P. Ladislav: Dodatki slovenski gramatiki.
Ki ga poprej astil visoko je?
Poberi se, ti gadna svetovalka;
Srce mi je razdvojeno s teboj.
K menihu grem, e najdem tam kreposti:
Inae sem za smrt e jaka dosti.
(Odide.)
Dodatki slovenski gramatiki.
Ablativi.
Slovenina je imela v pradavnih asih ve pade e v (casus) nego ima sedaj, bilo jih je najmenj 8; ko so se padei skrili, nastopile so pre-pozicije (predlogi), nekako olajanje lovekemu miljenju, in tako je prilo, da jedna prepozicija vlada ve padeev vse te prepozicije so nekaki su-rogat misel ostane ista, in gramatika je prva stopinja logike, namre dunega delovanja in zavednosti samega sebe.
Kar ni zavisno od glagola, to je objekt, vee se i. z genitivom, 2. z dativom, 3. z akuzativom. Vse drugo je padlo na druge padee; za take bi jaz vzel latinski izraz a b 1 a t i v, kamor se odlega vse drugo; nekteri so zastarali, casus absoluti, ki so neodvisni, in stoje" sami zase; nekaj je starih, nekaj modernih, novo vpeljanih in po stari slovenini vzbujenih. Tudi na te se mora gramatika ozirati; matematika pravi: Man rechnet mit gegebenen Grossen, tako mora gramatika ozirati se na vse, kar je v pisavi, etudi ne povsodi v govorici. Novice* so sprejele princip jezikoslovca Cafa, ki veli: Pii tako, kakor slovenski narod pravilno govori po etimologiji in blinjih slavjanskih narejih. Nov 1845, pg. n. Janei ima nekaj o mestniku in druivniku, 330, 331. Sket pa e tega ni povzel; pa je sitno, e nimamo teh padeev brez prepozicije v slovnici obravnanih. Izrazi mestnik, orodnik so preozki, druivnik je tako samo s prepozicije Torej naj bo ablativ v sliki sedanjega mestnika in orodnik a.
A. Ablativ z Gbliko instrumentala.
I. Ablativ naina (modi).
Zapojte vsako kitico obutnim, krepkim, glasom. (Krenner). Poteno srce vsako trinotvo gleda alostjo. (Cegnar). Solzami grenkimi bo
684
P. Ladislav: Dodatki slovenski gramatiki.
gor iskal domaih. (Cegnar). Stiskani see zaupljivim srcem po pravice vene. (Cegnar). - - Trenotja ugodnega zaupanjem akajmo. (Cegnar). Raztrgaj zanjke srcem junakim. (Vil. Teli. Cegnar). Zdravje curkom dli, po niti gri. (Slomek). Karast in Ketimer irila sta vero mirnim potem. Tihim, stisnenim glasom govori Deborah, (Cegnar). Svetim navduenjem govori. (Cegnar). Oesom gleda vprasajoHm me. (Cegnar).
Plemenom grm gori, a ne zgoreva.
Nota. Ta ablativ brez prepozicije lepo rabi zlasti Cegnar.
II. Ablativ orodnik (instrumentalis).
Sekiro mu razklal je mo srditi repinjo. (Cegnar). Vse bi radi zlatom kupili. (Cegnar). To zemljo vstvarili smo sebi zuli krvavimi. (Cegnar). Silo bode skual kralj pregnance pripeljati spet nazaj. Solnnim arom penica rumeni. Tem potem se poslavljam od svojih starih znancev. Perutami jih svojimi pokrivaj nebo. (Cegnar.) Bog bo nas siboj mahnil tekoj svojoj. Akrc.
Nota. eleti bi bilo, da bi se sprejel tajarski oj v instrumentalu (ablativ sploh) v slovensko pisavo, ker ta oj je pravi ostanek starosloven-ine; vsi smo ga izgubili, samo Stajarci kot najblinji sosedje Panoncev imajo ga e; bodisi s prepozicijo, bodisi brez prepozicije. Ce e sprejemate v pisavo vse hrovake spake, sprejmite e na domai oj\
Kako lepo rabi na Slomek ta oj, glej n. pr.: Tako lepo so se Volkmar z mladinoj obnaali, da so lahni gospodje iz daljnih krajev v olo dajali svoje sine.* Glejte tako mora biti med domaimi in med soseskoj.c<
III. Ablativ pridevni (praedicativus).
e je substantiv predikat substantivu, rabila je staroslovenina pre-dikat v obliki naega ablativa instrumentala, n. pr. David bil maziljen
kraljem imenovan. In po tem nainu so jeli sedaj rabiti substantiv kot predikat v obliki naega instrumentala. N. pr.:.Deelni odbor je imenoval Klimeka okronim zdravnikom na Bledu. Slovenec *. Prepozicija dela glagole perfektivnimi. Peruek, pg. 36. Merk je bil imenovan vladnim svetnikom. Nemani je izvoljen jednoglasno upanom Metlikim. Ta ablativ sicer v narodu ni navaden, pa je prav dobro posnet po staroslo-venini. Na to se mora ozirati nnj tudi gramatika; seveda, mrtvecev ne bomo vzbudili, vender pa, kolikor dalje gremo nazaj, tembolj smo na stalnih tleh.
IV. Ablativ asovni (temporalis).
Zaetkom olskega leta ste slabo poprijeli, tekom olskega leta ste bili malomarni, koncem olskega leta ste bili srditi, pa zakaj srditi ? -
Knjievna poroila
685
Zato, ker sem vam vse leto trobil: quidquid discis, tibi discis non prae-ceptori; sedaj pa imate, kar ste hoteli imeti; jaz sem bil jezen vse leto (Curt. 405), vi pa ste jezni koncem leta uter melius ? Koncem olskega leta je Slovenec objavil neko sporoilo (17. jul. 1. 1890.)
B. Ablativ z obliko lokala.
Tu imamo samo zastarele padee; Curtius jih zove ^versteinerle casus*, in so deloma adverbijalnega pomena, n. pr.: Lani je bilo deevno, letos je bolj suhotno. Pomladi vse zeleni. Jeseni je slana ajdo oparila. Kjer pozimi burja brije, tam poleti sua tare. (Drugae je, e piemo sak-sebi: po zimi nastopi pomlad, po letji sledi jesen.) Podnevi zajec v grmu spi. Ponoi se v detelji pase. Sinoi je v Hrui gorelo. Nocoj bo treskalo. Drevi me ne bode domov (drevlje pozneje). Semkaj spada tudi temporalni genitiv. Martin zjutraj (za utra + i) zgodaj vstane; veceti pozno spat gre. Dnes (dne + ego) bo cesarska maa za poroko. Danes (ta dan) bo ves dan solnce pripekalo. (Gorenjski dons je napaen.) Leta (leta + ego) tega leta), letos (leto + se), to je: Leta tekoega daj vam sree obilno previdnost. Koseki. To leto je dobra letina za ito. Doma je lokalni genitiv : Tega loveka ni nikdar doma
Ce povzamemo vse padee skupno, imamo v novoslovenini 9 pa-deev brez prepozicije: I. Nominativ. II. Genitiv. III. Dativ. IV. Akuzativ. V. Ablativ naina (modi). VI. Ablativ orodnik (instrumentalis). VIL Ablativ pridevni (praedicativus). VIII. Ablativ asovni (temporalis). IX. Ablativ pri-slovni (adverbialis). P. Ladislav.
Knjievna poroila.
XI.
Jezik v Mat. Rav?iikarja >ySgodbak fvetiga pifma sa mlade ljudi*.
(Konec).
Na strani 39. svoje razprave nateje g. razpravljalec nekaj primerov, v katerih bi bil Ravnikar po njegovi sodbi pogreno rabil glagole dovrnike namesto nedovrnikov. Nam se dozdeva, da se pri nekaterih teh primerov da" dovrni glagol razloiti in opraviiti, in da Ravnikar tudi v teh ondu citiranih stavkih ni do cela izgreil jasne pomisli o bistvu in pomenu do-vrnih in nedovrnih glagolov. Partija o perfektivnih in imperfektivnih glagolih je pa najteavneja v slovenski slovnici, ker je v tem poglavji e
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si