sad 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.50 Tv dnevnik 22 05 Portret Vide Jan — Juvanove 22.45 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 20.35 20.45 I 20.55 22.20 TOREK 8. marec 10.00 11.00 16.15 16.30 17.30 17 35 18 45 18.55 1900 19.01 TV mozaik - Šolska TV, kemija: destilacija, fizika: od Nevvtonove do Einsteinove mehanike - postulati Nevvtonove mehanike Tuji jeziki: angleščina XXXII lekcija Video strani Mozaik - šolska TV, ponovitev Pamet je boljša kot žamet: olimpiada balončkov Periskop Risanka Video strani Vreme Obzornik TV dnevnik Mali svet, otroška oddaja Tuji jeziki - angleščina XXXII. lekcija Risanka Številke in črke, kviz Glasbena parada Radenci 88: Jazz orkester RTV Beograd TV dnevnik Po sledovih Slovencev v svetu: na vseh straneh sveta, 1. del dokumentarne serije Žrebanje lota in premor Poročila Zabavni torek Dediščina za prihodnost, oddaja iz kulture _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Legende sveta, otroška oddaja 18.00 150 obletnica gimnazije v Čačku, izobraževalna oddaja 18.30 Zagreb: Košarka - Cibona : Real 20.00 Film tedna: Kaos, italijanski film ČETRTEK 10. marec SREDA 9. marec 10.00 Kmetic, 2 del drame TV Novi Sad 11.00 Osmi dan, oddaja o kulturi 16.10 Video strani, Mozaik, ponovitev 16.25 Osmi dan, oddaja o kulturi 17.05 Tuji jeziki: angleščina XXXII. lekcija 17.30 Zbis: Srečni metulj, 2. oddaja 17.45 Cvrano de Bergerac, 3. del mladinske igre 18.15 Pokaži mi kako, 4 oddaja .TV Beograd 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20 05 Rože in luči - večer avtorske pesmi 2205 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Video strani 10.00 10.50 16.25 16.40 17.30 18 15 18.45 18.55 19.00 1901 Glasbena vzgoja: zapis za mlade: Janez Kuhar, Kulturna dediščina: Stari Grki v naših krajih Otočje v zalivskem toku, ameriški film Video strani Mozaik — šolska TV, ponovitev Enajsta šola, 4. oddaja Makedonske ljudske pesmi v priredbah, 1. del Risanka Video strani Vreme Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Fannv in Alexander, 1. del švedske nadaljevanke 22.40 TV dnevnik 22.55 Jubilejna teveteka, 10. oddaja 00.40 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Druga izmena, otroška oddaja TV Skopje 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh napredka 20.45 Solon: košarka Pep — Aris : Partizan 22.15 Zabavnoglasbena oddaja 22.45 O sole mio, oddaja iz kulture radio žiri Nedelja, 6. marca 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Sanacija gozdov po žledu — Naši zbori se predstavljajo (KvartetSPEV) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Stik s poslušalci — Napoved programa za torek 12.00 Čestitke in pozdravi _Torek, 8. marca 16.00 Napoved programa — EP — Praznični program ob dnevu žena 18.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Novosti na knjižnih policah — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za sredo Sreda, 9. marca 16.00 17.00 19.00 Napoved programa — EP — obvestila Glasbena lestvica in gost oddaje Napoved programa za četrtek Četrtek, 10. marca 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Med mladimi v Sorici 18.00 Novice in dogodki — Tehnološka prenova in poslovanje Marmorja 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK. 4 marca: Prvi program 4 30 8 00 Jutranji program -glasba - 8 05 Radijska šola za niž|o stopnjo - 8 35 Mladina po je - 9.05 Glasbena matineja 10 05 Rezervirano za... - 11.05 Od Janačka do Honeggerja in Ravela 12 10 Pod domačo marelo 12 30 Kmetijski nasve ti - 1240 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 13 20 Osmrtnice, ob vesiii.i m zabavna glasba 13 30 Od molodije do melodije 1405 Govorimo angleško - 14 35 - 15 25 Popoldanski moza ik - 15 30 Dogodki in odmevi 15 55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17 00 Stu dio ob 17 00 18 00 Minute i Veselimi planšarji - 18.15 Gre mo v kino 19 00 Radijski dnev nik — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otro ci - 19.45 Pojemo in godemo 20 00 Mladi mostovi 20 30 23 00 Slovencem po sve tu - 23.05 Literarni nokturno -00 05 - 4 30 Nočni program SOBOTA, 5. marca: Prvi program 4 30- 800 Jutranji program -glasba - 8 05 Pionirski tednik -9 35 Danes smo izbrali - 1005 Sobotna matineja - 11 05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11 20 Minute za staro glasbo - 11 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12 30 Kmetij ski nasveti - 14 05 Kulturna pa norama - 15 10- 15 35 Popol danski mozaik - 16 00 Vrtiljak 16 30 Srečanje republik in po krajin - 17 00 Studio ob 17.00 - 18 30 S knjižnega trga -1945 Minute z ansamblom Ala carte - 20 00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči -23 05 Literarni nokturno -00 05 5 - 500 Nočni program -glasba NEDELJA. 6. marca:_ Prvi program 5 00 8 00 Jutranji program glasba - 807 Radijska igra 9 05 še pomnite, tovariši? - 10 05 Nedeljska matineja 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce - 15 30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori — 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22 20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - TOREK, 8. marca: 00 05 - 4 30 glasba Nočni program PONEDELJEK, 7 marca: _ Prvi program 4 30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljen ka - 8 40 Izberite pesmico -905 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza 11 05 Izbrali smo - 12 30 Kmetijski nasveti 13 30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križem kraž - 15 30 Dogodki in odmevi 1600 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17 00 + glasba -18 25 Zvočni signali - 19.25 Ob vestila in zabavna glasba 20 00 Glasba Jakoba Gallusa 2105 Zaplešite z nami 22 30 - 24 00 Zimzelene melodije 00 05 - 4 30 Nočni program -glasba Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Aktualni problemi marksizma -12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Iz naših krajev - 14.05 Znanje za jutri - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in od mevi - 17 00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21 05 Radijska igra - 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 2305 Literarni nokturno -23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00 05 - 4.30 Nočni program -glasba SREDA, 9. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vr stijo - 905 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za.. -11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14 45-15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Zborovska glasba - 21.05 Iz oper slovenskih skladateljev - 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno -00.05-4 30 Nočni program ČETRTEK, 10. marca: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9 05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo -13 30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14 45-15.25 Popoldanski mo zaik — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 2000 Četr tkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21 05 Literarni večer -22 30 Večerna podoknica -23.05 Literarni večer -00.05 - 4 30 Nočni program -glasba KRANJ CE »TER 4 marca: amer barv srhlj PSYCHO III ob 16 . 18 m 20 uri 5 marca: prem ang barv akcij filma JAMES BOND 007 - DIH SMMTI ob 15 30 . 1 7 45 in 20 uri, amer barv spekt PIRAMIDA STRAHU ob 22 uri 6 marca: .irncr li.irv ijl.ish komud I t I K TRIČNE SANJE ob 10 uri, ang barv aki I Mm IAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 14 30. 16 45 m 19 uri, predprem it al bav erot Uma BENECANKA ob 21.11 uri 7 marca: angl barv .«K i i j film JAMES BOND 007 DIH SMRTI ob 15 30. 17 45 in 20 uri 8. marca: ang barv akcij film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15 30 in 20 uri. Ob 18 m kinoprccKMv«!1 9 marca anal barv akc.| Mm JAMES BOND (tO/ DIH SMRTI ob 15 30. 17 45 m 20 uri 10. marca: ang barv akcij film JAMES BOND (Ml/ DIH SMMTI ob 1530 uri. amer barv komed SOBA Z HA/dl I in )M <.t, IH uri. iimei barv komed SOBA Z RAZGLE DOM ob 20 uri KRANJ STORŽIĆ 4 marca: nem barv erot film YOJ RADOST ŽIVLJENJA oh 16 . 18 in 20 uri 5. marca: amer barv putt film SAHARA ob 16 . 18 in 20 uri 6. marca hongkon barv akcij film BOŽJI OKLEP ob 14 um amer barv komed HOT DOG ob 16 in 18 uri. prem jug barv filma OKTOBERFEST ob 20 uri 7 marca: jug bmv Mm OKTOBERFEST ob 16 . 18 in 20 m i 8 marca: |ug barv til OKTO BERFEST ob 16 in 18 uri, nem barv erot film YOJ RADOST ŽIVLJENJA ob 20 uri (Mm m primeren za otrokel) 9. marca hongkon barv akcij film BOŽJI OKLEP ob 16., 18 in 20 uri 10. marca: amer barv superspekt CONAN I ob 16.. 18 in 20 uri _ŽELEZAR_ 4. marca: amer. barv. glasb, komed. ELEKTIRČNE SANJE ob 16 in 18 uri, prem. amer. barv. thnll UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 20 uri 5. marca: amer. barv. thnll UJETNICE BE TONSKE DŽUNGLE ob 16 in 18 uri, prem jug barv filma OKTO BERFEST ob 20 uri 6. marca: amer barv superspekt CONAN I ob 16 uri, amer barv thrill UJETNICE BETONSKE DŽUN GLE ob 18 in 20 uri 7. marca: amer barv srhl| PSYCHO III ob 16., 18 in 20 uri 8. marca: amer barv srhl| PSYCHO III ob 16, 18 in 20 uri 9. marca: amer barv kom HOT DOG ob 16 in 18 uri amer barv komed SO BA Z RAZGLEDOM ob 20 uri 10 marca: amer barv pust film SAHARA ob 16 uri, amer barv arol komed ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke') DOM KAMNIK 4. marca: Ni kinopredstave' 5. marca: amer barv srhlj ŽRELO III ob 16.. 18. in 20 uri, prem amer barv akcij filma KOMAN DOS LEOPARD ob 22 uri 6 marca: amer barv srhlj ŽRELO III ob 15. 17 in 19 uri, prem amer barv trhli PSYCHO III ob 21 uri 7. marca: amer barv ko med SOBA Z RAZGLEDOM ob 18 in 20 uri 8. marca: amer Imiv ,ik« i| film OBRAČUN OB 3 15 ob 18 in 20 uri 9. marca: Ni kino|irii(lstavi)l TO marcu umni barv akcii film OBRAČUN OB 315 ob 18 in 20 uri _THZlC_ 4 marca: amer barv srhlj ZRI LO III ob 17 in 19 uri 5. marca: hongkon barv akcij, film BOŽJI OKLEP ob 16 uri, ital barv erot. film BENECANKA ob 18. in 20 uri, prem. amer barv srhlj. PSYCHO III ob 22 uri 6. marca: amer barv akcij film KOMAN DOS - LEOPARD ob 15.. 17. in 19. uri, prem amer barv spekt. PIRAMIDA STRAHU ob 21 uri 7. marca: amer barv. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 17 in 19 uri 8. marca: amer. barv superspekt CONAN I ob 18 uri. amer barv komed SO BA Z RAZGLEDOM ob 20. uri 9. marca: Ni kinopredstavel 10. marca: amer barv spekt PIRA MIDA STRAHU ob 18 in 20 uri KRANJSKA GORA 4. marca: amer. barv srhlj. MO RA V ULICI BRESTOV ob 17. in 19 uri 8. marca: amer barv spekt PIRAMIDA STRAHU ob 17 in 19 uri _KOMENDA_ 4. marca: amer barv akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 20 uri 5. marca: ital barv erot drama NOČI GOSPE SIMONE ob 20 uri (Film ni primeren za otrokel) LAZE_ 4. marca: ital barv erot drama NOČI GOSPE SIMONE ob 19 uri (Film ni primeren za otrokel) _ĆE8NJICA_ 4. marca: amer. barv spekt. PIRAMIDA STRAHU ob 20 uri _DUPLICA_ 6. marca: hongkon. barv karate film MORILEC IZ HRAMA SHAOLIN ob 20 uri 6 marca: avstral barv fant. komed NE VERJETNI MALCOLM ob 18 in 20 uri 9. marca: amer barv. spekt PIRAMIDA STRAHU ob 20 uri 10 marca: amer barv srhlj MORA V ULICI BRESTOV ob 20 uri MEDVODE 5. marca: amer barv komed HOT DOG ob 18 in 20. uri 6. marca: amer barv pust. film SAHARA ob 17 in 19. uri CERKLJE 5. marca: amer barv glasb ko med ELEKTIRČNE SANJE ob 18. uri, amer. barv komed. SOBA Z RAZGLEDOM ob 20 uri DOVJE 6. marca: amer barv komed SOBA Z RAZGLEDOM ob 19 uri ŠKOFJA LOKA 4. marca: amer kom MOJA LE PA ŠOFERKA ob 18. in 20 uri 5. marca: amer. znan fant film ELEMINATOR ob 18 in 20. uri 6. marca: amer znan. fant. ELEMI NATOR ob 18 in 20 uri 8. marca: avst komed. NEVERJETNI MALCOLM ob 20 uri 9. marca: avst. komed. NEVERJETNI MAL COLM ob 18 in 20 uri 10. marca: slov mlad film ČISTO PRA VI GUSAR ob 18 uri, amer film PETEK 13 - VI del ob 20 uri ŽELEZNIKI 4. marca: amer fant. film ELE MINATOR ob 18 in 20. uri 5. marca: angl. trill DOMISELNI MORILEC ob 20 uri 6. marca: amer komed MOJA LEPA ŠO FERKA ob 18 in 20. uri 9. marca: amer avant film INDIANA JO-NES ob 20 uri POUANE 4. marca: angl thrill DOMISEL NI MORILEC ob 19 uri 5. marca: amer. avant film INDIANA JO-NES ob 17. uri 8. marca: slov mlad film ČISTO PRAVI GUSAR ob 17 uri, amer film PETEK 13 VI del ob 19 uri RADOVUICA 4. marca, amer barv. pust film KARATE KID II del ob 20 uri 5. marca: amer. barv. zab. film MOJA PRELJUBLJENA LETA ob 18 uri, jug barv film ANGEL VARUH ob 20. uri 6. marca: amer barv pust film KARATE KID II del ob 18. uri, amer. barv. zab film MOJA PRELJUBLJENA LETA ob 20 uri 7. marca: jug barv film ANGEL VARUH ob 20. uri 8. marca: amer barv zab. film MOJA PREUUBLEJNA LE TA ob 20 uri 9. marca: amer. barv pust film KARATE KID ob 20 uri 10. marca: jap nem barv film ŽENA Z RDEČIM KLOBU KOM ob 20 uri BLED 4. marca: amer. barv film HOL-LYWOODSKE NORČIJE ob 20. uri 5. marca: amer. barv film FE RISOVI NORI DNEVI ob 18. uri, amer. barv. zab film DEKLIŠKI INTERNAT ob 20 uri 6. marca: amer. barv zab. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 18. uri, amer barv film HOLLYWOODSKE NORČIJE ob 20 uri 7. marca: amer barv. pust film KARATE KID II. del ob 20 uri 8. marca: jug barv film ANGEL VARUH ob 20. uri 9. marca: amer barv zab film MOJA PRELJUBLJENA LETA ob 20 uri 10. marca: jug barv. film ANGEL VARUH ob 20 uri BOHINJ BOH. BISTRICA 5. marca: amer barv. film HOL LYWOODSKE NORČIJE ob 20 uri 6. marca: amer. barv film FE-RISOVI NORI DNEVI ob 18 in 20 uri 10. marca: amer. barv. pust. film KARATE KID II. del ob 20. uri ^S^KSOTEHGLAS 8. STRAN / ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA Kmetijski parlament slovenske mladine v Žalcu Agrarna reforma: danes in takoj Žalec, 29. februarja — Kmetijski parlament slovenske mladine, kot je problemsko konferenco mladinske organizacije imenoval eden od gostov konference, je bila pravzaprav precej dolga šolska ura resnice o našem kmetijstvu, ki so jo morali med drugim poslušati tudi Andrej Marine, član predsedstva SRS, Milan Knežević, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZSK, in še številni drugi. Že samo gradivo za razpravo »Agrarna reforma: danes in takoj« je dalo slutiti, da tokrat ne bo govora samo o cenah, kot se rado zgodi na marsikaterem kmetijskem sestanku. Kriza v kmetijstvu ni nastala samo zaradi cenovnih neskladij, temveč ima precej globlje korenine. »Ne le, da kmečko vprašanje ni rešeno, ampak je dobilo tak obseg, da je postalo nacionalno vprašanje in ga je treba obravnavati enakovredno z drugimi temeljnimi problemi slovenske države. Brez analize vzrokov za strukturni razpad v kmetijstvu zlasti mlada generacija nima izhodišča za iskanje izhoda.« (Franc Zagožen) Ton ponedeljkovi kar precej bilo z dekretom prepovedano, da po zaščiti plodne zemlje. V Slo-burni razpravi, v kateri so mladi bi kmet imel traktor, je deset-govorili brez dlake na jeziku, je hektarski maksimum še zdržal dal študent živinoreje iz Prek- trezno presojo, danes pa je že murja, Emil Erjavec, ki je med povprečnemu, nestrokovnemu drugim dejal, da se hribi prazni- Slovencu jasno, da je nesmisel, jo in da tam ostajajo ostareli, ki Traktorje in mehanizacijo predelajo na način, kot so pred sto števamo v desettisočih, po razleti. V ravnini so pretežno majh- položljivi traktorski moči (v KVV ne, kombinirane, samooskrbne na 100 ha) sta v Evropi pred nami le Nizozemska in Zvezna republika Nemčija. Izračuni kažejo, da bosta še najmanj dve generaciji občutili posledice zgrešene kmetijske kmetije, ki na leto oddajo nekaj pitancev in od 20 do 40 litrov mleka na dan. Na drugi strani pa imamo prevelika družbena posestva! »Čemu to jamranje? Zato, ker politike v preteklosti. Če bi vsa- ne vidim izhoda. Zato, ker politika in del stroke vidi le tiste kmetije na evropskem nivoju. Teh pa ima vsaka zadruga zelo malo — dve ali tri.> Zdi se mi butasto, da se mora kmet bojevati za priznanje družinske kmetije, medtem ko se je v zahodni Evrčpi razvijal predvsem ta tip kmečkega gospodarstva,« je dejal Emil Erjavec. ko leto povečali velikost kmetij za tri odstotke, bi šele v 40 do 50 letih dosegali povprečno velikost zahodnoevropske kmetije — kajpak ob pogoju, da se agrarna reforma začne »danes in takoj« in da zakonodaja in kmetijska politika »danes in takoj« preprečita drobljenje posesti — kmetij in zemlje. veniji je bilo od 1960. do 1985. leta pozidanih 46.196 hektarov kmetijskih zemljišč oz. 1800 hektarov na leto. Zastavlja se vprašanje, ali je občina še lahko zaščitnik kmetijske zemlje. Kmetijske zemljiške skupnosti so nemočne, saj so pretežno podaljšana roka občinskih upravnih organov in gmotno odvisne od tega, koliko zemlje »prodajo« za pozidavo in za druge nekmetijske namene. Zemljo je treba v ustavi zaščititi tako kot zvezo komunistov in JLA, je dejal eden od razpravljalcev. Mladi so drugačni od starejših, samo iz čustvene navezanosti na zemljo ne bodo ostali na kmetiji, poiskali si bodo kruh drugje. Prevelike farme so med največjimi onesnaževalci okolja. Pri izsuševanju zemljišč in pri drugih posegih prihaja do grobih napak, ki naredijo veliko Kako do večjih kmetij In kaj je družinska kmetija? »Čista« kmetija, na kateri gospodarijo in delajo strokovno usposobljeni družinski člani in tako velika, da lahko preživlja najmanj dva rodova (starše in njune naslednike). Slovenske kmetije so po velikosti še daleč od družinskih. Po zadnjem popisu (leta 1981) so v povprečju merile 5,5 hektara, od tega 2,6 hektara obdelovalne in 3,7 hektaru skupne kmetijske zemlje. Za primerjavo povejmo, da je v Italiji in Grčiji, kjer je veliko sadjarstva, vrtnarstva in zelenjadarstva, povprečna velikost kmetije 7 hektarov, na Nizozemskem, v Belgiji in Zvezni republiki Nem čiji 16 hektarov, v Veliki Britaniji 70 hektarov, v Franciji, Irski, Luksemburgu in Danski od 20 do 30 hektarov... Za vse te države je, kot navaja Franc Zagožen, značilno, da več kot 80 odstotkov kmetijske zemlje obdelujejo »čista« profesionalna kmečka gospodarstva; pri nas pa je teh le še devetina. Medtem ko so v kmetijsko razvitih državah po večali velikost kmetij in hkrati zmanjševali število kmečkih go spodarstev, je pri nas v vsem po vojnem obdobju potekal obraten proces. Kmečka posest se je kljub »napredni zakonodaji« drobila, zemlja je prehajala v roke nekmetov... V Sloveniji se je od 1960. leta dalje število kmetij z več kot deset hektari skupne površine vsuko leto zmanjšalo za poldrugi odstotek. Kar precej razpravljalcev je politikom očitalo, du so zavozili kmetijsko politiko in naj zato prepustijo mesta drugim. Andrej Marine je dejal, da se čuti soodgovornega za čas po letu 1970, ne pa za zadnja tri leta, ko je jasno, da gre za neekonomsko politiko. Milan Knežević, ki je bil tudi izzvan, je dejal, da kdorkoli že je zdaj kmetijski minister, ima v jugoslovanskih razmerah in razmerju sil bolj ali manj zvezane roke, da pa se Slovenija zavzema za takšno kmetijstvo, ki se bo samo obnavljalo, brez pomoči države. Mladi s takšnim odgovorom niso bili zadovoljni in so mu v razpravi odgovorili, da bi moral izstopiti, saj je kot minister (udi član izvršnega sveta, ki pa je zadolžen za reševanje gospodarskih težav in tudi kmetijstva. Kmečka zveza — ponovno organizirano slovensko kmetstvo? »Kmetje kot sloj so razbiti, njihovi glasovi so nepovezani, pogosto ne vidijo prek lastnega dvorišča in prek cene mleka, zato se morajo združiti, se naučiti skupno misliti, nastopati... V Sloveniji nujno rubimo kmečko zvezo, organizirano prostovoljno v okviru sociulistične zveze delovnega ljudstva. To ne bi bila stranka /. nekimi ideološkimi zahtevami, to bi bilo samo orga-ni/.irano kmetstvo, ki bi predsta vljao kmečki sloj od krajevne skupnosti do republike... Najprej bi ustunovili zvezo slovenske kmečke mladine, ki bi najprej povezovala aktive mladih zadružnikov, nato pomagala ustanoviti kmečko zvezo in se skupaj /. njo zavzemala za korenito agrarno reformu,« je dejal Krnil Erjavec. Pobudo so kasne je podprli se številni delegati in gostje problemsko konference, v ra/.oravi pa so /..»vrnili Klemen škode. Celo na melioriranih po-vršinuh »zrastejo« hiše, čeprav zakonodaja to izrecno prepove- Vida Dolenc, kmetica i/ Sopotnice: Cc sta na kmetiji dve gcm-iu ciji, starši in njuni nasledniki, je treba plačevati prispevek /.i zdravstvenu in pokojninsko zavarovanje /a tri ali štiri ihiiziiiskc člane. Ker so ti prispevki zaradi slabšanja ekonomskega položaju kmetijstva za kmetijo velik izdatek, je ponavadi "tamlada" tista, ki mora prekiniti zavarovanje ali znižati zavarovalni razred. V tem slučaju in v primeru, če zadruga ni podpisala sporazuma, ne dobi nadomestila za čas porodniškega dopustu Po traktorski moči v svetovnem vrhu Svetovne izkušnje kažejo, da šele kmetija, ki ima povprečno 50 hektarov zemlje, omogoča polno zaposlenost dveh delavcev. Naše kmetije so torej odlo čno premajhne, toda — kako do večjih. To se je med drugim spraševal tudi kmetijski parla ment slovenske mladine v Žalcu. V odgovorih smo slišali, da bo težko popraviti zmote povojne kmetijske politike. Najprej bo treba odpraviti zemljiški maksimum, ki je veliko prispeval, da se je zemljiška posest drobila, v gospodarsko manj razvitih okoljih pa opuščala ob delava. V časih, ko so »kosilnico HCS pojmovali kot mitraljez, ki se je uperil v socializem« in je čičevo pobudo, naj bi se kmet p-, podobno kot obrtniki, organizirali v okviru gospodarske /bor nu e Menili so, da gre /a odtujeno organizacijo, ki bi že doslej lahko več storila za razvoj kine tijstva. Mladi zgolj iz čustvene navezanosti na zemljo ne bodo ostali na kmetijah Razprava mladih kmetov je bila neposredna in kritično. I/, njihovih ust je bilo slišati marsikatero resnico o našem kmeti; stvu. Zadruge so le samoupra vne krinke, stroka )• v zadnjem planu, v ospredju pa trgovski interesi Od go/da imajo danes ko rist le »švercerji«. Pod parolo »zaviranja razvoja in napredka« se zelo uspešno odbijajo zahteve duje I »tužbena posestva so dele žnu večje pozornosti kot kmečka gospodarstva — prejemajo višje premije, imajo prednost pri na kupu zemljišč... Kmetje danes ne morejo kupovati zemlje, ku pijo jo lahko le tisti, ki imajo de nar — obrtniki, dobro plačani uslužbenci... Kmetijske politike ni mogoče predpisovati z enega mesta In v ceni mladi vidijo izhod iz sedanjih težavnih la/m.-i' Kon eni (il| kineti|ske pridelave mo la biti eimvisp dohodek in ne cnnvisp pridelki Kmelijsivo ne mote biti nekakšna oskthiia de javnost, zato mora država prenehati /. administiirunjcm Ker so med posameznimi republikami pie(eisii(e I,l/like. tli mngoee z enega mesta predpisovali kmetijske politike in cen, am pak naj o tem odloČAJO publike. Mladi se zavzemajo tu i/.e nučitev pogojev gospodai |cn|.i med zasebnim in družbenim sektorjem in za taksne zadruge, ki bodo temeljile na klasičnih načelih zadružništva. Da bi lahko pridelovali cenejšo brano, je treba povečati kmetije in hkrati odpraviti zemljiški maksimum, dati kmetom možnosti nakupa zemlje in z davčno politiko pre prečili, da hi bila slabo obdelana. Ekološke stroške kmetijske pridelave je treba vračunati v cene pridelkov in izdatneje pomagati hribovskim kmetijam. _C. /aplotnik Prisegam na smeh pravi Vinko Šimek v javnosti veliko bolj poznan v vlogi večno nezadovoljnega Jaka Šraufcigerja. Pretekli četrtek mu je le uspelo priti na »Šifrerjevo zabavno popoldne« in s tem tudi k našemu telefonu... POPULARNI NA GORENJSKE Čeravno Štajerc Vinko pravi, da zelo rad zavije tudi v gorenjske kraje. To se je dalo razbrati z njegovega obraza tudi pretekli četrtek, ko je gostoval v Šifrerjevi pizzeriji in prvo uro svojega obiska odgovarjal tudi na "Glasovem telefonu". Celih enajst let ustvarja, dopolnjuje in oživlja svojega Jaka Šraufcigerja. Gre za lik, ki so ga ljudje očitno marsikje sprejeli za svojega, kar nenazadnje dokazuje tudi "Stopkov Viktor" in "Zlati ekran" revije 7 D. Pri sestavljanju posameznih iskric mu v prvi vrsti pomaga njegova žena Sonja, ki hkrati skrbi tudi za prve "cenzorske" posle. Pravzaprav gre bolj za izbor med (ne)okusom. Sicer Vinko meni, da je velik narod tisti, ki se zna iz samega sebe norca delati in dodaja, da so lahko politiki brez skrbi, vse dote- daj, dokler gre ljudem na smeh... Pravi, da ima doma poleg žene, dveh sinov in tašče še celo vrsto najrazli' "šraufcigerjev", od , (darilo Zlatarne Celje)j stega, ki so mu ga tržiškem Peku. Estrada je pri nas redkih področij, kJerV$ stem ponudbe in PoVp3 nja, področje, na kate* odpravlja te dni po s Jaka Šraufciger skupaJ dekom... Vine Foto: F- Tote pizze so pa velike. Halooo, Šraufciger? Seveda, kdo pa! Vera Majdič, slovenska operna pevka, praznuje devetdesetletn^ Turandot, Elza, Mirni... Kadar mi kdo omeni Majdičeve iz Kranja, se vedno spomnim le ogromnega števila vreč z ruzo, ki so jih prekladali nu dnu Jelenovegu klanca, jut golobov, ki so se tu vsuk dun do s'u'*;anj(i in temno zeleno Suvo, ujete v globoke ruke zu hišami tja proti stari bolniški ter velikih "''.''^m' nic. Ogromnih lesenih kol—, ki so se vrteli pod velbi mlinu, se ne spominjum več. In spon,,I,j^gil ko je sosed Janez, kudur je hrskul po fotogrufijuh, vedno privlekel nu dun fotografijo KriM'n^eiji gu jezu: »Vidiš, tule tu zgoraj sem pa jaz,« je vedno ponosno dejal, kajti Majdičev jez so gr11" delavci. Stari Kranjčani se jih spominjajo drugače. To je bila premožna družina, napredna, ki pa bolj zase. Petnajst otrok je bilo pri hiši, v cerkev so se pripeljali z livriranim kočijažem. ■*°.e Majdičev mlin z elektrarno vred nacionaliziran. O bivših kapitalistih se ni veliko govorilo* da smo tako malo slišali in vedeli o Veri Majdič, odlični operni pevki, liričnem sopranu, ki j* bi i ko po Evropi? Ho pri devetdesetih letih še sploh z.a kakšen pogovor? je vrtalo po meni. Ljudje v domovih sta rostnikov so navadno opešani, spomin jih zupusti... Ako izvem, d.i |o \ domu le za nekaj mesecev . čez. zimo, ko ima doma na klancku pied hišo \ Mirnem led, da jo |e taksi pravkar odpeljal k 1'rizoi pi, potem ho šla pa še v nakupe, sem bila potola/eiia /ena s taksnimi oprav ki |c se sredi življenja Popoldne sem |<> le ujela Maj h nu sobica domu je že vsa \ cvetju, od rumenih primulc do orhidei, pismonoše prihajajo s telegrami čestitkami Praznu nu, slovesna je tudi sama Visoko počesana pritiska malce spomnila na Moneta, li |egi ivo 1'ai i/.uiko lil "Helle K po (|iie". prav tako tanka bluzica z. vi soko zapetim n\ i.iiiuknm, zlatu verižico m daljšo biserno ogrlicu Pred mano je žena, ki zna nositi svoja leta, ki je še pri devetdesetih atraktivnu, sveža, pokončna Solopetja se je učila nu šoli Olasbene Matice v Ljubljani pri profesorjih Mateju Mubadu, Vandi VVistmghausnovi, Pavli l/ivšetovi, Marcelu Suvvilskemu in .Juliju He tettu. Leta 1927 je debitirala v ljubljanski operi kut Margareta v l'a ustu, štirinajst dni za njo pu Zmka Kučeva kut L'ononi v Trubadur ju. Vera na soboto, Zmka na sobo to Vera je pet sezon ostala \ 1 ,ju bljam. Hilu je Pamma, Mamin, Tatjana, \edda. Michaela, Sie ghnda v VValkun, Mirni, Klza, la ruslava, Marinka, Aida, Turandot A čutila je potrebo po nadaljnjem študiju. Se dve leti se je izpopol njevala na Dunaju pri profesorjih Kosovskem in Klizubcthi Hadu Damelh. Zutem je podpisala an gažma v operatnem gledališču v Hadnu, še isto leto pa v Kasslu Štiri leta je pela Sen to v VVagner levem Večnem mornarju, gostov a la v Kielu, Hambrugu, Nurnbergu, Berlinu. Njeno umetniško ime je bilo tu Vera Majda Ni prenesla, da In Nemci pučtli "<" na kon. u priimka v "tseh". Ku je prišel I lit lei . se |e umaknila domov Še en krat se ji je skorajda nasmehnila .i e< a V Ti slu je naredila avdiei |< i za Turandot Hih mi navdušeni in ce In pi r.la le dva dni prej. I.....la peki Tui andot ni prostem pi i sv lu tu nad Trstom I »ogovori so te kh M avdicijo v milanski S« ah, ■ prehitel |o |c pakt Hitlerja m Mus sohniia \|cna umetišku pot je bi la z vojno grobu preki ižana A |e bilo taku malo glasov, ki bi bih sposobni peti vse ud ^ Puccmiju m Mozarta, v } tuko muzikalna Vse t«?ry magulo peti. pravi P jjjjlf pomemben. Koliko jI" 1 a ne prav. k,» "Po vojni ;c je ud ^ sel glas, da mi je g'uS ^ sem se pri 85 zap«* |>ove z bolečino Potem je na krulUj--soli poucev ala sni« Pr » sedemdesetih let, k« F 0 pokoju. Kina Kavala""^ i olistku v l>re«erJ5J m zdaj pevka v (,l)0!^|r Ljubljani, Peter lU ^ Mat usa Avguštin, učenci Za Kino ji J*' \T0P da m pu »drla. Prav t*^ A kaj ku |e življenj« r^rf krivic. ()nu ze ve, kttLai nimuš zvez. vplivnih P d Nikoli ne bo pr«'**JV ku razkopali Majdi''** naj sn mm da res i/H j ( listi, vendai znotraj . Niso taku živeli, du °L^0' hiti ljudje zavidni pfi1 kut su v zgujah uti"*V(t0i mu, jih niso nikjer v ^ za drugim sn nosili 9 j si mor«« Va kuj je bilo prav. si m"'", j 1» m 111 i.i. pu m moi K c f preskočiti. Koliko kty 1» min sumo morala, ker j» ka, duma sn jo sta Kapitalisti bi'«'* ,e slu za i;radnje M'"'0rj n jim 'm* \,il asle v udi dih strahotni niso opomogli, sta ii|i'ii,i lioleciU'1 IZ ZGODOVINE TInOB Zene, matere, nesebične junakinj-3 Dobra polovica prebivalstva je ženskega spola In kam naj pobite misli pred dnevom ze na. ko vendar vsaka doba poraja nove in nove požrtvovalne delavke, borke, znanstvenice, sposobne kmetice, pisateljice, likovne umetni it- dobre matere, predane medicinsko delavke, znamenite pedagoginje m vseh vrst profilov, ki tako pogosto pri hišah dt vsu| tri vogale«? A v tej rubriki se spodobi, da vsa| /a neku] trenu tkov usmerimo misli k takim velikim in nesehi ('tiim /eii.im. mater.un borkam in pinakinjarn, ki j i iti |o sovražnik v najodločiliie jsem razdob jn nase zgodovine nasilno ugasnil življenje Ve liko |e takih, a nu| tokrat na tem omenjenem prostorčku omenim le štiri, pet Med njimi dve narodni herujinji Na| prve misli vel|,i|<> velikim, zadržanim m biezienino predanim borkam in revolucionar kam, ki so — žal ugasnile te 1041, 1042 in 1043. leta Prva je bila ubila Ke/ka Diagarjeva. /na ksl menita delavka, ki je Z.e uH'd ^t*^ kom v Kranju pokazala predan© boju in hrabrost tako. da )«' ,j tj'j tračnice zato, da se niso m0".gtflO± orožniki m polictp Hrabra. ttf.|l*3 nevelika, je bila zaradi i/.dujsty jfpV lenibra I!I41 kot partizanka llJt\r€1i7f oktobra 1941 na l.ancovem natanko '.'H let m > dni (rojen" K^tKl To |e bila hkrati tudi prva Vixf ^ I I ! •>■ p nI! i p..d ol- upatoi l,'v1"1';,., J n |c bil naziv narodne pniukin^^i I >t iigu naj bo, sicer vedn" s na, a velika predvojna aK'L'1 Pibernik / jeseniškega .1 ■,v'1'„». " j takega muza in mati sina Alb ij/^J sta lulka. partizanka Anica. j sko hi igado •. se ne !.' letnim • ^ vojni [Mistul znan pil . ,,,,,l'„i (' |)iek sli ahotno mi .lega h:",J', j# F so |i zmrznile noge, lotila sr ' J Petek, 4. marca 1988 9. STRAN GLAS ' Urednikova beseda i fred osmim marcem, praznikom žensk, smo Odprte strani odprli razmišljanjem o položaju i 2ensk pri nas. Prispevki so resni pa tudi provokativni in kritični. Predvsem pa se iz njih da | razbrati, da smo tako kot povsod, v besedah veliko bogatejši kot v dejanjih. Zato naj bo 8.ma-l fec še vedno praznik v svojem prvotnem pomenu — to je praznik za resnično enakopravnost in boljši položaj ženske v družbi. Prav nič pa ni narobe, če je tudi nekoliko materinski dan, čeprav ni treba, da bi le na ta dan moški člani pomagali mamici pri pomivanju posode in bri-\ fa$u Prahu. Odveč je tudi pridiganje, da to ni dan za popivanje in veseljačenje. Praznik bo I m n' k°t s0 ga ustvarile družbene razmere in prav nič drugačen. i Waslednje Odprte strani bomo odprli izobraževanju, predvsem bližajoči se reformi reformi-j ^anega srednjega šolstva in učnih načrtov. Želimo, da jih obogatite s svojimi razmišljanji, P^av tako pa bomo veseli odmevov na današnjo in prejšnje številke Odprtih strani. jaka vadnal Žena, kje je tvoja enakopravnost? ' 9našnji tragični trenutek jugoslovanskega Samoupravnega socializma postavlja pred vsakega člana nzše družbe veliko in težko odgovornost, tj. odločitev kaj napraviti, da se bomo rešili iz družbene, mo- w ... o-*'7r*""""**'** ****** "** —w '> ki si "enakopravno" zaposlena kot tvoj mož, imaš še nekaj "dodatnih" obveznosti, tj, vzgojo otrok in šarjenje domače "barke". ^ tek obseg tvoje dejavnosti imaš seveda vso "moralno"podporo od povsod: od moža, od političnih "ve-wkov" v tovarni, občini in republiki. Še najtesneje ti stoji ob strani naš "modri" ZIS s svojimi bistrimi "krepi. '• ki si navajena trpeti in prenašati vse tegobe tega sveta, boš prenesla tudi to. Ali boš res? In koliko ča-Sfl še? ^ so vsi, ki ti "stojijo ob strani", ko kopuješ v samopostrežni trgovini in se sprehajaš "gor in dol" med ^"cami, ter preračunavaš ali lahko kupiš "to in ono", da boš imela še dovolj denarja tudi zadnjega v Mesecu? "Ve so vsi republiški "socjalarji", ki omogočajo "brezskrbno" življenje tvojih otrok s "sramotnimi" otro-sk,rni dokladami? ^veda ti ne morejo oprostiti tvoje "neumnosti" in "zapravljivosti" ker si kdaj pa kdaj dovoliš in si kupiš udi zase, nekaj "ženskega". ^nečem pa si verjetno res nevedna, ali pa v humanem samoupravnem socializmu "prevzgojena", ko vtsjemaš razne "socialne" dodatke in misliš, da si upravičena do njih. Ne veš pa, da ti jih dajejo samo ^te, da ti jih samoupravna sisovska birokracija odvzame. ? ko o vsem tem razmišljaš v nekaj nočnih urah pred jutranjim "šihtom", ter delaš načrte za naslednji dan •*»"' najbolj "vesela"razmišljanja, kako boš na osnovi tvojih "lepih"življenjskih izkušenj vzgojila svo- Je °troko, da bodo pošteni, zavedni in marljivi delavci v samoupravnem socializmu. naši "modri"politični veljaki so prepričani, da so te tako "enakopravno" zaposlili, da nimaš časa za smišljanje ali obstoju še kakšna resnica razen "njihove". ^ delom so ti vendar dali vso "čast in oblast". 0reJ tako, kot si boš "postlala", boš tudi "ležala". Al> bi si želela še kaj? • ,lPnčan sem draga "/.ena", da si boš morala pravico do enakopravnosti priboriti še enkrat. Toda tokrat f'J za cilj ne samo pravico do dela, ampak in predvsem do vzgoje svojih otrok. «Vlqjci samica VS), 'II. ,,,,,, ,, ,,. ,,, ,,V t,,' ;, |<,,t kf> j r,1»''' "Limite Im.i noči', m tUc 1, ""' 1 '• '"• k.n im;i|o !((, (,,">:i l|iidje Vendar je vsa '»i()('"',rnu'» drugačna Moj.i i<- S' 'itn,;,, ,,■ .,,,(,,, kol lic h,t{[ T **' 1» m ne debela in- stihu ■>p,.,J '"'k''l srodtip-ga ('■.•! rtu m C>ntrVl*l*ka. du hi lahko sla /a ftlaj, a v košarko 1 'cta |o spet Vs^1"". kol ,„• v. in kaj N". % p^1 In.h si m hi,l,i Moja l>oSl) !'<< i'ii|c peciva, druga 'S(.(iu,"v|l"'.|,., tretja branje itd ""'Cft V**^*' kakšno je moja ma- ^ k . **te, da ie m, ,1 11, i <|, i ima K L' ""^ I"'' iv.i Ne vesti %, Vi,,» P.» op,,c„, In.,. StIi"''". I'" vehke ......tave. ce W ' m v lu ih naredijo vynr',• hm,,,,. ^ Itn ka'k'""'""1, P«1 j, Ji,k>-'i.. |c moja mamica V '";•••- srečal, na cest,, ,o ^"'■..•■'i1;' "'' ,mbo rk° Arnrbrozič 7 b r. OS B k Zviltl (intje Njen plovni K,. m odhiti .... dcio H„ * <>»» treh al. pozneje Na ' s^va "V" * lamUlfu, kaj nam tt,u »a koisilo ter zopet L SjiUTA! \y^A«K-* M/ delati. Ko nam postreže z njim, navadno pomije še posodo. Kopalnica je vedno založena z umuzumm perilom, ki ga (DOTI oprutt. "Mami, pomagaj mi tole rešiti!" jo prosi mlajša sestra in že se "daje" z njo. Medtem je perilo oprano. Odnese ga v zgornje prostore, kjer ga obesi Ko se po suši, ga mora zlikati Koliko opravil v enem samem dnevu7 .la/ pa se ze upu am, ce moram enkrat na leden pomiti posodo Kadar sama pospravljam starin vanje, me pri tem delu vse boli m bi se vseh opravil kmalu na vela.da, ona pa luso m dom vzdržuj«' že mnogo let dan za dnem s,i| ima komaj čas vzeti v roke časopis, televizije pa na vadilo sploh ne »deda. saj pravi, da je to zapi uvijanje dragocene ga časa ("'e malo pomislim, ima povsem prav < e |e n i l'V doku mentarna oddaja, n, gleda kar stoje, toda take oddaje so redke Kadia sploh ne m.na, ker imu raje tišino, /večer vedno dela pozno v noč in ne gre nikoli sput preti enajsto. Včasih se pritožu je, da nna veliko dela in tedaj ji skušam pomagati ("e pomislim, da vse to čaka tudi mene... Minia Markun H. b r Ofl M.ii | Valjavec Preddvor Delovni dan mojih prednic n 12.1111 Vstala |e ob l 30 Pripravila je zajtrk možu, ki je odhajal na de lo v železarno Nato jo hitela : opravili v hlevu, da je že do 6.00 4 BERNARDA PURGAR DARINKA SEDEJ Železni živci, da preživiš POLONA ŠKRINJAR Miha DR. MACA JOGAN Odkriti in prikriti partiarhalizem VLADKA JAN Naša stolnica je lahko Cankarjev dom JOLKA MILIC 8. marec — praznik žena ali cvetličarn PREDSTAVLJAMO IVA SVETINO EDO TORKAR Pametovanje in paberkovanja VINJETE ZLATA VOLARIČ lahko ponovno pripravila zajtrk številnim otrokom, ki so lezli iz toplih postelj in se odpravljali v šolo. Ves dopoldan je opravljala kmečka in gospodinjska dela ter pripravljala kosilo za otroke in moža. Po obedu si je vedno našla čas za šivanje in krpanje. Med večernimi opravili v hlevu je že razmišljala, kaj bo pripra vila družini za večerjo. PRABA-BIČ1N DKL< )VNI DAN. 11.12.1953 Vstala je ob 5.30. Pripravila je zajtrk možu, ki je odhajal na delo. Uredila se je in pred odho dom /budila še otroka. Po polur ni vožnji s kolesom je prispela v tekstilno tovurno. V hrupni in mrzli je stala pri stroju osem ur, da bi izpolnila določeno normo. Utrujena se je vrnila domov in hitela pripravljati kosilo. Popol dan je priganjala otroke k uče nju, sama pa je vzela koš umazanega perila in ga oprala pri vodnjaku. Po večerji, ko je odpravila otroke spat, je našla malo časa zase in svoje vezenje. BABIČIN DELOVNI DAN. 11.12.1987 Vstala je ob 6.30. Odšla je v kopalnico, se oprhala in si naličila obraz. Med vrati je zavpila: "Vstanite!" Usedla se je v svoj avtomobil in se odpeljala v službo. V prijetno toplem prostoru se je usedla v oblazinjen stol. Odklenila je blagajno, preštela denar in pripravila računalnik ter z nasmeškom na ustih pričakala prve strunke, ki so prišle v menjalnico. V dvanajstih urah, kolikor traja njen delovni dan, je prišlo veliko ljudi, katerim je zamenjala denar in jim dajalu ra zne turistične informacije. Medtem so otroci v šoli pojedli zajtrk in kosilo in pralni stroj je doma opral perilo. Ob 19.00 se je vrnila domov, pojedla pripravljeno ve čerjo, se preoblekla, pogovorila z otroki, se usedla pred televizor, pogledala svojo priljubljeno nadaljevanko in se odpravila spat. MAMIN DELOVNI DAN. Človek si ustvarja srečo sam in je res srečen, le če jo zna dobiti z drugimi. Mislim, da so bile moje prednice v svojem življenju srečne. Prva je bila zadovoljna s svojim delovnim dnem na polju in doma. Druga je bila vesela svojega zaslužka v hrupni tovarni. Delovni dan tretje, pa se lahko enakopravno kosa z delovnim dnem vsakega moškega. 11.12.2000 KAKŠEN BO MOJ DELOVNI DAN??? Nina Dolšina, 8. a r. COŠ Jeseni ško bohinjskega odreda Kranjska gora Zakaj v tovarno? "Ura je pol petih!" naznani napovedovalka v radiu. "Zdelana" roka sosede dvigne mehko odejo, hkrati pa z desnico že išče copate. Kot vsako jutro se skrbno obleče, toda liči se ne. Rada se lepo oblači, da bi skrila svoje "zdelane" roke, naguban obraz, obvezane noge pred sodelavkami, ki jo "gnjavijo", češ kaj dela v tovarni, ko ima doma kmetijo. Toda ona misli drugače. Kmetija ji nalaga precej dela, toda zaslužku je malo. Z očetovo majhno pokojnino se vendar ne morejo preživljati ona, mati in oče. V tovarni dobi vsak mesec osebni dohodek, ki zadošča za nakup hrane, obleke in obutve. Kot vedno zadnje minute steče na avtobus. V tovarni dela po svojih močeh in včasih opazuje sode- lavke, ki razpravljajo o počitnicah na morju, v hribih... Ona svoj letni dopust porabi za sušenje krme, za delo na polju, v gozdu... V svojem tridesetletnem življenju še ni preživljala počitnic na vročem morskem pesku. Izmučena, a vendar zadovoljna, se vrne pozno popoldne domov. Komaj poje zadnji grižljaj okusne kaše, že oče hiti na voz nalagat pripomočke za sekanje drv. Spretno vrti volan na ovinkih in previdno vozi naprej. Zadaj na vozu sedi mati, oče je ostal doma, ker ga noge ne ubogajo več. Z motorno žago je podirala zadnjo bukev, ko ji je spodrsnilo. Kot nebogljeno dete je ležala na tleh in se s težavo pobirala. "Staknila" je nekaj prask, toda hkrati je bila vesela, da se ji ni pripetilo kaj hujšega. "Lahko bi z roko udarila po motorni žagi ali pa si zlomila tilnik ob udarcu z glavo po kamenju!" ji je rojilo po glavi. Z materjo sta naložili hloda na voz in nad vas se je že spuščal mrak, ko sta prihiteli domov. Oče je medtem že nakrmil živino, le pomolsti jo je bilo treba. "Ko bi imela vsaj molzni stroj!" je večkat potožila. Dolgo se je mudila s tem delom, čeprav je bilo v hlevu le pet glav živine, med njimi samo dve kravi. Nakrmila je še prašiče in kasneje trudna sedla na mehko klop pri peči. Zbadalo jo je v hrbtu, bolela jo je glava. Vzela je aspirin in legla. "Jutri bo spet vse dobro!" se je tolažila, ko je že ležala v postelji. Trudna je zaspala, jaz pa sem premišljevala o njenem delavniku, ki verjetno ni povsem običajen. Sonaj Lombar 8. b r. OS Matija Valjavec Preddvor DARINKA SEDEJ BERNARDA PURGAR, ENA NAJBOLJŠIH PLETILJ RADOVLJIŠKE ALMIRE: Železni živci, da preživiš Bernarda Purgar je v radovljiški Almiri že sedemnajst let, dela v treh izmenah, vedno tudi ponoči. "Najbolj mi je žal, da sem pletilja, saj nikoli ne bom mogla drugam. Ostati bom morala v tej slabo plačani in delovno naporni tekstilni industriji. Hvala lepa za enakopravnost, zanjo nimamo nobenih možnosti." 8. marec - dan žena Po naši stari navadi bomo spet privlekli na dan osmomarčevske parole, kupovali rdeče nageljne in praktična gospodinjska darila ter delili darilne bone za nakup v bližnji špeceriji, pisali šolske spise Moja mamica, ki jo imam najraje, pripravljali puhle in odvratne govore dragim "tovariši-cam in sodelavkam"... Da zadeva ne bi izgubila svoje politične vsebine, bodo po občinah pripravili slabo obiskane in neodme-vne okrogle mize in pogovore o "družbenoekonomskem, položaju današnje žene in delavke", priložnostna srečanja nekdanjih in sedanjih aktivistk, ki s tem želijo vse dobro in boljše, vendar bo tako kot vedno vse skupaj izzvenelo v praznih neodziv-nih samogovorih in monologih. Današnje "delovne žene in občanke" dan žena ne zanima, celo več: ne mara ga. Današnja delavka, žena in mati se obrača stran, če le sliši deklarativne, puhle fraze o njeni enakopravnosti, kajti dejansko nikoli ni bila in tudi danes ni enakopravna. Vedno bolj pičle materialne možnosti družine ob nezadostnem razvoju družbenih dejavnosti jo včasih silijo na rob obupa tako, da si ne more kaj, da ne bi resno zavzdihnila kot 37-letna Bernarda Purgar iz Almire: "Saj moraš imeti dobre živce, da ne S trebuhom za kruhom • Bernarda, od kod ste doma? "Rodila sem se v številni družini - sedem otrok - v Veržeju blizu Ljutomera. Ko mi je bilo petnajst let, smo kaj vem odkod dobili neki oglas, da zasebna pletilja iz Bohinja išče delavko. Sedla sem na vlak in za vedno odšla, kajti doma tedaj ni in ni bilo dela." • Bilo vam je komaj petnajst let. Je bilo težko? "Zelo, zelo mi je bilo težko, hudo. A v Bohinju sem se potem izučila za pletiljo." POLONA ŠKRINJAR Miha Zbudila se je, še preden je zazvonila budilka. Zunaj je bila še trda tema, komuj pred dobro uro je zašel mesec. V sobi je bilo mraz. Stresla se je, vsa, ko je dvignila roki izpod odeje. Z desnico je obtipala lučko na omarici in pritisnila na stikalo. Soba se je zalesketala v motni luči, po steni so zamigotale sence. Pomela si je oči in se obrnila na levo stran postelje. Miha je še spal. Rdeča lička so se mu napihovala v brezskrbno dihanje, drobni ročici sta gledali izpod razbrskanih rjuh Pomodreli od mraza. "Morala bi kuriti v sobi!" je zaše-petala. "Zaradi otroka." Pa ji je denarja za drva že kdaj zmanjkalo. Pobrale so ga druge, še po-trebnejše reči. "Malo ga bom še pustila," je pomislila, ko ga je gledala. "Pristavila bom mleko in mu pripravila obleko. Ura je šele četrt na pet..." Vstala je, navlekla nase obleko in se opotekla v kuhinjo. Bila je utrujena. Čeprav je bilo šele ju--tro! Zdelala jo je nočna izmena v kateri je delala že peto leto, zdelal jo je otrok, ta je zanjo, štiridesetletno, prišel na svet vsaj deset let prepozno. Saj ne, da bi ga ne marala! Le tako utrujena je bila iz dneva v dan od njegovega čebljanja, tekanja sem in tja in nenehnega prebujanja v nočeh, ko bi rada spala Kadar je delala ponoči, je • In potem zaposlila v radovljiški Almiri. "V Almiri delam sedemnajst let. Tu sem spoznala moža, ki je prišel v Radovljico iz Cerknega na Primorskem. Dobila sva dvosobno stanovanje, imava dva otroka, Roberta in Matejo in živimo, kakor pač živimo." Pomagamo še staršem • Bernarda, koliko zaslužite in kako delate? "Vseh sedemnajst let delam na tri ;-»~>r.~«------ nlft*'1 iiiui puiiun, i.a yieui- nim stroje, stojim. Zadnji mesec sem zaslužila okoli 35 starih milijonov, mož tudi toliko." • Vam, štiričlanski družini, pri 70 milijonih kaj ostane? " Ne norčujte se! Otroka odraščata, potrebujeta vedno več, sin se bo šel učit za kovinarja na Jesenice. Skrbim, da nista lačna, da sta vsaj dostojno oblečena, sadje je že razkošje; dopust preživimo v tovarniški prikolici, gremo kdaj v hribe in - to je vse." • Vam vsaj starši, doma iz podeželja, kaj pomagajo? "Lepo vas prosim: oče ima 12 starih milijonov penzije in z mamo zelo težko živita. Kadar jih obiščemo, jima vedno kaj prinesemo..." Družba ni poštena • Sedemnajst let delate tudi ponoči. Kakšen je nočni "šiht"? "Nikoli se ne naspiš. to je najhuje. A rade delamo ponoči, saj zaslužimo nekaj milijonov več. Nekaj se pa le pozna." • "Ste v življenju kdaj sploh zaslužili toliko, da ste si, denimo, kaj več privoščili? "Nikoli! In nikoli nisem imela velikih želja. Zdaj mi je najbolj hudo, ker otrokom ne morem dati tistega, kar bi rada. Na tem svetu mi je od vsega najbolj žal, da sem pletilja. Tako nikamor ne morem, za vekomaj moram običajno prihajala sestra na večer in otroka spravila spat. Čez noč je bil sam. Tistih noči se je najbolj bala. To prekleto delo ponoči! Ves čas je za strojem mislila nanj. Od ure do ure je bolj raztreseno prekladala težke zaboje s pločevino sem in tja. Zdaj se govori, da bodo nočni šiht uki nih. Bolje bo.. Toda, izgubila bo precej dodatka. To pa pomeni manj denarja. St manj... Raztreseno si je zapenjala obleko, vsa zbegana, da mora že na vse/.godaj misliti na to. Otroka je preživljala sama. Tudi veliki prostor stare kmečke hiše, pre-deljen na sobo in kuhinjo, ni bil poceni. Ženska, ki ju je vzelu k sebi, je iz meseca v mesec dvigo vala najemnino. "Miha! Miha! Vstala bova!" je zavpita nad otrokom Ura je šla že na pet. Miha se je malo zganil nekaj za momoljal in spal naprej. "Joj, ta otrok! Ob živce me bo spravil! Že navsezgodaj!" Stekla je k otrokovi postelji in nervozno potegnila odejo njega "Miha, ne bova ujela avtobusa! Slišiš!" OtroK se je nakremžil, pomol očke in zavekal Naglas Ves pro štor je bil kar naenkrat poln sa mo njegovega joka. Morala se je prijeti za glavo. Prav do živega ji je šlo. "Ne deri se! Vse okrog boš zbudil in spet bo hudo!" Pobasala ga je okoli pasu kakor mače in prine ostati v tekstilni industriji, ki je že leta in leta najslabše plačana." • Kaj si mislite o tistih, ki imajo veliko več, živijo veliko udobneje in še nikoli niso delali na normo, podnevi in ponoči? "V tej družbi že dolgo ni nobene pravičnosti, še vedno izkoriščamo človeka, da ga bolj ne moremo. Ta sistem ni pošten, mnogokrat je pokvarjen, toliko, da o tem sploh nima smisla več izgubljati besed." TO ri! riObčnu življenje! • Potem se ne moreva meniti o enakopravnosti, o položaju ženske v družbi? "Bežite no! S pletiljo v tekstilni industriji bi se vi o tem pogovarjali? Z mano ali sodelavkami, ki vsak dan tuhtamo le o tem, kako nahraniti in obleči družino? Ne, hvala lepa za vsakršno enakopravnost zanjo nimamo niti najmanjše možnosti." A bi se kljub temu splačalo zanjo boriti. "Vidim, da sploh ne razumete. Na kraj pameti mi ne pade, da bi sploh kaj poslušala našo politiko. Če greš s petnajstimi leti s trebuhom za kruhom in si po sedemnajstih letih trdega dela domala tam, kjer si bil, vsaj meni ne bo nihče pravil lepih besed o napredku emancipaciji in tako dalje." • In 8. marec - dan žena? "Skrajno banalna stvar, ki je ne maram. Je pa naključje, da se je 8. marca rodil sin in zato je 8. marec naš družinski praznik." • Bernarda, lahko zapišem, da so vas v Almiri izbrali zato, ker ste ena najboljših, najbolj pridnih pletilj? "Lahko... Kakor hčete. Lahko rečem samo to, da moramo imeti delavke v tekstilni industriji železne živce, da ob takih plačah lahko sploh preživimo svoje družine. Nemalokrat ti je, da bi znorel — in to, verjemite, ni nobeno življenje..." sla v kuhinjo. ()trok so ji jo /. vso silo uprl v ramena in zavekul še glasneje Razdražena ga je pot lacila na divan /raven njegovih cunj in stekla k štedilniku Po tisnila je lonček z mlekom n.i majhen kuhalnik in se spet obrnila k njemu. "Napravila se bova. Nehaj se cmeriti," je stiskala skozi zobe in vlekla z otroka pižamo. Mihu je stisnil usta v šobo, zalili pal in zacepetal z nogami. "Neee... Nočem ven! Ne maram v vrtec! Ne zdaj..." "Kaj pa še! Ne maraš, a? Kam pa naj te dam, otrok neumni!" je govorila bolj sobi kot njemu in ga z vso silo potiskala na divan. Da bi sedel Da bi se umiril m se ze nehal dreti. Ura je šla neusmiljeno naprej Še mulo, pa bo pet... S kuhalnika se je pokadilo. Spu stila je otroka in poskočila /ta ven Mleko se je /e penilo in se kadilo v orumenele plenice Te so visele na vrvici nad štedilni kom. Jezno jih je potrgala dol, brcnila v Mihovega medvedku, ki ji je ležal na poti in pobrala škorenjčke. Ko je Miha zagledal škorenjčke, je vedel, da gre zares Vedel je, da bo res moral ven in mama tudi. Zatulil je, da se je kar obrnila. "Zdaj te imam pa že zadosti! I^e čakaj!" Počila ga je po riti, enkrat, dvakrat, ga obrnila in spet počila Mali je malo potihnil, po- PETRA ŠKOFIC Mati ali ljubica? Materinstvo je namen ženinega bivanja, njen poklic, njena radost in njena rešitev. (Daudet) Žena, ki ne joče, to je vodnjak, ki ničemur ne služi. (Cela) V višjem smislu besede je življenje moža slava, življenje ženske pa ljubezen. (Balzac) poslanstvo) ve, da so ženske emancipacijo že zdavnaj dosegle, da jo je prinesla socialistična revolucija in da o superiornosti moških ne moremo (in ne smemo) več govoriti. Kaj se dogaja v intimni družinski sferi pa naša Ženska tako ali tako ne govori rada, ker misli, da je to samo njena stvar. To, naj bo dobro ali slabo, torej obdrži zase. Če je naša samoupravna mati zadovoljna, o čem torej pisati? Poskušajmo podreti iluzijo o emancipirani, požrtvovalni materi skozi nekaj primerov. Izhodišče je mišljenje nekaterih žensk (tudi moje), da moški dominira nad žensko v več pogledih. Poglejmo najprej v sveto pismo, ki pravi: Bog je najprej ustvaril človeka, šele nato njegovo pomočnico — torej žensko. Le-ta je nastala iz ČlOVekoVPPa raVira in io ^Qroj brez človeka (moškega) ne bi bilo. Ko sta Adam in Eva v raju grešila, je Bog rekel Evi: »Prav mnogo ti bom dal težav pri tvoji nosečnosti; v bolečinah boš rodila otroke in vendar boš po svojem možu hrepenela, on pa bo tebi gospodoval.« Če naredimo velik preskok, se lahko ustavimo pri ženski v našem filmu. Dve poziciji ima ženska v filmu: lahko je mila, pokorna, skoraj neopazna ženska v senci velikega moža (Heretik), lahko je dobra mati in požrtvovalna borka, kjerkoli že je, v vojski ali na polju (Boj na požiralniku, Pustota itd.), če ne to pa vlačuga, kar pa je že negativna vloga. Igralke večkrat pravijo, da vlog zanje p -Ktično ni. Rezervirane so za moške — za kralje, partizane, predsednike ali diktatorje. Ženske vendar niso ustvarjalne zgodovine. Da pridejo v nek roman, morajo biti ali ljubice ali poosebljene dobrote. Ženske umirajo v blatu dela, žrtvovanjih za otroke in na porodih. Ce vsega tega ni, ženska ni prava. Le kaj porečete, drage bralke, na to, da se ženska odloči, da ne bo imela otrok, da ne bo reprodukcijski aparat, da menjava moške (tako kot moški ženske), da si dela kariero in vse usmerja v to? Berem vam misli: to je /en ska brez materinskih čustev, Praznika, zaradi katerega so tokratne Odprte strani namenili Ženskam, ne bomo omenjali, ker si tega ne zasluži in je vreden zgolj obžalovanja, da se je znašel na tako nizkotni poti. Drzne in avantgardne bralke so to že davr spoznale in danes kvečjemu pljunejo ob misli nanj. Z njimi se tokrat ne bomo ukvarjali, pobliže pa se bomo dotaknili tiste Ženske (ženske z veliko začetnico), ki gospodinji, dela za plačo, rojeva in se z ljubeznijo in spodobnostjo predaja moškemu — in to le enemu. Naša ženska in mati (biti mati je še posebej cenjeno egoistična, celo kurba. Nor" malno je, da moški poč*16 prav to. Tudi v spolnosti ima žen-ska podrejeno vlogo. Predaj. se moškemu, ob tem, da & nujno, da tudi uživa in torej doživi orgazem. Tisti, ki »P° pravilu« občuti slast orgazmi je moški, saj končno tudi zato ima žensko. Ženska užitke potlačuje, saj vendarle ve, a* je ustvarjena za višje poslafl' stvo — poslanstvo ženskost"« z vsemi »ugodnostmi« vred-In če se obrnemo k ljudskemu mišljenju: masturbacij* je greh, vendarle pa fanto1*1 dopuščamo to dejanje, dekletom pa ne (oziroma o tem ne govorimo). Prav tako je s homoseksualnostjo, kjer govo" rimo večinoma samo o r*10/ ški, ki je tudi bolje organih' rana, manj pa o ženski- Nadaljevali bi lahko tudi s tem. zakaj gre moški lahko sam npr. v gostilno, ženska pa ne oziroma zakaj ni ženska tista (ker ni dostojno?), ki bi mo; škemu rekla: »Všeč si 1°*' do idi z mano v nosfpl««!« Ženska čutnost in skrbnost ustvarja tudi ženske poklice-Kaj drugega bo kot medici*1' ska sestra, socialna delavka, psihologinja ali kuharica. C*3 je novinarka, bo pa tako delal pri Jani ali Naši ženi. Dejstvo je, da smo mošK1 in ženske različni, da ima*110 različno biološko zasnovo-Dejstvo pa je tudi, da je naj' večjo različnost — podreje" nost in nadrejenost — rez*1'' tat družbenih odnosov in n*' vad, večkrat tudi stereotipom In za spremembo le-teh g1*6' Svojo visoko razvito enakopravnost največkrat po*1*' zarjamo s hvaljenjem o visokem odstotku zaposlenih žensk, pa čeprav spregled3' mo, da jih v to prisiljujej0 nizke plače, da v povprečju ženske delajo na slabših delovnih mestih, da zaslužU0 manj od moških, ob tem Pa še vedno skrbijo za otroke i*1 moža. To je torej njihova vloga. Cenjene bralke, vidite, to farse imenovane dan žen*1 ne potrebujemo. Sicer pa ste verjetno že utrujene, pa ^ ne upate si priznati, da ^aJ od napisanega tudi drži. Naj vas vzradosti dejstvo, da s*110 dobili žensko kandidatko z8 funkcijo predsednika rcpu blike in da povrhu vsega P" nuja še zelo demokratiče^ program. Ve se, za koga b° mo volile! šla mu je sapa, obstal, pa spet zatulil. Poskušala gu je -praviti nu tla, na noge. Pa ni šlo. Ne eno, ne drugo Bila je /e vsa mo kra po obrazu, od nervoze, od otrokovih solza in od svojih tudi. Ura je šla naprej. Čez pet... "Daj no, Mihu," je nazadnje za javkala še sama "Saj veš, da moraš!" Mah je opletal z glavo sem in tja, zaman so je trudila, da bi mu navlekla čez glavo pulover. "Moram delati, veš," mu je pri govurjala. Skoraj brez moči. "Moram, da bova lahko kupila avtomobilček Takega velikega Rdečega Pes'" Otrok je za hip odnehal, si po-mencal oči in jo nejeverno pogledal. Vedno je obljubljala. Ku pila mu ni. "Mihaaa!" Spustil je roki ob sebi, zbal se je tega čudnega glasu, se ji privil k obrazu in omagan zahlipal. "Vendarle!" je /ašepetala v sol /ah Potisnila ga je na tla mu nutaknila škorenjčke in ga po-stavilu k vratom 'Tam počakaj!" je zinila suho Zletela jo v sobo po haljo m če vije Ko se je obula, je šla k umi vulniku, spustilu vodo in nasta vila obraz pod curek. !»ihi je v dolgih, hlastnih požirkih. Pila in si obenem umivala solze z obraza. Miha se je zibal sem m tja, vrtal po nosku in jo gledal. Z mleka se je spet pokadilo Pokadilo in /as nac" mrdelo Kuhinjo je kar " krat napolnil dim. .. ".Še to! Se tor je zakričala 'n 51' kla tja. "Mleko bi rad! Daj mi rrA^K je poskočil mali, ko je zag' lonček v njenih rokah "Čakaj, dala ga bom pod vo" j. je rekla in se vrtela okrog v,, vulniku. Spustila je mrzlo v kar v mleko in ga nazaduj*' tisnila malemu pod nos. "Na, pij! Pa hitro..." Ura je bila pol šestih Šc '^.i minut do odhoda avtobusa pa je stal v dolini. "An1 Peče me!" >' Utihnil je in se ves nasjo*^ ^ t 1]•'' ^ stopila v avtobus, je »P Petek, 4. marca 1988 VLADKA JAN 11. STRAN (Q®&BR®&^BMA& Naša stolnica je lahko Cankarjev dom (Neavtorizirana. razprava ravnateljice škofjeloške družboslovne srednje šole Vladke Jan na seji MS ZKS, ^ kateri so govorili o idejnopolitičnem usposabljanju). zadeva vsebino izobraževa-jjjajmislim, da smo nekatera po-^ocja popolnoma zanemarili. V j? prazne prostore se nam vsiljujejo drugi. Tako zanemarjeno lenpr. »žensko vprašanje«. Pori-nJeno na rob, prav kmalu po voj-n*- v kateri so bile ženske polno udeležene, smo se zavedali šele rat, ko so bile ženske skoraj tak _ docel a izrinjene iz skupščinskih ran, ko so jim dovoljevali, da ^ejo delati, ne pa tudi upra- ■ vJiati. Takrat je bilo v republiški ^upščini le 3 odstotke žensk. Vruštva žensk, konference za r^žbeno aktivnost žensk so za-opozarjati na nevzdržno T^je. Da bi spoštovali ideje, da ^■tsko vprašanje ni »posebno« ^fašanje, ampak da je splošno, IfUžbeno vprašanje, smo konfe-^nce za družbeno aktivnost ^isk preimenovali v svete za basanja družbenoekonomske-fa in političnega položaja žensk. ** v kmetijskih zadrugah so ^tala še posebna »ženska« tele-aktivi kmečkih žensk, ki pa l^etie — zadružnic ne spodbu-■ le h kuhi, privabljanju turi-p>v, ampak se v njih kmetice Jj^i politično izobražujejo. Tudi "a tem področju moramo imeti Politično osveščeno žensko, ki k°t kmetijska proizvajalka vse r°lj prevzema krmilo v svoje ro-Ob vse večjem praznenju ^etijskega prostora je še kako kako usposobljen je tisti. Je ali bo obstal. JOLKA MILIC Generacija mladih žensk, tako izhaja iz dejavnosti mladinskega kluba Lilit, nam, ker zadeve na pozna, očita ukinitev organizacije AFŽ, ki se je po ukinitvi vpela v dejavnost socialistične zveze, da bi odgovornost za so-cialo in otroke prevzeli vsi, moški in ženske. Mlade izobražen-ke pa, ker so vprašanja, ki veljajo za »ženska« v naši družbi zanemarjena, tako v SZDL, ZK in sindikatih, izpostavljajo z ustanovitvijo kluba Lilit bolj na ek-cesna feministična stališča, čeprav ni malo tudi resnih, resničnih družbenih Droblemov. ki zadevajo ženske. Še posebej v času, ko bomo zares prisiljeni, in prav je tako, prestrukturirati gospodarstvo, ko bomo pred množico nezaposlenih, se bodo spet rodili »novi ideologi«, ki bodo želeli ženske vrniti k domačemu ognjišču, k otrokom. Pripraviti se moramo na spopad, ko bodo spet zaživela gesla, naj dobi boljši kos kruha raje moški. Kaže, da tovrstna vprašanja resnično zanemarjamo... Naj se vrnem še k populariziranju idejnopolitičnega izobraževanja. Tako kot nam živijo oblike »okroglih miz« npr. v Cankarjevem domu, ŠKUC, objavlja Družina v vsaki svoji številki vabila k predavanjem, duhovnim vajam v svojih samostanih, bož- jih poteh, na teoloških fakultetah v večjih in manjših slovenskih središčih. Izobraževalne oblike, ločene po starosti, po zakonskem stanu, po izobrazbenem nivoju (srednješolska mladina, študenti itd.) vodijo doktorji znanosti, zdravniki, filozofi, psihologi, najboljši strokovnjaki in retoriki, privabljajo pa teiste in ateiste. Morda bi lahko pri tem dobili idejo o ciklih predavanj v večjih centrih: Mariboru, Ljubljani, Celju itd. Naša stolnica je lahko Cankarjev dom, kamor lahko, komunisti, vabimo tudi drugače miclpo'P mnrH^ na v prihodnosti simpatizerje ali člane ZK. Potrebo je čutiti po diskusijskih študijskih večerih, srečanjih, kar razodeva tudi velika odmevnost t. i. kontaktnih radijskih in televizijskih oddaj, telefonskih vprašanj in pisem poslušalcev. Tudi te okrogle mize, javne tribune in podobno, so oblike družbeno oz. idejnopolitičnega izobraževanja, v času premoči avdiovizuelnih medijev nepogrešljiva. Naj v zvezi s tem omenim še dostopnost do tovrstnega gradiva, npr. do kaset in videokaset, filmov in drugih posnetkov kvalitetnih radijskih in televizijskih oddaj in filmov, ki bi morale biti na posodo v medioteki, služili pa bi političnim šolam, seminarjem, pouku v osnovnih, srednjih in drugih šolah. Spet: zabavno- glasbena produkcija živi in se razvija, film o Engelsovem ali Marxovem življenju in delu pa nam ni dostopen. Podpiram zato tudi notico v naših stališčih o opremljanju študijskih središč z avdiovizuelnimi sredstvi, zlasti pa s programom zanie. Naj opozorim na vsebinsko prazen prostor, ki ga komunisti vse preveč prepuščamo drugim. To je področje človekovega intimnega življenja, problemov odnosov med spoloma, področje šole za življenje ali življenja v družini. Na vsaki farni cerkvi nas vabijo letaki k oblikam predzakonskega svetovanja, k duhovnim vajam za žene in dekleta ali pa može in fante. Kako nam živijo pri centrih za socialno delo te oblike? Kdo so predavatelji? Kakšno vsebino posredujemo mladim? Kako je s spolno vzgojo v šoli? Pred kratkim sem imela v rokah gradivo, namenjeno srečanju srednješolcev v Slovenj Gradcu. Grozljiva je podoba, ki jo kaže posredovana analiza mnenjske raziskave na naravo-slovno-matematični šoli v Mariboru o ozaveščenosti mladih o AIDS-u. Mladi bodoči izobraženci se opreaeijujejo za represijo, za javno stigmatiziranje bolnikov, za hiranje bolnikov v azilih, za skoraj rasistične in fašistoid-ne metode... Kako uresničujemo pravico o svobodnem odločanju o rojevanju želenih otrok, pravici do prekinitve nosečnosti itd? Poznam stiske mladostnic, ki so deležne krutega obračunavanja zdravstvenih delavcev, ki te pra- DR. MACA JOGAN Objavljeno kot uvodnik v Delu. 8. marca. 1972 8. marec — praznik žena ali... cvetličarn spet K marec. Kot zmerom že sto let /, obvezim šopkom rde-kustroglavih nageljnov na bolnih stebelcih m se bolj ob ?nirni, pravzaprav neobvezni obljubami. Moja čustva bi igrala biti himnična, pa niso, Mkv« zakaj. * ■€ razvedrim, berem v Na i n.J*'. kuj menijo moški na vodil Položajih o enakopravnosti v ns«k v poklicu in družbi. In se '.potoma - dane pridem iz ikse - premišljujem, ^ketiruni moški na vodilnih '''»/.»jih -.o S(. letos takole i/.ja v 'jDružbu bi morala napraviti f. ■ Zaradi določenih družbe mskih dejstev ženska nt v celoti dejansko enako-l^veti člen naše družbe " "Ena j, Javnost žensk bi se morala je .lati v tem, da hi bili ustvar Siji' VSI !,()KOJi— Objektivni m ^.^''klivni . kajti le tako bi se 0 ženska polno uvoljuvilu j delovnem in di užbenem po -^Ju. V sedanjih razmerah pa „ras še niso ustv arjem pogo Zen,Kam je treba u V(,/'lK')t.oviti. " "Spričo čedalje *Po * pomanjkanja /a delo r1(,':,,|l'inli ljudi (sic!) , moramo v,"> hitreje ustvariti raz ki bodo omogočile vei|e .'""•lova inje žensk cj« "Bistvo rn,', *"l" i\ n i .' žensk hi bilo po ,jJem v ustvarjenih možnostih, kot'S' '" "''''"i" enako izobrazbo t\0 ,l'Oski, d,, :„■ lahko neomeje *ktj V'>l'J(1 poklicnemu delu m k^j.Vno sodelujejo v vsem dru/ fti;,,','" dogujanju. Zid so to, *Hhu *e> k""^ Pravice kot J^Jcnost." "Enakopravnost '■'•,t[' "aj hi se man i' l^tv" du bi ženske enakopravno 0i i ,a dm I.i ustvarila in zagotovilu." "Tudi ženske zasedalo ustrezna vice ne priznavajo in omejujejo tudi dostopnost do kontracepcijskih sredstev. Prav slednje me že bolj potrjuje v misli, da bi morali na specialno zaokroženih oblikah izobraževanja za zdravstvene in prosvetne delavce spregovoriti tudi o političnih in moralnih izhodiščih za urejanje te sfere življenja, o kateri so na Vzhodu in Zahodu še zelo različni pogledi (referendumi v Italji, Španiji, omejitveni ukrepi in nadzor v Romuniji itd.). Pri nas večkrat mahamo s Hipokratovo prisego, edino, za vsa zgodovinska obdobja vsezveličavno, ki pa je bila, tega se moramo zavedati, sprejeta v sužnjelastniški dobi... Podpiram v stališčih zabeleženo skrb in podporo, moralno in materialno, za popestritev in aktualizacijo pouka STM pri pouku na srednjih šolah. Mladina, željna takih popestritev, se npr. pri nas, v Srednji družboslovni šoli v Škofji Loki zbira kar vsako sredo zvečer na seminarju o psihoanalizi. Freud in Lacan, Žižek in Dolar jih zanimajo. Pa še po marsičem bi člani družboslovnega krožka segli, če bi imeli na šoh predavanje aH denar zanje. Ob krizi idejnopolitičnega izobraževanja se moramo kritično vprašati, kakšen je strokovni nivo naših poslušalcev, koliko slušateljev je sploh družbeno opismenjenih. Še danes se otepamo s kar preveč antiintelektualisti-čnim odnosom do predavateljev, do družboslovcev, ki veljajo za premaknjence, ki uporabljajo preveč tujk. O matematikih, ki uporabljajo strokovne izraze, ki jih moraš znati, če hočeš kaj razumeti, menimo drugače. O idejnopolitičnem izobraževanju govorimo tudi, ko razpravljamo o sprejemu v ZK. Mislim, da je neustrezno, da s kratko tečajno obliko šele vabimo mlade v ZK Za isto pa bi morali predlagati delovne, v vseh oblikah dela preverjene učence, delavce, ki so se teoretično že kalili v kaki od prejšnjih oblik idejnopolitičnega izobraževanja, v samoupravnem življenju šole, tovarne. Mladi so radikalni, raje bi podprli, ne pa tudi gradili. Laže je napisati: »Dol z gnilim sistemom šolanja!«, kot ga menjati, se z njim spopadati pri pouku, v oddelčni skupnosti, skupaj z učitelji na pedagoški konferenci, na mladinski volilno-pro-gramski konferenci, ob spremembi zakona o usmerjenem izobraževanju; za to pa je treba znati politično delati. Če kje, potem rabimo politične delavce in ideologe pri delu z mladimi. Nikar ne mislimo, da živimo le z ljudmi in med ljudmi, ki SC VTičti za socializem. Ali niso zrasli stanovanjski gradovi tudi z grabežem, špekulacijami itd.? Tudi v šolah se srečujemo z istimi problemi kot v širši družbi. Če hočemo imeti škarje in platno v svojih rokah, si bomo morali prizadevati, da bomo družbene spremembe dosegali s spremembo zakonov, sprejetih v delegatskih skupščinah, ne pa z ana-hijo... Odkriti in prikriti patriarhalizem Počutim se nekoliko nelagodno, ker po eni strani pristajam na to, da nekaj povem ob 8. marcu, nekaj, kar bi moralo biti vsakdanje prisotno, po drugi strani pa, ker je toliko vprašanj, ki bi zahtevala resno presojo, da se je izredno težko odločiti za predmet razmišljanja. Povrhu vsega je zelo omejen prostor. Kljub vsemu bom izrazila nekaj misli, ki bi utegnile še koga spodbuditi k nadaljnjemu razmišljanju. mesta, ki so bila nekoč pridržana samo za moške in jih opravljajo z vso odgovornostjo" "Ne samo zato, ker primanjkuje za delo sposobnih ljudi, pač pa ker je ženska enakopravna moškemu, smo ustvarili razmere, ki omogočajo enako zaposlovanje tako žensk kot moških." "Naša družba je že zdavnaj razbreme-nila ženske vsakodnevnih skrbi in bremen." "Enakopravnost žensk se manifestira v tem, da ženske enakopravno ustvarjajo in tudi enakopravno odločajo o ustvarjenem delu. Pogoji, v katerih danes ženske ustvarjajo so taki, da so v stanju enakopravno sodelovati in odločati o svojem delu." "Kričeč pojav nočnega dela /.ensk v tako velikem obsegu je nuša družba že davno odpravila." Itn. Da, leta 2000 naši moški na vodilnih položajih bodo morebiti takole odgovarjal na anketo Naše žene. (Kaj? Tudi leta 2000 bodo moški, zlasti moški na vodilnih položajih? In tudi leta 2000 bodo moški, zlati moški na vodilnih položajih? In tudi letu 2000 bodo obstajale striktno ženske revije, s tako imenovano Večno žensko problematiko, ki je le na zunaj in le za velike praznike ozaljšana / goethejevskim bliščem in sijajem, na znotraj in ob sivih delavnikih pa vsega do brega in lepega prikrajšana'.') Doklej potemtakem bo H. marec bolj praznik cvetličarn kot praznik enakopravih in neizkoriščenih žena? Kdaj bo napočil čas (misel prosto povzemam po Zivku Preglu), ko se bodo deklarirane vrednote H. marca, dejansko in vse leto spoštovale7 Kmalu? Ne še tako zlepa? Niko 119 III id< ■ ženske pi u\ ii e zmerom kol zmerom, le capljale /a mo sktmi, dolžnosti pa hodile z nji mi v korak ali jih celo prehitevale? Jolka Milic Začela bom čisUi vsakdanje in z izkušnjami, ki jih ima večina ljudi. Ko zvečer gledam TV dnevnik, vedno znova spoznavam, kako je odločanje o našem vsakdanjem življenju veliko bolj v rokah moških kot žensk. Samo po sebi to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi šlo ob tem tudi za to, da takšna sestava omogoča tudi odtujeno odločanje in da je bolj odprta do nekaterih posebnih (visokopolitičnih) zadev, kot pa do tistih, ki jih večina čuti kot vprašanje. Večkrat si ob tem tudi mishm; če bi tile tovariši (bolje bi bilo reči: gospodje) tu morah sami skrbeti za vse svoji« eksistenčne probleme, če bi jih — denimo — čakal bolan družinski dan, za katerega bodo morah poskrbeti sami, če bi morah sodelovati pri čiščenju stanovanja, pogovoru z otrokom, itd., potem gotovo ne bi vlekli jalovih sej \ nedogled, pač pa bi se hitro pogovorih, sklenili, potem pa delali, tako tvoje poklicno delo kot vse drugo, kar je nujno potrebno, da lahko sploh živijo. Pa smo pri jedru vprašanja, ki se vleče skozi dolgo zgodovino in ki se glasi: kdo opravlja večino (ali vsa) teh vsakdanjih nujnih opravil? Odgovora ni treba posebej pisati, saj ga poznamo na izust: ženske, to je nekako njihovo "naravno" opravilo. Zdi se, da je takšna predstava še precej močno navzoča v zavesti tistih, ki nam krojijo vsakdanje ži-vljenej To se je zlasti začelo mo-< noje kazati v času družbene« krize«, ki se skuša reševati m se kun čno tudi ze rešuje na račun še več je obremenjenosti žensk m to v več ozirib: pO eni strani z veča njem obremenitve družin z neka termo dejavnostmi, ki bi sicer preveč "obremenjevale" že tako pičla sredstva za družbene dejavnosti, po drugi strani I pnvočeva njem obremenitve ženskih kolektivov (zlasti tekstilnih) m končno z nedvoumno politiko zaostajanja skupne porabe Na prvi pogled to zadnje nima nič skupnega s položajem žensk, ven dar jo stanje taksno, da se lahko kaj hitro odkrije povezanost Veči na zaposlenih v teh dejavnostih so ženske in ker so (znano) ženske bolj potrpežljive m ker so bolj al-truistične in ker težje dobijo za po shtev, bodo že potrpele. Na večini vodilnih delovnih mest m na stro kovno bolj zahtevnih mestih prevladujejo moški, tako da znotraj celotnega področja posamezne dejavnosti gre za spolno diferenciacijo ob njegovi hkratni potisnjeno-sti na raven družbeno manj pomembnega. Domnevam, da bi se podobno godilo I oboroženimi silami, če bi bile tam med zaposlenimi v večini ženske. Ze dalj časa sem prepričana, da se lahko nekatere panoge "držijo na vajetih" prav zaradi segregacije po spolu v zaposlovanju. Čeprav bo treba to natančneje raziskati, pa domnevam, da niso po naključju ženske večinoma zaposlene v dejavnostih x nižjimi dohodki. To je sicer mnogoplastno vprašanje«, to vem, vendar je verjetno tudi segregacija eden od vidikov, ki ga je treba upoštevati. Če se vrnem še k prvemu vidiku, potem bi lahko najprej omenila, da spet večja obremenitev žensk v družini ne nastopa vidno in kot izražen cilj politike, temveč je prikrita z oznako racionalizacije. Kot zgled lahko navedemo kazalnik povečane racionalizacije v zdrav stu — skrajševanje« časa hospitali-/ac ije (ko bolniki ležijo v bolnišni- ci) in povečevanje obsega družinske nege. Glede na sedanjo prevladujočo delitev dela v družini, se ta racionalizacija kaže v povečanem obsegu dopustov za nego bolnega družinskega člana; te dopuste pa izrabljajo večinoma ženske, s čimer potem kratkoročno in dolgoročno slabšajo razmere za svoje poklicno delovanje, s tem se povečuje njihova pripravljenost za sprejem kakršnegakoli dela (da je le zaposlitev, ker je to po eni strani ekonomska nuja, po drugi pa tudi zahteva žensk, da so samostojne), s čimer se spet povečujejo možnosti segregacije, itd. Skratka, racionalizacija se uresničuje V glavnem na škodo žensk, s čimer se podaljšujejo ugodne okoliščine za to, da se bo lahko še naprej odločalo o večini zadev vsakdanjega življenja brez zadostnega upoštevanja interesov tistih, ki so pri tem najbolj prizadeti/te. Razmišljanjem o tem, ali imamo jasno politiko o družini (in s tem povezano depatriarhalizacijo), ali ne, bi lahko dodali, da obstajata prej dve politiki in ne le ena. Ena ostaja bolj v ozadju, njeni praktični učinki se kažejo večkrat v praksi kot tujek. Če bi bili dejansko delujoči cilji tudi nedvomno izraženi, bi bila neskladnost s sicer razglašanimi občimi cilji in bi verjetno prej ah slej prišlo do presoje ustre»znosti. Sedanje prikrito patriarhalno krojenje vsakdanjika pa nekako shaja z razglašenimi cilji o enakopravnosti med spoloma; razmiki med njimi in prakso se vedno lahko opravičujejo s kriznimi razmerami. Torej gre za to, da bi bilo treba načelo enakih možnosti življenja in dela za oba spola bolj kot dosle>j umestiti v vsa področja življenja in odločanja (odpravljati strukturno neenakost) in tako ustvarjati zadostne pogoje, da bi bogatejše zaživeli. Bogatejše m kakovostnejše življenje pa ne pomeni le zmanjševanja neenako merne obremenitve ljudi po spolu in socialnem položaju, temveč tudi nujno drugačen odnos do okolja, do dela in do vsebine dela. To samo omenjam, ne spuščam se pa naprej v U) problematiko, čeprav je ustrezna razrešitev tega podla ga za vse drugo - vendar ne s potiskanjem ženske razsežnosti (in kar je z njo povezano - končno ohranjevanje človeštva) temveč z osredinjenjem na to vprašanje. Predstavljamo Prešernovega nagrajenca Pesnik Ivo Svetina, ki je mladost preživel v Kranju, je letos prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko Peti rokopisi. Predstavljamo nekaj njegovih »rokopisov« iz nagrajene zbirke. Prvi literarni poskusi danes de-vetintridesetletnega pesnika, dramatika in publicista Iva Svetine segajo že dobri dve desetletji nazaj, v obdobje delovanja avantgardne skupine 441, ki je svojo dejavnost leta 1967 zaznamovala z izdajo almanaha. Pozneje je Svetina objavil še sedem samostojnih pesniških zbirk in prispeval pomemben delež k uveljavljanju na jsodobnješih eksperimentalnih zamisli in prijemov na odrih nekaterih slovenskih gledališč. Kakor priča tudi ta najnovejša zbirka s kar ou ritmično in metaforično bogatimi pesmimi v prozi, pa poezija ostaja še naprej v ospredju njegove ustvarjalnosti. Po mnenju Jožeta Snoja, ki Svetino imenuje našega sedanjega najizrazitejšega izraznega baro-kista, prihaja sporočilo njegovih "rokopisov" v tej knjigi do nas v metaforizirani zastrtosti in za-kritosti, ki do nje ni mogoče z razvozlavanjem "parcialne" logike posameznih pripovednih segmentov, za katero se skriva. Po besedah Denisa Poniža pa se pesnik tukaj znova vrača v Ori-ent in njegovo nekajkrat ponovljeno, palimpsestno zgradbo duha in pisave; vrača se v svet. v katerem se ne pojavljajo le legende in miti, sporočila in kosi starih izročil; to ni samo svet "mrtve črke na papirju", marveč svet, v katerem živijo določeni predmeti, ujeti v svojo (in sveto vo) čarnost in čarobnost: pesem, pa čeprav samo kot preblisk in opozorilo, kot bežen vzgib in trenutna domislica, živi v rečeh njihovo posebno, skrivnostno življenje. Peti rokopisi so zato knjiga sveže, spočite, izzivalne, pa znova preudarne in znane govorice podob, ki so simboli, in knjiga simbolov, ki so skoraj podobe. Izdaji je dal zelo uglajeno zunanjo podobno opremljevalec Matjaž Vipotnik, grafično pa je knjigo oblikovala Dunja Kofler. VZGOJA Strogost učne dobe v privetrnih hodnikih hiše, imenovane po zlatu in številu šest — jezik tistih ni ločil med kovino in številom — se je dala meriti samo z dresuro divjih konj. Igle, zasajene v lahteh tik žil, so se učencem ob vsaki nepravilni kretji zadirale globoko. Kri je zalivala svetle strani tankega papirja, na katerem so se učili izpisovati njegovo ime. Pod krili lastovk so se po hodnikih podili kriki bolečine bodočih pisarjev. Iz mačjih dlak, veveričinega krzna in otroških las so vezali čopiče, tanjše od trepalnic prve iz harema. Zlati in srebrni pigment so po slamicah s toplimi vdihi dvigovali iz školjk in prah njegovega bodočega ts&htt trosili SG dslovnih listih Razlito črnilo je Driklicalo na hrbte in dlani sedečih bič, z rjastimi žeblji prešpikan. Brez konca so prepisovali učiteljeve obrazce za zmaje, cvetoča drevesa, dekleta, ki jih nikakor ne bodo videli, in strašne bese, živeče samo v zgodbah. In njegovo ime. Stokrat prebičan, stokrat otprlih rok, prebodenih žil in izsušenih oči je najboljši učenec dobil, še preden je napolnil dvanajsto leto, dragoceno darilo. Prva iz harema si tri mesece ni brila splovila. Na svečanosti pred črno zagrnjenim kamnom si je pred v molitvi upognjenimi vrati dvignila haljo in si izpulila šest — kar je lahko pomenilo tudi zlatih — mladih dlak in jih izročila prebičani deški dlani, ki bo odslej z njimi pisala njegovo ime tako, da bo ime On sam. LOV Ko se je rodil Jazdgirdu Grešniku, so tri brezroge gazele hitele k cilju, oddaljenem za dolžino puščice. In bilo je sklenjeno, da bo vzgajan pod nadzorstvom modrega Monzerja. Izstrelil je puščico v divjega osla, ta je obrnil glavo in pokazal rumene zobe. Svoje življenje je sedaj hotel izpolniti še z ženskami. Modri Monzer je kupil samo zanj štirideset grških deklic. Gur, sin Jazdgirda Grešnika, je izbral samo dve; prvo belo kot materina ruta, drugo temno kot očetovo sedlo. Osel je umiral tako, da so mu rumeni zobje tonili v krvi, bruhajoči iz njegove notranjosti. Opisovalci tega prizora so delali dolge, rahlo padajoče poteze z desnico. Belu kot materina ruta je slekla haljo Grešnikovemu sinu in z obema dlanema objela njegov ud. Temna kot očetovo sedlo je gola in brezdlaka razprla usta, da je v krčih zvijajoči se ud počasi le- zel v votlino sline in grškega jezika. Lov še ni bil končan: oče j* moral še presekati leoparda, ki se je ujet v pasti vzdigoval od # stosti redkega zraka. Bila je silna bolečina, ko so mu drobni zoD* je povlekli kožico po korenu uda navzdol. Azada, ki je znal* igrati tudi na piščal, in druga, tulipanovih ličnic, sta obe jaha« na mesu, ki ga je vzgajal modri Monzer. Azada, bela kot vcidM&' na ruta, z ustnicami in še deških jajcih, in temna kot sedlo girda Grešnika, s črevesjem polnim semenove tekočine. Zasek**, la se je tedaj, tisti nejasni hip — zaradi vročine in bolečine -** Damasku skovana sablja v meso zveri. Krvavo in vzorčasto ko Azadine sramne ustnice. Gur se je spačil smrtno zadet osel. i Ivo Svetina JEZERO Jezero je bilo visoko pod nebom. Voda, ki ne pušča k sebi. Nik0!1 ne bo videl njenega obraza, ko se stori za mizo ljubljenja in se J1 mišice okoli anusa sproste. Ne telohovi polti ne umirajočernu snegu ne more biti podobna, ko doživi vrhunec od pisarjeveg8. uda. Samo gos lahko poje tako visoko in mraz vode zna zdržati tako napetost. Ob bregu je okno vetra, ki ga tudi mena lune ne zapre. Pijun je s sinom prihajal po poti, ki vodi skozi vodo, ti*0" ljene iz sužnosti, in poznal je vse pesnike, živeče pred njim in tU' di tiste, ki se bodo šele rodili. Četudi bo umrl v potresu 1567. I*** ni zmogel svojega in sinovega življenja odrešiti prekletstva "Je' ne kože, ki se je jezila v hladnih mesecih, vstajajočih spod je2^ ra in kroječih usodo ljudem in ribum. EDO TORKAR Pametovanja in paberkovanja II Jozc Novak Nič nimam proti politikom, ki se v svojem prostem času ukvurja jo s pisanjem pesmi, epigramov in povesti, (saj se vendar morajo oddahniti od duhamornih refe ratov in slavnostnih nagovorov, ki jim še sami več ne verjamejo!). Sumljivi pa so mi književniki, ki pišejo politične progrume in celo ustavne amandmaje, in sploh vsi tisti, ki mislijo, da je pametno vse, kar se počne z resnim obrazom (če si izposodim Lichtenbergovo misel). Sumljivi so mi književniki, ki si domišlja jo, da so sol naroda in da lahko v narodovem imenu drugim narodom solijo pamet in navijajo ušesa (Kakor mi je sumljiv tudi narod, ki opazi svoje književni ke šele tedaj, ko se začnejo vmešavati v politične igre in intrige ) Ali se res nismo nič naučili od Platona, ki je trdil, da zu pesni ke ni prostora v Državi7 Pri nas pa ne le da jim podeljujemo državne nagrade in jim natikamo na glavo lovorove vence pesni ške slave, ponujamo jim celo po htično oblast I^epo vas prosim, proti komu pu naj bom kot knji ževnik v opoziciji, če kandidira jo za najvišjo politično funkcijo v republiki pesnika, ki mi obja vlja novele v svoji literarni reviji in s katerim se po domače ti kava, kadar se srečava na lju bljanskih ulicah7 A tako je pač v tej deželici na sončni strani Alp, kjer književnost nikoli ni bila profesija kot, denimo, advokatu ra, avtohčarstvo m izdelovanje zobotrebcev, pač pa se je zmeraj odevala v svečana narodobudi teljska in državotvorna oblačila. Ali zdaj končno lahko tudi jaz upam, da me bodo kot najugled nejšega književnika v naši stolpnici slednjič izvolili za pred sednika hišnega sveta? in sinov zarod nov Na cestah, v lokalih in na javnih prireditvah videvam čedalje več v. mladih, pa tudi manj mladih so rojakov, ki ponovno nosijo pri ponke I lipovim listom in D jpi som SLOVENIJA, MOJA DEŽELA. Srečni starši teh otrok, si mislim; končno so si vzredili za rod, ki jima ne bo zganjal revo lucije in anarhizma. Hipiji in punkerji pred njimi so si domiš Ijali, da je ves svet njihov, in so se tako tudi obnašali; tile golo bradci pa so dovolj skromni in preudarni, da vedo, kje so jim meje na Snih in Karavankah Na teh mejah so si zgradili utrd be, se preden so si utegnili ogle dati, kaj je zunaj in kaj znotruj njih. Triglav jim je Himalaja, Perunik Niagara in Ljubljana Beograd Srečni starši, zdaj kon čno luhko v miru umrjete, vse vase premičnine m nepremični ne bodo ostale v varnih rokah, na otroke, ki sr ponašajo z zna ckann SLOVENIJA, MOJA DE ŽELA, se lahko stoprocentno za nesete. Obraz in maska Življenje te izuči, da |e neudob no in celo nevarno hoditi po sve tu z razgaljenim obrazom, zato si slejkoprej omisliš času in oko liščinam primerno masko. To konfekcijsko masko si zmeraj po redkeje snemaš, dokler se ti dokončno ne zalepi na kožo in postane tvoj pravi in edini obraz Ne da nimaš več svojega obraza, niti svojega imena in priimka nimaš več; zdaj si samo se številka v kartoteki zaslužnih športnikov, zavednih Gorenjcev, gasilcev, filatelistov, narkoma nov in borcev za severno mejo. In ko boš umrl, ti v nekrolog ne bodo napisali "Umrl je.", pač pa "Zapustil je naše vrste " Edo Torkar »Brez knjig ni blaženstva« Peter Amalietti je slovenski javnosti znan kot pisec knjige »Zgodbe ojf^ zu«, ki )e pred dvema letoma izšla pri Državni založbi Slovenije Peter jeHJJI novinar in glasbenik, ki je v časopisih in na radiu veliko prispeval za celoyj!2 razumevanje glasbe. Letos pa je postal samostojni izdajatelj, izdaja knjic|gi različnih področij (od književnosti do stripov), ki jih naše založbe ne izdaji jo. To pa je v današnjih časih vsekakor pogumno dejanje. Kako si postal založnik? "Od rane mladosti so knjig«' mo je najljubše in nazvestejše prija teljice, čeprav nisem mkoh raz misljal rec imo o tem, da bom kda| napi.al kakšno knjigo, kuj sele, da bom izdal knjigo tudi sum Sele v začetku tega deset letju me je obsedla ideja napisu ti knjigo, ki |e kasneje dobila naslov "Zgodbe o pi/.zu" To knji go sem pripravljal več let in ko sem zaključil rokopis, sem več kot aktivno sodeloval pri celot nem izdajateljskem postopku skupaj z DZS. Spoznal sem vse faze tega procesa m uvidel, da bi lahko nekaj takega počenptl tu di sam lzdapttel|ska depiv nosi me spominja na porodručarstvo, k.n |e v sekakor nekaj lepega Kot prvo knjigo si izdal "Magijo At landide" Franka G. Ripla. Zakaj ravno to delo? Knjiga "Zgodbe o ja/zu" Jt. prvič slovenskemu bralcu predstavila zgodovino afroamei iške gluslie, ki je pri nas sicer zelo priljubijo na, toda nerazumljena Kot dolgoletni proučevale«- e/o teričn«« literatur«' sem sklenil, da bom svojo založniško dejavnost začel s tovrstno literaturo, ki jo pred izvidom "Magij«' Atlandide" pravzaprav Slovenci sploh ni smo mudi Ko s«>m iskal primer no dido. sem lam j«'setn naletel na Kiplovo Sabeansko trilogijo (Hermes ediziom. Rim lUBa/fl) in zaradi njene aktualnosti, pre pričljivosti, kom iznosti, resnosti ipd sem izbral Ripla m njegovo magično modrost Njegova trilo gija s«>stavljajo jo Magija Atlun did«\ Rdeča Magija in Zvezdna magija je predtem i/šla samo v italijanščini, tako da smo Slo venci drugi narod na sv«>tu, ki j«' dobil v posest najsodobnejšo in najpopolnejšo magično tehnolo gljo na svtdu Rdeča Magipi bo predvidoma i/.sla 22 IX , Zvezd na Magija pa 22 XII t«>ga l«>ta Vendar pa se v svojem založniškem delu ne nameravaš tako ozko specializirati, mar ne? Ne, seveda ne Če hočem na m reč preživeti kot založnik, mo ram izdajati s.' kakšna suš.' spr«>j«'ta delu Magija )«• zanimi va I«' za majhen odstotek sloveti ske popiilacip* Svoj izdajatelj ski program sem simholinčo pni menoval. malo za šalo malo za r«-s. "< >d okultizma h okultizmu", slovenskemu bralstvu ponujam se v««č, kot ob«.ta zgornji naslov Pred v se s«« veselim novega ni.-u izdaj romanov, dveh ah tr«-h slo venskih izvirnih literarnih del let"1' lei enega ah dveh preveo ^ romanov Izšla je knjig« ^ kresu komunizma .h-rticj"^. lana, prevod o.mana ang '« * j gl umetnika m maga ter •> 1'^ sta Uer.li .< < rovv lev i "' ""'j zasvojenca z mauuh", pa *f ^ti ..do pi h skovani' "i 'K.m" d rl, del) vodilnega gore n | sk«"g" na ,te|em samo prve tri (| Začenjam tudi z zbn kov ' lb iiiuetu"s ^,(0 vljenja. To so knjižica * 7)dV : " ,S t«r pa umetiK kniiztca s kaaeto "Umetno*™^ ..,,],. ""h ,)iK |>ol|sati|e v id i) in 1""', ,| i'1 tnost i a h a i i ' lahko • - • m- i..... ilikank i m iru-.ka i'""'1' r n1 Marjana AmalettiJa, ven°^r a . i ne prostora. Vse c«-. ki lih moja nnst zanima in bi želeli ° dtobnep. obveseent ■> "J*jL *»' bitu. da pošljejo svoj na»' ,j.p!3 PoMbaa «*diciju Fenik* p SKD Feniks, Mestm u*wt° «1000 Ljubljana ali P" P° r nu (Mil 223 (»tU 212-972. Hvalo za odgovore in ob^^ pri izpnltmjvunju tvoj«'**" sk«'ga programa. 1 ^^marca 1988 _ i iverici na Koroškem 13. STRAN <®m r GLAS odkupiti se ne damo ,ec. 26. februarja — »Ce bi koroški Slovenci ^ar vstopili v sosvet, s tem nikakor ne bi pri- jjkrivičnega *n vsiljenega zakona o narod-h skupnostih iz leta 1976. Predvsem pa »---- vjk od tal <1o stropa **v sv. Antona je zanimi k*j, tudi kup lepih umot 'branih v njej, toda Go-,.. . r rii i) pnvablja- ki jih vsako leto kar >jm ^,'prirejajo spomladi in V Padovi imajo tradicijo. Hj/fO dolga leta zanje vedeli hortikulturmki l/etos ' dogovor in dobru organi ^ik Pr,>Vt,/mskih podjetij in 1 ^'turnih društev prejšnjo 1''lormart H r»zstavne pn istore < votli •sjmu -, pudovi dobesed s SI,,ven, v^'?"1. na katerem vrtnarji I^J^Iiic. pa tudi od drugod t^Pe. sklepajo pogodb« n«»kup» m prodaje najdrobnejšega vrtnega vresja do največjih eksotičnih palm. Kar precejšen del sejemskega prostora se tiste tri dni odene v cvetje, v zelenje, v pravo eksoti-ko. Cvetje v lončkih, rezano cvetje, cvetje v aranžmajih od tal do stropa. Preveč bi bilo na.št«'-vati. Morda le to, da šele na takem sejmu spoznaš, da uspeva blizu 60 vrst kamelij, nu tisoče vrst orhidej, da se tu dob«1 sadi ke, O kakršnih mi lahko le sanjarimo: vrtne borovnice, ki so debele kot češnje, prav tak rd«'či ribe/, češnje hrustavke, ki imajo velikost oreha, in orehi debeli kot pest I >a ne govorimo o sadi kah manga. kivija, pomaranč Naravno komaj ločiš od umetnega Pa vendar jo vse to zelenje, vsa ta eksotika le manjši d«d s««j ma Najv«'čjega zavzema vse Uliju m pred dobrimi lepo ',y w "'i e |e preselila na ;o j« ^**n ' k-1'"1 svujo hiši 'itu J0 /-<|" la ' <• spomine, ki Vki?" ?V iL s" »nnila leta1 S.i| |e '"blijl, hodila v svoji moi nai j.^0|lQs,'l ^endai še m dol i * t* J" ^ 'Ju,,|l<"'ski open sli ^l) i"1 dolgim a ilennn ogi i Je pela 1'lzo v Lobeil Jkffl;»»ai lebtlo Kvt £ s" Src, ,,,, |,- s kioru \o l. J*Voi S'"'' p,'; l>,,U'' Vs'* j'1' '"n nimam opi a\ iti ^it*" P<»stav Ijena. tu je bd,, ,,„,„. zivlienie l.e n«'k zagrebški /.dravnik ' napačno diagnozo oropal najlepšega - gora Tako t ada j«> hodila v hribe Čisto drugamo bi bdo i njuni njeno tivtjenje, Tako pa jih vsa ta dolga lota gl«'da od daleč. Stol s«< z njcm-ga okna iskri V StU'gU Talili«' do I oba do ( ioh< e |C neko« prtftt*. Vsak lep dan je zi vIjimiju podarjen« vNak«> lep«) srečanje, vsak sprehod po cvetočem vitu /.ail|o |e posebna lečll. ko spomladi /.uvele ro/nati gi m ob obokanih vhodnih vratih njenega doma |)u bi bilo še mnogo < veuh ih m/Hib grmov. Vo.i \1ajdic«'v a' I) Doletu ostalo, kar je v zvezi s cvetjem in zelenjem: keramična in plastična industrija cvetličnih lončkov, umetna gnojila, stroji za pripravo zemlje, za zalivanje vrtov, za embuliranje, plastični cvetličnjaki vseh vrst in oblik. Proizvajalci rekvizitov za opremo vrtov so nenadkriljivi, ne zmanjka jim idej. Lahko si naročite bazen za lokvanje, ne tirkizno moder, temveč rjav ali siv, kot bi bil skalnat. Tudi kiča je tu, kot ga redko kje vidiš. Od odlično ponur«'jenih umetnih rož in dreves do kopij kipov rimskih ali grških boginj in bogov, kamnitih ali plastičnih, ki jih lahko postavite v svoj vrt, da umetnih psov in kač in ptičev sploh ne omenjam. Vsega veliko in preveč In ko ob vsem tem pri-m«>rjaš pred leti prirejeno cvetli čno razstavo v Ljubljuni, se ti milo stori. Pa ni bila slaba. I^e tako majhni smo, tuko daleč za vsemi drugimi In ob tak«>m s«>j mu, ki se kašže kot gospodarska nuja, se vprašaš kako neki kon t.ikt n .«)(>, nakupujejo in proda jajo naši vrtnurji. Kar od dr«> vesnue do drevesnice, od vrtnarij«' do vrtnarij«' Tudi takl«> se jem |o del njegove kulture, pri kaz njegov ih dosežkov Vsak zu se da|e vse polno spodbud, zamisli, idej. Črnski ritem za sv. Antona Toliko smo prehodili po cv«*t-h< nem sejmu, da nam |o potem kar prijalo posedati v klopeh cerkve sv Antona I >a je bilo do živ«'t|«' se boll popolno, so poskr beli mladi črnski duhovniki iz Nigerije, ki so s pesmijo maše-vali v kapeli sv. Antona, mlade nigerijske nune pa so jih spremljale na preprostih inštrumentih, bobnih in glinastih vrčih. Pravo poživitev so prinesli. Ne zgodi se vsak dan, da bi črnski ritem udarjal po cerkvi, čeprav je po božje obarvan. Padova s svojim cvetličnim sejmom živahneje utripa. Takrat pridejo na prelepi okrogli trg Prato della Valle kramarji z vseh koncev Italije in tu razpno svoje šotore, vrste se športne prireditve, godba na pihala koraka po mestu in zdi se, da se celo konj beneškega grofa Gatta-melata prestopa na svojem visokem podstavku pred cerkvijo sv. Antona Padovunskega. Pravijo, da je to najlepši tovrstni spomenik na svetu, delo velikega kiparja Donatella Lepa je Padova. Še dobro, da imajo sejem cvetja, d.' nas je potegnilo mimo ponterosov Trsta in ( Jone«« le slabih 100 km dlje, na ogled toliko lepega, v nekda nji c«»nter italijanske kulture. Morda n«> v«'ste, du je bila v Padovi «>nu prvih univerz na svetu, da j«> tudi predaval sam Galileo Galilei. Š«» dan«'s si lahko ogledate tu njegov kated«'!'... PETKOV P©RTRET Matjaž Zupan Zanj in njegove sotekmoval-ce so dnevi slavja mimo. V torek ga je čakalo testiranje na Fakulteti za telesno kulturo, od srede dalje pa je spet na smučeh. Pomembne tekme ga čakajo do zaključka svetovnega pokala konec marca v Planici. Jugoslovani so po kolajnah v Calgarvju še bolj na očeh in z ugledom se ne gre igrati. Plašno, zadržano deluje Matjaž. Beseda mu ne gre rada z jezika. Skromen je, realen v ocenah, nikoli hvalisav. Lahko pride kriza in potem te ljudje primejo za jezik, meni Matjaž, ki bo odšel aprila k vojakom, k smučarjem, da bo lahko vadil in naslednjo zimo tekmoval. Rokomet in nogomet je v otroških letih rad igral, vendar je najbolj užival na smučeh, kjer sta mu bila prva svetovalca Bojan in Peter Jošt. Pet let je skakal za Tržič, potem je bil kombinatorec. V Tržiču takrat ni videl perspektive za uresničitev smučarskih želja. Povsem sam se je odločil za prestop h kranjskemu Triglavu. Sandi Čimžar ga je vzel v roke, prišel je v mladinsko reprezentanco in danes je z dobrimi devetnajstimi leti eden od stebrov članske reprezentance. Kako bi ga polomil, če ne bi šel v Kranj, razmišlja. Nikdar si ne bi odpustil. Doma so me spodbujali. Tu ni bilo ovir, živeli smo in živimo za smučanje. Pozna svoje prednosti in slabosti. V skokih uživa, pa tudi strah pozna. Kdor pravi, da ga ne, laže. Strah je slabo pripravljena skakalnica, strah je slabša pripravljenost, strah je prvi skok na velikanki. Sploh je za vsakega skakalca pomemben prvi skok. Dve skakalnici nista enaki. Plovnost in manjša telesna teža sta njegova prednost, posebno na večjih skakalnicah, manj moči v nogah pa zmanjšuje odriv, kar se pozna na manjših skakalnicah. Zato prav moči nog in odrivu daje pri vadbi posebno pozornost. Ko je v reprezentanci, trenira tam, ko ni tekem ali v reprezentanci zaradi slabših rezultatov zanj ni mesta, vadi v klubu. Pogreša večje sodelovanje med reprezentančnimi in klubskimi trenerji, posebej takrat, ko tekmovalcu ne gre. Calgarv je bil za Matjaža za trenutke nedosegljiv. V Ameriki mu ni šlo, pa tudi kasneje, čeprav je na treningih dobro skakal. Grizel je, še posebej treniral s Sandijem in Koncem. Vodstvo reprezentance je upalo vanj, ga uvrstilo v olimpijsko moštvo. Kako napak bi ravnali, če bi ga odpisali, saj je bil v tekmi za kolajno eden ključnih mož. Samozavesten, prepričan je bil, da morajo uspeti, saj so bili že na posamičnih tekmah blizu kolajne. »Prva serija ekipne tekme je bila za nas odlična. Med odmorom nismo veliko govorili. Vsak se je koncentriral zase. Jaz sem bral knjigo in prek \valkmana poslušal glasbo, vendar se povsem ne morem izklopiti. Ko sem slišal napovedovalca, da je rinil Primož na 110, sem si dejal: še trije smo in enemu mora uspeti. Ko sem pristal na 108,5 metra, smo se že lahko veselili. Srebra nam nihče več ni mogel vzeti,« obuja spomine na fantastično tekmo Matjaž. Matjaž o prihodnosti resneje še ne razmišlja. Šolo v Škof-ji Loki mora končati. Najprej to, rezultati pa bodo kazali, kako dolgo bo v smučariji še vztrajal. Poskušal bo čim dlje, saj do uspeha v Calgaryju ni verjel, da imajo skoke ljudje tako radi, da imamo tako čudovite navijače. Že zaradi njih se je vredno potruditi. J. Košnjek Cvetje na sejmu, cvetje na tržnici. Vsaj pol je vmes umetnega.. Ivan Jan '•," X 'b. ah obe nogi Ni polila [Sj v,LUurJA P" podlegla M.-d pretiese L^'Tp ",(| I'' "h sinčku za pogrebom hodil p . Morda se spomnile lilma o teh mu hi TNUj. , ' 1,1 1 ' k'**iun««L ""«"| i«' prostora) na| bo znam«' [.V,,,,, " ' 1 'avla M,-d,- Katarinu, ki |« kot k^rSke '^'"K11 vda padla v l.gend.o nem u^Jo**1*]' hatuijonu skupaj i rnožem Modi a*)«'bi i"io... |.. piti ito hS^kaUvi^ Strshinju 1919 leta Niti 24 let ni "^lu-' : '»»d u'""1 h|,'l '■" podelili odllkov ali|r ,, i v, M,7P*lhVr,»in *r|jl » pi.ai, , ,, znani i ev olu« iomit ki iJ^S!nrr:|,»««'redje pa je prišel s točkami v svetovnem \ w\j ookalu v slalomu. .Še posebno lani v Saraje- vu, saj je v finalu tega pokala osvojil prvo mesto v slalomskem nastopu. Zanj je še toliko pomembnejše, saj tekmuje v čevljih žirovske tovarne Alpina. Tudi v letošnji sezoni je že dosegel v svetovnem pokalu v slalomu točke. Veliko so od njega pnčakovaU na olimpijskih igrah v slalomu. Po poškodbi Bojana Knžaja je bil naš prvi mož, ki naj bi prav v olimpijskem slalomu dosegel imenitno uvrstitev. Grega Benedik ni zatajil. Bil je deveti in to je bila hkrati na tej olimpiadi najboljša sla-lomska moška uvrstitev za Jugoslavijo. Rok Petrovič je bil enajsti. V ženski konkurenci je bila v slalomu članica Triglava iz Kranja Mojca Dežman deveta. Grega Benedik je po vrnitvi iz Kanade v torek obiskal naše uredništvo. "Kaj naj rečem? V Kanadi smo dobro trenirali, a enaindvajset dni premora je bil le prevelik psihični pritisk, čakanje na olimpijski slalom je bila le prehuda obremenitev. Nato sem v slalomu v dobrih pogojih startat s številko tri. Sam sem prepričan, da sem jo dobro izkoristil, čeprav uvrstitev pač ni taka, kot sem jo pričakoval. V obeh nastopih nisem imel večjih napak. Le v obeh vožnjah v zgornjem delu jih je bilo nekaj, kar so me stale še boljše uvrstitve. Če gledam realno in če bi odpeljal brez teh napak, potem bi se prebil na peto mesto. Več se tudi ne bi dalo. Prav zato so vse moške uvrstitve še kako dobre. Če bi bil tu še Bojan Križaj, potem bi bil uspeh še večji. Sam sem z devetim mestom resnično zadovoljen. Če pogledam čas zmagovalca, potem v tem nastopu nisem veliko zaostal. Moj zaostanek je bil najmanjši v tej sezoni." Sprašujemo o Tombi. Zakaj ima pred startom tekmovalne čevlje zagrebene v sneg? "To ni nič drugega, kot da se mu omehčajo. Ti tekmovalni čevlji so pretrdi za dobro vožnjo. S snegom jih tako omehča, da so prožni. V tem je skrivnost Tombe z nogami in čevlji v snegu." D. Humer Foto: G. Sinik Po republiškem prvenstvu v veleslalomu in slalomu za cicibane in cicibanke V ospredju so najmanjši gorenjski smučarji Kranj, 2. marca Alpski smučarski klub Triglav iz Kranja je bil preteklo soboto in nedeljo na smučišču Krvavca organizator letošnjega republiškega prvenstva v veleslalomu in slalomu /a cicibane in cicibanke. Smučišče na Krvavcu so najbolje izkoristili tekmovalci in tekmovalke z Gorenjske V svojih vrstah imajo obetajoči alpski smučarski rod. Republiško prvenstvo v veleslalomu in slalomu na Krvavcu je pokazalo, da se za napredek nadarjenih tekmovalcev m tekmovalk v alpskem smučanju ni treba bati. To je hkrati tudi najmlajši tekmo Valni alpski rod pri nas. Od njih pričakujemo, da bodo v zrelih letih spet mešali štrene najboljšim. Vsa tekmovalna prihodnost je še pred njimi. V ospredju so bih ponovno najmlajši alpski smučarji m smučarke i/ gorenjskih smučarskih klubov. Na tem prvenstvu so pobrali največ prvih, drugih in tretjih mest. Ne veliko niso zaostajali njihovi vrstiki iz Škofje I/>ke, Ljubljane, Maribora in drugod Vrstni red cicibanov v veleslalomu 1 Verdnik (Novinar), 2. Podhbmk (Alpetour), 3. Hribar (Kamnik), 4. Jerman (Tržič), 5. Re škovee (Bled), 7. Štaiu ar (Blejska Dobrava). (1 Ko rja n (Bled), lil Va lenčič (Triglav); slalom - 1. Verdnik (Novinar), 2. Kalm (l'.i .mik), .1. Hribar (Kamnik), 4. Valenču (Triglav), 5. Perdan (Bled), 9. .lerm.m (Tržič), nt. Kocjan (Blejska Dobrava), cicibanke veleslalom i Miklavič (Matajur), 2. Hašimovič (Blejska Dobrav a), .'$. Mai ič (Valen tin Vodnik), 4 Bracun (Alpetour), ti. Bcnčič, 7, Treek (obe Triglav), 9 K urnik (I riglav), H). Mikhč (Kranjska gora), slalom 1 llašimovič (Blejska Dobrava), 2. Bračun (Alpetour), .'t Mani (Valentin Vodniki I Bom i, (Triglav), it. Repa. (l.me/ 1'oid.i) BORIS GRUDEN: Kranj čun Boris (buden je že dve leti poklicni tre ner cicibunskih vrst pri ASK Triglav iz Kranja. Njegovo zagnano delo se že pozna v najmlajših vrstah alpskih smučarjev m smu čark. To je pokazalo tudi sobotno m nedelj sko republiško prvenstvo na Krvavcu. "V našem klubu je trideset cicibanov in cicibank, ki že tekmujejo v svojih kategori juh. Sam jih imam na skrbi dvajset, ostalih deset pa vadi drug trener V nasi alpski soli je še okrog tridet cicibanov in cicibank. Tako je sedaj v klubu sko raj šestdeset najmlajših. V moji vrsti izstopajo Mitji Valencic, l.mda Benčič, Tanja Terček, Nina Kurnik, Rok Smobč, Uroš l'le m Klemen Knific. Za njimi pa je še nekaj obetajočih tekmovalcev m tekmovalk Pri delu z. njimi je večja odgovornost in načrtno delo je porok z.a pi \ e uspehe. Vsi pridno hodijo v šolo in trenirajo na Krvavcu petkrat te clensko. Kadar m snega m pred snežnimi treningi, pa |o se splošna vadba za nabiranje potrebne kondicije. Vsi učene i m učenke so tudi v šolah delavni in le malo imajo zaostanka pri rednem pouku Pre pričan sem, da bomo s takim pristopom do njih vzgojili obetajoče tekmovalce in tekmovalke" MITJA VAI.KNČIC, učenec četrtega ra zreda OŠ Davorin Jenko, podružnic ne sole \ Zalogu, doma s Sp. Brnika. "Sam sem začel smucati, ko sem imel Štiri leta. Moj piv i trener je bil oče Andrej Nato sem se vključil v alpski smučarski klub Triglav In moj trening je prevzel Boris (,ru den. Na letošnjem republiškem prvenstvu sem bil deseti v veleslalomu in četrti v slalo mu. Dansko sezono sem bil deveti v velesla lomu na regijskem tekmovanju na Soriški planini. Na podobnem tekmovanju sem bil enajsti v veleslalomu v Kranjski gori in na lanskem republiškem prvenstvu osemnajsti v ve leslalomu. V letošnji sezoni sem bil dvakrat četrti v veleslalomu, m tretji V slalomu za pokal Kekec Bolj mi leži tekmovanje v veleslalo mu kot v slalomu." D. Ilumei Koto (i Šunk ureja JOŽE KOŠNJEK Republiško prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje A Pionirji Triglava premočno prvi Kranj, 2. marca - Zimski bazen v Kranju je pretekli teden gostil najboljše plavalce in plavalke Slovenije, mlajše pionirje A, na republiškem prvenstvu. Nastopilo je več kot'sto petdeset tekmovalcev in tekmovalk iz trinajstih slovenskih plavalnih klubov. Med posamezniki in v ekipnem delu so imeli največ uspeha plavalci in plavalke kranjskega Triglava, ki so v posamični konkurenci osvojili skoraj vsa prva mesta. Rezultati - pionirji - 200 m kravi - 1. Milenkovič (Triglav) 2:17,93; 200 m prsno - 1. Golob (Ljubljana) 2:56,92, 3. Studen (Triglav) 2:59,71; 100 m delfin - 1. Kavčič (Ljubljana) 1:11,04, 3. Bohinc (Triglav) 1:15,38; 400 m mešano - 1. Milenkovič 5:31,48, 2. Studen (oba Triglav) 5:36,85; 400 m kravi - 1. Kavčič (Ljubljana) 4:47,99, 3. Studen (Triglav) 4:53,57; 200 m hrbtno - 1. Milenkovič 2:39,08, 3. Zaplotnik (oba Triglav) 2:43,73; 200 m mešano: 1. Milenkovič 2:38,86, 2. Studen (oba Triglav) 2:43,73; 200 m mešano: 1. Milenkovič 2:38,86, 2. Studen (oba Triglav) 2:40,23; 100 m kravi - 1. Čebular (Biser Piran) 1:04,42, 3. Studen (Triglav) 1:05,94; 200 m delfin - 1. Kavčič (Ljubljana) 2:35,19, 2. Milenkovič (Triglav) 2:38,19; 4 x 200 m kravi - L Triglav I 9:51,24; 1500 m kravi - 1. Milenkovič (Triglav) 18:55,00; 100 m hrbtno - 1. Milenkovič 1:14,26, 3. Zaplotnik (oba Triglav) 1:18,31; 4 x 100 m mešano - 1. Ljubljana 5:03,28, 2. Triglav 5:08,10; pionirke - 200 m kravi - 1. Kejžar 2:21,83; 400 m mešano - 1. Jamnik (Triglav) 5:34,74; 400 m kravi - 1. Kejžar 4:56,11, 2. Jamnik (Triglav) 4:57,43; 200 m hrbtno - 1. Jamnik 2:39,60, 3. Bogataj (obe Triglav) 2:47,45; 4 x 100 m kravi - 1. Triglav I 4:41,38; 100 m kravi - 1. Repec (Celulozar) 1:05,95, 3. Grm (Triglav) 1:08,82; 200 m delfin - 1. Jamnik (Triglav) 2:44,35; 800 m kravi L Kejžar 10:06,24, 2. Jamnik (Triglav) 10:06,29; 100 m hrbtno - 1. Jamnik (Triglav) 1:16,31; 4 x 100 m mešano - 1. Triglav 5:19,99, 2. Radovljica 5:20,44. Ekipni vrstni red - 1. Triglav 1338, 2. Ljubljana 516, 3. Olimpija 413,4, 4. Ilirija 336,5, 5. Rudis Rudar 333. D. Humer Priložnost za ljubitelje tenisa Novi igrišči na Visokem Visoko pri Kranju, 1. marca - Športni park Maršal Tito na Visokem bo letos bogatejši za dve novi teniški igrišči. Športni park bo še uporabnejši in bo omogočal še bolj vsestransko telesnokulturno aktivnost. Pod vodstvom Marjana Trilarja je bila pri Partizanu ustanovljena teniška sekcija, ki se je lotila gradnje dveh igrišč. Končani bosta v prvi polovici letošnjega leta. Visoška teniška sekcija pa se ne misli zapirati v krajevne okvire. K sodelovanju vabi delovne organizacije, ki bi z vložitvijo sredstev v gradnjo teniških igrišč zagotovile rekreacijo za svoje delavce. Prednost pri uporabi teniških igrišč na Visokem si lahko zagotovijo tudi posamezniki z vnaprejšnjim plačilom članarine. V kranjski občini teniških igrišč primanjkuje, do Visokega ni daleč, prav tako pa bodo igrišča na Visokem v izredno prijetnem okolju. Organizacije združenega dela in posamezniki torej vabljeni k sodelovanju. Odziv je že sedaj precejšen. Zemeljska dela so opravljena, za nadalejvanje gradnje pa je tudi že zbranega precej Franc Cerne in Aca Murko med zmagovalci V nedeljo na Jezerskem Kranjske zimske sindikalne igre Kranj, 2. marca - Enaindvajsete zimske športne igre kranjskega občinskega sindikalni' . bodo neprekli eno v nedeljo, 6. marca na Jezerskem. Snežni pogoji so zadovoljivi, vsako odlašanje pa bi lahko pomenilo dokončno odpoved letošnjih iger Vodje ekip že imajo potrebna navodila, prav tako so tudi startne številke že izžrebane Sankanje se bo začelo ob pol osmih zjutraj, veleslalom ob pol enajstih, teki pa ob 15. uri. Bodite ločni! - J. K. Kranj, 22. februarja - Na kranjskem strelišču je Društvo za rekreacijo in šport invalidov Borec iz Kranja organiziralo republiško tekmovanje invalidov v stre Ijanju z zračno puško in zračno pištolo. Na to tekmovanje se je z regijskih tekmovanj uvrstilo 64 strelk in strelcev. Ekipno je zmagalo moštvo Titovega Velenja s 1397 krogi. Borec iz. Kranja je bil četrti, .Jesenice pa devete. Franc Čorno iz Kranja je bil najboljši med posamezniki, člani ekip, med tekmovalci, ki so se na tekmovanje uvrstili kot pose me/niki, pu je zmagal Alojz Ma cele iz Ljubljane Med moškimi je bil v streljanju z zračno pištolo najboljši Franc Bed rac s Ptti ja, med ženskami pa Aca Murko iz Kranja. J Sitar Uspeh tržiškega dvoseda Tržič, 1. marca Sl'oljske .»■ |o vrnila nasa sedemčlanska repre zenlanca, ki je sodelovala na mladinskem evropskem prvenstvu v sankanju Trije sankači so bih i/. Železnikov, po dva pa z Jesenic in Tržiča. 1'deložba |o bila močna, sa| so tekmovali Poljaki, Italijani, Av sn ijci, Norvežani, Švicarji, Sov jeti, Francozi, Bolgari in Italijani Domačini, Avstrijci in Italijani so bili najuspešnejši, naši pa sodo.se gb naslednje uvistilve: 17. Boris Nastran, 28. Gregor Kalan, SI. \lai|a/ Ko/h, 34 Ivan Kuvek m 43 Boštjan Rožič V dvosedih sta Tr/icana, Di.it.i Rost|.in in Mat|.i/ Rožic osvojila odlično peto mesto med Hi posadkami /. minimalnim zaostankom, kar |e odličen dose /ek J Kikel Jeseničani klonili Jesenice, l marcu 1'olfinalna tekma /a jugoslovanski hokejski pokal leseni«. Paitl/.m I I (II O, 1:3, 0:1), dvorana Podmc/akljo, gledalcev 2500. sodniki (.repi (S. sak), Rozman in Cemažar (oba Jesenice), strelec /a Jesenice — Smolcj (««i) Po medli igri Jeseničanov, boke psti Partizana i/ Beograda niso imeli težkega dela, da so premaga b .Jeseničane Medvešček (inttan je drugi finalist, saj je v Beogradu premagal Crveno zvezdo. 'Tako se bosta v soboto, jutri, v Zagrebu zu prvaka |>nkala pomerila Medveš čak Gortan in Partizan. D 11 Kranj Duplje v polfinalu Kranj, 1. marca llnknme tasico Kranja Dupe I j so se doslej enkrat že uvrstile v pol finale tekmovanja za pokal mladosti z.a področje Slovenije, letos pa uspeh ponavljajo Kranjčanke oziroma Dupljan-ke, ki bre/. poia/a vodijo po pr vem delu ženske republiške rokometne lige in Imajo vsa možnosti, da zmagajo na kon cu tekmovanja ter se uvrstijo v drugo /vezno rokometno ligo, so do pollmala med drugim premagale liolo In Alplea Pol finalna tekma bo v torek, II. ni.iita ob 20, uri v dvorani na i 'hm i m, naepi1 »tnice Kranji M bodo Velenjčunke, članice II /vezne rokometne lige Toio|, motiv več z.a obisk tekme- dveh nu istev / v i ha slov enskega 11 < kometa' I K Triglav in Ljubljana finalista Kranj, 2. marca Plavalni ha z.en v Trbovljah je gostil najboljše slovenske plavalce m plavalke, ki so nastopih v prodtokmovunju za državno ekipno ptvonetvo, ai bo od 9 do 10. aprila v Beogradu Po dobili pi edtekmov anp sta bih v Splitu m Beogradu V Trbovljah so nastopile le In ekipe, tekmovalci in tekmovalke Kopra. Ljubljane in kranjskega 'Triglava Triglav in Ljubljana sta se uvrstila v finale. Triglavan Dar jan Petin |o na 15(10 m kravi do.se gel dober rezultat: 15 47.99 V finale so se uvrstili Pnmoi je (Reka), ki je v predtekmovuuju doseglo 39.523, Partizan (Beograd) 39 :i<>9, Mladost (Zagreb) .1» t »mi. Jadran (Split) 36.416, Triglav .17 Mili m Ljubljana :i7 I4U |> II Tržiško prvenstvo v teku na smučeh Tržič, 20. februarja - Odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič in Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja so v Lomu pod Storžičem priredili občinsko prvenstvo v tekih na smučeh. Prvenstva se je udeležilo nad 50 tekmovalk in tekmovalcev, proge pa so bile dolge kilometer in štiri kilometre, tekači pa so bili razdeljeni v 11 starostnih skupin. Med mlajšimi pionirji je zmagal Jože Megli (Lom), med starejšimi pionirji Lovro Vrtač (Polet), med mladinci Primož Soklič (Slap), med mladinkami Urška Rožič (Bistrica), med članicami nad 40 let Lidija Ambrož (Peko DSSS), med članicami od 30 do 40 let Marijana Živlakovič (SO Tržič), med članicami do 30 let Valerija Tele-peček (Mercator), med člani nad 50 let Tone Martinčič (ZD Tržič), med člani od 40 do 50 let Janez Ambrožič (Peko DSSS), med člani od 30 do 40 let Marjan Sedej (Peko DSSS) in med člani do 30 let Tomaž Globočnik (Tržič). J. Kikel Kolesarstvo Na Bledu Tajhmajster zmagovalec kronometra Poreč, 2. marca - Tu se v sako leto pripravljajo v zimskem času vsi najboljši kolesarji. V Poreču so imeli tudi prve dirke. Prvi so startali za Veliko nagrado Plave lagune Poreč. Tu je zmagal član Save Aleš Tajhmajster, ki je bil hitrejši od Rnjakoviča in Papeža, med mladinci pa je bil najhitrejši Rovšček iz Sloge. V cestni dirki pa je zmaga pripadla članu Krke Papežu . Vrstni red - člani - kronome- ter - 1. Tajhmajster 24,58, 2. Rnjakovič 25:01, 3. Papež 25:06, 4. Melanšek 25:46, 5. Pagon (Sava) mladinci - 1. Rovšček (Sloga) 26:43, 2. Velkavrh (Astra) 27:07, 5. Cvetičanin 27:13, 6. Sovi-nec 27:43, 7. Bertoncelj (vsi Sava) 25:55; cestna dirka - člani - 1. Papež (Krka), 2. Čubrič (Čukarič-ki), 6. Pagon, 7. Polanc, 9. Tajhmajster (vsi Sava). Marec v znamenju šaha Kranj, 23. februarja - BJ?j bo marca v znamenju šaha. tj 17. do 24. marca bo 9. mednaroo ni šahovski festival. Zanj prijave sprejemali do 17. matf Pristopnina je 25.000 dinarF; ki pa je velemojstri in rnedn rodni mojstri ne plačajo. Za turnir so pripravljene vabi]i» nagrade iz skupnega nagrad" ga sklada, ki znaša 4,4 milij°n| dinarjev. Zmagovalec bo pi*]. 1,5 milijona, drugi 900 tisoč » narjev, tretji pa 600 dinarjev. Dan po zaključku velikega1 stivala bo dvodnevni mednarodni turnir v aktivn«^ šahu v dvorani hotela L°vee Pristopnina 10 tisoč dinarjev g** v celoti v nagradni sklad. marca bo v Lovcu odprti medna rodni hitropotezni turnir. IruO^ macije daje Šahovska zveza M venije, Ljubljana. Cankarjeva J- Jeseničanka Melita Čelesnik republiška prvakinja Jesenice, 28. februarja ") Celj u je bilo pretekli teden 'e v nje republiško prvenstvo umetnostnem drsanju za čl3", in pionirje. Nastopilo je Peting0. rideset drsalcev iz štirih slov skih klubov. 1 V konkurenci članic je reP bliska prvakinja Mateja ^ breht. drsalka DKK Sta«* Bloudek iz Ljubljane, drugam bila Jeseničanka Irina VauhiJ ' Romana Kučina je bila tretJ' Mojca Kurbos pa peta. Med P ^ nirji A se je Jeseničan r>r"T\0i Čelesnik uvrstil na tretje me . : Tina Berlot pa je bila v skup1 pionirk A sedma. .. Med pionirkami B je rep»j£, ški naslov osvojila Jeseničan Melita Čelesnik. Po obvez"111 kih je bila druga, prepričljiv0 V je bila najboljša v prostem P.T gramu. Tako je lanskemu nas ■ vu republiške prvakinje v sk V nedeljo D ji ni C dodala še enega. D Pohod na Arihovo peč Kranj, 1. marca - V nedeljo, 6. marca bo tradicionalni planinski m Spominski pohod na Arihovo peč pri Bleščeči planini na Koroškem. Tu so v bunkerju padli partizani, večinoma z Gorenjske, med njimi tudi brat Matevža in Gašperja Kordeža z Jamnika. V spomin na ta dogodek je vsako leto na Blčščeči planini (lOHO metrov) ob koči Slovenskega planinskega društva iz Celovca proslava. Kranj ski planinci bodo tudi tokrat od šli na pohod k Arihovi peči orga ni/.irano. Avtobus bo ob sedmih zjutraj odpeljal izpred hotela Creina in pobudnike peljal do Koržontavro, po Rožu mimo Šentjakoba do Kamna, kjer se bo začel vzpon. Potrebna je do bra obutev in smučarske palice Do Arihovo peči |e zmerno zlo žna pot, nato pa sta do Bleščeče planine dva vzpona, eden z tevnejši, drugi pa manj '>(,v.w> tek do avtobusa bo mimo '°v*0. koče. Na treh mestih bod" sm minski žigi. Hoje bo z.a okrO*. ure. Povratek v Kranj bo 0 et 17. ure. Izlet bosta vodila Jan Ravnihar in I ,ojze Smolcj. Memorial bratov Bešter odpovedan Kranj, 2. marca SmUj<^ tekaški klub Triglav iz. Kr f8ti hi v nedeljo mor,d organi^ ,;i Iradn lonalni smučarski te jc memorial bratov Bešter n*jc zersketn. Zaradi tehničnih 1'' , gov pri STK 'Triglav je i" m v anje odpovedano Kdaj D°' a do naknadno obvestili. V L VABILA, OBVESTILA Na Kohli jubilejna lesariada V soboto, .'» mani b" Koblt jubilejna 25 lesariada, smučarsko prvenstvo gozdurjev. lesarjev in lovcev Slovenije. Organizator tekmovanja je Lian. predvidoma pa bo tekmovalo 600 tekmovalcev Ob 10. uri hO tekmovanje v veleslalomu, ob KI uri pa v tekih J. K- Udeleženci Pokala Zdravo Na mariborskem Koli"1!" bo V nedeljo nova tekma za pokal Zdravo. Na tekmo organi2 ra Alpetour avtobusni prevoz ( ena je Milil) dinarjev. AvtobU bo odpeljal iz. Kranja izpred boteda ('teina ob :>:!(). ob .'> M) bo Škot 11 Loki pred hotelom Trunstui ist, oh li I i pa pred halo l voh v Lpihljam Prijave sprejemalo po telefonu 21 043 21 osa Sava Commerce igra doma z Novim Zagrebom ^0J?J1 kance Sav a < 'ommercu iz Ki anja igrajo v drugi zvezni kožef I. iraki 11 g i ' soboto ob III uri v dvorani na Planini / Nov m1 grobom Kranji unke pričakujejo zmago. V preteklem kolu . v Rogask i Slal mi i zgubile. 0> gaski Slatini izgubil Katere prireditve bodo v Tržiču izdala Program športne in rekreativne dejavnosti Obsegaj I KS1 , m |o tudi I»'WJ akcije, ki jih zu letos načrtujejo v tržaški občini. Brošuru J4-voljo v pisarni TKS V njej so tudi koristna navodila, kak" g. u n.i rat i javno prireditev, kak sni so predpisi s tega I" "'' l>(|!'t.'| čem je pomen rekreativne vadbe ,c-Druga tekma Trim pokala V nedel|o opoldne b" n".t.jfl lem. i druga tekma v veleslalomu za 'Trmi pokal, ki |o pri ZVUTS Tržič Prijave bodo sprejemali v restavraciji na I O1 ^ Ipi. I l bo tekma M spodnjem plazu, ali na Zelenil i v ^""".'.'^.l I.m te k i u a na vrhu Zelenice. J- *^ Vojaki tekmujejo na Pokljuki Včeraj se i- i - 1,1 Pokljuki smučarsko prvenstvo Ljubljanskega armadneg« 9,. močja Tekme so na poligonu na Pokljuki Včeraj |o bil 1)1 Ion, danes je na ;|.....-du patrolni lok in štafeta, pitri lKl h" \, leslaloni in zaključek tekmovanju Tekmujejo na|boljsi si'1^ c ai|i, vojaki in stan ,e republike J. P Avtobus na Trnovski maraton V nedeljo ob pol de*«' ' bo start Trnovskega maratona Izpred hotela ( rema v K'',")Vi ho odpeljal posebni av tobus ob pol sedmih Vsak krije I" ,,■ i o prevoznih stroškov Prijave sprejema /veza tele s no k u 11 ^ nih orgam/.t. i| krati|,ke občine ali na telefon 23-u., 36 292.______J \ fptek. 4. marca 1988 STRAN C(?^S3mS!§$SWQMA& fagradna igra| VTDEO STUDIO BLED NAGRAJUJE Video TOP lestvica 1 ■ Someone to vvatch over me...................................................HIT 88 2- Rivers edge 3. Nadine.....................................................................................HIT 88 4 Corribat academv 5. The Squeeze 6. No way out.............................................................................. HIT 88 7 Lost Boys................................................................................HIT 88 8. Ordinan/ heroes (Vietnam) ....................................................HIT 88 9- Raw deal (Schvvarzenegger) 10 Lions of Africa.......................................................................HIT 88 današnje nagradno vprašanje, ki ga postavlja Video studio °ted, na Gregorčičevi 5, na Bledu, se glasi: Kateri film z današnje lestvice je bil prikazan na letošnjem **stu? Nagrade: 1. nagrada: video kaseta s filmom z današnje lestvice «. nagrada: potovanje v Benetke za eno osebo 3. nagrada: tri pizze in trije vrčki piva v KIKI J hramu hotela Park na Bledu *• nagrada: vstopnica za ogled koncerta Samante FOX v Ljubljani. Video studio Bled je nabavil februarja kar 75 najnovejših filmov, od katerih je 18 hitov leta 1988! SUKNO NAGRAJUJE Objavili so tri sličice Sukna Zapuže in vas spraševali, kaj Sfno slikali v Suknu Zapuže. Dobili smo izredno veliko odgovorov, žal večinoma napačnih. Na slikah ni bil ne dežnik, ne "pušel" volne, ne volnena °deja in ne blago za kostim, še manj šotor... V Suknu Zapuže smo namreč slikali izredno okusen, lep reklamni plakat Sukna, ki se redno pojavlja tudi v televizijskih reklamah. Izdelal 8* je akademski slikar iz Rodin, Klemen Rodin, ki je prav 2anj prejel že številna priznanja. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem: odejo dobi Mihaela Šolar, Sebehjska 11, Bled, ki je že po prvi objavi uganila, kaj je na sliki. Drugo nagrado - blago za kostim - dobi Renata Lavtar, Strahinj 109, Naklo. Tretjo nagrado - lepo Pregrinjalo - pa dobi Edvard Masek, Mencingerjeva 3 iz Kranja. Vse dobitnike nagrad vabi Sukno iz Zapuž v ponedeljek, marca, od 11. do 12. ure dopoldne v tovarno v Zapuže, kjer Sl bodo tovarno ogledali in prejeli nagrade. Čestitamo! Nagradna križanka: , Rešitev prejšnje križanke: prozor, Rebeka, Atalos, Mileva, Bo-'an, kita, apa, ms, Imaret, sultanat, polinom, ordinata, Sežana, Lara, °*r. ettal, planiranje, TN, jezuit, Nadia, Nil, atlas, esso, acev, pol, '*n, vb, Anica, eskamoter, trud, kalamiti. Naša Klavdija je izžrebala naslednji e .«-. alce: 1. nagrada Ivanka Se-mrov, Podbrezje 27, Duplje; 2. nagrada Francka I,angerholc, Podlubnik 153, Skofja Loka in tri tretje nagrade: Anka Borovnik, I.ju bljanska 5, Vodice; Barbara Kalan, Cesta talcev 8, Škoija Loka in Andrej Kodele, Luznar-jeva 22, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1 nagrad.i H.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev in tri tretje nagrade po .'i 1)00 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 0. marca, na naslov uredništvo Go enjskega glasa, Mose 1 'nadeja 1, 04000 Kranj (nagradna križanka) Telo pozimi umijmo vsaj enkrat na mesec '"" latiskali nosove, v sekakor pa "lepotna Industi ija" ni kovala po "'""h dobičkov Prihodnjič: o zakrpani in gizdalinski obleki. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske °d 1. marca nove obrestne mere za Dinarska sredstva občanov vloge na vpogled letna konformna obrestna obrestna mera mera 20 % vloge, vezane nad 1 mesec '.*'.» v'oge, vezane nad 3 mesece 101 % v,oge, vezane nad 6 mesecev 102 % v'oge, vezane nad 12 mesecev 104 % v,oge, vezane nad 24 mesecev 106 % v,oge, vezane nad 36 mesecev 108 % /OH? ' 77,07 % 85,11 % Lestvico lahko poslušate v sredo, 9. marca ob 17. uri. Ob 16. uri bo na vrsti oddaja o priljubljenem pevcu Nacetu Junkarju. JOŽA BERC Spadal je v generacijo blejske mladeži, ki se je s čolni podila po jezeru in iz te igre se je rodilo resno ukvarjanje z veslaškim športom. Okrog leta 1960 se je preizkusil v skifu, uspeval in obetal. Peter Klavora, neumorni blejski veslaški zanesenjak, je videl v Jožu Bercu, Francu Koželju, Veku Skalaku, Borisu Kla-vori, Ludviku Bercu, Stanku Slivni ku, Jožu Maroltu in Lojzetu Colji odličen veslaški material in ni se zmotil. Garaško jih je treniral in leta 1963 je bil blejski osmerec državni prvak v Šibeniku. Blejci so se dobro držali na evropskem prvenstvu, okrepila sta jih še Marko Mandič in Jadran Barut in postali so ekipa svetovne vrednosti. Na olimpiadi v Tokiu leta 1964 so bili nesrečni četrti, leta 1966 pa peti na svetovnem prvenstvu doma na Bledu, kjer so bili po rezultatih favoriti. Na vseh regatah, od Luzerna dalje, so zmagovali, vendar so možje z vrha veslaške organizacije začeii kombinirati, udarnost osmerca je bila manjša in kolajn ni bilo: niti v Tokiu, niti na Bledu. Osmerec se je osul. Joža Bere je nekaj časa veslal še v četvercu brez krmarja z Mandičem, Juretom Potočnikom in Milošem Janšo, potem pa v četvercu s krmarjem skupaj s Slavkom Janjuševičem, Mandičem in Martičem. Bili sta odlični posadki, vendar so jih spet "premetali" na škodo vrhunskih rezultatov. Leta 1966 se je Joža naveličal, čeprav je bila njegova generacija še pri močeh. Samo z veslanjem smo se ukvarjali, pripoveduje. Peter Klavora, ki je sedaj doktor športne psihologije v Kanadi, njegov brat Boris pa je tam veslaški trener, nas je gnal in čudno, da nimamo večjih posledic. Tudi sam se temu čudi. "Moč, kondicija, splošna natreniranost in višina, višji si, manj moči za zavesljaj rabiš, uigranost moštva in tehnika veslanja, so odločilni za ta šport," pravi Joža Bere, kmet z upanjem, da bo kdaj za turizem usposobil domačijo, in v prostem času blejski pletnar. Če se mu zahoče, v petnajstih, šestnajstih minutah pripelje čoln z 18 potniki z obale do otoka. Zanima se za sedanje blejsko veslanje, rad bi bil aktivnejši, vendar mu čas ne dovoljuje. Polovičar ne mara biti. "Naša generacija je bila glede pogojev na boljšem. Veslanje je garanje in to mlade odbija. Prav čudim se tem fantom, da vztrajajo, vadijo, pa od tega niti nimajo otipljivih koristi. Blejsko veslanje ima prihodnost, vendar bi se moralo za kompletiranje posadk povezati z drugimi središči v Sloveniji, oblikovati kakovosten program vadbe, tako za klube kot za Slovenijo kot celoto. Vsak klub zase je prešibak za večje podvige." J. Košnjek Kupon Domača pesem. Tuja pesem- Novi predlog. Naslov:, življenje se spreminja, z njim pa tudi vrednoste, obnašanje, ve nje kar je bila pred nekaj desetletji zapoved, p« danes pozabljeno ^ smeSno. Smeh zbujajo tudi Navodila za lepo vedenje Stori to, s ■petega platnu smoodpihmh 60 letno plast prahu Poglejmo, kaj našim pradedom in prababicam zupovedovalo o umivanju. , • Telo nase mora biti vedno snažno: da si varujemo zdravje, da s'»u> nevsecni ljudem, ki se jim nesnaga studi in jim je duh uma- n«>Ki, |H.|jla zoprn. • Vsak dan si umijmo vsaj roke in obraz. £ • I .ase si umivajmo enkrat na mesec. Umivajmo si jih z mla- ° vodo i h milom, ki ga močno spenimo. • Perilo preoblecimo J ''hni vsak teden; poleti dvakrat na teden, če je mogoče, sicer pa '( kadar smo se hudo spolih w • Po vsem telesu se umijmo poleti najmanj enkrat na teden, '•'ini vsaj enkrat na mesec. ^ • Si lahko zamišljate, kako "nevsecni" bi bih danes ljude, ce bi ^nuvah, kot videva stan bonton ' No, najbrž so si tudi včusih pred LJUDSKI OBIČAJI • ŠTIRIDESET MUČENCEV V četrtek, 10. marca, goduje štirideset mučencev. Na štirideset mučencev ima ljudsko izročilo vrsto vremenskih pregovorov: če štirideset mučencev dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. Če se na štirideset mučencev nebo skazi, te štirideset dni iz njega rosi. Če štirideset mučenikov dan še zmrzuje, še štirideset mrzlih noči prerokuje. Pregovor je treba razumeti tako, da se po dolgoletnih izkušnjah vreme, kakršno se naredi v sredini marca, rado nekaj časa drži. DOMAČA LESTVICA 1. Agropop — Samo milijon nas je 2. Don Juan in Andreja Makoter — Govorijo, da bo drugi prstan dal 3. Nace Junkar — Daleč od doma 4. Marijan Smode — Predraga Ančka 5. Big Ben — Adijo Špela 6. Bazar — Na glavo si klobuk bom dal 7. Don Juan — O, vem, da njena mati joče 8. Doris Dragovič — Oprosti 9. Ten — Hvala ti 10. Magazin — Tri sam ti zime šaptala ime Novi predlog: Majda Arh — Ne glejte fantje za menoj TUJA LESTVICA 1. Francesco Napoli — Bala, bala 2. Los Lobos — La bamba 3. The fans — Ole, ole 4. Judy Baucher — Can't stay with you tonight 5. Pet shop boys — Always on my mind 6. Diana Ross — Teli me Again 7. Modem Talking — In 100 years 8. Madonna — Over and Over 9. Cliff Richard — Some People 10. Bruce Springsteen — Tunnel of love Novi predlog: Blue system: Gangster love Glasovnico izrežite in jo v 7 dneh pošljite (na dopisnici!) na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Tokrat je bila izžrebana Ivanka Bizjak, Podlubnik 154, Skofja Loka, ki bo dobila kaseto. Pri naslednjem žrebanju bomo spet izžrebali nekoga, ki bo gost v eni naših prihodnjih glasbenih sred. ANEKDOTA • ODREZAVI HUMORIST Humoristični pisatelj in novinar Luigi Arnaldo Vassallo Gandolin znan po izredni odrazavosti, je nekoč razpravljal o politiki z gospodom, ki je bil velik neotesanec. To mu je Gandolin seveda povedal v obraz, nato pa mu je užaljeni sobesednik pomolil posestnico. Gandolin jo je vtaknil v žep in na vprašanje, ali mu ne misli dati svoje, odgovoril: "Se na misel mi ne pride! Razkazovali bi jo doma in morda bi še kdo mislil, da so vaši prijatelji poštenjaki." Oni je ves besen odgovoril: "Poslal bom k vam dva prijatelja" Gandolin nato resno: "Hvala za opozorilo! Zaklenil bom vso srebrnino...!" NAGRADNA KRIŽANKA ureja DARINKA SEDE] J KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ - z n.sol.o. TOZD KOMUNALA KRANJ - b.o. OBVESTILO Občane obveščamo, da so uradne ure TOZD Komunala: PONEDELJEK OD 10. - 13. URE SREDA OD 7. - 16. URE za urejanje zadev v zvezi z nabavo novih odjemnih posod, prijavno poslovne in bivalne površine, reklamacijo izstavljenih računov oz. druge spremembe, objavljamo uradne ure in vse cenjene stranke prosimo, da zaradi notranje organiziranosti dela TOZD Komunala te termine upoštevajo. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINA KRANJ ODBOR ZA SOLIDARNOST Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, odbor za sobdarnost, objavlja na podlagi sklepa, sprejetega dne 11/2-1988, naslednje OBVESTILO o zbiranju vlog za delno nadomestitev stanarine v letu 1988 na podlagi določb samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84) in sklepa odbora za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, z dne 11/2 - 1988, obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, da imajo do 31/3-1988 pravico vložiti prošnjo do delne nadomestitve stanarine. Prošnje, vložene do tega datuma, se bodo pri obračunu upoštevale za obdobje maj 1988 - 1989. Vse kasneje vložene vloge pa od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Imetniki stanovanjske pravice so upravičeni do delne nadomestitve stanarine,jče: — ne oddajajo stanovanja ali del stanovanja v podnajem — ne uporabljajo sami ali drugi družinski člani stanovanja v poslovne namene ali obrtno dejavnost — da nihče od družinskih članov ali sam ni lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda — da sam ali drug član gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na drugem stanovanju — da ne zaseda nadstandardnega stanovanja glede na število članov družine, in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje. Površine, ki jih zsedajo imetniki stanovanjske pravice in ostali člani gospodinjstva, ne smejo presegati naslednjih normativov, z možnostjo povečanja 10%: ŠTEVILO ČLANOV normativ stanovanjske gospodinjstva površine do 32 (35) do 45 (49) do 58 (64) do 70 (77) do 80 (88) do 90 (99) Pri normativih stanovanj se upošteva površina, ki je osnova za izračun stanarine. Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom na posebnem obrazcu SPN- 1 (obr. 8,40). ki ga dobijo v knjigarni. Zahtevek na posebnem obrazcu oddajo: a) zaposleni občani v svojih delovnih organizacijah b) upokojenci, invalidi, borci - v krajevni skupnosti. OPOMBA vsi prosilci, ki so bili upruvičeni do nadomestitve stanarine v letu 1987, bodo zu mesece: januar, februar, marec in april 1988, dobili decembrsko višino nadomestitve stanarine. Trgovina na drobno in debelo p.o. LISCI Po sklepu delavskega sveta DO razpisuje odbor zu kadrovske zadeve prosta dela in naloge 1. VODJE ZUNANJE TRGOVINI 2. RAČUNOVODJU Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpol njevati naslednje pogoje: pod 1. visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri 5 let delovnih izkušenj pri poslih ekonomskih odnosov s tujino in da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da bodo lahko uspešno opravljali delo zunanjetrgovinska registracija aktivno znanje nemškega jezika organizacijske sposobnosti Pod 2: višja ah srednja strokovna izobrazbu ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj nu vodstvenih delih v finančni stroki in da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da bodo lahko uspešno opravljali delo, organizacijske sposobnosti Delavca bosta imenovana za 4 leta Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnje vanuju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v splošni sektor DO na naslov Murku Trgovina na drobno in debelo p.o. I-esce, Alpska 62 KMETIJSKA ZADRUGA p.o. SKOFJA LOKA Kmetijska zadruga Skofju Loka objavlja JAVNO PRODAJO KAMIONA TAM 80 T I b, nosilnost 2,3 tone, leto izdelave 1985, registracija do 18.10 1988 Izklicna cena 7.500.000 din. Prodaja bo v TOREK, 15 marca 1088 ob 8.30 uri pred mehani čno delavnico Kmetijske zadruge Škofja Ix)ka, Jegorovo pred mesije, Škofja Loka K licitaciji lahko pristopijo pravne ali fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije plačati 10% polog od izklicne cene Kupec mora kupljeno blago plačati in odpeljati v 5 dneh po h citaciji. prouvodno. tgovsko m goatncfco podim LOKA" SKOFJA LOKA GOSTINSTVO KRANJ ŽENAM ISKRENO ČESTITAMO OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA VABIMO VAS V NASE LOKALE: • HOTEL JELEN KRANJ • GOSTILNA STARI MAYR KRANJ • PIZZERIJA PREŠERNOV HRAM KRANJ • BISTRO JELEN PLANINA - KRANJ • RESTAVRACIJA PODLUBNIK ŠKOFJA LOKA • SLAŠČIČARNA IN GOSTILNA HOMAN ŠKOFJA LOKA • SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA FRANKOVO NASELJE ŠKOFJA LOKA • BIFE PRAJARICA ŠKOFJA LOKA • BIFE ŠIŠKA LJUBLJANA IN • BIFE V MEDVODAH DO SAP Ljubljana TOZD Gorenjska Tržič Izvršni odbor DS objavlja prosta dela in naloge VOZNIK AVTOBUSA - SAMOINKASANT 2 delavca Pogoji: končana šola za poklicne voznike in opravljen vozniški izpit D kategorije. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, TOZD Gorenjska Tržič. 64290 Tržič. C. JLA 1. Iskra ISKRA ISKRA ELEKTROMOTORJI, p.o. 64228 Železniki. Otoki 21 Naša delovna organizacija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov vabi k sodelovanju mlade, ambiciozne sodelavce na področju razvoja. Želimo, da se nam pridružite in postanete član naše DO, kjer boste imeli velike možnosti ustvarjalnega dela, nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja doma in v tujini, pri znanih firmah in institucijah, I katerimi, kot pomemben izvoznik, že dolgo uspešno sodelujemo. I. V ISKRI Elektromotorji Železniki razpisujemo sledeča prosta dela in naloge: 1. VODJA PROIZVODNEGA PROGRAMA SERVOMOTOR-JEV Pogoji: diplomirani strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj ali diplomiruni elektroinženir in 3 leta delovnih Izkušenj 2. PROJEKTANT (2 izvajalca) Pogoji: a) diplomirani inženir elektrotehnike, smer industi m ska elektrotehnika (lahko začetnik) ali inženir elek trotehnike, smer industrijsku elektrotehniku in 3 le ta delovnih izkušenj b) diplomirani inženir elektrotehnike, .mor računal ništvo in informatika (lahko začetnik) ali inženir elektrotehnike, smer računulništvo in informatiko in 3 leta delovnih izkušenj :i. SAMOSTOJNI KONSTKUKTEK Pogoji: visoka strokovna izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali visju strokovna izobrazba strojne smeri in 1 leta delovnih izkušenj II. V ISKRI DE Roteče razpisujemo sledeča prosta dela in naloge: VODJA OPERATIVNEGA RAZVOJA Pogoji diplomiruni strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj ali diplomirani inženir elektrotehnike m 3 leta delov nih izkušenj Lahko se oglasite tudi po telefonu pod točko I 004 »iti 441 kadrovsku službu pod točko II 064 61 861 kadrovska služba Dogovorili se bomo zu razgovor, na katerem bomo. upamo, us kladili naša in vaša pričakovanja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimeso čnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazih o izobrazbi v H dneh po objavi nu naslov ISKRA Elektromotorji Železniki, Otoki 21. Obvestila o izbiri bomo poslali v 30 dneh od poteka roka zu vložitev prijav DINOS I JI IU.IANA TOZD Pripravu odpadnih surovin Ljubljana. Titovu 11H Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela m naloge na delovni enoti KRANJ, Savska loka 24, Kranj SORTIREC 50% IN SKLADIŠČE 50% 1 delavec Pogop kvalificiran delavec kovinarske ali metalurške stroke uli priučen delavec, poskusno delo 1 mesec, 1 leto do lovnih izkušenj. h oidid in naj vlože ponudbe v roku 15 dni od objave na na slov: Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Titova 118, Ljubljana, z dokazili o izpolnjevanju pogojev ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA Z OGLEDOM SPLITA IN TROGIRJA ODH. 14 OTOK VIS APRILA UPOKOJENCEM NUDIMO POCENI POČITNICE V RABCU (ZA 7 POLNIH PENZIONOV BOSTE PLAČALI LE 54.000 DIN) MATURANTI POTUJTE Z NAMI V PULO IN MEDULIN, ODH. 25. IN 28 JUNIJ SMUČANJE V DOLOMITIH (KRONPLATZ), 19. - 26.3. (POLPENZIONI) POTUJTE IZVEN SEZONE - POTUJTE CENEJE RIM LETALO - AVTOBUS, ODH 9. IN 12.3. GRČIJA KLASIČNA TURA, ODH 16.3. PRAGA, BRNO, BRATISLAVA (ZA SKUPINE) ŠPANUA (BARCELONA. ANDALUZIJA, MADRID), VEČ ODHODOV OD 20.4. NAPREJ NOVO: KRETA - ATENE - ARGOLIDA, 6 DNI. ODH 26 4 GRADOVI IN ZGODOVINSKA MESTA NA ČEŠKEM, 6 DNI. POLNI PENZIONI. ODH. 27.4. (UGODNO) MUNCHEN. OBRTNI SEJEM IHM, ZA SKUPINE MILANO, VELIKI APRILSKI SEJEM, 16. - 25.4., ZA SKUPINE BOLOGNA. COSMOPROF. 1 DAN. ODH 24.4. INFORMACIJE IN PRIJA VE V ALPETOUR OVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IN V VAŠI AGENCIJI. TOKOS TRŽIČ p.o. T R 2 I C Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA ODDELKA MEHANIČNE DELAVNICE Pogoji: končana srednja strokovna izobrazba strojne smeri ali delovodska šola strojne smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh p° objavi na naslov TOKOS Tržič. Cankarjeva 9, Tržič. OBLAČILA Tržič DELAVSKI SVET OBLAČILA NOVOST p.o. TRŽIČ Razpisuje dela in naloge s posebnimi odgovornostmi VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta in pol ustreznih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika Na razpisanih delih in nalogah bo kandidat imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite 0* — razpisna komisijo - v 8 dneh po objavi na naslov: Oblačil* Novost Tržič, Trg svobode 33. O izidu izbire bomo kundidate pisno obvestili v 15 dneh P° opravljeni izbiri. MER( ATOK KMETIJSKI ŽIVILSKI KOMBlNA1 GORENJSKE KRANJ, JIj\ 2. TOZD MLEKARNA KRANJ oglaša prosta dela in nalogi' TEHNIČNO VODENJE TOZD Posebni pogoji: dipl inženir živilske tehnologije, diplomira"1 veterinar ah dipl kmetijski inženir oz. kmetij' ski inženir, aktivno znanje nemškega ah *n' gleškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj n* podobnih delih Zu objavljena dela in nalogo je določen 3 mesečno poskus"0 delo Pisne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev sprejem* Splošno kadrovski sektor M KŽK Gorenjske Krunj. JI*A 2, v H dneh po objavi. LIT K I KO GORENJSKA, n sobo Delovna skupnost skupnih služb KRANJ po- Deluvski svet razpisuje prosta dela in naloge delavcev '■ sobnimi pooblastili in odgovornostmi a) VODJA SLUŽBE OBRATOVANJA IN ENERGETIKE i.i VODJA splošni si i /m c) VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati *< slednje pogoje Pod al visoka izobrazbu elektrotehnične smeri HO delovnih izkušenj, republiški preizkus znanja vi UP vijanja z elektroenergetskimi napravami Pod h) visoka izobrazba pravne smeri, 00 mesecev delovni«! kušenj, pravosodni izpit itcij* Pod c) visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organi* ske smeri. 00 mesecev delovnih izkušeni i^' Kandidati za opravljanje del in nalog vodij služb niorrtj0^. polnjevati tudi merila in načela kadrovanja po družbeno'0 govoru o uresničevanju kadrovske politike občine KrttlJ Mandatna doba (a, h, c) traja \ leta Pisne pripne z dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kand» ^ pošljejo v zaprti ovojnici z oznako za razpisno kotni« 'J ,h na naslov DO Klektro (iorenjsku. Delovna skupnost skuP služb, Kranj, Cesta JIJV B v R dneh po razpisu. Kandidati bodo pisno obveščeni o odločitv i v l '> dneh P" " Petek, 4. marca 1988 /OBVESTILA, 5555 tekstilindtjs e 17. STRAN «W!lSli'W[ L3, DO 113 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila /.i vse vetennurskf storitve vsak dan od f> ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu »t. 22-781 ali 25-779 Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22 ure zvečer do 8. ure zjutraj — pa sprejemajo: / \ OBČINO KKANJ: BK.DINA dipl. vet. Anton, Kranj, Hetonova 58, tel.: 2;»-i>l8 / \ nliClNO SKOr.lA I OKA: II \IUAN dipl. vet. Janko, Ziri, INiljr 1. tel : tt-ttl /\ oltClNO It A DO V I.I K A IN JESENICE) IM.KSTKN.IAK dipl. vet. Anton, Bled, Prešernova 34, tel.: 7/-H28 ZA OBČINO ruZiC SA.IOVK dipl. vet. Borut, Naklo, V. Kejea I, tel.: 17-bfl:» ali 7U-055 Prodam enosobno STANOVANJE (50 kvad m) Tel 33-625_2888 Prodam GAROSNJERO Tel. 38 706 _2903 Opremljeno GARSONJERO oddam Šifra: ŠKOFJA LOKA_2939 Prodam enosobno STANOVANJE (47 kvad m) na Planini Kranj Tel 38 588. popoldan 2952 Manjše enosobno stanovanje oddam samskemu dekletu. Naslov v oglas nem oddelku. 3075 GARSONJERO vzamem v najem oko lica Škofje Loke Kranj Tel : 28 966, popoldan 3108 Išem eno sobo za zakonski par v Kra njuali okolici Tel 33 525, od 15. ure dalje 3116 Zamenjam lastniško garsonjero s cen tralnim ogrevanjem za dvosobno ali večje stanovanje, lahko brez central nega ogrevanja Stanovanje tudi ku pim Tel : 28-412 3134 PERIC SILVO OVSIŠE 5/A 64244 PODNART, tel.:70-200 Za osebna vozila vam nudimo: • gume različnih dimenzij centriranje • montažo Odprto vsak dan od 16 do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure poteifl Prodam HIŠO v III gradbeni fazi. Za-družna gradnja v Seničnem pri Golni ku Tel (061)572 848_2834 Blizu morja v Finah pri Peroju (Fazana) prodam tri parcele po 500 kvad m Ivan Drakovič. Peroj 18 D. p 5,2215 Vodnjan 3003 Prodam 1.5 ha GOZDA v Poljanski dolini šifra: SMREKA_3021 Oddam prostor /a man|Šo obrt Šifra OKOLICA KRANJA_3086 Vzamem v najem kti(>im prostor //6 r* gistnrena do |ulija. dobro ohrani«"' Smukavec, Kamnie 26. Bohinjk«i». strica___«£2 Prodam Z 101. letnik 1981. dobro objj: njena Tel 38 167___22 Prodam KOMRI 850 / AKA, l«'",'k 1985 rahlo karambol.ran Tone P°'_ nec, Pustal 161_ Prodam Z 101 GT 66. leto i>">"v0^iJ 1188. Tel 46-601____5 Prodam I ItROl N (iS i Uiti 1200 '•'*_ 1976 ra 160 '.M m (,S 1700 Pi/M celega ali po delih tnl dam / 1111 1966 prva mgistrni na i»/e. toria lel t.H 765 Prodam Z 101, letnik K 83 j>r«vož«| 29 000 km. prvi lastnik lov 1rankovo nas 159 1 "* 1 2i 1983 B» 293» U2 \<0 Prodrtm /nI tnik 1978 C tel (»9 421 Prod. n MMVV UtlMI lel /4 ' M' IIII .<) «5 ■ »trti 19 ine««< «'v l"l,'^1 P-od-m'do«......... .981 aH 1*J5 ' 11 .i 111 /,i 1 ADO NIVO Tel 83 5**°^-' LANCIA Y 10 tire. fl/86 prodarr 35 116 Župančičeva 13 Kranj VVARTBURG KARAVAN, '•|l,'__r ■ prodam Ogled v j>et«k dopo'0*^ sotiotn vf'-. il.in I el tiH I I■ Prodam 0OLFA, letnik iv7*\ J Rozman. Drogočajn« 16. Sinledm^ ■ ii bk. Prodam osebni avto AUDI 100 Jjffl tnik 1974. črno barv.. Ogl_« " tf$V vsak dan o<» 15 ure dalj« Mira kun '.et.nn,e 51 /asip Blad . -jjjj; Nujno p.od.m OPU KADf-T. ^ I9H2 Plnni.i« 17. stanovanje Prodam novrt DIANOB Rečišk .1 (lin i jQ kal,Bled 77 ^ ■ imarca 1988 ^arr> Z 101, letnik 1976, registriran v j^err>bra 1988, za 150 SM. Ogled I ManH°it0 od 12- d0 16 ure Andrej "nQelj. Bazoviška 15, Radovljica flA-----— fijvJ26' letnik ,982- prodam Tel.: 2963 19. STRAN "-.Mmmm^GLAS *5larr,.Te 1.6 S, letnik 1979, poceni 62-022, popoldan 2964 »aam TOMOS ATX 50 Pmtarjeva ^!JV_I. 39-850_ 2972 j^rtburg LIMUZINA, letnik 1986 Ijl l0'Jj]iuka), lepo ohranjen, prodam. l«-3ia •°41 (Petek dopoldan) in j^llPc^ojd^iri_2973 ISm DJEEP SUZUKI KABRIOLET. ^°arve, 1000 ccm, letnik 1985, pre-«nih 22.000 in FORD ESCORT la Sj.^8 000 km. Tel.: (071) 535-601, ____2974 T^am niAniA i___~ ■ _ ^ ^ 2976 I,T^cD|ANO, letnik 1977 in liu.?50- 'etnik 1978, n« lik 1974, r Tel : 50-111 liXHAl i iN?" ;?tn|k_1974, nevozen, počen 2978 A 2 750 s- ,etmk 1978 Janez Po-;^!!Liajjg25, Selca_2979 Z 101, letnik 1978, garažirano, ^s,r>rano do februarja 1989 Delav-lj c 5l/a, Kranj, popoldan od 15. do bj5___2987 Z 750, letnik 1983 Rogelj Jo-2990 ^ ^rska pot 29, Kranj '^arn KOMBI IMV 220 D, letnik u ■ ^ožna tudi menjava in osebni Z101, celo za dele Tel : 66-340 {Sj^__2994 I C*!" 2 750, letnik 1975 Tenetiše 29, _2996 Z 750. letnik 1976. C. II. grupe jv*lov 12. Cerklje 2997 18 TL, letnik 1983 Tel _2998 ^oprodam R 4 GTL, letnik 1977, ; ?r generalno obnovljen Fornaza-3000 ^oška c 12, Kranj 22** avto PEGEOT 104, letnik 1975 "■OOOk ohranlen- wr>. Tel 35 617 prevoženih 3005 kTj'rr> Z 101. letnik 1977, obnovljeno, ■J0 ohranjeno Ogled sobota in ne- ■^e_dan Tel 70 306_3006 ^»m POLONEZ 1500, dobro ohra J 'etmk 1982 Nikolaš. Pot pod gra g^j6, Naklo_3007 i I?*'* TOMOS AUTOMATIC A 3 'etnik 1987 Alenka Rode, Kokrica, ■sijelo 27 _3012 GOLF JGL diesel. letnik 1983 OKOLICO za osebni avlo Bukov ^oje129 _3013 "Cu"1 ^ nevozen, neregistriran. ,t'»« okvara Srečo Barbič. Galeto fr^gkrica Krani _3014 yjf,rn GOLF bencmar, letnik 1986 ah tVl8rT> *a 101 Gregorc, Golmška 6, g^aKrani _3016 ikfrn^KODO. letnik 1976 Partizan _ i"Bod letnik 1978. dobro ohranjen, kitov!0 vodarn Ogled v nedelio Tel.: isil 3022 GOLF diesel S paket, letnik i luhar- Kontno 46. Bled 3023 ' odno . ^enčur, ■"■056 3025 [ PJHP za centralno kurjavo, pro Hi Cebulj. Pšenična polica 27, Cer 3031 (C?1* S 750 L letnik 1978. ug t\rA Gorenec. štefetova 25. S« ■ ■_ Verm>1a '"""k 1<,,f:t "' h'rsk' K z 101, letnik 1976, vozno, ne Karano m dele za Z 101 Držan.č. *n« Belo 1, Kokrica. tel 37 385 3037 'W M)M,) 1" ST0 '"""^ VUH■'' kolo Lončanček. tel 57 010 Hjv^___3038 Svjrr, JU,,() |otn,k 1982 pHtrovskl _3040 •Vj> GOl I Kil letnik 1982 Ogled v5L- 3060 /b0 '' ln""fc VUH '"'i'*«" gU^Januarja 1986 Srečko Oebe _3061 lVj,/ 101 Intrnk l«l/4 nI.....vijena 5? J do I 1'IH'I ■•„„„ ,„ /■„,., S^fe-fl._ '»."Ur... " m) '''"»»I. » motoriem ^Kal0 ,m>S*h , ' PUlM'ldan lotili ^,,r, 133 ■''•„„,,„ '•tn.k 1981 Pečanac, R 3071 '*33vlečno KUUKO /a '&&.D?.'r F,AT 'T« P M.ran Bon ^iBaSKl? _3074 I Nli «1/6 ........... VAM NUDI: kron) - najnovejše filme vseh vrst - snemanje s kamero po vaših željah - presnemavanje audio in video kaset - presnemavanje DIA pozitivov ter S8 filmov na video trak - strokovne nasvete o video tehniki a* Kranj Likozarjeva 27 tel. 064/36-770 od 14. 19. sobota od 9.-13. Prodam FORD FIESTO 1100 S, dobro ohranjen, prevoženih 52.000 km, kovinska barva Sr Bitnje 18 3077 Prodam BMW 1602, letnik 1975 Vidan-ka. Planina 4, Kranj 3079 Prodam KAvVASAKI 1000 RX, letnik 1986 Tel : 83 046_3082 Ugodno prodam JUGO 45, letnik janu-ar 1986 Tel 60 309_3085 Prodam poltovorni avto TAM 2001 Anton Golja, Jereka 8/a, Boh Bitnca _3088 Prodam GOLF JXdiesel, letnik 1986 m GOLF JGL diesel, S paket, letnik 1985 z digm avtoradiom Repe, Zg. Gorje 91 _3090 JUGO 45 AX, 4000 prevoženih km, prodam Tel : 37 744 3097 Ugodno prodam R 18. letnik 1983 Brane, Planina 2 (zraven iskra servisa) _3099 Z 750. prodam Tel 66 943 3100 Prodam AVTOMATIK 3 KLS, star bo 7 mesecev, še v garanciji, ima malo odr-gnjeno masko, cena 68 SM Tel : 37 248, kličite od 13 ure dalje 3102 Prodam KOMBI Z, letnik 1978, neregi striran v voznem stanju Tel 38 249 _3109 Prodam R 18 TLJ, letnik 1983 Tel : 51 875_31_8 Prodam VW 1200, letnik 1976 Strahinj 70_3122 DIANO, december 1977, prodam za 80 SM Tel.: 62-160_3123 Prodam Z 750, letnik 1976, celega ali po delih Voklo 70 3124 Prodam KADETTA, letnik 1978 ali menjam za cenejše vozilo Tel 27 893, dopoldan 3125 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. 40 000 km. ogled v soboto popoldan Franc Dobrin. C JLA 19. Tržič 3127 Prodam Z 750, letnik 1980 Drempetič Jože, Vretnikova pot 15, Mlaka Kranj _3_28 Prodam Z 101 confort, letnik 1979 Tel 33 209_3136 Prodam TRAKTOR ferguson 35 z goz darsko vitlo in avto R 4 TLS, letnik 1978 Prežthova 1, Bled Mimo 3137 Prodam otroško KOLO in štiri gume 700 16, protil zimski, ter dve letni gumi 650/16 Tel 70 511_3140 Prodam karambolirano OPEL ASCO NO 1.2 Lahovče 47, Cerklje 3142 Prodam MOTOR 14 M. letnik 1984 Ja nez štete, Predoslje 12, Kranj 3150 Prodam zelo dobro ohranjen APN 6 Tel 42 319_3151 Prodam GOLF dieael. letnik 1983 Tel 83 839 3153 Prodam 7 dni staro teličko simentalko Mah Franc, Zg Duplje 42._ Prodam S tednov \taiega BIKCA m mentalca Jeglič. Podbrezje 192 Prodam lil K- KO 1ri/i|ko -.taro H led nov Rakove, /g l)upl|« 40 Prodam |......ni nemškega ()V(* AM IA, star pet mesecev z rodovnikom Pred dvor 8_2430 Prodam rjave JARKICI Jurij Stan.. nik. Log 9. Škofje Loka_ 2632 Prodam 'I mes.....v stare h 1 )KO:T.l nes nlce Strahinj 38. Naklo 2634 Prodam poceni nemškega OVČARJA, ••ta. pet me-......v .' rodovnikom Pred dvor__2763 Prodam Kiikd'i .- , rakol Oman. Zrni nec 12. Škofje Loka_ 2823 Prodam man|še m v. |e PRASK* Y I Stanonik, Log 9. Škofje Loka 2829 Zatekla se je mlada nemška OVČAR KA. podarimo jo ljubiteljem živali Biz jak. Prešernova 12. kranj. tel 27 816, popoldan_2838 Prođem FUJtKI. lejike od 20 do 30 kg Berložn.k. /a Zago 20. Bled 2841 Prodam 8 menecev brejo KRAVO si mentalko m OVCO z mladičem 1rbo|e 86_mk Prodam dva PUJSKA, težka 40 kg Ju nj Stanovnik. Smultno \. Pol|ane 2878 Prodam KRAVO i prvim teletom Krat nik.OodBiieil/e 28J71 Prodam 1.1 ledne »taro IlllČKO in BIKCA Tei 39696_2997 Prodam KRAVO po drugem teletu m mentalka ah po izbiri Vogl|« 59 2889 Prodam polovico kvalitetnega BIKA Tel 70 196 _2892 Prodam KRAVO (cika) teletila bo apr. la Milost. Krnica 74 /g (>...,« 289.1 Prodam dva BIKCA simentalca. od 120 do 150 kg l luBfM 84 (|>ri cerkvi), tel 70 670 _2999 Prodam TFiiČKA friziica za pleme, starega tO dn. Voglie 63 2909 BIKCA simentalca, starega prodam Jezerska 100. Kreni tedni 2914 Prodam PUJSKE težka 40 kg m manj ie Sp Brnik 60 Cerklje 2921 Oddam dve PSIĆKI mešanki, stari dva meseca Tel.: 74-851_2933 Prodam plemensko OVCO jezersko-solčavske pasme. Sr. Bitnje 57 2948 Prodam BIKA, 300 kg Dražgoše 27, tel : 66-317_ 2955 Prodam tri tedne staro TELIČKO in BIKCA Zg Bela 37_2959 Prodam 10 dni starega TELETA bikca. Avsenek, Gorica 11, Radovljica 2977 Prodam dve KRAVI ćrno-belo in simentalko z mlekom. Zapoge 11, Vodice 2980 Prodam visoko brejo TELICO ah KRAVO. Moše 20, Smlednik 2981 Prodam dva BIKCA za rejo in DRVA Tupahče 10, Preddvor 2982 Prodam visoko brejo plemensko TELICO friziko Luže 16, Šenčur 2986 Prodam PRAŠIČA žl zakol Tel.: 45-526_3027 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni Hraše 25, Lesce 3030 Prodam 7 mesecev starega BIKCA čr-no-belega. Gapenn, Begunje 53, tel.: 73 895_3041 Prodam mlado KRAVO po teletu La-vnč, Dornice 2, Vodice 3044 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 25 kg. Zalog 49, Cerklje 3045 Prodam mlado jalovo KRAVO. Žabni- I ca 57, tel.: 44-562 3047 Prodam 10 dni starega SIMENTALCA. Velesovo 44 3061 Prodam polovico mlade KRAVE Sp Duplje 76_3073 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila in PRAŠIČA za zakol Visoko 39 _ 3078 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si mentalko Franc Vrhunc, Zasavska c 41, Orehek, tel: 27-830 3095 Prodam TELETA, starega dva meseca Žabnica 1 3098 Prodam dve TELIČKI, stan 4 tedne Kovačič, Sv. Duh 25 3105 Prodam KOZLIČE za vzrejo. srnaste pasme Tel 80 597, popoldan 3112 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 130 do 150 kg Zg Brnik 60 3120 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko Peternelj, Podbrezje 32 3121 Prodam brejo KOZO in električne škar je za striženje ovc Tel 62-147 3152 zaposlitve Vsako varilsko ključavničarsko delo (tudi zahtevno), posamična ah serijska izdelava, sprejmem. C na Belo 8, Kokrica pri Kranju 1595 Pridružite se najboljši skupini proda jalcev odličnih priročnikov šifra: PISMENA PRIJAVA 2076 Vpeljano honorarno delo na terenu s strojem, prodam Šifra NOV ARTI KEL 320 SM_2831 Honorarno delo sprejmem na dom, prevoz in prostor zagotovljena. Tel.: 61 239_ 2843 Za redno in izredno zaposlitev iščemo kuharje ali kuharice, natakarje ali nata karice in čistilke Hotel šmarjetna go ra.tel : 26 456_2851 Za prodajo na terenu vam nudimo nov artikel primeren za vsako stanovanje Provizija 33 odstotkov Šifra: ODLI ĆEN ZASLUŽEK__2861 Želite prodajati najboljše priročnike ob najvišji proviziji? šifra POT DO USPI HA 2901 Premišljujete, sedaj se lahko odločite takoi Pogoj prevoz in vikendi šitra 130 SM_2902 K sodelovanju vabimo komunikativne o-.ebe prodajo zanimivega Alt 11 KLA Zaželjen prevoz Šifra PLAČILO TAKOJ_2920 Honorarno /aposhm v dopoldanskem . asu delavca Ponudbe v soboto tel 36-706. dopoldan_2931 Is. em honorarno popoldansko dnin Tel 26 260_2935 Iščemo zastopnike z.i prodajo kozme tike. Šifre: TUDI VIKENDI 3002 Sprejmem man|sa gradbena dela m drenaže, nudim material šifra ZIDAR _3028 Za 4 ure dnevno sprejmem honorarno zaposlitev v Kranju. Tel: 22-434 3033 Zaposlim SLAŠČIČARJA Tel 77 536 _3066 V redno del razmerje sprejmem kvali ♦ ic.ranega KLJUČAVNIČARJA Tel // HI t(M,H VK kovinostrugar iz Jesenic išče honorarno delo, vse ostalo po dogovoru. Tel 83-835 3149 DISC JOCKEY dobi zaposlitev - petek, sobota Tel: 37-949, dopoldan 3146 Zaposlitev nudim mlademu fantu z odsluženim vojaškim rokom v kamnoseški dejavnosti, z možnostjo priučitve poklica. Tel.: 47-002_3069 Založba DELAVSKA ENOTNOST vabi k sodelovanju nove sodelavce za prodajo težko pričakovane Ginessove knjige Šifra: GINESSOVA KNJIGA 3092 PRIREDITVE V dvorani KD Predoslje bo v petek, 4. marca 1988, ob 20. uri ROČK VEČER s skupino SIGNAL. VABUENI! 2872 GOSTIŠČE DRAGA, vabi v torek 8. marca ob 16. uri, ob DNEVU ŽENA, vsa dekleta in žene na družabno prireditev, kjer vas bo zabaval harmonikaš Andrej. Nudimo vam postrvi, žabje krake, morskega psa, bikova jajca, sirove in ajdove štruklje, gibanico ter jedi po naročilu. Rezervacije na tel.: 73-870. VABUENI! 3062 V SPOMIN Črna te zemlja odeja pokriva, že zgodaj občutil v življenju si strup, le ena se tebi je želja izpolnila, da v atovem grobu ti truplo leži. Danes mineva pet let, odkar te ni več med nami. JOŽKO KOCJANČIČ Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Britof, Kranj OBVESTIIA Hitro in solidno vam sešijem krilo. Tel : 36-092_ IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _ 112 ROLETE, žaluzije, naročite Špilerje-vim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 __1905 Obrtnik zidarstvo in tesarstvo, prevzamem večja dela, z lastnim opaznim materialom. Tel.: 62-735_3035 SVEŽA JAJCA, po reklamni ceni, lah-ko zopet dobite v Naklem, pri Pavlin, Temniška 19, Pivka 3048 OITALO ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega brata in strica FRANCA VODNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku in kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem kvinteta Viharniki za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Brode, 22. februarja 1988 Iščem skupino za notranje omete v mesecu maju Šifra: MAJ-OMETI 2804 Prodam novejšo leseno lopo, dim. 7 x 5 m, enokapnico, primerno za dograditev k steni ali kozolcu, lahko tudi za garažo Partizanska 18, Bled, tel.: 77 996_2944 10 g ZLATA, 23 karatov za zobe, prodam Tel.: 62-861, od 6 do 14. ure, Ku-kec_2947 Iščem inštruktorja za angleščino I. letnik usmerjenega izobraževanja Šifra: POZITIVNA OCENA 2966 V varstvo vzamem otroka, starejšega od treh let Šifra: TOPLI DOM 3011 Iščeva varstvo za 11 mesečno hčerki co od aprila naprej Varstvo popoldan in dopoldan Miran Djedovič, Gorenja Sava 56/a, Kranj, služba tel. 21 024, popoldan 3046 Vzamem v najem prostor, primeren za lokal na Bledu, Lescah ali Radovljici Naslov v oglasnem oddelku. 3119 Iščem varstvo za eno leto starega fantka v Skofji Loki. Tel.: 61 144 3130 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANE LOTRIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Se posebej pa se zahvaljujemo g. župniku ter pevcem iz Adergasa za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: hči Nada z družino, sin Milan z družino ter brat Janko ZAHVALA Gamsov zastal je korak, ker njega ne bo to pomlad, v beli skali pa roža dehti, ki čuva spomin na njegove dni. Postolje legenda krvavških planin! Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MARTIN JENKO Kovčetov ata iz Pšate Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, lovcem, čebelarjem, ZB, upokojencem, pevcem, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega očeta spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred Hvala tudi vsem za tople besede in prelepo cvetje. VSI NJEGOVI Pšata, 1'oženik, Virmaše Umrl je naš nepozabni FRANČIŠEK GORJUP dipl. urad. inu., rezervni kapetan I. klase v pokoju Pokopali smo na v družinskem kro^u na pokopališču v Kranju. ZahvaljuJamo se sorodnikom, prijateljem, pevcem, or«. ZB Zlato pol.)«' za cvetje, izraze sozalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, za lajšanje bolečin v hudi bolezni. VSI NJEGOVI ZAHVAIJV Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata ANDREJA FOJKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečenu sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki sto nam pomagali v teh težkih trenutkih, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se IX) I>TH Trata. Iskri Heteče in »OBRTNIK« Škofja Loka. Posebno zahvalo pa smo dolžni DO ABC Loka za izka-in.. n. sebično pomoč. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI škofja Ix>ka, 1. marca 1988 mali oglasi tel. 27960 NOVICE Df DOGODKI Spet povišanje stroškov? Dodatni dinar za čistilno napravo Jesenice, 29. februarja — Pri Kovinarju predlagajo, naj bi občani začeli plačevati dodatni prispevek za čistilno napravo, kajti nimajo denarja za njeno redno obratovanje. Ob letošnjem občinskem prazniku naj bi na Jesenicah začela obratovati nova mestna čistilna naprava, ki ima takšno zmogljivost, da lahko sprejme in predela vse generalne odplake Jesenic in okolice. Za to naložbo so zbirali denar iz različnih virov: prispevale so jeseniške delovne organizacije, občani v okviru razširjene reprodukcije, kredit je dala banka, sredstva območna vodna skupnost. Od prvotnih 114 starih milijard dinarjev se je investicija podražila na 140 starih milijard — bilo je nekaj projektantskih napak, menjali so opremo za čistilno napravo, saj se oprema nenehno izpopolnjuje in modernizira. Največji problemi, ki se pojavljajo pri izgradnji, so pri kolektorju od Tehničnega muzeja Železarne do "kavperjev" - odplake mesta Jesenic morajo po tej poti pripeljati do čistilne naprave na Beli. V prvi fazi na čistilno napravo ne bodo priključeni vsi tisti, ki nimajo kanalizacijske povezave, denimo, vse območje Koroške Bele. Investitor je komunalno podjetje Kovinar Jesenice, gradijo delavci jeseniškega Gradbinca Že 7dai pa so izračunali, da čistilna naprava 1. avgusta ne bo mogla obratovati, če ne bodo dodatno zbrali več denarja. Pri Kovinarju zatorej razmišljajo, da bi moral občani Jesenic dodatno prispevati, če hočejo, da bo Sava čistejša in da bo čistilna naprava lahko sploh obratovala. Imajo dva predloga: po prvem naj bi vsi porabniki vode prispevali 286 dinarjev na kubični meter vode, po drugem predlogu pa naj bi gospodinjstva plačevala po 214 dinarjev za kubični meter porabljene vode, delovne organizacije in drugi pa 471 dinarjev. S tem dodatnim prispevkom iz občanovega žepa bi lahko čistilna naprava začela delovati. Če bodo na Jesenicah sprejeli predlog za povišanje cen, bi dodatna obremenitev družinskega proračuna v šestih mesecih znašala okoli 25.000 dinarjev. Pri Kovinarju pravijo, da ne morejo drugače, vendar so ti predlogi ob današnjem padcu življenjskega standarda vredni vsega razmisleka. Ne nazadnje je tudi vprašljivo, če je sploh pošteno "obremeniti" vse porabnike vode, saj imajo številni občani lastne grez- nice D. Sedej V loških družbenih dejavnostih zategujejo pas do zadnje luknje Desetina vsakogar drugače boli Škofja Loka, 27. februarja — Zaradi zakonsko vsiljenega varčevanja je škofjeloškim družbenim dejavnostim za uresničitev lanskih programov zmanjkalo približno poldrugo milijardo dinarjev ali sedem odstotkov celoletne vsote. Ce prištejemo še realno tri odstotke skromnejšo vrečo po letošnji slovenski resoluciji, pomeni, da se bodo morali škofjeloški šolniki, zdravniki, vzgojiteljice, športniki, kulturniki letos znajti kar z desetino manj denarja. Kako, če naj ne bi prizadeli lastnega standarda, še ni jasno. V sisovski strokovni službi so izdelali okvirni predlog varčevanja, po katerem bi v družbenih dejavnostih prihranili 800 mili jonov dinarjev, kar pa je komaj polovica letošnje manjkajoče desetine, seveda izražena s trenutnimi cenami. Predlog je bolj poskus razmišljanja, kje bi letos in v naslednjih letih lahko iskali prihranek, ne pa konkretno, kateri skupnosti oziroma izvajalcu vzeti, katere ustaljene pravice občanov okrniti Predloge te vrste naj bi nanizala široka javna razprava. Čeprav manjkajoča desetina vsakogar drugače boli, bo najbrž držalo, da bo vsaka dejavnost branila svoj »vrtiček«, da bodo rešitve naskakovale predvsem trdne zakonske okope. Vendar sta mogoči samo dve poti; ali dogovorjene programe obdržati neokrnjene in jih slabše plačevati ali pa le sestaviti prednostno lestvico, kar bi bilo bolj prav. Kakorkoli se bo že zasukalo, mimo dejstva, da sistem ne zdrži več financiranja, da je postal predrag, ne bo šlo. To bo kmalu pokazal ekonomski položaj v krčih zvijajočega se loškega gospodarstva, ki komaj komaj spravi skupaj denar za plače in ki najema kredite, da lahko poravna prispevke tudi za šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo Lanski poskus, da bi name sto zablokiranih presežkov sisov loško gospodarstvo zadržalo pla čilo prispevkov in denar samo obračalo, je, žal, obtičal na pra gu SDK, ki pač skrbi za zakonitost. Če se torej v družbenih dejavnostih zdaj ne bodo znali pa metno pogovoriti, bo zelo verje-to težko na hitro najti primerno Razprodano Filmsko gledališče Kranj, marca Vstopnice /a Filmsko gledališče, ki ga organizira Kinematografsko pod|ct|c Kranj, so bile v Kranju razprodane /e prvi dan, zato bo kino (enter imela vsak četrtek po dve predstavi. Zanimanje za filmsko gledališče )e med Kranjčani tolik šno, da so bile vstopnice /a kino Center dobesedno razgrablje ne. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se za te predstave najbolj zanimajo mladi m ne bi bilo napak, da bi se v prihodnje nanjo posebej naročile srednji- sole, podobno kot je to naredil Kam mk. Da si bo lahko vseh teh osem kvalitetnih predstav ogleda lo kur največ Kranjčanov, so v Kinematografskem pod|ctpi Kranj sklenili, da bodo filme predvajali vsak četrtek ne le ob 20. uri, temveč tudi ob 18 uri, oziroma ob 17 4T>, kadar bo slo za daljše filme Kdor torej se zeli karto za filmsko gledalci e, jo za 18 uro lahko dobi na blagajni kina ("enter ali na upravi kina In kaj bomo gledali v filmskem gledališču to zgodii|e po mladi7 Prvi bo na vrsti film Soba / razgledom, angleška ljube ženska drama režiserja Jamesa Ivorvja, drugi srhljivka Strip-tea.se smrti, tretji bo slovenski film Hudodelci režiserja Fi m cija Slaka, četrti bo na vrsti ameriški erotični tbriller Modu žamet Rnanu de Palme, peti bo ameriška drama liarva denarja, sesti bO glMbMii film I-a Bamha, sedmi nemški hlm VVima VVendersa Nebo nad Berlinom in /a.ln|i KgodovinOki film nemško francosko italijanske koprodukcije Ime rože režiserja Jacouesa Annauda I) I) rešitev, ko bo treba; zatorej bo tedaj avtomatično vsak dobil desetino manj, čeprav bo rez nekdo lažje prenesel kot drug. Večč kot jasno pa je tudi to, da bo vse, kar bodo Skofjeločani sami izpustili iz programov, drob-njakarsko, nepomembno. Šola v Leskovici s štirimi učenci ne bo rešila zagate. Bistvo (dolgoročnega) varčevanja namreč ni, do kam bo peljal kakšen avtobus, ampak racionalizacija vseh vrst. Naštejmo nekatere: če se produktivnost dela zaostruje v tovarnah, bi jo kazalo tudi v družbenih dejavnostih; še so rezerve v organiziranosti izvajalskih organizacij pa tudi v strokovnih službah sisov, ki jih nameravajo spraviti pod plašč občinske uprave, s spremembo zakona pa bi morali doseči tudi združitev nekaterih sisov, uvesti enoten žiro račun; izvajalci bi se morali odpovedati vzdrževanju, ki ni resnično nujno (denar za grad Z GLASOVA ANKETA —t Prijetnejše počutje v banki Kranj, 3. marca — V Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske že nekaj časa razmišljamo in si prizadevamo, da bi bil obisk slehernega, ki se napoti do bančnega okenca čimbolj neposreden, sproščen in hkrati tudi kakovostno posloven. Naš cilj ni številnost marveč kvaliteten poslovni servis. Zato smo iz lanskega bontona (2 + 1) postopno prešli na bolj oseben stik pri bančnem okencu z razporeditvijo cvetličnjakov, pripravljamo pa tudi že drugačno ureditev prostorov. Ze prihodnji mesec pripravljamo v centralni enoti Temeljne banke Gorenjske še dve posebnosti: poleg posebnih prostorov za bančne posle, nameravamo prostor urediti tako, da se bodo vsi, ki pridejo v banko, laže znašli, hkrati pa bodo lahko tudi takoj ugotovili, katera poslovna enota na celotnem mestnem območju je tisti trenutek najmanj zasedena oziroma kje je najmanjša gneča. Verjemite, da tudi nam gneča, ki je največja ob izplačilnih dnevih, ni všeč. Zato si resnično prizadevamo, da bi bilo počutje v banki čimprijetnejše. Tako pravijo v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske v sektorju za posle s prebivalstvom, ki ga vodi Franc Horvat. In kako ocenjujejo ta (dosedanja) prizadevanja tisti, ki se tako ali drugače srečujejo z nekaterimi novostmi? Ivan Bolka že osem let dela v banki na okencu: »Že začetek oziroma prospektno akcijo z bančnim bontonom oziroma bon bonom je večina pohvalila. Še bolj oseben in posloven pristop pa so omogočile posode z rožami. Opažam, da so ljudje pri okencu nekako bolj sproščeni in niso redke pohvale, ki jih dobivamo zaradi takšne ureditve. Motijo pa na trenutke gneče ob konicah. Sicer pa kar zadeva kakovost ne delamo le na pristop do bančnih okencev, tudi oprema bančnih okencev je kvalitetnejša. Imamo namreč stroje za štetje, terminale in vsa prizadevanja so naravnana v to, da bi bili blagajniški posli čimbolj funkcionalni.« Živko Dragojevič iz Kranja: »Najprej so me cvetlična korita pred bančnimi okenO in drugačna ureditev predporostora prese-netila. In čeprav j® včasih pred okenci gneča, takšno ureditev za bolj oseben stik po-zdravljam. Konec koncev nikogar ne briga po kakšnih poslih pri; hajam v banko in iz stališča, da vsakdo živi svoje življenje, opravlja svoj posel, so tovrstni poskusi v kakovosti bančnega servisa vredni vse pohvale. Morda bi morali razmišljati tudi, kako bi se znebili prevelike gneče...« Sonja Pihlar iz Kranja: »Nisem sicer ravno pogosta obiskovalka banke, vendar se mi zdi takšna ureditev za bolj oseben stik pred bančnim okencem posrečena. Res je. ljudje smo različni, & morda to tudi koga moti. Vendar osebno gledam na to tako, da se, četudi je gneča, raje v miru pogovorim * uslužbencem. Neprijetno je, če ti z vseh strani gledajo pod prste.« Vili Ovijač iz Trboj »Prav je, da so se v banki odločili za bolj oseben dostop do bančnega okenca. In v vseh poslovnih eno-tah, ne le v centralni ob cesti JIJ\, bi morali narediti nekaj podobnega. Seveda se neka* teri jezijo nad razporeditvijo, pa nad vrstami...; smo pač ljudje in vsem nikdar ne b° moč ustreči. Meni pa se takšna razmišljanja o poslovnosti in osebnem stiku zdijo pravilna in veliko bližja cilju, naj bo počutje v banki poslovno in prijetno.« A. Žalar njo in obnovo že tak o ni vključen v prispevno stopnjo), nakupu opreme, zaposlovanju novib ljudi; gospodarstvu bi morali pustiti, da plače svojim delavcem in prispevke plačuje večkrat, ne le enkrat na mesec; ne nazadnje bi morali imeti pred očmi vso skupno porabo; ne brusiti kremplje le pri družbenih dejavnostih, ampak temeljiteje pogleda ti tudi sise materialne proizvod nje, ki lahko ruztegujejo svoj pas. Najbrž ima oddelek vrtca v teh kriznih časih prednost pred .'<()() metri asfalta na krajevni ce s ti. H. Jelovčan (D Novinarski veče* kulturni dom v Cerkljah Petek, 11. marca ob 19. uri Poslopje je pogorelo do tel Olsevek, 2. marca — V ponoči, natančneje četrt čez eno je zagorelo v lesenem gospo darskem poslopju Petra Košnje ka iz Olševka Stavba je bila zgrejan 1866 leta in v njej ni bi lo električne napeljave Sumijo, da je požar povzročil samovžig pred nedavnim kupljenega se na Poslopje je zgorelo do tal, gu silcem pa s«' gre zahvaliti, du se ogenj ni razširil na ostale objek te v bližini. Pogorelo je deset ton sena. deset kubičnih metrov drv, traktor, trosilec hlevskega gno ja, škropilnica, o.<.....v.~.> v, ...i., i ip.ka kosilnica, čistilec /itu, me šalec /a beton, kultivutor m sr neka| drugih stro|ev Škode je po nestrokovni oceni /a JA) mili jonov dinar|ev Padla z vlaka (.odešič, 1. marca — StTOJC vodja enega od vlakov je v torek ob sedmih zjutraj opazil ob /e le/ruški progi Ljubljana .lese niče v bližini Godešiča žensko truplo Kot so kasneje ugotovili, se je :12 letnu Munju Drobnič iz ranju ob enih ponoči vračala i/. Ljubljune, pudlu z vlaka in se ubila C Z V garažah hotela Grajski dvor Delavnice, trgovinice, butiki... Itudovljiia, 19. februarja V hotelu (.rajski dvor v Itadovliiti so slabo izrabljena gaia/a dali v najem obrtnikom, ki so jih (ali jih se bodo) preuredili \ delavnice, butike, trgovinice "Pri i/hiri smo upoštevali predvsem to, katerih obrti V občini manjka in kako dopolnjujejo hotelsko ponudbo," je dejal direktor bolela Bojan llich. Franci Delavci i/ Preddvora je že v začetku februarja v eni od gara/ odprl delavnico /a hitro izdelavo ključev, za popravilo in pre delavo ključavnic, za brušenje sekir, škarij, raznovrstnih nožev, ve rig /a motorne /age, pripravljen pa |c tudi zunaj delovnega časa po m.igati tistim, ki so izgubili ključe in ne morejo v stanovanje, v avtomobile Domačinka liai bal a l,ebai \v garažo preuredilu v mod ni butik M a m ha. (ireta Mulej i/ Lesi pa |c v soboto odprla trgovini co, v kateri bo mogoče kupit i otroško konfekcijo, usnjeno galanten |o, posteljnino, igrače in pletenine Viljem Sladu i/ Nove vasi pri Rudovljici bo v preurejeni garaži ponudil opremo zu j>se, lovsko opremo (jermenu zu puške, nahrbtnike ipd), usnje, krzno, darila Milan Dolar i/ Žirovnice bo spomladi v kletnih prostorih hotela odprl nočni lokal, v hotelu j>a razmišljajo tudi o tem, da bi eno od ne kdanph učilnic spremenili v sobo za igranje biljarda in da hi dali v najem se nekaj gara/, na drugi strani vhoda C Z. i'SiS'lfilliFiJai t; Tretja zlata smučka na Voglu Vogel, !>. marca Dnevnik in žičnica Vogel'pripravljata to so bo to, .r> marca, tretje tekmovu nje ..i zlato smučko im Voglu Start bo ob 11 uri, prijave pu sprejemajo po telefonu (0(14 76 487 ah 7« 4»»M) do sobote, v so hoto tlo lil .Id pa se p» moč pnju viti nu Orlovih glavah. Startnimi je 2 tisoi ilinai |cv, vsem smuiai jem, ki so se prijavili za drugo tekmovanje /late smučke in je prejšnji mesei odpadlo pu orgu ni/utorji sporočujo, du itnujo 20 odstotni popust pri nakupu sinu čurske kurte Ka/glasitev re/.ul tatov ho ob L< uri v Ski hotelu nu Voglu V S DNKVI lfA ZAVIJANJA IN AKANŽIKANJ^ I),\mi, S SVK/.IM ("VKT.1KM v četrtek 5.marca . i.. , petek B. milica in •.( >!>< >t<) 7 m.uCI