TRST, torek 10. julija 1956 Leto XII. - Št. 160 13398) Pk .r«Dus7*P ,2tuc» I C A GORIC' i DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. 6, II, nad. — TELEFON S3-»»« IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Pošim tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdaja Založništvo tržaškega tiska IJ.ZOZ-rrst REŠUJE SE REBUS SESTAVE NAJVAŽNEJŠIH OBČINSKIH ODBOROV V v Milann in Benetkah odprtje na Rimn izvoljen Tnpini z glasovi levo HSI V Milanu ponovno izvoljen socialdemokrat Ferrari z glasovi levice, v Benetkah pa ponovno demokristjan Tognazzi z glasovi socialistov - Poraz FanfanijeviH direktiv (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Na videz nereš-rebus> sestave mestnih odborov največjih italijanskih mest so se začeli danes reševati in so se rešili v Rimu, v Milanu, v Benetkah, medtem ko se bodo jutri rešili v Florenci in v Trstu. Za danes je sklicana seja tudi občinskega odbora v Turinu od koder Pa zaradi pozne ure se nimamo vesti. V Milanu je bil izvoljen za župana dosedanji župan socialdemokrat Ferrari z glasovi socialdemokratov, socialistov in komunistov. V Benetkah so izvolili tudi dosedanjega župana demokristjana odv. Tognazzija z glasovi demokristjanov, socialdemokratov in socialistov. F.dino v Rimu je bil ponovno izvoljen znani desničar demokristjan-ske strar.ke senator Tupini s Pomočjo fašističnih glasov. V Milanu in Benetkah je torej doživela Fanfanijeva direktiva popoln poraz, medtem ko se je v Rimu s Fanfanijevo Privolitvijo izrodila v odprt-na desno. Največja nevarnost za imenovanje komisarja je bila vsekakor v Milanu. Občinski svet sieje 80 članov in sicer. 25 demokristjanov. IG PSI. 15 RpL 10 PSDI. 5 PLI. 4 MSI. 3 pnm, 1 PNP. 1.“Demokratična obnova« (ra-dtkali, republikanci in Socialistična enotnost«. Po volilnih izjavah predstavnikov posameznih strank, med katerimi Je Predstavnik komunistov za nteval mestni odbor s programsko usmeritvijo na levo. Predstavnik socialistov pa poudaril voljo milanskih voliv-°ev, ki so ietos v mnogo večji jberi izkazali zaupanje socialistov, se je začelo opolnoči glasovanje. Prvi rezultati so blb naslednji socialdemokrat Ferrari 37 glasov, demokristjan Migliori 33, demokristjan Airoli 1 glas. Predsednik je skoraj takoj odredil ponovitev glasovanja, ker noben kandidat ni prejel absolutne veči-”e glasov. Sele pri tretjem glasovajnu. ko je prišlo do balotaze med socialdemokratom Ferrarijem in demokristjanom Migliorijem ob prisotnosti 79 svetovalcev, je bil iz-v°ljen Ferrari s 41 glasovi, njedtem ko jih je Migliori do-??}, 36, dve glasovnici pa sta J1' beli. Se prej. pri drugem glasovanju je bil razultat na-, dnji: Ferrari 36, Migliori 36 m Airoldi 1. Y Benetkah je lokalni de-fookristjanski tisk že včeraj p Predvčerajšnjim napadel anfanija in njegovo direkti- 0 o zapiranju na levo in na uesno poudarjajoč, da lzvaja-. Je te direktive pomeni dejansko sramotno sodelovanje št^asisti' Beneški občinski svet l Je 60 svetovalcev: 24 demo-PsnVanov- 13 KPI. 13 psl- 4 N*1' ?. MSI, 2 PU in 1 PNM. cev ie bil° 59 svetoval- i > manjkal je namreč eden zk i , demokristjanov, ker je ia« • .Bfcdstavnik demokrist-joč°V ]e tak°j izjavil, poziva-in Se na odporniško gibanje ter na Pfogram svoje stranke n-i na uaobhodno nujnost pokol; ?a.. zaprtja za kakršno tuj. obliko desnice, da naspro-le j Večjni, ki bi jo podpirajo aesnjčarske sile. Za župana panpredlagal dosedanjega žu-bert demokristjana odv. Ura--j. a Tognazzija in sestavo biokr\-'z predstavnikov de-kr-f Mjanov in socialdemo-in s°V', Bovabil je socialiste hai ,ovalce Unita popolare Prerl*» iei° ?a Tognazzija. je ?sJavnik PSDI je dejal, da delov .diPPo Turati želel so-toUkanla ,m.ed socialisti in ka-cialrt- ln izjavil, da bodo so-sp]0t ^okrati, takoj ko bo ščal J Politični položaj dopu-tuHj’ Povabili v mestni odbor sociali ^oolaliste. Predstavnik iskre« ie nato poudari* z d*,° voljo po sodelovanju cije • kržoanske demokra-- - m priznal veljavnost “m krščanske demokra Preai;*1- Priznal velja čii jene formule ter zajam-PredVt 0 svoje skupine, izjavil nik komunistov pa je svetoval da se bodo njlbovi Tudi glasovanja vzdržali, ter p^ast°Pniki MSI in Pu oddal so izjavili, da bodo dar Prazne glasovnice, ven-pozicfjo b°d° Predstavljali o- sled'nf« Vanie i® nato dalo na-župan t rezultate; dosedanji ost -, T°gn bele** gllSovilice pa so bile odbori*3- -^e- volitev mestnega demokrist' Je sestavljen iz 13 ®ialdem'uJa?OV in dveh so-iakoi s krftov. Odbor se je f-noam. ter izvolil za pod-kratov ?asiopr,ika socialdemo-ar. Gavagnina. •hej1 ,sramotnega sodelovanja Pa ie J ’n demokristjani bil izvFf J Rimu, kjer je 78 navtlia-u ^"Pihii ki je od jel 4- °cih svetovalcev pre-tani , glasov. radikalec- Cat-nic na i?S,°V' beIib elasov-kandidirali l ,5- Slednjega so nisti .. I S0ctalisti in komu-zelj!, da bi omogočili azzi 39 glasov, vse nisti , jo - da odkloni- SncfalK^v f,ai's,imeru si bo mo- PievzeUnase 8 demok'ac“)a te«ikrur'^,^‘- b-otifaii.tičneP,iF'i8v "8i.f0d 1 vso odgovornost bi oddali glasov. Toda Tupini je poziv odklonil. Tako se je zgodilo, da so za Tupinija glasovali; 27 demokristjanov, 3 liberalci, 3 socialdemokrati. 1 republikanec, 10 fašistov in 2 monarhista Za radikala Cat-tanija pa je glasovalo 20 komunistov in 8 socialistov Cat-tani sam se je vzdržal glasovanja. Nato so izglasovali 14 odbornikov, od katerih je 9 demokristjanov. 2 socialdemokrata, 2 liberalca in 1 republikanec, 4 namestniki odbornikov pa so vsi demokristjani. Medtem so na Montecitoriu nadaljevali debato o proračunu ministrstva za javna dela. Komunist Grezzi je kritiziral delovanje blagajne za Jug. ki ni dosegla svojega smotra, temveč se je spremenila v zadnjih petih letih v ustanovo, ki opravlja normalno upravne posle. Ministrstvo za javna dela se ni potrudilo, da bi popravilo sistem gospodarskih in socialnih razlik, ki obstajajo med Severom in Jugom. Velike vsote za dela na Jugu gredo v korist V glavnem velikih severnih podjetij ali monopolističnih skupin, ki prevzemajo dela za gradnjo na Jugu. Socialist Giaccone je govoril o špekulacijah s prodajo terenov za gradnjo stanovanj. Komunist Polano je kritiziral pomanjkanje skladov. ki jih ima ministrstvo na razpolago, za kar so krive vlade. ki so od leta 1948 vodile državo po poti nevarnih vojaških zaveznikov in paktov. Zadržal se je posebej na vprašanju produkcije cementa in pripomnil, da imajo samo tri velike družbč dejanski monopol nad celotno proizvodnjo, od katere polovico nadzorujejo cc/tolcementi«, kar prejudicira napredek gradnje stanovanj za široke ljudske množice. Seja vlade bo namesto jutri šele v četrtek. Razpravljali bodo o zakonskem osnutku, s katerim zahteva vlada od parlamenta pooblastilo za preureditev predsedstva vlade :n ministrstev. Med ostalimi točkami dnevnega reda so ekonomski in carinski sporazumi z evropskimi in izvenevrop-skimi državami, Meti temi je tudi odlok predsedstva vlade za izvajanje sporazumov sklenjenih z Jugoslavijo o poseh-nih dobavah kakor tudi sporazum o ribolovu na Jadranu. Na seji bodo razpravljali tudi o številnih vprašanjih mednar. politike, predvsem pa o razgovorih z Adenauerjem. Verjetno je, da bodo govorili tudi o svetniku sovjetskega veleposlaništva Pogida-jevu, ki ga je vlada ZSSR zaradi Bogomolove odsotnosti pooblastila, da vrši funkcijo veleposlanika. Hkrati se zanika vest, da se Bogomolov ne bo vrnil in da je funkcija Po-gidajevu dodeljena samo za en mesec t. j., dokler se Bogomolov ne vrne z dopusta. Pravijo tudi, da bo palača Chigi naročila svojemu veleposlaniku v Moskvi, naj vpraša Sepilova za pojasnilo glede nove funkcije Pogidajeva. V eni izmed rimskih sekcij KPI je prišlo do ostrih kritik partijskega tiska predvsem «Unita». Kritizirali so počasnost poročanja o dogodkih v ZSSR po moskovskem kongresu. Eden izmed kritikov je obžaloval preveč vneto »linearnost« zadnjega zasedanja centralnega komiteja, češ da so se iz nekaterih govorov le težko spoznali novi elementi A. P. rsKioeld v beoor BEOGRAD. 9. — Jutri bo prispel z letalom z J>unaja glavni tajnik OZN Ham- marskjoeld, ki bo kot gost jugoslovanske vlade ostal v Beogradu dva dni. V sredo dopoldne bo Hammarskjoelda sprejel predsednik republike maršal Tito; poleg tega se bo Hammarskjoeld razgovarjal s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Kardeljem in z državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem ter drugimi jugoslovanskimi visokimi osebnostmi. V sredo zvečer bo Koča Popovič priredil sprejem na čast_ Ham-marskjoeldu, ki bo v četrtek predpoldne odpotoval z letalom v Zuerich. Med bivanjem v Beogradu bo Hammarskjoeld obiskal informacijski center Združenih narodov, urad za tehnično pomoč Združenih narodov in verjetno tudi institut za nuklearna raziskovanja v Vinči. Potovanje glavnega tajnika OZN po Evropi nima določenega političnega programa. Hammarskjoeld je izkoristil to potovanje za izmenjavo misli z državniki raznih držav o možnosti splošnega zavzemanja držav članic OZN za uresničenje ciljev Združenih narodov. To je tudi namen njegovega prihoda v Beograd, kjer bo s predsednikom Titom in z ostalimi jugoslovanskimi voditelji izmenjal misli o razorožitvi, tehnični in gospodarski pomoči nerazvitim državam in o drugih vprašanjih mednarodne politike, ki zanimajo vse države. Včeraj je Hammarskjoeld prišel iz Prage na Dunaj. Danes je imel vrsto razgovorov z avstrijskimi državniki. Najprej ga je sprejel kancler Raab, zatem pa podkancler Schaerf. zunanji minister Figi ter podtajnika Kreisky in Schnitzer. PARIZ. 9. •— Predsednik francoske vlade Mollet je sprejel dane« ameriškega poslanika v Parizu Dillona. GRŠKO PREBIVALSTVO ZOPET STRAŠNO PRIZADETO Mnnsjn s mrl n ih na Sanlnrinu in /,iii:i zaradi potresa drugih egejskih otokih Zadnje vesti navajajo okrog 50 mrtvih. Pomoč je ponudilo ameriško in tudi angleško brodovje v Sredozemlju. Organizacijo pomoči vodi ministrski predsednik Karamanlis ATENE, 9. — Grčijo je zopet zadela huda nesreča. Ni še znano niti točno število mrtvih in še manj je mogoče tako hitro oceniti materialno škodo, ki jo je povzročil potres na Cikladskih otokih, zlasti na otoku Santorinu. Zjutraj ob četrt na pet so seizmografi v Evropi in deloma tudi v Ameriki zaznamovali potres izredne jakosti. V tem trenutku so ee na otoku Santorinu rušile hiše in pokopavale pod razvalinami prebivalce. Potres pa je zajel še nekatere čruge večje in manjše otoke, čutili pa so ga tudi v Smirni na maloazijski obali. Kot se ob takih primerih dogaja, se je tudi morje silno razburkalo, marsikje o-toke preplavilo ali pa vsaj naredilo znatno škodo v pristaniških napravah. Grško notranje ministrstvo je najprej dopoldne izdalo zelo milo obvestilo, ki siicer omenja, da je bil potres na Santorinu močan, vendar pa pravi samo, da je poškodoval Izročen Edenov odgovor Bulganinu na sporočilo o zmanjšanju vojaških sil Eden pravi, da je tudi Velika Britanija zmanjšala svoje oborožene sile in poudarja potrebo, da razorožitveni odbor Združenih narodov nadaljuje svoje-' delo • Joliot Curie poziva velesile, naj prenehajo z atomskimi eksplozijami • Mališev v Londonu Ollenhauer o nalogah LONDON, 9. — Danes so sredstvi, ki jih nudi prime. SZ ponuja Grčiji gospodarsko pomoli MOSKVA, 9. — »Pravda« piše danes, da je Sovjetska zveza pripravljena ugodno in nujno proučiti vprašanje medsebojnega sodflovanja za razvoj grškega gospodarstva, izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij ter vežbanje specialistov, vštevši izmenjavo študentov List piše dalje: «Razume 'e, da v skladu s svojimi načeli Sovjetska zveza ne postavlja pogojev, ki M škodili suverenosti in narodnemu ponosu Gičije. Neizpodbitno je, da t-mata naši dve državi mnogo skupnih interesov, ki ju družijo in koristijo stvari miru«. objavili besedilo pisma, ki ga je britanski ministrski predsednik Eden poslal maršalu Bulganinu kot odgovor na p,smo, ki mu ga je ta poslal j pretekli mesec in v katerem ' sporoča Edenu, da namerava Sovjetska zveza zmanjšati število svojih oboroženih sil za milijon dvesto tisoč mož, in poziva Veliko Britanijo, naj sledi sovjetskemu zgledu glede tega. V svojem pismu, ki jc bilo sestavljeno po posvetovanja s 14 državami članicami NATO in je bilo izročeno danes v Moskvi, pravi ministrski predsednik Eden. da je mnenja, da je individualna razorožitev velesil »koristna«, toda ne zadostna, da bi lahko sama razvila zaupanje in mednarodno varnost. Eden jemlje nato na znanje sovjetski namen, da zman;-ša število svojih oboroženih sil izjavlja, da je tudi Velika Britanija že izvedla taka znižanja in nadaljuje; «Da se razširi zaupanje, je potrebno da se razorožitev izvrši na podlagi mednarodnega sporazuma, ki naj jamči dejansko nadzorstvo in inšpekcijo ter primerne zaščitne ukrepe proti morebitnim nenadnim na-padom«. Pismo nadaljuje: «V zadnjih desetih letih so zahodne države napravile nenehne napore da se doseže tak sporazum. Britanska vlada bo s svoje strani Se dalie storila vse napore, da pride v okviru OZN do sporazuma, ki naj predvideva omejitev, zmanjšanje in nadzorstvo oborožitve vštevši atomske«. «Zato je potrebno, nadaljuje pismo, da se delo razoro-žitvenega odbora OZN in njegovega pododbora nadaljuje, da se doseže sporazum, ki f o lahko jamčil varnost z vsemi ren sistem mednarodnega nadzorstva. Toda da se doseže prava pomiritev v Evropi, je tudi potrebno, da narodi. Zahodne Evrope lahko čutijo, da sedanja jamstva njihove varnosti ostanejo' v veljavi. Poleg tega bi rešitve, ki bi upoštevale bodici razorožitev kakor tudi ne jnujneiša politična vprašanja, zlasti združitev Nemčije, olajšale konkreten napredek. Jaz bom vedno pripravljen nuditi vso mogočo pomoč v ta namen.« Francoski znanstvenik Joliot Curie je poslal vladam Z.DA, Velike Britanije in Sovjetske zveze pismo, s katerim jih poziva, naj »nemudoma sklenejo sporazum za prenehanje vseh poizkusov in poizkusnih ekeplozij z atomskim orožjem in napravami«. Joliot Curie govori nato o učinkih atomskih izžarevanj na človeška bitja in nadaljuje: »Ce se bodo eksplozije a-tomskega orožja nadaljevale tudi v sedanjem tempu, bodo ti učinki postali neizbežni. S prenehanjem poizkusnih eksplozij bodo prizadete države dokazale svojo iskreno željo, da brez odlašanja najdejo najpopolnejši sporazum o nadzorovani razorožitvi.# V London je danee prišel sovjetski ministrski podpredsednik Mališev. Na letališču sta ga sprejela britanski mi- socialnih demokratov MUENCHF.N, 9. — Jutri se bo v Muenchenu začel kongres socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije. Na tem kongresu bodo določili dokončne politične smernice opozicije za volitve, leta 1957. Domnevajo, da bo Ollenhauer ponovno izvoljen za predsednika stranke. V zvezi s kongresom je Ollenhauer danes izjavil: »Naloga socialnih demokratov je rešiti zvezno republiko izolacije in iz slepe ulice, v katero je zašla Adenauerjev« zunanja politika. Sedanji Bundestag s svojo preživelo večino ne more rešiti velikih gospodarskih in socialnih vprašanj v deželi. Zato bo potrebno z novimi volitvami sestaviti tretji Bundestag, kateremu bo omogočeno pod vodstvom močne socialdemokratske frakcije pozitivno delo za bolj svoboden demokratičen in socialen razvoj.« Predstavnik vlade je danes novinarjem sporočil, da sedaj pripravljajo v zunanjem ministrstvu napovedano noto zvezne vlade o združitvi Nemčije ki jo bodo poslale štirim velesilam. Noto bodo verjetno poslali pred 20. julijem. Kar se tiče obvezne vojaške službe, je minister za obrambo Blank izjavil, da bo Zahod- ski poslanik v Londonu. V Foreign Qfficeu pojasnjujejo, da bo Mališev vodil sovjetsko trgovinsko delegacijo. Pripominjajo tudi, da delegacije ni povabila uradno britanska vlada, pač pa da je njne prihod logična posledica poročila, ki je bilo objavljeno ob zaključku bivanja Bul-ganina in Hruščeva v Veliki Britaniji. Delegacija bo ostala v Veliki Britaniji približno tri tedne. ZAČETEK JUBILEJNEGA ZASEDANJA ECOSOC Hada revščina in pomanjkanje Pregled svetovnega gospodarskega položaja v prvem desetletju po vojni ŽENEV A, 9. — Danes ee je začelo 22. zasedanje gospodarskega in socialnega sveta OZN. Qsrednja točka razpravljanja na tem zasedanju bo svetovni gospodarski položaj. Za to zasedanje, ki je istočasno jubilejno zasedanje ob 10. obletnici ustanovitve sveta. so pripravili posebno poročilo o desetletnem gospodarskem razvoju, ki so ga včeraj objavili v New Yorku-Sejo so prekinili za pet minut v znak žalovanja zaradi nenadne smrti visokega komisarja OZN za begunce Heu-vena Goedharta. Zatem je norveški predstavnik Hane Engen, ki predseduje, obrazložil dnevni red Sledil je sovjetski protest proti navzočnosti formoškega predstavnika, in zatem se je začela razprava o programu QZN glede skupne akcije na socialnem področju. Pregled svetovnega gospodarskega položaja kaže velikanski gospodarski napredek v prvem povojnem desetletju. Čeprav je bilo gospodar-, . - . stvo v drugi svetovni vojni zadostovaVoLda faiilu bl huJe prizadeto kot v prvi. ti zanj ne pravi poročilo, da »ta obnova in utrjevanje gospodarstva napredovala mnogo hitreje in na širših temeljih kot v prvem desetletju po prvi svetovni vojni. Pregled govori tudi o hudi revščini in pomanjkanju velikanskega dela sveta. To dejstvo je postalo najtežavnejši problem današnjega človeštva. V zadnjih desetih letih je industrijska proizvodnja v industrijsko razvitih državah napredovala neprimerno hitreje kot v gospodarsko zaostalih. tako da se je še bolj poglobil prepad med industrijsko naprednimi in zaostalimi državami. Industrijska proizvodnja je po vojni v zahoc noevropekih državah naraščala hitreje kot v ZDA. Toda 1. 1954 je bila celotna proizvodnja ZDA dvakrat večja kot predvojna proizvodnja Zahodne Evrope pa samo za okrog 40 odst. višja. To pojasnjujejo s škodo, ki jo je utrpela zahodnoevropska industrija, ameriška pa je o-stala nedotaknjena. Pregled navaja nato, ca vlade zahodnih držav tudi letos pričakujejo dvig industrijske proizvodnje, čeprav manj mster za trgovino in sovjet-, na Nem6lja imela proti koncu ‘ prihodnjega leta lhhko pod orožjem 270.000 mož, «če bo strategija NATO to nalagala in če bo zvezna vlada dala svoj pristanek«. Minister je dodal, da bodo verjetno prvi rekruti začeli vojaško službo 1. aprila prihodnjega leta. Se prej pa bo parlament izglasoval zakon,' ki določa trajanje službenega roka. Minister je dalje Izjavil, da upajo, da bodo omenjenemu številu vojakov lahko dodali še 230.000 prostovoljcev z daljšim službenim rokom. kar_ bi omogočilo, da se doseže število 500.000 mož, ki je določeno za novo nemško vojsko. Do konca tega leta računajo, da bodo sprejeli v vojaško službo 96.000 prostovoljcev. Minister je nato sporočil, da nova zahodnonemška mornarica razpolaga že sedaj s 43 majhnimi enotami. Efektivno število vojaštva pri mornarici bi moralo v tem letu doseči 10.000 mož. V Rostocku pa je tajnik enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Walter Ul-bricht izjavil, da vzhodnonemška vlada ne bo uvedla obvezne vojaške službe kljub temu. da so to uvedli v Zahodni Nemčiji. «Glavni smoter naše politike ostane razorožitev in pomirjenje.« je izjavil Ulbricht, ki pa je dodal, da je kljub temu potrebno podvojiti budnost in pripravljenost «borbenih skupin v tovarnah, da se ščitijo pridobitve socializma«. kot prejšnja leta. Povojne razmere v Vzhodni Evropi in LR Kitajski, je rečeno v pregledu, se kažejo predvsem v nagli graditvi industrije. Kmetijstvo je naprecovalo mnogo počasneje, ali pa je celo nazadovalo. Ta pojav si razlagajo z zelo majhnimi investicijami v kmetijstvu ter s politiko davščin in cen. Glede na velike investicije v industriji in izdatke za obrambo je prišlo v nekaterih državah Vzhodne Evrope padca plač in mezd. Pregled do inflacijskega pritiska in do navaja, da so pačle cene in se dvignile plače pravzaprav samo v Sovjetski zvezi. Mednarodna trgovinska izmenjava se je zelo povečala. Lani je bila celotna svetovna trgovinska izmenjava za 50 odstotkov višja kot v letu 1948. oziroma 1938. Svetovna trgovinska izmenjava pa je zaostajala za naraščanjem svetovne industrijske proizvodnje, kar pojasnjujejo z vrsto «umetnih političnih pregrad«. ki Dce rpočasi izginjajo, vendar pa še vedno ovirajo razmah svetovne trgovinske izmenjave. deno pomoč, ki bo omogočila Kambodži, da si preskrbi moderno opremo za razvoj svojega gospodarstva. Kamboška kraljevina sprejema z vsem zaupanjem roko. ki se ji nudi in izreka iskreno prijateljstvo do Sovjetske zveze«. Delegaclia GGIL v Zagrebu in Ljubljani BEOGRAD, 9. — Delegacija CGIL, ki je gost Zveze sindikatov Jugoslavije, je danes popoldne prispela v Zagreb. Na poti iz Novega Sada je delegacija obiskala tovarno »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu, kjer so se člani delegacije razgovarjali s člani delavskega sveta. Jutri bodo člani delegacije obiskali tovarno zdravil «Pleva» in navezali stike s sindikalnimi organizacijami Hrvatske, Na poti v Slovenijo bodo člani italijanske delegacije obiskali tudi rojstno vas predsednika republike Tita, Kumrovac Norodom Sihanuk odpotoval iz Moskve MOSKVA, 9. — Princ Norodom Sihanuk in ostali člani kamboške delegacije so danes zjutraj odpotovali z letalom iz Moskve v Pariz. Od tod bo Sihanuk odšel tri dni na obisk v Prago. Pred odhodom je Sihanuk imel kratek govor, v katerem je med drugim izjavil; »Ljudstvo nevtralne Kambodže čuti globoko hvaležnost do Sovjetske zveze, ki ni postavila nobenega pogoja za desintere-»irano in velikodušno ponu- KAIRO, 9. — Ob svojem povratku s potovanja v Jugoslavijo bo egiptovski predsednik Naser proglasil ustanovitev »egiptovske narodne zveze«. Uradno obvestilo pojasnjuje, da bo imela ta zveza vlogo »revolucijske stranke«. Ustanovitev zveze predvideva člen 192 egiptovske u-stsve, ki določa, da ima narodna zveza namen uresničiti smotre revolucije, stavbe. Pozneje pa so bila poročila vedno bolj žalostna, čokler niso govorila o 30, 40. 4(1 do 50 mrtvih. Zadnje poročilo že v popolnočnih urah pa pravi, da je potres povzročil okrog 50 mrtvih ter še neznano število ranjenih. Na kraj nesreče so takoj odplule' nekatere ladje. Tudi ladje, ki so se nahajale v bližini prizadetih otokov, so, dobile jiovelje, da se takoj napotijo k tem otokom. Vodstvo-organizacije za pomoč nesreč, nim prebivalcem prizadetih o-tokov je prevzel sam ministrski predsednik Karamanlis. Kralj Pavel in kraljica Frede-rika. ki sta bila na Krfu, sta se takoj odpeljala z neko tor-podovko na Ciklade. Minister za zveze ter podtajnik za socialno skrbstvo sta na torpe-dovki »Egalon« odpotovala na Santorin. V naglici so poslali tjakaj tudi bolničarsko osebje, živež, zdravila, odeje, šotore, pitno vodo in drugo. Ameriško in angleško brodovje v Sredozemlju je pripravljeno, da gre pomagat prizadetim otokom z osebjem, zdravili in živežem. Grška vlada pa je dala britanski vladi vedeti, da za sedaj ne vidi potrebe pomoči britanskih ladij. Britanski veleposlanik v Londonu pa je predlagal, da bi metali živež na prizadeta področja z letal. Zaradi pretrganih telefonskih vezi je obveščanje še bolj počasno in zato so večkrat vesti tudi netočne Tuko se je že govorilo o 10 mrtvih na o-toku Hinsu; ta rest pa je bila kmalu zanikana. Na otoku Santorino so vse hiše poškodovane, mnoge pa so porušene. Pilot helikopterja, ki je letel nad o.tokom, je izjavil, da je ves otok zavit v oblak prahu, ki se dviga ve{ sto metrov visoko in za-„stira sonce. Poleg Santorina se zlasti o-menja kot močno prizadet o-tok Kalimnos v Dodekanezu blizu turške obale. Morska voda se je namreč tamkaj dvignila do 4 m ter porušila tudi marsikatero hišo. poročajo da je voda vdrla čez obrežie tudi pri Heraklionu in Nunciji na Kreti ter tudi tam povzročila šk°do. Vulkan, ki je na Santorinu, začel zopet bruhati. Tako to sedmo znano bruhanje; za prvo se ve iz 1. 196 pr. Kr. r„ naslednja pa so bila v letih 726, 1573. 1650, 1707. 1886 in 1925. Otok Santorino je obljuder, že več kot 2000 let. Vsega prebivalstva je tam nekaj čez 9000, ki prebiva večinoma v jtirih glavnih centrih: Ty-ra. Oya. Pyrgos in Emborios. Glavna in pravzaprav edina pridelka na otoku sta vino, ki je dobro znano, in paradižniki. Poznejše vesti javljajo, da se je na Santorinu zrušilo o-krog 80 odstotkov hiš. Prebivalstvo živi sedaj kar na prostem. Ceta pionirskih oddelkov ruši hiše, ki groze ,ča se zrušijo. ter hiti odstranjevati ruševine, da spravi izpod njih mrtvece in ranjence. posredovanja Clyde Mills je izjavil, da upa, da bo najpozneje jutri lahko sklical sestanek predstavnikov sindikatov in delodajalcev, da skuša doseči sporazum o prenehanju stavke 650.000 kovinarskih delavcev. ki traja v ZDA ze devet dni. Oeset mrtvih zaradi porušene strehe NEAPELJ. 9. — V neki petnadstropni hiši se je porušil del strehe, pri čemer se je pod težo materiala porušil čel poda vseh spodnjih nadstropij. Nesreča se je dogodila ob 5.20 zjutraj, ko so vsi stanovalci spali. Zato je pri nesreči zgubilo življenje 10 ljudi, 6 pa jih je bilo ra-1 v 40 ietih. njenih. Stanovalci v delu hiše, kjer se pod ni porušil, pa so takoj zapustili stanovanja. Skupno je ostalo brez strehe 30 družin. Na kraj nesreče so takoj prišli predstavniki oblasti, gasilci in ekupine delavcev, ki so takoj začeli odstranjevati ruševine. Hiša je bila stara okoli 30 let. Zdi se. da je bila hiša poškodovana preteklo zimo zaraci velikih snežnih viharjev in zaradi nadaljnjega pronicanja vode. RANGUN, 9. — V dobro 08-veščemh krogih se je izvedelo, da je Burma pripravljena sprejeti novi program za pomoč, ki ga predlagajo ZDA in na podlagi katerega bi ZDA dale Burmi posojiL) 20 do 30 milijonov dolarjev vračljivih Kongres odobril program ameriške pomoči tujini Obe zbornici sta se sporazumeli za kompromisni znesek 4 milijard in 115 milijonov dolarjev • Veleposlanik Riddleberger o odnosih med ZDA in Jugoslavijo VTASHINGTON. 9, — Predstavniška zbornica in senat sta končno odobrila program za pomoč tujini v kompromisnem znesku 4 milijard in 115 milijonov dolarjev. Zakon mora sedaj podpisati predsednik Eisenhuvver. Kakor je znano, je bila imenovana mešana parlamentarna komisija, da u-gladi nesoglasja med predstavniško zbornico in senatom In dosegli so kompromis gle- je novinarjem izjavil da »kljub obisku maršala Tita v Moskvi, se čustva Jugoslavije do Zahoda ne spreminjajo«. ((Jugoslovansko ljudstvo, je dodal Riddleberger, goji najbolj prijateljska čustva do a-meriškega ljudstva. Videl sem maršala Tita malo pred svojim odhočom, 29- junija, in nisem opazil nobene spremembe v stališču. Ne bi bil je WASHINGTON, 9. — Pod __ ravnatelj zveznega urada za posvetovanje ročilu, ki ga je pripravila mešana komisija, sta določeni 2 milijardi in 225 milijonov za vojaško pomoč, 1 milijarda in 175 milijonov za gospodarsko pomoč. Ta znesek presega za 45 milijonov znesek, ki ga je zahtevala vlada, in za 23 milijonov znesek, ki ga je predlagala prvotno predstavniška zbornica. Nakazila za pomoč Latinski Ameriki so se zvišala na 52 milijonov dolarjev. Določenih je tudi 293 milijonov dolarjev za pomoč za razvoj to je za gospodarsko pomoč državam. ki nimajo vojaških programov. Ta znesek presega za 50 milijonov dolarjev znesek, ki ga je prvotno odobrila predstavniška zbornica Določenih je 157 milijonov in 500 tisoč za tehnično sodelovanje in 176 milijonov in 800 tisoč dolarjev za druge programe, ki vsebujejo 100 milijonov posebnega sklada, ki razpolaga z njim predsednik po svoji uvidevnosti, ter 5 milijonov in 950 tisoč dolarjev za pomoč prijateljskim državam. ki nameravajo zgraditi atomske reaktorje v miroljubne namene. Senat je načrt odobril štiri ure potem, ko ga je odobrila predstavniška zbornica. Ameriški veleposlanik v Beogradu James Riddleberger. ki je prišel v ZDA na in na čopust, Angleška podpora Franciji glede njene polilike v Alžiru Mollet se tolaži z ..zmedo med arabskim in muslimanskim blokom" - Tunizija se pogaja z ZDA za gospodarsko pomoč - Konferenca kolonialnih držav v Afriki de omenjenega zneska. V po- mogel biti bolj vljuden. Ved- no poudarjai (ja je njegova zunanja politika neodvisna« Veleposlanik je izjavil zatem. da se je gospodarski položaj v Jugoslaviji izboljšal v zadnjih letih, ter je dodal, da ((Jugoslovani predvidevajo letos slab pridelek in bodo verjetno zahtevali v tujini večje količine žita«. ZaceieK proslav Teslove sloletmce BEOGRAD, 9. — S slovesno akademijo v jugoslovanskem dramskem gledališču, na kateri bo govoril tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, se bo jutri pričela v Beogradu proslava stoletnice rojstva Nikole Tesle. Danes je prispel v Beograd znani danski znanstvenik in profesor Nils Bohr, eden od pionirjev razvoja sodobne fizike. Nils Bohr, ki je gost zvezne komisije za jedrno energijo in državnega odbora za proslavo, bo imel v Beogradu več predavanj o o-snovah in razvoju fizikalne znanosti. Poleg profesorja Bohra je že prispel v Beograd zastopnik instituta elektrotehničnih inženirjev Velike Britanije Arthur Fleming, predsednik mednarodne elektrotehnične komisije Združenih držav dr. Dunshith, predsednik stalnega odbora mednarodne elektrotehnične komisije Richard Sogge, zastopniki Indije, Francije, CSR, Švice, Madžarske, Turčije, Švedske in Nizozemske. V veliki dvorani Doma JLA je bila danes svečana akade-mija, ki je bila posvečena stoletnici rojstva velikega jugoslovanskega znanstvenika. PARIZ. 9. — Predsednik francoske vlade Mollet je na vprašanje, kaj misli o stališču, ki ga je zavzel Naser o alžirskem vprašanju, odgovoril med drugim: »Gotovo, da je stališče, ki eo ga zavzeli sedanji voditelji v Egiptu, sovražno francoski navzočnosti v Severni Afriki, toda polk. Naser nima v celotnem muslimanskem svetu važnosti, ki se mu tu pripisuje. Med mu-slimamkim in arabskim blokom je zmeda in stotine milijonov muslimanov niso prav nič pripravljene trpeti vodstva določene arabske skupine« Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd pa je izjavil c'anes v spodnji zbornici, da «uživa francoska vlada popolno naklonjenost angleške vlade pri naporih za vzpostavitev miru v Alžiru« Selwyn Lloyd je to izjavil v odgovoru laburističnemu poslancu Wedgewoodu Bennu, ki ga je vprašal za pojasnila glede angleških dobav helikopterjev Franciji. Dodal je še, da ni običaj angleške vlade objavljati podrobnosti o vojaških dobavah tujini. Prcc tem je omenjeni poslanec protestiral proti govoru, ki ga je imel angleški konzul v Alžiru in v katerem je zagotovil Franciji popolno podporo angleškega ljudstva pri njeni politiki. Poslanec je zahteval sankcije proti temu konzulu. Selwyn Lloyd je odgovoril, da ni govora o kaznovanju britanskega konzula v Alžiru. ter je omenil izjavo, ki jo je podal 15. marca predsednik vlade Eden. Tedaj je Eden izjavil., da je «Alžir sestavni čel francoskega ozemlja in zato angleška vlada ugodno sprejema napore Francije za izboljšanje življenjskih pogojev in položaja alžirskega ljudstva«. Poslanec Waterhouse, ki zastopa desno krilo konservativne stranke, je tedaj vprašal: »Ali ni morda potem povsem upravičeno nuditi našo podporo naši prijateljici in zaveznici Franciji?« Selwyn Lloyd je odgovoril; »Popolnoma upravičeno.« Predsednik tuniške vlade Habib Burgiba je v svojem rednem tedenskem govoru po tadiu izjavil, da je med zadnjimi francosko - tuniškimi razgovori v Parizu naletel na razumevanje pri francoskih predstavnikih. Glede umika francoskih čet iz Tunizije je izjavil, da mora biti umik postopen, dokler tunizijske o-bt rožene sile ne bodo sposobne zamenjati francoskih čet. V Parizu se je Burgiba sestal tudi jZ ameriškim veleposlanikom 'in se z njim razgovarjal o možnostih ameriške gospodarske pomoči Tuniziji. Ko je govoril o tem, je izjavil, da zahtevo ameriške gospodarske pomoči ne gre jemati za potezo, ki bi bila naperjena proti Franciji.'Tuniško gospodarstvo, je dejal, nujno potrebuje vsako leto 100 milijard fiankov za investicije v gospodarstvu, in sicer za dobo desetih let. Francoske finance pa tega ne zmorejo. Na koncu je poudaril, da se bodo razgov«fti o ameriški pomoči nadaljevali v Tuniziji. Kakor piše dopisnik londonskega lista «Daily Herald« iz Pretorie, bodo baje čez tri mesece sklicali afriško konferenco, ki bi bila neke vrste a-friški NATO in bi bila most med NATO. S'EATO in bagdadskim paktom. Konference se bodo baje udeležile države, ki imajo posesti v Afriki, in sicer Francija, Velika Britanija, Belgija in Portugalska ter Južnoafriška zveza in Srednjeafriška zveza. List piše, da organiziranje afriške obrambe narekujejo trije činitelji; 1. Sovjetsko prodiranje na sredozemsko področje. 2. Umik britanskih čet s področja Sueškega prekopa in naraščajoči vpliv E-gipta v Sudanu. 3. Zahteve cejlonske vlade nad britanskimi oporišči na otoku. Na Norveškem stavkajo gradbeni delavci OSLO, 9. — V sindikalnih krogih so mnenja, da bi stavka 24.000 gradbenih delavcev in 16.000 delavcev v industriji papirja, ki se je začela prejšnji' teden utegnila trajati uidi ves avgust. Za sedaj se ne predvideva obnovitev pogajanj in vlada je po svojem ministru za delo sporočila, da ne bo posredovala, da bi »izsilila rešitev« v mezdnih vprašanjih. Listi ugotavljajo, da stavka ovira sedanje gradnje na severu države za račun NATO, ADIS ABEBA, 9. — Jugo- slovanslci veleposlanik v Etiopiji Dušan Kveder, je 5. julija odpotoval iz Adis Abebe na novo službeno mesto. Pred odhodom je Dušana Kvedra sprejel etiopski cesar, prestolonaslednik pa je priredil njemu na čast poslovilno večerjo. Stavka delavcev avtomobilske industrije v Angliji LONDON. 9. — Voditelji 15 sindikatov so sklenili proglasiti stavko 50.000 nameščencev družbe »British Motor Corporation« v znak protesta proti nedavni odpustitvi 6000 delavcev. Stavka se bo začela v vseh tovarnah o-menjene družbe 23. julija, razen če ne bodo odpuščenih delavcev zopet sprejeli na čelo. ali pa če jim ne bodo izplačali primerne odškodnine ter se obvezali, da se bodo v bodoče posvetovali ■ sindikati, preden bodo sprejeli podobne ukrepe. Glavni tajnik sindikata kmetijskih delavcev Harold Collison je izjavil, da bo angleško kmetijstvo prizadejala podobna kriza kakor avtomobilsko industrijo, če se ne iz-boljšajo pogoji kmetijskih delavcev. Collison je izjavil da ie britansko kmetijstvo najbolj mehanizirano na svatu, in je pripomnil, da se je v zadnjih osmih letih kmetijska proizvodnja v Angliji povečala za 50 odstotkov, medtem ko so se plače delav-stva v kmetijstvu zvišale »a-mo za 13 odstotkov. VREME VČERAJ Najviija temperatura 31,8, naj-nižja 22,3. ob 17 29,5 zračni tlak 1013,2 pada. veter zahocknik 7 km. vlaga 65 odst., nebo 6/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinj. ^"1 l y J h . \ I m Z?- Srt j|* iBi UT lip W\vm Čm Danes, TOREK 10. julija Amalija, dev.. Ljubica Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.55, Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 7.21 in zatone ob 21.09. Jutri, SREDA 11. julija Peter F., spoz.. Medo PRED VOLITVAMI ŽUPANA IN OBČINSKIH ODBORNIKOV DANES ZVEČER novega občinskega sveta Ce hočejo demokristjani vsaj delno popraviti neuspehe zaradi svoje porazne gospodarske in socialne politike, morajo nujno kreniti na levo Danes ob 18. uri bo prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta. Poleg raznih zakonskih formalnosti glede izvolitve posameznih svetovalcev . so na dnevnem redu volitve župana, občinske- ga odbora in namestnikov ob-1 boru; nedavni izredni skupščini, zanika netočne vesti, ki so jih objavili nekateri listi in pravi. da so njeni pogoji naslednji: 1. Nobenega neposrednega lodelovanja v občinskem od- činskih odbornikov O izvolitvi novega župana in novega občinskega cdbora smo v poslednjih tednih mn ,-go pisali. To vprašanje, ki je najvažnejše po Končinih volitvah, je bilo od vsega začetka zapleteno in je bilo takoj opaziti, da bo prišlo do skoraj nepremostljivih težav Po dolgotrajnih tajnih in javnih razgovorih med tako imenovanimi štirimi vladnimi strankami (KP, PSDI, FBI m PL1), ki so vsa povojna leta skupno upravljale občino in vse druge mestne ustanove, in ki naj bi po želji Krščanske demokracije še nadalje gospodarile na magistratu, niso prišli do nobenega sporazuma. Nasprotno. V tej prvi povolilni fazi je p: m je dosedanja štiristranska koa licija popolnoma propadla in da je nemogoče nadaljevati po dosedanji poti. To je hkrati tudi javna obsodba vsega dosedanjega delovanja oo.in-*ke uprave in upravljanja raznih drugih javn.h ustanov. Izidi zadnjih volitev pa si pokazali, la hočejo volivci korenite sprcmemoe v obe n-skem vodstvu in da mso pripravljeni dovoliti da bi še nadalje vladni 1 ■ d d j e k. so v povojnih ietin sprav.ii cbc.no v obupen finančni položaj, ne da bi rešili najosnovnejša mestna gospodar.-ka in socialna vprašanja. Kot smo že mnogokrat ugotovili, so prišle težave štiri-stranske koalicije na dan že za časa volilne propagande, ko so predvsem socialdemokrati ostro napadali in obsojali dosedanjo neučinkovito gospodarsko in socialno politiko mestne uprave. Nadaljnje stališče predstavnikov PSDI, ki so izjavili, da ne bodo sodelovali v nobenem občinskem odboru skupno z liberalci in zahtevali usmeritev uprave na levo s politično prisotnostjo PSI in DP. stališče republikancev, ki so izjavili, da ne bodo sploh sodelovali v občinskem odboru, težnja nekaterih demokristjanov po usmeritvi na desno oziroma njihovo vztrajanje na obnovitvi štiristran-ske uprave, čeprav vedo za stališče socialdemokratov in republikancev, vse to nam govori, da se je dosedanja koalicija zrušila in da bo morala Krščanska demokracija iti na levo ali pa na desno. Drugega izhoda v Trstu ni. Vztrajanje na kandidaturi Bartolija za župana in na predložitvi svojega enostranskega odbora, ne kažeta drugega kot na prevladovanje desničarskih elementov v K D. Ne smemo pozabiti, da se je levičarska opozicija na zadnjih volitvah močno okrepila in da šteje danes brez socialdemokratov, 18 svetovalcev, ki predstavljajo skoraj eno tretjino vseh volivcev. V primeru, da KD sprejme podporo fašistov in monarhistov, se bo ta opozicija takoj povečala Še s štirimi svetovalci PSDI in z dvema republikanskima svetovalcema. Poleg tega pa ni izključeno, vsaj po tem kar piše Ust «La Zona Franca«, da se bosta v tem primeru pridružila opoziciji tudi dva svetovalca Nacionalnega gospodarskega gibanja (MEN). Ce k tem dodamo še zmerne in bolj na levo u-smerjene demokristjane, potem ni izključeno, da KD ne bo mogla sestaviti svojega odbora s podporo desnice. To so več ali manj ugibanja, k> prevladujejo v tržaških političnih krogih in ki napovedujejo zelo težak porod novega občinskega odbora in morda celo imenovanje prefektnega komisarja, če bo KD vztrajala na preživeli štiristranski o-snovi ali pa na tem, da se odkrito poveže s skrajno desnico Današnji gospodarski, socialni in obči politični položaj v Trstu obremenjuje Kr-ičanako demokracijo z veliko odgovornostjo. Ce demokristjani hočejo vsaj delno popraviti svojo dosedanjo porazno upravno politiko, se morajo nujno opredeliti za pot na levo oziroma za taksen socialen in gospodarski program ter za takšno politiko do slovenske manjšine, ki bo uživala posredno ali neposredno podporo vseh levičarskih sil. Srednje poti v našem mestu ni. Občinska uprava mora iti na levo ali pa bo nujno zašla na desno. V prvem primeru bo nova uprava v prihodnjih štirih letih lahko mnogo prispevala za izboljšanje sedanje-gospodarskega, socialnega n političnega položaja mesta; v drugem primeru pa ne bo samo nadaljevala dosedanjo pot, ampak bo padla se niže. Zašla bo popolnoma v roke ljudi, ki nasprotujejo prosti coni, deželni avtonomiji, siv cialnim reformam in ki nočejo pomiritve med Italijani in Slovenci na tem področju. Na današnji prvi seji bo brez dvoma prišlo do precej jasnega stališča in bodo imeli volivci priložnost, da vidijo ali se bodo njihove želja izpolnile. 2. podpora sestavi občinskega odbora, usmerjenega na demokratično levico; 3. pogojena podpora tudi trostranskemu odboru (KD. PSDI. PLI) ali pa dvostranskemu odboru (KD, PSDI); 4. da se prepreči imenovanje komisarja, je PRI pripravljena podpreti tudi enostranski demokristjanski odbor, in sicer samo v primeru, da da Krščanska demokracija javno uradno, izjavo, da ne bo zahtevala, da, ne bo sprejela in da ne bo niti upoštevala morebitnih glasov politične in gospodarske desnice. Hkrati pa PRI ne bo glasovala za nobenega župana, dokler ne bo postavljena jasna politična osnova za sestavo občinskega odbora v omenjenem smislu. Skupščina mesarskih delavcev V četrtek ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina mesar- skih delavcev. Na skupščini bodo sindikalni predstavniki poročali delavcem o zadnjih pogajanjih glede raztegnitve poenotenja plač, led so bila pretekli četrtek na uradu za delo. Na teh pogajanjih so delodajalci postavili neke u-govore glede izhodiščne osnove za izboljšanje plač ob istočasnem poenotenju. Hkrati pa bodo na skupščini sklepali o bodoči akciji za uresničenje delavskih zahtev. Sklenitev sporazuma v podjetju Zerial Včeraj so bila v lesnem podjetju Žerjal pogajanja med predstavniki delavcev in ravnateljstva ob navzočnosti predstavnikov sindikatov, pod jetje je ugodilo zahtevam delavcev in s tem se tuc i neha v njem mezdno gibanje. To gibanje pa se nadaljuje v vseh tistih podjetjih, ki še niso sprejela delavskih zahtev, in sicer s tem, da delavci teh podjetij ne opravljajo nadurnega dela. Sinoči je bila enotna skupščina delavcev mizarskega podjetja Sbocchelli, ki .to razpravljali o nastalem položaju. V nedeljo dopoldne je bila na Lovcu svečanost ob položitvi temeljnega kamna domu za upokojence INPS. Poleg nujuišjih krajevnih oblasti sta svečanosti prisostvovala tudi podtajnik ministrstva za delo in socialno zavarovanje poslanec Delle Fave in predsednik vsedržavne or-ganizucije italijunskih upokojencev (ONPI) poslanec Cuz-zaniti. Dom, ki bo moderno opremljen, bo lahko sprejel 204 revnih upokojencev. Načrte za dom je izdelal arhitekt Fioretti, ki je do sedaj zgradil v raznih mestih že 11 novih domov za■ upokojence. (Na sliki; položitev temeljnega kamna). ENOTNA SKUPŠČINA OSEBJA ACEGAT NEUSPEH POGAJANJ za novo delovno pogodbo OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. julija t. 1. se je POLETNI KINO Predstavniki Zveze občinskih podjetij in ravnateljstva nočejo ugoditi delavskim zahtevam Meč delavci in nameščenci mestnega podjetja Acegat je zopet nastalo vrenje. Pred nekaj meseci so ti delavci napovedali 24-urno stavko v protest proti ravnateljstvu, ker ni hotelo začeti pogajanj za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe ter se je pri tem izgovarjalo, da je za sklenitev nove pogodbe pristojna zveza občinskih podjetij iz Rima. Ko je takrat ravnateljstvo Acegat zagotovilo, da o-menjena zveza pristaja na pogajanja, so delavci in nameščenci prenehali stavkovno gibanje. Toda doslej niso ta pogajanja čovedla do pozitivnih rezultatov, zato nastaja spet možnost protestnega gibanja osebja Acegat. V tem novem položaju je bila včeraj n.a vrtu stare Delavske zbornice CISL v Ulici Duca D'Aosta enotna skupščina uslužbencev Acegat. Na skupščini sta poročala o pogajanjih za sklenitev nove delovne pogodbe predstavnika obeh sindikatov Bartolotti in Bologna. Dejala sta. da niso pokazali predstavniki Zveze občinskih podjetij nič pripravljenosti, da bi prišlo do sporazuma z ugoditvijo delavskim zahtevam. Zavrnili so načrt pogodbe, ki so jim ga predložili predstavniki delavcev in nameščencev ter pristali samo na nekatera nepo- TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA VELESEJMA ING. SOSPISIA V nedeljo uspešen osmega tržaškega zaključek velesejma VČERAJ DOPOLDNE V SAVELJSKEM PRISTANIŠČU Položen temeljni kamen tovarne umetnih tkanin membna izboljšanja. Ko so se pogajanja skoraj razbila, so odšli v Rim, še prej pa so obljubili, da se vrnejo v Trst junija meseca za nadaljevanje pogajanj. Prišli pa so šele 2. julija in tudi tokrat niso pogajanja napredovala. Doslej so namreč razpravljali samo o 7 členih predlaganega načrta, čeprav je teh členov skupno kar 42- Praktično so pogajanja dosegla mrtvo točko. Predstavniki ravnateljstva Acegat, Zveze občinskih podjetij in delavcev se bodo ponovno sestali v petek. Ce bi se tudi tečaj ne sporazumeli, nastane možnost novega stavkovnega gibanja, ki bi hudo prizadelo prebivalstvo. Opozorilo kopalcem v Trstju rodilo 12 otrok, umrlo je 16 oseb, porok, pa je bilo 10. POROČILI SO SE: uradnik Gu a Iti ero Bernardi s in gospodinja Rina Bison. trgovec Dario Marinoni in gospodinja Pia Hil-lenbradui. mlinar Viofando Str a in in šivilja Renata Senizza. parke-tist Mario Cocaz in gospodinja Marija Miklavec, trgovec Mario Duglietti in gospodinja Regina Amalia Dubaz. slaščičar Rodol-fo Drocker in gospodinja Cost anza Bruna, občinski nameščenec Raffaele Balesirieri in natakarica Valentina Verzegnassi. delavec Francesco Frausin in bolničarka Maria safred. šofer Luigi Prešel in šivilja Nicoletta Ferlo-ra, pleskar Narciso Babici in gospodinja Grazia Bacči. UMRLI SO: 55-letna Virginia Momferini por. Di Rico, 4 mesece star Rudolf Dekleva. 62-ietna Anita Baruffaldi por. Finotto, 75-lelna Giuseppina Battiston vd. Rivierani. 71-letni Giuseppe Groppazzi. 72-let.na Vittoria Te-d-eschi, 59-letna Ernesta Canta-rutti. 1 leto stara Daniela Ro-vatti. 79-letna Luigiia Baumgart-ner, 68-letmi Vincenzo Salvi, 83-letna Maria Degrassi vd. Mon-do, 66-letni Antonio Sbisa, 83-1 et-na Maria Genzo vd. De Ponte, 84-letna Teresa Blessano por. Argentin. 96-letna Josipina Cet-kovec vd. Ferluga, 75-letni Rudolf Ostrouska. Arena dei fiori. 20.30: ((Mornarja in dekle«. K. Gravson, F. Sinatra. Ariston. 20.45: «Polnoč ie. dr. # Schvveitzer«. P. Fresnav. J. Moreau. Armoaia. 19.30: ((Ljubimca«, C. Bo,yer. M. Suilavan. Garibaldi. 20.30: ((Plavolasa mrzlica». D. Dors, J. Gregson. Marconi. 20.30: «Podvigi Stanita in Ollia«. Paradiso. 20.15: «Krik krvi». Parco delle rose. 20.00: «Muso duro». C. Greco. F Tozzi. Pattinaggio. 21.00: «Megla nad Rokavskim prelivom«. E. Wil-liams. F. Lamas. Ponziana. 20.15: «Kraljica Far Westa», B. Stanwyck. R. Reagan. Rojan. 20.45: «Rose Marie«. A. Blvth, F. Lamas. Skedenj. 20.45: «Zločin na obali«. Stadio. 20.45: «Mambo», S. Manga no. V, Gassman. Valmaura. 20.30: ((Odpadnikov žig«. R. Montalban. C. Charisse. Veliko zanimanje Tržačanov za velesejem - Za vse tuje izvoznike na razpolago 1 milijarda lir - Načrti za bodočnost V nedeljo se je zaključil osmi tržaški mednarodni velesejem O uspehih letošnjega velesejma je spregovoril sinoči na tiskovni konferenci predsednik velesejma inž, So-spisio, ki se je v krajšem govoru zahvalil vladnim predstavnikom, konzularnim predstavnikom vseh tujih držav, ki so prisostvovale na velesejmu, tržaškim gospodarskim kategorijam in tisku za podporo, ki so jo nudili tržaškemu velesejmu in s tem omogočili dober uspeh. Za njim je spregovoril tajnik velesejma inž Chiarutti-ni ki je navedel zanimive številke, ki pričajo o uspehu letošnjega velesejma. Inž. Uhia-ruttini je povedal, da je velesejem obiskalo 147.000 obiskovalcev, ki so plačali normalne vstopnice, poleg teh pa še okrog 30.000 obiskovalcev, ki so imeli vstopnice drugih vrst. Poleg tega je prišlo na velesejem tudi večje število poslovnih ljudi iz zalednih in drugih držav, ki so obiskali velesejem z mednarodno vele-sejemsko legitimacijo in ki se zaradi tega lahko štejejo v vrste kvalificiranih obiskovalcev, ki so za vsako velesejem-sko prireditev izredno pomembni, saj gre za poslovne ljudi in predstavnike različnih gospodarskih ustanov; S lemi izkaznicami je obiskalo velesejem 1120 Avstrijcev, 332 Juguslovanov, 188 Nemcev, 23 obiskovalcev iz Libanona. 18 iz Sirije, I iz Bolgarije, 2 iz Turčije, 1 iz Nove Zelandije, poleg tega pa še 3 gospodarski predstavniki iz Bolgarije, 3 iz Velike Britanije in 3 iz Madžarske. Poleg teh obiskovalcev je prišlo iz Italije o-krog 10.000 poslovnih ljudi. Inž. Chiaruttini se je nato ustavil na proučevanju obiskovalcev iz Trsta in ugotovil, da je velesejem obiskalo okrog 100.000 prebivalcev Trsta in okolice. To pomeni, da je velesejem obiskala najmanj ena tretjina vsega prebivalstva, kar jasno govori, da so mnogi ljudje obiskali velesejem večkrat in da so številni prišli na velesejem vsak lan. Ta ugotovitev je za letošnji velesejem zelo ugodna, saj govori o tem, da je tržaško prebivalstvo razumelo, kakšen je pomen tržaškega velesejma in da ima velesejem za eno izmed važnih gospouarskin manifestacij, ki naj pripomorejo k splošnemu blagostanju. Zanimivi so bili tuli podatki o sklenjenih kupčijah in o velesejemskih kontingentih. Glede velesejemskih kontingentov je inž. Chiaruttini povedal, da se gibljejo v višini ene milijarde lir ter da je ministrstvo za zunanjo trgovino do sedaj dovolilo izdajo uvoznih dovoljenj v sledeči višini; za CSR 200 mili.ii.njv lir, za Jugoslavijo 175 milijo« nov lir (25 milijonov i.r je še nerešenih), za ZDA Ko milijonov, za Madžarsko 1U0 milijonov lir, za Zahodno Nemčijo 160 milijonov lir, za Vzhodno Nemčijo 90 milijonov lir. Težko je reči, v kakšni meri bodo ti velesejemski kontingenti izkoriščeni,, vendar ARETACIJA DVEH ZLIKOVCEV Okradla in »ropala sta starega upokojenca Stališče PRI Najprej sla mu izmaknila iz žepa nekaj tisočakov v gostilni. nato pa še na stopnicah hiše, v kateri stanuje V iveii s sestavo novega občinskega odbora poudarja tržaška sekcija Italijanske republikanske stranke svoje sta- ---- . , fiiče, ki ga j* zavzela na | Preiskovalni organi so ime- 7. t. m. nekaj minut po pol-r.rči so agenti letečega oddelka zvedeli, da je 72-letni u-pi.kojenec Franc Furlan iz Ul. Ptocureria postal malo prej žrtev treh zlikovcev, ki so ga oropali. Furlana so agenti našli doma, a žal niso mogn zvedeti nič točnega, ker je bil mož vinjen. Pojasnil je sicer rekaj, vendar policijskim r-genlom to ni zadostovalo Pre-ostajalo jim ni nič drugega, kot jjočakati do naslednjega dne. ko se je Furlan streznil Sele tedaj je pojasnil, da je bil zvečer v gostilni v Ul. Vidali. V stranišču, kamor je preu svojim odhodom stopil, sta mu neznanca ukradla iz hlačnega žepa nekaj tisočakov. Zlikovcev ni spoznal, vendar se je sprl z nekim mladeničem, ki mu je vzbudil sum. Najhujše pa ga je čakalo, ko je šel po stopnicah stavbe, v kateri stanuje; je to stara stavba, ki ni več primerna za bivanje. V njej stanuje le malo ljudi in vrhu tega je n:t stopnišču tem«. To so izrabili zlikovci, ki so vinjenega Furlana ponovno ustavili ter mu ukradli iz zadnjega hlačnega žepa 6 ali 7.000 lir. To vsoto je Furlan zvezal in si jo žašil v žepu, a ta domislica ga ni rešila ropa. Zlikovci so mu namreč kratkomalo strgali podlogo žepa in izginili- li tako vsaj nekaj točnih izjav pred seboj in na podlag, teh so uvedli preiskavo, ki se je srečno zaključila. Sum je namreč padel na 24-letne-ga Vittorija Bubnicha brez stalnega bivališča in 30-letne-ga Bruna Soiata iz Ul. Pon-dares a. Po dolgem zasliševanju je Bubnich končno priznal dejanje. Pojasnil je, da je rop predlagal 38-letni Giuseppe Scomparini iz Ul. Pon-dares, ki je vedel, da je imel Furlan precejšnjo vsoto denarja. Prvi poskus se jim je ponesrečil, ker Furlan še ni bil vinjen. Poskusili pa so kasneje v stranišču in tedaj sta ga Bubnich in .Scomparini tudi oropala, medtem ko je Soiat sedel pri mrzi. Po Furlanovem odhodu so mu vsi trije sledili in na stopnicah so ga ponovno napadli. Scomparini mu je segel v žep. Bubnich pa ga je držal in mu tudi raztrgal pjidlogo, ki jo je nato vrgel na kup smeti Scomparini. ki je svojima pajdašema izjavil, da je u-kradel vsega skupaj 2.000 lir, je vsakemu podaril po 500 lir In nato jima plačal v nekem baru v Cavani še za pijačo. Bubnich in Soiat sta sedaj v zaporu v pričakovanju raz-piave, medtem ko je Scomparini izginil brez sledu. Proti njemu je bil seveda izdan zaporni nalog. pa je treba poudariti, da je povpraševanje za uvoznimi dovoljenji za dva in pol krat večje kot je razpoložljiva vsota uvoznih dovoljenj. Se teže je govoriti na splošno o obsegu zaključnih kun-čij. Na osnovi izjav številnih razstavljavcev lahko zaključimo, da je v okviru velesejma prišlo do izraza veliko zanimanje za proizvode težke industrije in da so kupčije v tem okviru zabeležile zelo u-godno raven. Isto velja tudi za potrošne dobrine, ki se nanašajo na višje vsote in na predmete potrebne za dolgotrajnejšo uporabo. V tej zvezi imamo zanimiv primer, da je neko tržaško industrijsko podjetje med drugim prodalo luksuzno pohištvo kupcem iz Beiruta; prav tako so bile tudi ugodne prodaje televizijskih aparatov in drugih podobnih predmetov. Zanimivo pa je dejstvo, da se je istočasno opazilo znižanju prodaj manjvrednih potrošnih dobrin, kar se je v prvi vrsti občutilo v gastronomskem parku. To dejstvo se lahko razlaga na različne načine, vendar odraža brez dvoma splošni tržaški gospodarski položaj in v prvi vrsti kupno moč revnejših slojev prebivalstva. Tržaški velesejem je znatno prispeval k okrepitvi celotnega tržaškega gospodarstva, pri čemer je treba poudariti, da velesejem s svojimi dohodki v celoti krije izdatke in torej praktično tržaško skupnost ne stane nič. Istočasno pa prinaša velesejem znatne dohodke številnim gospodarskim kategorijam in tržaškemu gospodarstvu sploh. V nadaljevanju svojega poročila je generalni tajnik podčrtal različne pobude, ki so prišle do izraza v okviru velesejma in zlasti dan posvečen lesu. in dan posvečen zvezi jadranskih pristanišč. Velesejem ima še različne načrte za nadaljnji razvoj. V tej zvezi predvideva velese-jemska uprava, da bodo prihodnje leto organizirali obširno razstavo ladijske tehnike, ki bo povezana s proslavo stoletnice tržaških ladjedelnic. U-prava pa tudi upa, da ji bo mogoče zgraditi nov pavuun namenjen razstavi izdelkov težke industrije. Nova tovarna, ki bo predvidoma začela obratovati prihodnje leto, bo zaposlovala okrog 100 delavcev Včeraj dopoldne so v ža-veljskem industrijskem pristanišču ob prisotnosti generalnega vladnega komisarja, kvestorja De Nozza, podžupana ing. Visintina, predsednika velesejma ing. Sospisia, predsednika Združenja indu- strijcev Doria in drugih tržaških osebnosti svečano položili temeljni kamen novega tekstilnega podjetja, ki bo zraslo v okviru žaveljskega industrijskega pristanišča. Novo industrijsko podjetje bo zraslo na 6484 kv. metrov zemljišča ter bo pokrilo s stavbami 2422 kv. metrov prostora. V podjetju bo delalo 150 predilnih strojev, ki bodo imeli skupno 4200 vreten. Med gradnjo bodo zaposlili okrog 70 delavcev, medtem ko bo podjetje kasneje zaposlovalo okrog sto celavcev. Mesečno bodo proizvedli okrog 200000 m umetnih tkanin. Predvidevajo, da bo podjetje stopilo v pogon v januarju 1957. Svečanost je otvoril predsednik upravnega odbora novega podjetja Padoa, ki je poudaril, da precstavlja vsako novo industrijsko podjetje prispevek k olajšanju brezposelnosti. V nadaljevanju so govorili še predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča odv. Forti. predsednik Združenja industrijcev Doria in tržaški župan. Po govorih so vzicali v temeljni kamen pergament, ki naj priča o tej svečanosti. Organizacijska sku psčina sindikata gradbenih delavcev V torek 17. t.m. ob 18.30 bo v Ul. Zonta 2 organizacijska skupščina, ki jo sklicuje sindikat gradbenih delavcev nove Delavske zbornice CGIL. Na skupščino so povabljeni vsi člani notranjih komisij te stroke, sindikalni aktivisti in člani glavnega odbora sinči-kata. V četrtek ob 1630 pa se sestane glavni odbor, da pripravi to zasedanje. Jutri zborovanje stanovanjskih upravičencev /.druženje za pravico do stanovanja bo prirecilo jutri ob 20. uri v mali Rossettije-vi dvorani zborovanje, na katerem bodo člani delegacije ki je bila pred nedavnim ’ Rimu, govorili o razgovorih, ki so jih imeli s predstavnik vlade in raznimi poslane glede stanovanjskega vprašanja in stanovanjskih izgonov. gov 22-letni sin Stellio iz Ul. Mansanta včeraj okoli 12. ure našla ženo oziroma mater ležečo na kuhinjskih tleh, medtem ko je plin uhajal iz pipe. Zenska je bila že v agoniji, zaradi česar njima ni preostalo drugega, kot poklicati na kraj osebje Rdečega križa, ki so žensko, 55-letno Marijo Vec-chiet, nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kamor pa je niso pripeljali žive; Sinigaglieva je namreč med prevozom izdihnila. Niso znani vzroki njenega samomora. Tržaško županstvo opozarja, da so še vedno v veljavi predpisi odloka št- 337 od dne 13. junija 1955, ki se nanašajo na uporabo kopališč in o-bale ter zadržanja kopalcev v kopalni sezoni. Tako prepoveduje člen 1. omenjenega odloka 'kopanje in sončenje v veeh pristaniščih, na pomolih, valolomih in nabrežjih Trsta, Milj, Sv. Jerneja, Stramarja, Barkovelj, Grljana, Sv. Križa, Sesljana, Devina in drugih manjših portičev. Kopanje in sončenje je dovoljeno na obali med javnim kopališčem Cedas in križiščem obalne ceste z državno cesto 14, vendar le med 5. in 22. uro. Na vseh plažah, v kopaliških in za kopanje namenjeni obali je prepovedano: loviti ribe s puško za podvodni ribolov v razdalji 50 metrov od obale. Vstopiti v kopališča ali na barkovljan-sko riviero z omenjeno puško; na preostali obali nositi' puško, pripravljeno za etrel; na kopanje pripeljati kakršnekoli živali, vključno pse; kopati se brez kopalnih oblek ali s pomanjkljivimi kostumi. ki lahko žalijo moralni čut ostalih kopalcev; igranje z žogo ali druge i-gre, ki so lahko nevarne drugim kopalcem. Omenjeni odlok nadalje predpisuje pravila, ki jih morajo upoštevati predvsem lastniki kopališč. Pomembna svečanost v piranski ladjedelnici Resna prometna nezgoda S pridržano prognozo so zaradi udarca na glavi, podplutbe na tilniku in verjetnega zloma grodnice sprejeli na II- kirurškem oddelku tudi 34-letno Jolando Turel por. Legovič iz Ulice Lazzaretto Vecchio, ki je postala okoli 17.15 žrtev prometne nezgode. Zenska je namreč hotela prekoračiti v bližini Ul- Ire-neo della Croce Drevored 20. septembra, ko se je vanjo zaletel s svojo lambreto 18-let-ni Raniero Pisacane iz Ulice Giulia. Nezgoda na delu Samomor s plinom Ob povratku domov sta 62-letni Ettore Sinigaglia in nje- Včeraj pozno popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 26-letnega Paola Niccolinija iz Milj, katerega so morali zaradi poškodb na glavi sprejeti s pridržano prognozo na nevrološkem oddelku. V nedeljo .vo splovili v piranski ladjedelnici motorno ladjo «Pinko Tomažič«, ki bo služila za prevoz potnikov v obalni plovbi. Ladja je moderno urejena ter opremljena z motorjem «Mercedes», ki bo razvija! 120 HP. Botrica nove ladje je bila mati narodnega heroja Pinka Tomažiča, po katerem ladja tudi nosi i-me. C GLEDALI SČA ) Začetek operne sezone na gradu Sv, Justa NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; AUa Maddalena, Ul. Istria 43; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju. LEKARNE ZaPRTE ZARADI POCITNIC Alabarda, Ul. Istria 7; Biaso-letto. Ul. Roma 16; Al Galeno, U-1. S. Cilino 36 (Sv. Ivan): Minerva, Trg S. Francesco 1; Papo, Zg. Kjadin 1095 (Sv Alojzij); Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Za-netti. Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Barkovljah obvešča odbornike, da bo danes ob 21. uri redna seja. Člani, ki so se udeležili nedeljskega izleta, dobijo slike pri Tedi.ju Scheimeriu . TOREK, 10. julija 1956 TltMT 1*0STAJA A V soboto ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa premiera Pon-cbiellijeve opere «La Gioconda«. V glavnih vlogah nastopajo Dragica Martinis, Dora Minarchi, Bruna Ronchini. Carlo Bergon-zi. Ugo Savareee in drugi. Dirigent Mario Parenti. režiser prof. Carlo Piccinato. Poleg Tržaškega filharmoničnega orkestra sodelujeta tudi ,zbor in ba-let gledališča Verdi. Danes zjutraj začetek prodaje vstopnic. Excelsior. 16.00: «Plavolasa orhideja«. M. Monroe. Feuice. 16.00: ((Stratosferski junaki«. G. Madison. V. Leith. Nazionale. 16.00: «Bo.jni red«. J Lund, W. Bendis. Arcobaleno. 16.00: «2ivel bom v tvojem spominu«. Z. Moreno, C. Thompson. Astra Rojan. 16.00: «Camilla», G, Ferzetti. L. Angiolillo. • Capitoi. 16.30: «Lepa Otero«. M. Felix, P. Stoppa. Cristalio. 16.00: «Usoaa na a- sfaltu«. K. Douglas. B. Darvi. Grattacielo. 16.30: «SkandaT v jza-vodti«. B. Grable, R. CummlngS. Atabarda. 16.00: ((Grozna noč«,' J . Kel]y, H. Parks. , . Aurora. 16.30: «Vse se ie končalo ob 6.», S. VVinters. J. Palance. Garibaldi. 16.50: ((Plavolasa mrzlica«. D. Dors. J. Gregson. Im pero. 17.00: «Ti si moja uso da«. D. Da.v, F. Sinatra. Italia. 16.30: «Brezupno slovo«, L Bourdiin. M. Girotti. S. Marco. 17.00: «Drzna dekleta«, S. VVinters. B. Sullivan. Kino ob morju. 17.00: «Zločin v televiziji«. E. Robinson. Moderno. 16.00: «Smeh. smeh, smeh«. C. Dapporto. U. To-»nazzi. Savona. 16.00: «Pekel je v Diem Bien Fuju«. J. Sernas, A. Moss. Viale. 16.C0: «Mož z Vzhoda«. T. Povver. S. Hayward. Vittorio Veneto. 17.00: «Na otoku 2 teboj«, E. VVilliams. R. Montalban. Beivedere. 16.30: (Operacija Z». Marconi. 16.30: «Podvigi St a ni la in Ollia«. Massimo. 16.00: ((Pustolovščine Haiji Babe«. J. Derek. E. Ste-vvart. Novo cine. 16.00: ((Sestrična Ra-chele«. O. De Havtlland, R. Burton. Odeon. 16.00: «Snohodec», Fer- naridel. M. Casadesus. Radio. 16.00: ((Bengalski huzarji«, R Egan. D. Addams. Venezia. 15.30: «Morska pošast« K Tobe.i. F. Dornergue. Skedenj. 18.30: «Zločin na obali« 11.30 Orkester Cergoli; 12.00 . Iz gospodarskega sveta: Fucino, primer agrarne reforme v Ital i ii: J 12,10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture: 12.55 Gounod: «Faust». prolog; 13.30 Gla-siba P-o željah; 17.30 Plesna čajanka: ‘ 18.00 Franck: Kvintet v f-molu; j 18.35 Ameriški zbori; 18.55 Igra 1 orkester Kurta Edelhagena; 19.15 Zdravniški v e dež: 19.30 Pestra glasba; 20:00 Šport: 20.05 Straussovi motivi; 20.30 Poje Slo- k venski oktet: 21.00 Willi?m j Reupke: «Smetiščna kad«, radij- | ska drama v 4 deia>niih: nasto- n paio čladi Radi iškega odra: 22.30 j Priljubljene melodije; 23.00 Chopinove etude. T K S T I. 14.30 Tržaška kulturna kroni- l ka: 18.30 Spored za otroke; 19.45 Poje Rossana Menegotti: 21.05 1 Igra kvartet Franco Vailisneri; ' 21.25 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, dirigira j Luigi Toffolo. i% o i* r. n Poročila v slovenščini: 5.45, ] 13.30 in 19.00. Poročila v italiianščini: 6.45, , 12.30. 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored iz ] Ljubljane; 6.10 Jutranja glasba; | 7.00-12.00 Spored iz Ljubljane: j 13.40 Zaključna scena II. dejanja j Gerahvvinove opere «Porgv and Bess«; 14.20 Zabavna glasba; i 14.30-17.00 Spored iz . Ljubljane: J.| 17.00 Ritmi i ji popevke; 17.15 Iz jugosl. življenja; 17.25 Glasbeni '1 oder; J»nn_i9 00 Spored iz Ljub- J ljane: 19.15 Orgle v ritmu, izva- j ja Ken Oriffin: 19.30-22.15 Spo- j red iz Ljubljane; 22.15 Igra or- I kester Tony Pastor; 22.30 L.iud- I ska univerza: 22.40 Poie sopra- 1 nistka Suzana Danco; 23.10 Ve- | seli ritmi. a. it I I. \ I .1 A 327,1 m, 202.1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00, 7.011, * 13 -ril Poljak, in so od časa do časa pritrdilno kimali z glavo, Zlasti jih je prevzela odločnost, s, katero so Poljaki začeli osvetljevati temno vlo-So ki so jo v preteklosti I-grali varnostni organi. Ko jih je nato Poljak vprašal, kaj je noyega v Nemčiji in kaj so napravili, da bi zabrisali sledove stalinskega sistema, mu je neki Nemec dejal, aa. je nemška demokratična republika vprašanje zase jn da ne trpi primerjav. «Dvo-™um,» je dejal. «da hi vi v Poljski šli tako daleč v od-Provijanju nanak. če hi se z nekdanjimi metodami, prispevala k večii udeležbi delavstva in mladine v izgradnji socializma. Res ie, da :ma združena socialistična stranka okrog 2 in pol milijona Manov fKar je mnogo za deželo, ki šteje 17 milijonov prebivalstva). Toda akiivnih je le okrog pol milijona. Dosedanji rezuliati na tem področju ne zadovoljujejo povsem, ker se delo stranke pogosto reducira na dejavnost ozkih strankinih skupin. ki včasih nastopajo kot posebna sila, ločena in izolirana c-d množic. Pristaši nove smeri so prepričani, da bi dej inska povezanost s prebivalstvom preprečila vsakršen poskus protikomunistov iz Zapadne Nemčije, da bi resno ogrozil razvoj dogodkov v vzhodni coni. To sta dve struji, dve mišljenji. o katerih se diskutira na zaključenih sestankih komiteja. a ne tudi na partijskih aktivih v notranjosti de- nahajalt v našem' položaju in | ?el.e- Tak je trenutni polo-ff bi bila vaša dežela razde- Ijena.» Primerjava morda ni na mestu, kljub temu da so v nJej^ elementi, ki jih je treba upoštevati, ko je govora o stanju v Vzhodni Nemčiji. Tb! ■*e hkfrati tudi do neke m e iv opravičilo za nezadostno e-n€l'gične ukrepe, predvsem pa Za pomanjkanje odprle in Plodne diskusije, v tamkajšnjih strankinih organizacijah dve staljsci V Vzhodni Nemčiji obstajata glede tega dve stališči prvo brani tezo, da Demokratična republika ne more iti P° poti moskovskega kongre as zaradi svojega posebnega Položaja. Tisti, ki podpirajo to stališče, zatrjujejo, da bi sovražnik. t. j. zapadnoneni-ska reakcija, vsakršen, tudi p3.1 manjši znak decentralizacije političnega življenja izkoristil za svoje cilje. Z močnimi propagandnimi in dru-jlnii sredstvi bi kapitalisti izkoristili razpoke, ki bi se neogibno pokazale v sistemu da bi tako razširili svoj vpliv na en del prebivalstva, k: še ni dosegel ustrezne stopnje socialistične zavesti. Zaradi *ega ne morejo, po mnenju teh 1 i udi. za Vzhodno Nem-clJo veljati nova načela — Vsaj na političnem področju ne. Njihova uporaba je mož-na v gospodarstvu in trgovi-m* toda ne tudi na drugih Področjih javnega življeVija Dokler bosta obstajali dve Nemčiji in dokler bo trajalo razdobje medsebojnega nezaupanja, Vzhodna Nemčija he more po isti poti kakor je n. pr. šla Poljska. S p o pušč i-njem varnostnih ukrepov bi razredna borba zaosPča ln bi ne privedla do rezirita-t°v, ki bi bili nasproiiu ti-stim. h katerim se teži. Druga skupina ljudi pa smatra, da bi svobodna diskusija in popolna prekinitev Pogumni ribič Neki mladi ribič ie Pri Key-Westu v Floridi popolnoma izčrpan priplaval do obale ln poiskal pomoč za svoje tri tovariše, ki jih je pustil ns odprtem morju pri prevrnjeni ribiški ladji. Ribič le Plaval osem in pol ure in pre-Plaval ps razburkanem morju ohrog 15 km. Helikopterji, ki 1° šli iskat ponesrečene ribice, so res našli prevrnjeno ladjo in tri tovariše pogumnega mladega ribiča. zaj. Pred tremi meseci se ;e v vzhodnem Berlinu vršiia tretja konferenca združene socialistične stranke. Le-ta ni bila posebno razburljiva in ua njej ni bilo neke večje diskusije: vendarle pa je ne- dvomn opomenile napredek v primefi z obstoječim stanjem. Imenovali so komisije za poglabljanje demokratič nosti,. in. proučevanje sodne in policijske prakse. Nekateri govorniki, člani centralnega komiteja, so se izjavili za razbijanje staTih okov. za večjo svobodo književnega u-stvarjanja in za boljše ravnanje z ljudmi. O stalinizmu in o Stalinu se je zelo malo govorilo, razen na talnem sestanku, na katerem je Ulbricht prečital besedilo znanega tajnega poročila Hru. ščeva na moskovskem kongresu. Predvsem nastaja vprašanje, zaaaj nekateri nemški voditelji smatrajo, da stalinizem, kult osebnosti in vse. kar je s tem v zvezi, ne veljajo za Nemčijo? Tu — je izjavil eden od najvišjih voditeljev Združene socialistične stranke — ni nikoli obstajal kult osebnosti, vedno smo meli kolektivno vodstvo. Po drugi plati pa je precej razširjeno mnenje, zlasti pa med nižjimi strankinimi kadri, da nekateri partijski funkcionarji ne želijo dopustiti diskusije o stalinizmu in o vseh njegovih posledicah, ker bi se tedaj znašli v položaju, da jih obtožijo za soudeležbo pri tem pojavu. Prvi sekretar stranke, Ulbricht, je na nekem sestanku centralnega komiteja dejal, da je bilo v Vzhodni Nemčiji ‘le (i odstotkov delno nezakonitih prekrškov. Iz poročila direkcije za tisk pri predsed-ništvu vlade in poročila komisije za proučevanje sodne prakse, pa je razvidno. da je bila tudi Vzhodna Nemčija žrtev nepravičnega ravnanja in samovolje varnostnih organov in njim podrejenih sodišč. Eden od glavnih adutov, ki ga imajo nasprotniki javne diskusije, je namreč ta, da v Vzhodni Nemčiji niso nikoli uprizorili nekega takega procesa, kakor je bil to n. pr. primer v Budimpešti in Sofiji. To je sicer točno, a obstaja tudi druga plat kolajne. Precejšnje število voditeljev in članov stranke so izključili, aretirali in obsodili, po moskovskem kongresu pa so jih ali rehabilitirali, ali spustili na svobodo. Ta argument, da namreč v Vzhodni Nemčiji ni kaj po- pravljati — pravijo pristaši javne diskusije — pade v vodo že spričo samega dejstva, da se hkrati vrše rehabilitacije, četudi nekako na skrivaj. Ali morda dejstvo, da sb naenkrat izpustili 20.000 jetnikov. ne priča morda o tem, da je bilo vsaj nokaj od njih nepravično obsojenih. Kljub vsemu temu pa se v Vzhodni Nemčiji vsi strinjajo, da so sedanji voditelji realisti. Oni želijo iti po novi poti, ,a se hkrati izgovarjajo s posebnostjo nemških razmer. To seveda ni le izgovor. V tej formulaciji je tudi mnogo točnega in stvarnega. A na ta način bo težko iti naprej. Sedaj se skuša usmeriti težišče diskusij na gospodarska vprašanja. Drugi petletni plan so razdelili vsem osnovnim organizacijam in aktivisti govore na sestankih o potrebi povečanja proizvodnje, produktivnosti dela in štednje V mnogih tovarnah se uvaja avtomatizacija V Brandenburgu so te dni izpustili v pogon enajst plavžev jeklarne, v Stalinstadtu — v mestu, ki ga bodo nekoč pre- krstili v Fuerstenberg — pa že šesti plavž. Na,, skrajnem jugu demokratske republike oblast: mehanizirajo z ogromnimi materialnimi sredstvi proizvajalni proceš v enem od največjih premogovnih bazenov Evrope. Proizvodnja dejansko narašča, a s tem se izboljšuje standard prebivalstva. Cilj vsega tega je očilen: vzhodnonemški voditelji upajo. da bodo čez pet ali šest let dosegli raven Zapadne Nemčije. Ko pa bo vzhodnonemški delavec živel tako. kot njegov zapadnonemški kolega, in ko bo imel zajamčeno starost, tedaj bo izginila nevarnost reakcionarnega vpliva in množičnega izseljevanja v Zvezno republiko. Tedaj in le tedaj bo. po prepričanju sedanjih voditeljev, možna svobodna diskusija ;n radikalne spremembe tudi na političnem področju. Medtem pa naj bi se postopno izvršila določena demokratizacija življenja, ustanovili naj bi se krajevni ((predstavniški parlamenti«, neke vrste ljudski odbori. Pred dnevi je londonski župan sprejel na občini skupino sovjetskih častnikov, ki se trenutno mudijo v Londonu kot gosti tega mesta. Na sprejemu je prišlo do prijateljskega razpoloženja in se je tudi sam župan (desno) vključil v skupno »tesno verigo« in z Rusi pel pesem, ki nosi naslov »Dobra soseščina«. LABURISTI PRIPRAVLJAJO NOVO ZUNANJEPOLITIČNO SMER Pozitivne in negativne plati novega političnega programa V vodilnih krogih britanske laburistične stranke se je pred kratkim začela široka razprava o vprašanju zunanje politike laburistične stranke. Sedanja zunanja politika, ki se je uradno drže šefi laburistične stranke, ima po mnenju mnogih strankinih voditeljev dve osnovni nrfpaki. Prvič, kljub spremenjenim mednarodnim razmeram in kljub stalnemu pešanju hladne vojne, se laburistična stranka še vedno drži zunanjepolitičnega programa, ki je bil izdelan v dobi in v pogojih največje mednarodne napetosti. Drugič, dosedanja zunanje politika laburistov je bila dejansko le «dvojnik». Mislimo namreč pri tem, da je imela laburistična stranka več ali manj enak zunanjepolitični program kot ga ima britanska konservativna stranica, t. j. sedanja britanska vlada. S tem laburisti ne nudijo svojim volivcem nič več kot konservativna stranka. Ta važna diskusija se je za- v EGIPTU SMATRAJO, DA JE PRVO OBDOBJE REVOLUCIJE ZAKLJUČENO Vode reke Nila bodo omogočile preosnovo egiptovskega gospodarstva Zgledno posestvo v „Pokrajini osvoboditve" - Zajezitev Nila v Assuanu bo dajala vodo za namakanje, preprečila poplave in dala toliko elektrike, da je bo dovolj za vse potrebe Egipta Stari Egipčani so proglasili Nit za božansko reko, kajti vse. kar so imeli, je prihajale od Nila. In tudi danes je ta velika reka glavni vir za materialni napredek Egipta. Ta velika reka prinaša rodovitno blato in usedline, ki oplajajo velike površine Egipta Poleg tega Nil s svojimi vi dami namaka bombažna polni. mive, vrtove in druge poljedelske kulture. Hkrati Ni! oskrbuje glavna središča Egipta z elektriko iz hidro-sentral. ki so bile zgrajene ob velikanskih jezovih na Nilu. Ti jezovi pa prav „ tako omogočajo pravilno delovanje' velike mreče kanalov,, po katerih se nilska voda pretaka po obdelanih površinah Egipta. Sodobni Egipt ima komaj okoli 2.500.000 oralov plodne zemlje. Po načrtu, ki se že izvaja, pa bo Egipt dobil poleg že omenjenega plodnega pasu ob Nilu še nadaljnjih 500.000 oralov plodne zemlje. Da bi se puščavska ali pol-ouščavska področja Egipta ob Nilu spremenila v plodno zemljo. se izkoriščajo tri osnovna sredstva. To so: klasični način namakanja z blatom in nanu-ški reke Nila, nadalje oplajanje zemlje z naravnimi gnojili in končno tudi uporaba umetnih gnojil. Vse tri metode pa temeljijo na predpostavki, da bo Nil dovajal vodo in da bo kot velikanski rezervoar vode omogočil spre- menitev puščave v plodna polja. Prvo tako zgledno obdelano pelje, ki je bilo obdelano po revoluciji je v «Pokrajini o-svoboditve«. ki je kakih 80 km severozahodna od Kaira. To zgledno obdelano polje se razprostira na površini kakih milijon 200 tisoč akrov. To polje pa se iz leta v leto veča ker se z nadaljnjim sistemom namakanja in gnojenja iztrga puščavi po 34.000 akrov površine na leto. Da bi se omogočila rast na teh puščavskih področjih, ki se počasi spreminjajo v plodno zemljo, je potrebno nad 2 milijona kub metrov vode na leto. V namakalne naprave pa je država vložila velikanska sredstva. Pri tem delu so zaposlene številne skupine delavcev, ki uresničujejo dalekosežni načrt, ki ga je kmalu po revoluciji izdelala posebna državna komisija. Vse do nedavno v Egiptu niso obdelovali polja njihovi lastniki, pač pa koloni-felahi. Pcsestva so namreč skoraj stoodstotna bila last veleposestnikov. Revolucija pa je povzela povsem drugo pot. Kmet dobiva zemljo, ki je bila odvzeta veleposestnikom, katerim je bila lastninska pravica omejena na največ 90 oralov, kmet brez zemlje pa dobi na temelju istega zakona o agrarni reformi po 2 ha in pol obdelane površine. Danes pogosto slišimo v Egiptu, kako ljude govore, da Enostavna, toda koristna novotarija Američani so pa res tiči. Vsi bi radi bili veliki lzumi-izboljševalci in novatorji. bi mogli v pekel, bi takoj gradili velikansko kalorično •»cktrarno in potem bi ne bi-0 tam več take teme «kakor v Peklu«. 2 elektriko bi ne-Jhara pognali v obrat tudi ve-'lke hladilnike, ki bi jih kon-r°liral.i komplicirani in av,to-thfctični urejevalci temperatu-re m tako dalje. Na mah bi spremenili pekel v rajsko pokrajino in škripanje z zobmi nehalo. ■Toda nekaj drugega zanimivega vam bom povedal. Na-'auno rečemo, da je v prirodi vse brezhibno lepo narejeno 1B spački so le izjeme. Ce vzamemo na primer v roko navadno kokošje jajce, bomo rekli. da ga ni mojstra, ki bi ga mogel izboljšati, ln to je, gledano z biološkega vidika najbrž zelo res. Vsebina jajca je 'z beljaka in rumenjaka — z dveh snovi, ki sta po vseh vidikih in raziskavah zmeraj ** dve. Ves beljak je tak m •ak in ves rumenjak je tudi Vseskozi enak. Ce je jajce tplojeno, je zraven še Živ-Ut n iška klica, ki pa je, čeprav nekak tujek, skoro do posled- picice isto kar je beljak nje ^■daj pa poglejte čudeža! Ce denemo jjjce pod kokljo, bo •'vljenjska klica v njem zače* a rasti in postajati neko note, živo bitjice, ki bo pokri-e s pernatim puhem, ki bo imelo rožen kljun in kroni-j.eltčke na prstih, ki bo ime-o v telesu organe, mišice Po katerih se mikale tri krv . U-p re- bodo ali štiri kapljice rt, ki bo imelo vsakovrstne in morda še kako dfUgo reč. In vse te kompleti ane stvari so narejene edini iz dveh osnovnih tvarin: U Pkojurnega beljaka ter iz neprozornega rumenega rumenjaka! Nemogoče si je predstavljati večjega čudeža. Atomi teh dveli prvotnih tvarin so se na svoj skrivnostni način zbirali v gruče, se organizirali v svojevrste skupine molekul, ki so nato bile gradbeni material organom in telesnim sokovom. In nobenih (.sfankov! Rumenjak, ki plava sredi beljaka, je ovit s tenko kožico in beljak ima tudi tako kožico okoli sebe. Okoli nje sole. pride lupina. Obe kožici sta valeti nepropustni in ce-’i kakor da sta narejeni iz tankega gumija. Trda lupina okoli tudi kaže, da je nepropustna. Vse to velja za. vodo in druge tekočine, ki so zgrajene iz »debelih* molekul, be velja pa za zrak in razne pline. Obe notranji kožici sta za zrak pronustni. zunanja lunina d« se bolj Luknjičavo e vse Ko hi teh neznansko drobcenih luknjic ne bilo. bi se zarodek (pišče) takoi zadušil. Skozi te luknjice prihaja v jajce zrak. iz jajca pa .kodliivi ali neuporabni plini, ki jih zarodek izdihava. Dokler gremo za tem. da se nam iz jajc izvalijo piščbta. le vse dobro in prav tako, Ni pa dobro, kadar hočemo ohraniti jajca za daljšo dobo in jih nameravamo porabiti za svojo hrano. Jajc« je le navidezno podobno idealni konzervi, kniti nobene posebne trainnsti nima. 7,e lupina ie kot zunanji ovoj brez praktične vrednosti, ker se le prerana zdrobi. Potem je luknjičava kot sta luknjičavi obe kožici v jajcu, Skozi te luknjice ne gredo samo zrak ‘n plini, gredo tudi škodljive glivice. ki potem z veliko pohlepnostjo razkrajajo jajčno človeka ki ni ravno Kitajec. | metne jajčne lupine, ali ne za neužitna. Rečemo, da je jajce gnilo. Plini, ki v gnilem jajcu nastanejo, silovito dišijo po žveplenem vodiku, ki je poznan kot eden najogabnej-ših «duhov» na svetu. Sele zdaj sem srečno privozil do tistega, kar sem v začetku nameraval povedati. Jajce, kot živilska konzerva', ne zadovolji, ker zaradi luknjičavosti oboda prehitro zapade gnilobi. Da temu nekoliko odpomorejo, so si ljudje doslej tako pomagal:, da so hranili jajca v raztopini vodotopnega stekla ali pa v apneni vodi. Do neke mere ta postopek velja, popolnoma zadovoljiv pa le ni. Tako hranjena jajca navadno niso več primerna za cvretje, temveč le za pripravljanje peciv in sploh lakih jedil, kjer so jajca le ena od sestavin. Ni kdove kaj boljše od jajčnega prahu (jajc v prahu). Ali bi jih ne bilo mogoče ohraniti na kak drugačen, holj zadovoljiv način? »Mogoče je,» je rekel nedavno profesor L. B. Darrah i-a Cornellovem vseučilišču v mestu Ithaca, ameriška država New York. »Mogoče je, toda ne v lastni lupini. Prerada se razbije in bakterije se z lahkoto prebodejo skozi njo. Naj. prej moramo narediti novo. nepropustno lupino, ki se ne bo tako brž razbila!* In danes, ko imamo teh tako imenovanih plastičnih sno. vi že cel regiment; snovi, ki iz njih izdelujemo že tisoč m tisoč najrazličnejših koristnih izdelkov, bo za profesorja Darrahu in njegove sodelavce izbira kaj lahka. Kakor pravi poročilo v ameriškem mesečniku, je profesorju že u-spelo. Iz snovi, ki ima ime vsebino, da je kaj kmalu z* | «polyelhylene», je naredil u- vsako jajce posebej. Njegov izdelek je plošča, ki ima na sebi dvanajst jajčastih vdolbin, ki so lahko raznih velikosti, Vdolbina je lahko za eno jajce, za dve ali pa za več. Popolnoma sveža jajca poseben stroj spretno in higiensko »ubija*, jajčno vsebino pa skrbno izlije v eno od vdolbin zgoraj imenovane plošče V vsako vdolbino spusti stroj obenem še neko količino ogljikovega dvokisa, ki podaljša trajnost jajčnega beljaka in rumenjaka. Ko je to opravljeno potegne stroj čez odprtino vc.olbine neko plastično prevleko, ki odprtino neprodujno zapre. To so zdaj jajca, ki imajo umetno lupino. Ako je prelivanje iz naravnih lupin v u-metne izvršeno tako, da se vsebina ni okužila s škodiji-vmi ali kakršnimi koli glivicami, potem je jasno, da bo. do jajca v umetnih lupinah trajala v nedogled. Gospodinje. ki bodo ta jajca kupile, bodo skozi prozorno prevleko lahko videle vsebino in ne bodo nikoli v dvomu, ali so jajca dobra ali ne. Vsaka vdolbina, ki bo predstavljala nekako umetno jajce. bo mogla po potrebi biti narezana od ostalih in kuhana kakor naravno jajce. Kdor bo želel mehko kuhano jajce, ga bo skuhal tako, potem pa bo odstranil le prevleko na vrhu in použil vsebino iz tega plastičnega ((keliha*. Vsa ta novost bo pač nekaj stala, priznava prof. Darrah. todr podražitev bo tako neznatna, korist pa. tako velika da se nihče ne bo vznemiril. FRANCE MAGAJNA se je prva faza revolucije končala. S tem se misli na obdobje stabilizacije oblasti in na izvajanja agrarne reforme, ki pa še ni končana. Ko pa nai.ese pogovor na naloge, ki egipčansko ljudstvo in oblasti še čakajo, še stalno poudarjajo težkoče, ki čakajo Egipt, da bi se gospodarstvo dežele razvilo, dvignilo in da bi se izboljšale življenjske razmere ljudstva. Za dosego tega načrta je treba do' skrajnosti izkoristiti vod.e Nila. Prva zamisel ,ie bila gradnja novega jezu, ki nai ureja vodno raven Nila da bi se tako mogle čimbolj izkoriščati njegove vode To bi hkrati preprečilo katastrofalne poplave, do katerih prihaja v dobi «visokih voda*, t. j. v času, ko začenja Nil preplavljati egiptov-i ska polja- Stari asuanski jez, ki je bil zgrajen leta 1902, je namreč le do neke meje omejil sile nilskih voda in od tedaj je razmeroma manj katastrof. nikakor pa ne zadošča, da bi do katastrof sploh ne prišlo. Od trenutka, ko je egiptovska vlada sprejela sklep, da spremeni Egipt ali vsaj velik dei dežele v ((bombažno polje*. je postalo namakanje prvi in glavni problem. Ki zavzema izredno velik pomen v celotnem programu pre-osnove dežele. Nil nosi na leto okoli 80 milijard kub. metrov vode. Od vse te velikanske količine vode pa se izkorišča komaj dobra sedmina. Raven vode na Nilu ie tedaj odvisna skoraj izključno od prirodriih činiteljev in je zato precej neuravnovešena. Vrti se namreč °d 45 do 140 milijonov kub. metrov vo de. ki steče v enem mesec™ skozi dolnji tok reke. Vprašanje zgradnje novegi jezu pri Assuanu ie vedno ni rečeno. Za uresničenje tega velikanskega načrta so potrebna velikanska sredstva, s katerimi Egipt danes nikakor ne more razpolagati. V zadnjem času so potrebna sredstva sprožila celo širši politični nroblem, kajti v ta dela skušajo vložiti sredstva tako ZDA kot Sovjetska zveza. Kako daljnosežen je ta načrt, nam pove proračun, ki predvideva, da bi se setvena površina Egipta ob gradnji tega jezu povečala za nadaljnjih 30 odstotkov, hkrati pa bi izkoriščanje voda pri tem jezu dalo izredno mnogo električnega toka, ki bi omogočil razvoj egiptovske industrije. Samo hidrocentrala na asuanskem jezu bi namreč da. la dovolj električne energije za vso egiptovsko industrijo. Egiptovska vlada je že ob koncu leta 1953 izdelala program gospodarskega razvoja dežele. V poštev so prišla nova področja obdelovalne zemlje. nato izboljšanje prometnih sredstev in seveda grad-nia nove industrije. Pri izde-lav; teh načrtov je prišlo v poštev predvsem izkoriščanje rjiiljskih voda. Skupno z gradnjo jezov, ki nJj omogočijo boljše izkoriščanje zemlje za poljedelstvo, načrt predvideva tudi gradnjo kanalov, ki naj omogočijo lažji in boljši promet po Nilu. Ko bodo ta dela dokončana, bo Nil ploven vse od Alexandrije ob Sredozemskem morju do prestolnice Sudana — Kartuma. To znaša okoli 2000 km. E-giptovski gospodarski strokovnjaki posebej poudarjajo prednost, ki jo ima Nil v odnosu do železnic. Ta prednost ie v tem, da imamo ob Nilu tako imenovani puščavski veter, ki skozi vse feto piha od severa proti jugu in tako omogoča velikim jadrnicam ;—jderegli-jam — da plujejo iz Alaksan-drije proti Jugu v Luksor. A;uan in tudi druga mesta v Gornjem Egiptu. Cez nekaj let po tej poti ne bi več. ovir vse do Kartuna, ki je že globoko v Sudanu, Poleg tega predvideva načrt o izboljšanju prometa tudi gradnjo kakih 600 km novih železniških prog. nadalje gradnjo in izboljšanje sedanjih cest. mostov in drugih prometnih žil in sredstev. Kar se pa tiče industrije s« že danes lahko reče. da se mnogi načrti že uresničujejo. Pri Kartonu so dela na metalurškem zavodu, ki bo izdelal na leto okoli 200.000 pekla, skoraj pri koncu. Načrt predvideva tudi gradnjo tovarne avtomobilskih gum, tovarno železniških vagonov, poljedelskih strojev; nadalje predvideva načrt gradnjo tovarne za predelovanje prehrambenih aitiklov, predvsem predelovanje rib in testenin. Sedanja pioizvodnja rafinerije nafte v Suezu, ki je doslej dajala na leto kakih 200.000 ton derivatov, bo z razširjenjem objektov povečana na milijon ton derivatov na leto. Poleg tega se predvideva tudi gradnja naftovoda med Suezom in Kairom ter gradnja več rezer- voarjev za nafto. Za realizacijo Vseh teh načrtov v industriji bodo v Egiptu potrošili okoli 100 milijonov egiptovskih funtov. Načrti, ki smo jih navedli, predstavljajo prvo večje načrtno delo za izboljšanje gospodarstva Egipta, Ko bodo začele delovati omenjene tovarne in tudi drugi industrijski objekti, ki so v načrtu, se bo industrijska zmogljivost E-gipta močno povečala in s samim tem se bo delež industrije v nacionalnem dohodku Egipta prvič v zgodovini povspel nad uelež poljedelj- va. In, končno, uresničenje vseh teh načrtov bo hkrati zaključek druge etape revolucije. ki se izvaja v dolini Nila. Dokončuje se gradnja največjega mostu v ZDA Prebivalci dveh velikih mest ob ameriški atlantski obali — Philadelphije in Cloucestra — lahko opazujejo iz dneva v dan, kako se počasi, toda na-vzdržno približujeta konca velikega mostu, ki bo vezal obe mesti preko reke Delaware. Most bodo imenovali po velikem ameriškem pesniku Waltu Whitmanu, čigar stoletnico slavijo letos in bo med največjimi v Ameriki. čela v okviru zunanjepolitične skupine laburistične parlamentarne frakcije, v zadnjem času pa se je vanjo vključil tudi komite za zunanjo politiko državnega izvršnega odbora laburistične stranke. Po pisanju londonskega tiska je parlamentarna skupina poverila svojemu članu Krossmanu, ki je bil do predkratkim Bevanov namestnik v levem krilu stranke, nalogo, da na temelju razprav v skupini izdela načrt nove laburistične zunanje politike. Glavne misli iz tega Krossmanovega načrta so bile v tisku že objavljene in' tudi sam Krossman je v člankih prikazal svoje mišljenje o njem. Da bi prikazal novo zunanjo politiko laburistične stranke se je Krossman lotil tega vprašanja s povsem pravilne ugotovitve, da je v svetu prišlo do močnega popuščanja napetosti, oziroma (la bo kmo-lu konec hladne vojne. 7.a te nove mednarodne razmere, ki so pogojene predvsem zr uli pojava atomskega in vod ;o-vega orožja in zaradi sprememb v Sovjetski zvezi in njeni zunanji politiki, mora laburistična stranka najti svojo ustrezno zunanjo politiko. Zaradi tega poudarja, da je — vsako razpravljanje o teni ali so spremembe v ZSSR bistvene ali ne, le izgubljanje časa in da ne vodi nikamor, Po mnenju samega Krossma-na imajo taka razpravljanja dvojni pomen. Ne glede na to kaj je za vsem: temi spremembami — - pravi Krossman — mora laburistična stranka Velike Britanije, v kolikor hoče voditi sodobno politiko, imeti v vidu objektivna dejstva sedanje sovjetske politike. Laburisti ttorei morajo — pravi Krossman — spremeniti svojo mednarodna politiko, začenši s terminologijo. ki jo uporabljajo v razpravah o zunanjepolitičnih vprašanjih, v katerih je precej usedlin iz hladne vojne Krossman meni, da mora stranka predvsem pregledati svoje stališče do vojaških paktov in zvez, t, j. do atlantskega pakta, da SEATO in do bagdadskega pakta in to v smislu, da ti sporazumi za-dobe v britanski zunanji politiki drugovrstni pomen Toda. pristavlja, vse do tedaj, dokler se ne rešijo osnovna sporna vprašanja, mora Velika Britanija vendarle ohraniti svoje zveze z ZDA in vztrajati na severnoatlantskem paktu S tem v zvezi je nujno poudariti dejstvo, da Krossman v svojem načrtu ne soglaša s poizkusi, da bi se preko omenjenih zvez in paktov razširilo tudi gospodarsko in kulturno sodelovanje, kgr — poudarja Krossman — bi vsako gospodarsko in kulturno uolitično sodelovanje preko teh organizmov imelo vedno obvezno militaristični značaj-Po njegovem bi bilo potrebno to dejavnost. namesto preko vojažkih paktov, usmeriti preko obstoječih organov Združenih narodov. Kar se tiče razorožitve smatra Krossman obstajajo pogoji za zmanjšanje konvencional- V nedeljo je v Firencah umrl italijanski pisatelj G. Papini Preteklo nedeljo je ' uinrl Giovanni Papini, mož, ki predstavlja zelo nenavaden pojav ne le v italijanski knji-ievnosti. Oe je pri vsakem velikem mislecu, pisatelju ali umetniku nu prvi poi/led o-iitnu tista temeljna ideja, ki je zavestno ali podzavestno n-smerjala vso njegovo ustvarjalno dejavnost in njen razvoj, je pri Papitiiju težko n-gotoviti ta notranji demon, ki naj bi opravičeval in pojasnjeval notranjo razvojno logiko vse njegove tako mno-gostranske dejavnosti. Pupini je nedvomno talentiran pisatelj, a rekli bi, ne v toliki meri, da bi njegova proizvodnja mogla pomeniti za človeštvo neko trajnejšo pridobitev, Svoje «vulkunske» narave i n značaja ni znal obrzdati v toliki meri, da bi njegovo delo dobilo trajnejšo vrednost, ampak je svoje ((talente* razmetal po najrazličnejših področjih, v nobeno pa ni zlil vse svoje duše. Najboljšo in verjetno najbolj i-skreno analizo svoje osebnosti je Pupini podal v svoji knjigi «Un uomo finito*, ki jo je napisal pri tridesetih letih, ko je že bil šel skozi najrazličnejše izkušnje, od površnega napada na pozitivizem, mimo prav tako površnega napada na vse svetovne nazore, skozi futurizem, do idealizma in svojega teatralnega prehoda v katolicizem in končno do svojega ((Hudiča*, kjer je proti cerkvenemu nauku zagovarjal tezo, da bo tudi za hudobca prišla ura zveličanja. Pri Pa pinijn ima človek vtis, da gre pri njem le za površno pustolovstvo človeške misli in besede, pustolovstvo, v katerega se te Papini vrgel z vso strastnostjo svojega značaja in v bi- Pisatelj Uiuvanm jPaplnl st m: nezdravo nagnjenostjo do briljantne fraze in paradoksa. Zuto tudi m nič čudnega, če set je okoli njegove osebe :w njegovega dela, po njegovi spreobrnitvi, zlasti pa vsa ta poslednja leta, stopnjeval molk in pozabljenje. nega orožja in 1^ temu j* treba priti čim prej. hkrati p* je treba izkoristiti tudi enostranske akcije, kot je to storila ZSSR, pa čeprav se prej ne sklene kak poseben sporazum o jedrnem orožju. Kar se tiče vprašanja Srednjega vzhoda Krossman priporoča, nai bi laburistična stranka sledila politiki, ki bi imela za cilj, da se pride do ravnotežja v oborožitvi in s* nato prepove vsak uvoz orožja v to področje. Zanimivo je še eno stab-šče iz tega Krossmancvegs račrta. Krossman namreč zahteva preosnovo britanske politike nasproti njenim tako i* menovanim »imperialnim strateškim oporiščem* t. j. Ciper, Aden, Singapur itd. Prebivalstvu teh kolonij bi po Kross-manovem mnenju treba priznati vse državljanske pravice in ustreči njihovim nacionalnim težjam. V nasprotnem primeru sč bodo težkoče ’z ('neva v dan večale. Poleg tega bi bilo po njegovem mne-r.iu potrebno proučiti umestnost nadaljnje ohranitve teh ((imperialnih strateških opo-r.šč* in to tako zaradi dobe, v katerih živimo, kakor tudi zaradi atomskega in drugega sodobnega orožja, ki povsem spreminja načela strategije. Gornje teze laburista Kross-r.iana so pritegnile znatno pozornost. britanske politične javnosti. Ce bi laburistična stranka sprejela te smernice, bi to v očeh njenih volivcev močno ločjlo njeno zunanjo politiko o ' politike konservativcev, hkrati pa bi ta politika povečini ustrezala sedanjim mednarodnim razmeram. Pri tem pa določeni politični krogi smatrajo, da uradno vodstvo britanske laburistične stranke ne bo preveč naklonjeno tej novi zunanji politiki, ker so posamezne točke tega programa preveč nove, da bi se mogli sedanji voditelji stranke tako naglo odločiti zanje. 7 druge strani levo krilo stranke sicer pozdravlja posamezne ideje tega načrta, vendar pa postavlja vrsto pripomb. Levo krilo namreč dokazuje, da se v programu dejansko ponavljajo dosedanja stališča laburistične politike (zahteva po priznanju LR Kitajske), hkrati pa se zatrjuje, da Krossmanov načrt vsebuje določene točke, ki jih konservativna vlada že namerava izvesti kot na pr., stališče glede razorožitve. Osnovna pripomba leevga krila pa je v tem, da predlogi niso dovolj socialistični in da se mora laburistična zunanja politika — če želi ustrezati sodobnim i;i/meram in vsebovati dejansko socialistično obeležje — mnogo bolj spremeniti. Bevan je v svojem nedavnem govoru zahteval, naj končno laburistična stranka postane dorasla sedanjim razmeram in ntj vendarle enkrat dojame, da »živimo v povsem drugi vrsti sveta od onega, ki smo ga kdaj koli prej imeli*. Zaradi tega zahteva, da se na današnji svet gleda s ((široko odprtimi očmi in ne z očali, k: smo jiTT podedovali iz preteklosti*. Čeprav vsebuje nova politika, ki jo predlaga Krossman vrsto zares novih in za laburistično gibanje Velike Bri-taniie svežih idej, v tem načrtu --endarle manjkata dve stvar!, ki jih socialistično gibanje danes ne more zapostavljati. Predvsem se v novem načrtu in v razpravah zelo malo ali skoraj nič ne govori o kolonialnem vprašanju. Drugič pa ni v tem niti besede o tem, kaj posamezni vo-d.telji tega ali onega delavskega gibanja, oziroma socialistične stranke mislijo o vprašanju sodelovanja posameznih sekcij delavskega gibanja v svetu in tako veliko gibanj, kot je na pr. laburistično gibanje v Viliki Britaniji, ne more formulirati svojega mednarodnega programa, ne da bi pri tem omenilo tega vprašanja. In ti dve osnovi pomanjkljivosti Krossmanovega račrta in razprav glede zunanje politike laburistične stranke se ne moreta zanikati. Koruza kot surovina Koruza v bližnji prihodnosti ne bo le živilo. Pp sodbi kemikov bo v kratkem postala pomembna industrijska surovina. Nekateri ameriški strokovnjaki trdijo, da je iz koruze moč neposredno dobiti v industrijski predelavi več kot 2700 raznih proizvodov. Uporaba koruze v industrijske namene je torej malone neomejena. V laboratorijih so dobili iz koruze tekstilno vlakno. V trgovinah že lahko kupiš tudi ženske nogavice, izdelane iz koruze, ki jih prodajajo skupno z nvlon, perlon in drugimi nogavicami iz umetnih vlaken. Zadnji čas se je uporaba koruze v industriji zares močno razmahnila. \ tovarnah škroba in olja pridobivajo iz koruze škrob, ki ga zatem uporabljajo v živilski, še bolj pa v farmacevtski industriji za izdelavo različnih zdravil. D i » liii. iiuMU* VA/EN SESTANEK. SIIMDIK ALMH VODITELJEV DEL. ZBORNICE Serglo Fabro poudaril potrebo notranje demokracije na samostojnost v sindikalni V obsežni disKusiJi so sindiKalni funKcionarji priKa-zali položaj v posameznih tovarnah in v Kmetijstvu V nedeljo dopoldne je bil v Gradiški sestanek Delavske zbornice, na katerem so razpravljali o reorganizaciji vod-'tva po ostavki sindikalnih voditeljev Di Lazzara in Zgu-kma ter o finančnem vprašanju. Glavno poročilo ie imel pokrajinski tajnik Bergamas, ki je poudaril, da je treba okrepiti organizacijo sindikatov, obenem pa najti finančne vire, da se bo lahko vzdrževala. Nastala je obsežna diskusija. v katero je poseglo izredno število delavcev, ki predstavljajo najrazličnejše stroke. Izrazili so svoje pomisleke o sindikalni politiki, dali so svoje predloge in obračune dela. Razprava o razdeljevanju sindikalnih izkaznic za leto 1956 je pokazala na velike pomanjkljivost v tem delu. Doslej so razdelili legitimacije šele enemu delu delavcev, ki so jih prejeli v lanskem letu. Zlasti se je ta pomanjkljivost pokazala pri kovinarjih, ki so steber sindikalne organizacije. Po obsežni diskusiji je povzel besedo pokrajinski tajnik Delavske zbornice v Benetkah ter naš someščan Ser-gio Fabro, ki je prikazal naj-rovejšo sindikalno politiko Konfederalne italijanske delavske zbornice Govornik je najprej omenil nabiralno akcijo, ki jo je Delavska zbornica razpisala za vso državo in s katero se nadeja zbrati 200 milijonov lir. ki jih nujno potrebuje za svoje nadaljnje delovanje. Obenem je dejal, da je treba opustiti sindikalni profesionalizem in stremeti za tem. da postane sindikalni voditelj tisti delavec ali uradnik, katerega delavci demokratično izvolijo in kateremu so pripravljeni nuditi toliko prispevkov, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel in da bo plačeval tudi pokojninski sklad in bolniško zavarovanje. V organizaciji ni dovolj notranje demokracije in ljudje, ki jih je leta 1945 stranka postavila na ta položaj, so še vedno tam. Kadar delavci sklenejo sami vzdrževati svoje funkcionarje, tedaj imajo tudi pravico, da po svoji izbiri izvolijo voditelje, katerim se lahko dodelijo tudi najvišje funkcije. Delavcem je treba vedno nuditi vr.ogled v finančno stanje organizacije. Sergio Fabrc je dalje pripomnil da se tudi v drugih sindikalnih organizacijah ter v organizaciji katoliških delavcev opaža vedno večje pomanjkanje finančnih sredstev in bodo zaradi tega tudi e organizacije morale zelo kmalu pričeti z novo demokratič-nejšo politiko med svojimi člani ter se bodo prav tako morale nasloniti na prispevke svojih delavcev. zdi se, da se je Topatič odpravil na kopanje takoj po kosilu. Na kraju reke, ki je globoka 3 metre ga je najbrž prijela slabost in Nadiža ga je tako hitro pogoltnila, da njegovega izginotja ni mogel nihče opaziti. Mladi Topatič je bil kot kmečki delavec že nekaj časa zaposlen na kmetiji družine Barbiani v San Giorgiu di Rualis. V nedeljo popoldne je bil prost, zato se je v hudi vročini, ki je pritisnila tudi na te kraje odpravil v Čedad na kopanje v hladno Nadižo. Žalostna vest o utopljencu ki je bil najden pri «Macellu» se je kmalu razširila na okoliške vasi in v Cenebolo, odkoder so starši utopljenega mladeniča takoj odšli v čedad-sko mrtvašnico, kamor so oblasti ukazale odpeljati truplo nesrečnega mladeniča. Prekop grobov na gonških pokopališčih Goriško županstvo obvešča občinstvo, da bodo od 1. oktobra t. 1. dalje, na glavnem go-riškem pokopališču ter na po-‘zo Verdi 27 - tel. 28-79 kopališčih v Ločniku, Standre-žu, Podgori in Pevmi začeli prekopavati navadne grobove, starejše od 30. septembra 1946. leta. Prcliopali bodo tudi zasebne grobove, katerih rok zapade 30. septembra 1956. leta, akc ne bodo do takrat vložene prošnje za podaljšanje pogodbe ter plačali takse Volitve decembra? Neceljski #Piccolo» v nekem članku o predvolilnih pripravah dveh levih opozicijskih strank piie. da bodo u-pravne volitve šele »čez šest mesecev«, kar bi pomenilo, da bodo volitve v decembru, kot je kljub nasprotovanju PSDI. PSI in KPI zahtevala Krščanska demokracija. Ali je to tista toliko opevana krščanska demokracija, ki ne dovoljuje drugim strankam, da vplivajo na določitev cneva tako važnega dogodka kot so volitve, ki ve tičejo vsega prebivalstv.o naše pokrajine? DEZinNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Mantovan, Kor- Vceraj letošnji najtoplejši dan Goričani verjetno ne čaka• jo napovedi n.ašeya lista, da je pritisnila pasja vročina, ki človeka prisili k potenju tum di v senci. Prihod vročega vala občutijo na lastni koži, in to v precej neusmiljenih oblikah. ?,e nekaj dni se temperatura stalno veča: doslej je bil včerajšnji dan najtoplejši v letošnjem letu, saj so na goriškem letališču izmerili ob 15.30 kar do 32.2 stopinje; najnižja temperatura je bila včeraj ob 3. ponoči, in sicer IS stopinj. V nedeljo vročina prav tako ni prizanašala. Smrti tisti, ki imajo poseben čut za merjenje vročine, so brez termometra ugotovili, da je bila nedelja za spoznanje hladnejša od ponedeljka; v nedeljo so namreč na goriškem letališču ob 13. uri izmerili *sa-mo» 32 stopinj, ob 4. ponoči pa 17-4 stopinje. Ta dan je bilo mesto precej prazno. V popoldanskih urah skoraj ni bilo žive duše na cesti. Goričani so si po svojih možnostih privoščili oddih. Marsikateri je šel na Sočo, kdor pa se z mrzlo vodo ni zadovoljil, je odrinil k morju ali v hribe. liakšna so predvidevanja za naprej? Govori se o poslabšanju vremena, o nevihtah. Se pred nekaj tedni smo' tarnali zaradi neprestanega dežja in pomanjkanja toplote; sed.aj bi bili nadvse srečni, če bi se vreme tistih nesrečnih deževnih tednov po-n ovilo. V NEDELJO SO V ŠPETRU RAZDELILI VEČ NAGRAD Maiuečjo nagrado za olepšanje lokala prejel lastnih planinske hoče na Matajurju Smrt 17-ietnpga mladeniča v valovih deroče Nadi2e Pokojni 'lopatic se je po delu pri nekem kmetu odpravil na kopanje, kjer ga je v trenutku slabosti pogoltnil vrtinec V nedeljo popoldne je neki domačin iz Čedada v oližini «Macella« opazil pri obrežju Nadiže truplo mladega moškega. O najdbi trupla je takoj obvestil organe javne varnosti, ki so pri podrobni preiskavi ugotovili, da gre za komaj 17-letnega Ivana Topatiča iz Cenebole. Vsi poiskusi, da bi nesrečnega mladeniča obudili k življenju so bili zaman; Prebivalci Nadiških dolin pokazali odločno voljo za izboljšanje turističnih pogojev, toda oblasti čakajo še velike naloge za odpravo zapuščenih cest, ureditev vodovodov itd. V nedeljo je bila kot napovedano v St. Petru Slovenov razdelitev nagrad med najboljšimi udeleženci tekmovanja za izboljšanje javnih lokalov, ki je imelo za cilj, da poveča razvoj turizma v lepih predelih Nadiških dolin. Na občinskem sedežu v St Petru Slovenov so se sestali poleg nagrajencev se zastopniki ustanove za turizem iz Vidma, predstavniki videmske m špetrske pokrajinske, odnosno občinske uprave in zastopniki turistične ustanove po občinah Nadiških dolin. Prvo nagrado v znesku 200 tisoč lir je prejel Giuseppe Zuonella lastnik alpinskega zatočišča »Matajur« na Matajurju. Nagrajenec je čeprav ne več mlad obiskoval hotelirski tečaj in dosegel lepe uspehe. Zatem sta bila z zneskom 70.000 lir nagrajena Gui-do Domeniš iz Podbonesca in Alojzija Petruša iz Praprotnega, katere gostilna je znana predvsem zaradi izvrstno pripravljenih rakov. Po 600.000 lir nagraae je prejel Josip To-masetič iz Dreke; Josip Na-mor iz Dreke pa vsoto 40.000 lir. 40.04)0 lir nagrade je prejel še Stefan Stulin iz Srednjega, po 35.000 lir pa Ana Mosolo in Alojz Kjačic iz St. Lenarta. Dr. Zanutig predstavnik tu ristične ustanove iz Vidma je pri imenovanju nagrajencev prikazal njihov trud na področju turistične dejavnosti, ki bi lahko postala eden izmed virov blaginje za prebivalstvo Nadiških dolin; nadalje j^ o-menil se imena nekaterih drugih lastnikov javnih lokalov v Št. Lenartu, Podbonescu Spetru. Dreki in Trebilu, ki so bodisi z zunanjim izboljša- njem in obnovljenjem stavbe, bodisi s pripravljanjem specialnih jedi omogočili večji dotok turistov. Vsekakor so lastniki restavracij, gostiln in manjših javnih lokalov v Nadiških dolinah pokazali, da jim je pri srcu izboljšanje turističnih pogojev v njihovih krajih in s tem splosni gospodarski napredek njihove ožje domovine. Toda predvsem na oblasteh leži naloga, da omogočijo z izboljšanjem prometnih vezi dostop številnim izletnikom do lepih gorskih krajev, ki s svojo izredno lego, dobrim zrakom, izbranimi domačimi jedmi in gostoljubjem svojih prebivalcev izredno prijetna izletniška točka. Poleg tega važnega vprašanja pa je še nešteto stvari, ki onemogočajo, da bi se turizem v Beneški Sloveniji bolj razvil. Predvsem še primanjkuje vodovodov po vaseh, primernih javnih lokalov s prenočišči, telefonskih ir telegrafski vez:, od česar je v veliki meri odvisen razvoj turizma in povečanje blagostanja med revnim prebivalstvom Nadiških dolin. Včeraj so pokopali nesrečno utopljenko iz Soče Sodna komisija je v drugi utopljenki iz Gradiške spozna no je namreč, da je bila dalj čara v bolnišnici in da je bila njena bolezen zelo težka. Pokojnica je zapustila moža. ki je lastnik shrambe za kolesa na Korzu Verdi in tri otroke. Sodna komisija , iz. Tržiča pa je predvčerajšnjim ugotovila tudi indentiteto utopljenke. ki so jo v soboto zvečer našli pri električni centrali v kanalu de Dottori pri Zagra-ju. Utopljenka je bila o'7-letna Giovanna Trevisan iz Gradiške 2enska se je iz Gradiške napotila na obisk k sorodnikom v Redipuglie. Da bi se izognila cestnemu prometu je šla po krajši poti tik ob kanalu, ki je poln deroče in vode- Zdi se, da jo je nenadno prijela omotica, kateri je bila že dalj časa podvržena; izgubila je oblast nad seboj in padla v deročo vodo, ki ie njeno truplo odvlekla do centrale. — Tacchino bo asfaltirala trg v Standrežu Županstvo je z. dražbo odredilo. da se gradbenemu podrtju Tacchino iz Gorice zaupa asfaltiranje glavnega trga v Standrežu. Podjetje je osnovno ceno, ki je znašala 3 milijone 193.730 lir, znižalo za ".40 odstotka. gnsgjgH • 1 ■- •*!': ::*•’•:* i' - :::: IV. 1IV V. ETAPA TO UKA : HOIE\ - - ST. MALO Gaul, Hassenforder ter Morvan zmagovalci v nedeljo in ponedeljek V IV. etapi, ki Je bila razdeljena na dve poletapi, je Francoz Darri* gade zopet odvzel J>e Kmetu rumeno majico in Jo ohranil tudi včeraj LAHKO ATLETIKA Krivonosov spet svetovni rekorder ST. MALO, 9. — Letošnji Tour de France že v svojih prvih etapah ni dolgočasen. Medtem ko je bila druga etapa še precej podobna prvi, je z.e v tretji nastal velik preobrat, katerega posledice so pa bile precej kratkotrajne. Darrigade, ki je moral v tretji etapi prepustiti prvo mesto IV. ETAPA Vrstni red na cilju 1. pol-etape: 1. Gaul 22’19”; 2. Brankart 22'46"; J. Bahamontes 22’5t”; 4. Ockers 22’52”; 3. Jean-Pierre Schmitz 23’4”; 6. Elena 23'6"; 7. Bauvin 23'7”; I. Fornara 23'9"; 9. De Smet 23T7"; 1U Coletto 23'20”. Vrstni red na cilju 2. pol-etape; 1. Hassenforder, ki je prevozil 123 km V 2.56'44”; 2. Voorting, 3. Privat, 4. Picot, 5 .Barbotin, 6. Audaire, vsi s časom zmagovalca; 7. Dolhats 2.58’26"; S. Walkowiak i. č.; 9. Poblet 2.58’29"; 10. Ockers. 11. Darrigade in drugi v času Pobleta. Splošna klasifikacija po IV. etapi: 1. Darrigade 22.06 16”; 2. Voorting 1’30”; 3. Lauredi 2’53"; 4. Robinson 3T5"; S. Van der Pluvm 5’27”; 6. Desmet 6’20”; 7. Vlaeyen 6’44”; *. Mahe 7’27”; 9. Barbotin 7,42"; 10 Ockers *’09”; 22. Fornara 22.17’57” (ir«”); 24. Padovan 22.1*01” U1'52”); 2*. Nencini 22.26T9” (2003”). V. ETAPA Vrstni red na cilju V. etape Caen - St. Malo (1*9 km); 1. Morvan 4.51’49”; 2. Fantini, 3. De Groot, 4. Hoorelbeke, 3. Stolker, 6. Bertolo, 7. Mirando, 8. Walkowiak, 9. Fo-restier, 10. Nolten, 11. Malle-jac; 12. Padovan (It.) 3'27”; 13. Ockers, 14. Chupin, 15. Bauvin, 16. Vlayen, 17. Voorting, 17. Lauredi. 19. ex aequo: skupina 37 dirkačev, v kateri so Darrigade in Baffi, Conterno Defilippis, Fornara, Monti, Nencini (It.), vsi s časom Pa-dovana. Splošna klasifikacija po V. etapi: 1. Darrigade 27.01’32”; 2. Voorting 1’30"; 3. Lauredi 2’53”; 4. Robinson 3T5”; 5. De Groot 5’13”; 6. Van der Pluynt 5’27”; De Smet 6'40”; *. Vlayen 6’44”; 9. Walkowiak 7’1*"; 10 Mahe 7'27”; 22. Fornara (It.) 27.13T3”; 24. Padovan (It.) 27.13’24”; 30. Nencini (lt.) 27.21 ’35”; 42. Defilippis (lt.) 27.24’26”; 43. Conterno (lt.) 27.24’36"; 47. Coletto; 52 Baffi (It.) ?7.26’53”; «2. Monti (It.) 27.29 21”; 80. Fantini (lt.) 27.3t’56”; 84. Giudici (lt.) 27.43’34”. Klasifikacija moštev: 1. Francija *0.52'47”; 2. Ho landska 80.38’27”; 3. Zahod 81.0413”; 4. Belgija *1.04'31"; 5. Severovzhod-center 81.20 20”; 6. Italija 81.23T2”; 7. Luksemburg - mešano 81.27T4”; 8. Jugovzhod 81.28T6”; 9. Spani- la 67-letno Giovanno Trevisan KINO —f=* v-3« ”": -V : Včeraj so na ml-nskem po- COKSO. 17.00: «V deželi ken-'11' Ju»ovzhod *'-594 ’ U' kopališču pokopali 40-letno Co-ralio Battistuta. poročeno Ta-rantino iz Ul. Alfieri 2. Kit smo že Javili so Taranlinovo našli uslužbenci električne centrale Selveg v soboto popoldne. Zenska je okrog poldne skočila v Sočo, najbrž v trenutku duševne depresije; zna- gurjev«, v barvah. VERDI. '7.00: »Puščica v pesku«. S. Hayden, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Taranto- la», L Agar in M. Corday. VITTORIA. 17.30: »Legija pekla«. Douglas in R. Roman MODERNO. 17.00: »Tekmica«, M. Toien. f govzhod de France *2.09’58”. v splošni klasifikaciji Belgijcu De Smetu, je vso stvar že kar v naslednji* etapi zopet »uredil«. Prevzel je zopet prvo mesta na lestvici ter odrinil De Smeta na šesto mesto, Padovan, ki je na tretji etapi zmagal ter se plasiral na četrto mesto v splošni klasifikaciji, pa se je moral v četrti etapi že umakniti na 25. mesto s skoraj 12 minutami zaostanka za prvim. Dobro minuto pred njim se je na 23. mesto vsidral Fornara. ki je tako na splošni lestvici prevzel med Italijani vodstvo. Četrta etapa je bila zanimiva, ker je oila razdeljena na dve poletapi. Dirkači so morali najprej voziti po krožni progi Des Essarts. To ni bila dolga proga, vsega skupaj komaj nekaj čez 15 km, toda imela je nekaj krepkih vzpetin. kar je povzročilo, da se niso mogli najbolj uveljaviti zgolj hitrostni dirkači. In tako smo ns prvih mestih vrstnega reda na cilju našli Luksemburžana Gaula, Belgijca Brankarta. Španca Bahamon-tesa, torej prave »hribovce«. Verjetno je tudi Gaul čutil po tej vožnji precejšnjo utrujenost, kajti na drugi poletapi. ki je vodila iz Rouena v Caen in je bila dolga samo 128 km. je Gaul močno zaostal. Zmagal pa je v tej poletapi Hassenfcrder. dirkač francoskega pokrajinskega moštva Zahoda: ta dirkač je bil sprejet na Tour sele v zadnjem trenutku, ko je odpadel neki drugi prvotno določeni dirkač. Kot po navadi je tudi v Caen z zmagovalcem prispela skupina več dirkačev — to pot jih je bilo šest — z majhno zamudo pa je prišla večja skupina v kateri sta bila tudi Italijana Fornara in Nencini. Danes je bil v Caenu start ob 11.20. Majhna senzacija je bila, ko se je zvedelo, da ne bo startal vodja švicarskega moštva Schaer. Ta dirkač je v prvih etapah večkrat padel in včeraj je pa še dobil udarec v prsi, tako da je imel težave pri dihanju. Končalo se je tako, da Schaer danes ni več med dirkači letošnjega Toura in. ,2. njim je odpadel eden izmed pomembnejših članov te doslej še vedno čez stoglave kolesarske množice. Startalo je namreč 108 dirkačev. Vožnja je bila takoj živahna, saj ie cela vrsta dirkačev poskušala pobegniti, vendar to ni nikomur uspelo. Sele pri Villedieu les Poeles (97 km) je bilo mogoče zabeležiti minuto prednosti Noltena in Ber-tola pred petimi drugimi dirkači. med katerimi je bil tudi Fantini, poldrugo minuto pred skupinico nadaljnjih šest dirkačev, med katerimi sta tudi Monti in Darrigade. in dve minuti pred ostalo skupino. Skupini na čelu se združita in pri 108 km ima glavnina 2’45” zaostanka. Nekateri dirkači se še odtrgajo od glavnine in se približajo prvim, medlem ko je pri 143 km zaos' mek glavne skupine narastel na 3’30”. Gay Mirando in Mallejac, ki sta zapustila skupino, ujameta 34 km pred ciljem dirkača na čelu. Skupina teh 12 dirkačev še poveča razmak z glavno skupino čez 4’. Na dirkališče v St. Malo je prvi pritožil Morvan. ki mu uspe obdržati prvo mesto vse do cilja, medtem ko je Italijan Fantini bil drugi. Ko je privozila glavna skupina, je nekemu fotografu prav tedaj prišla posrečena misel, da mora teči na drugo stran proge, s čimer je povzročil padec Kobleta, Bovera. Montija in Serraja. V sprintu je med dirkači glavnine zmagal Padovan. Darrigade je ohranil rumeno majico. Pravzaprav so mnogi videli v Fantiniju, ki si je ze pridobil sloves specialista pri končnih sprintih kot nekak Van Steenbergen, nekaj kilometrov pred ciljem končnega zmagovalca. Toda Morvan. ki verjetno dirkališče v St. Ma-loju dobro pozna, je obdržal prvo mesto pred hitrejšim Fantinijem.. Coletto in Giudici, ki sta prispela 54” ter 1T8” sekund za Padovanom, sta imela prav v zadnjih kilometrih dirke več okvar. GASTON CHARPENTIEH Skorai neverjetna je vest, ki je pr,sla 17. Minska. Ni se niti teden dni kar je postal Američan Blair svetovni rekorder v metu diska s 65.95 m. Toda zdi se, da Rus Krivonosov še ne mara prepustiti naslova svetovnega rekorderja v tej disciplini komu drugemu. In teko javlja omenjena vest, da je Krivonosov zopet svetovni rekorder z metom 66,38 m. SREDNJEEVROPSKI POKAL Premajhna zmaga (1=0) Partizana nad Vasasom Partizan in budimpestanski Vasas sta v nedeljo odigrala polfinalno tekmo za srednjeevropski pokal. Partizan je zmagal z 1:0, kar pa bo bržkone vse premalo prednosti za vstop v finale. Partizan je v nedeljo igral znatno slabše kakor v torek proti Wackerju, ko je zmagal s 4:0. Gostje tudi niso pokazali nič kaj posebnega, tako da je bila tekma na splošno dokaj slaba. Seveda pa ima pri tem gotovo znaten vpliv huda vročina. Na Dunaju sta Rapid in Vo-ros Lobogo igrala neodločeno 3:3 (1:0). Rapid je že vodil s 3:0. ko so končno Madžari v zadnjih minutah igre izenačili. CARACAS, 9. — Real Madrid je premagal Oporto z 2:1 (1:1). TENIS MEHIKA, 9. — V ameriški coni tekmovanja za Davisov pokal je Mehika premagala Brazilijo s 4:1. IZREDNA SHKI.r,E¥ M Ml IV na 1(10 in 2U0 m iiiiiliiljcnli Američanka Shelley Mann, so gotovo računale, da bodo Dva turnirja v Gorici V večernih uroh igrajo nogometna moštva raznih goriških ustanov in društev ter košarkarska moštva mastnih okrajev Ta teden se je pričel tradicionalni nogometni turnir, Ki privablja trikrat na teden zvečer na goriški stadion množico gledalcev. Letos se je število prijavljenih moštev se pomnožilo. Imamo namreč deset moštev, ki so razdeljena v dve skupini in ki predstavljajo goriške tvrdke, ustanove in. društva. Turnir bo ves mesec julij, ob ponedeljkih, sredah in sobotah. V sredo sta bili prvi dve tekmi, ki pa nista zadovoljili gledalcev. V prvi skupini sta nastopili moštvi Ribi in Iglea. V prvem polčasu so nogometaš; »Ribi« zabili en gol, a nasprotniki so jih v drugem polčasu dohiteli. Tako so si salomonsko razdelili točki. Tudi v drugi tekmi je bil neodločen rezultat. Tu sta nastopili moštvi občinskih uslužbencev «Comunali» in podgorske predilnice. Končni rezultat te tekme je bil 0:0. V petek zvečer sta bili nadaljnji dve tekmi za pokal »Collini«. V prvi tekmi sta se pomerili moštvi «De Amicis« in «Ison?o». Kot je bilo pričakovati, so košarkarji «De Amicisa« z veliko premočjo premagali nasprotnike. Zmagali so namreč z nad 30 točk razlike. Večje zanimanje pa je vzbujala druga tekma med moštvoma «Oberdan» in »Brigata Ca-sale«. Vsa predvidevanja so govorila za moštvo »Oberdan«, čeprav je bila tudi «Brigata Casale« prvak. Celotno moštvo »Oberdan« pa je bilo ta večer pod običajno zmožnostjo, kar nam dokazuje tudi presenetljiv rezultat: «Brigata Casale« je namreč zmagala z rezultatom 98-50. Po petkovih tekmah je zanimanje za turnir postalo večje. Brigata Casale je odigrala dve tekmi in ima štiri točke, Oberdan pa ima štiri točke, a tri tekme. De Amicis in Monte-santo imata po dve točki z dvema tekmama, medtem ko nima Isonzo nobene točke, odigral pa je tri tekme. ki je v soboto izboljšala svetovni rekord na 200 m metuljček z 2:44,4. je v nedeljo v Tyleru (Teksas) med nadaljevanjem tekmovanja za žensko plavalno prvenstvo ZDA dosegla nov uspeh, ki ima na sebi že skoraj nekaj senzacionalnega. Vsekakor pa bo ta njen uspeh, namreč nov svetovni rekord na 100 m metuljček, sploh eden izmed najboljših plavalnih rezultatov po vojni. Plavala je 100 m metuljček v 50 metrskem b zenu ter dosegla čas 1:11.8, kar je sicer le za desetinko sekunde boljše od dosedanjega rekorda Holandke Voorbij, toda Holandka je plavala v 25-metrskem bazenu. Shelley Mann je že bila rekorderki v tej disciplini od septembra 1954 do aprila 1955. po*em pa sta si Holandki Mary Kok in Atie Voc.ibij vzeli takorekoč v zakup svetovne rekorde plavanja v metuljčkovem stilu. Sedaj pa je Američanka Shel-ley Mann zopet odločno prevzela vodstvo in vsaj za nekaj časa povedala «svojo besedo« tudi kaki Schimmel. l_.it-tomericzky in Evi Szekely, ki se zopet pojavlja; vse te tri v kratkem spodnesle Voorbi-jevo. Casi, ki so jih dosegle ostale plavalke za Shelly Mann, so tudi odlični: Mary Jean Sears 1:13.3 ter Betty Mullen Brey 1:14.3. Cas Searsove je sploh drugi najboljši svetovni rezultat v velikem bazeu. Na 100 m hrbtno je Carin Cone plavala v času 1:14.5. Štafeta Wa!ter Reer Swin Cluba na 4x100 mešano, ki so jo sestavljale Shelley Mann, Mary Jean Sears, Betty Mullen Brey in Wanda Werner, je dosegla čas 5:5,8. OOfovorm ureanik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi lelni liinn v Šlieilnju predvaja danes 10. t. m. ob 18.30 in ob 20.30 na prostem Universal film: Zločin na očali Himna V Limon predvaja danes 1*. t. m. z začetkom ob 18. tiri in ob 20.30 na prostem Tita-nus film: Potovanje v Italijo OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIOO30(0000000000000000000000 IVAN TA VITA VITAE MEAE (Zgodovinska podoba) —— 3. aš ponočni znanec je ob-na obsejeni plani ter pazno oziral okrog sebe. il je. da se bode pritiho-il do mostiča, ali v tem je varal. Bližnji jezdec pognal svojega konja ter takoj pri njem. Kam hočete, prijatelj!« ašal je temno. Spoznavši osebo, stoječo pred sabo, regovoril je mehkeje ter z levo roko pomel oči: li se mi, da ste iz Poli« Sem!« odgovoril je le-ta. [n morda že celo duho-?» Ne ie!« Ne ie! In mene ne po-š, Kosmov Korle!« iakor hitro je čul, da roje m prejel mašnikove-posvpčenja, tikal ga je tej priči, ker v Poljanah se vikali it od nekdaj sa-duhovni. I #Kdo si, da me poznaš?« vprašal je Carolus Kosem do-brovoljno. «Pešarjev Jaka z Gabrške gore sem. Ko sem v Poljane k maši hodil, šel sem časih mimo vaše hiše, pa se morda več ne spominjaš. Moje matere brat je pomival škafe na gradu v Loki, pa je izprosil. da me je škof v službo vzel. S pričetka me je glava bolela, ker sem moral vedno nositi ta svetli lonec le! Pa se človek vsega privadi, če je vsak dan meso in če zdaj pa zdaj še celo kaj vina spije. Pozimi sem lovil pinože, po tistem mi je malo dolgčas, ker jih jdaj ne smemo. Sko-ro čisto sem pozabil na Gabrško gorot In ti?« pristavil je lahkodušno. »Jaz še nisem pozabil svojega doma,« odgovoril je leta živo, «in ravno zdaj sem na poti v Poljane « »V Poljane! De tja je sa- motno, in kar se nekaj časa sem nekak luteranski far po goščah poja, klatijo se menda njegovi prijatelji po nočnih stezah in, če te dobe in jim poveš, da še v papeža veruješ, potem tl bo premalo reber v telesu, tako te polomijo!« »Ne bojim se! Med potjo bom molil, in kaj se mi hoče zgoditi?« »Ce bi se ti pa vendar kaj. pa zavpij! Tu na oglu bom stal ter ušesa napenjal in, če čujem krik, poženem konja čez mostiček in z mečem udarim med luterane, da bo veselje gledati! Lahko noč!« »Lahko noč!« In jezdec je skokoma oddirjal po mehki tratini, a na oglu pri dvoru se je zopet ustavil ter bil videti i2 dalje kakor kip, izsekan iz črnega kamna. Carolus Kosem je pričel takoj moliti, Prestopivši most, zavil jo je po temni stezi pod košate bukve in temne smreke. Obdal ga je čut samote in skoro strah ga je bilo. Da bi si dajal pogum, mofll je glasno, da se je čulo po gozdu. Bil je sicer opasan z mečem, ali njegovo orožje je bila njegova molitev, kipeča iz kipečega srca. Zavel je hladen piš ter drevesom majal visoke vrhove In šumenje vrhov in šumenje reke vsililo se mu je takoj v dušo ter vzbudilo ondi spomine na čase pretekle, spomine na sončnato domačo dolino. Spominjal se je otroških svojih let, spominjal se predvsem gomile, ki mu je pokrivala gorko ljubeče materino srce, spominjal se je tudi starega očeta in bratov in sester, ki so ga danes z neskončnim ponosom gledali v spremstvu kneza in škofa. In vse te spomine obdajal mu je venec zelenih domačih gora, in neznatna in med svetom nepoznana dolina zdela se mu je kakor raj, kjer bi v sreči in radosti neprestano lahko živel. V tistih časih ljubezen do domovine .še ni imela toliko moči, kakor je ima zdaj v naših občutkih. In ljubezen do domovine je še spala v slo- venskih srcih, kakor spi iskra v dragem kamnu, dokler se ni umetno izpilil in obrusil! Ali brusili in pilili so Nemci potem z neusmiljeno svojo roko še celo dve stoletji, da se je končno kamen slovenskega rodoljuba vendarle pričel iskriti ter žarke dajafi! Ali ob času naše pripovesti so vladali verski čuti poznani svet, in tudi po Slovenskem so ti čuti vžigali sovraštvo in tugo ter zatirali vse druge občutke, šer je ubogo naše ljudstvo, tlačeno in drto po nemških plemičih, za nove biblične eksperimente bilo nalašč u-stvarjeno. Tudi Carolus Kosem, z zbujenimi domovinskimi čuti po temnem potu hodeč, ni bil si v svesti, da so mu ravno ti čuti s pogumom napojili dušo, da je brez groze stopal po samotni, nočni stezi. Prenehal je moliti in duh mu je takoj prekipel pri zavesti, da so krivega preroka iz Wittenberga učenci zašli še celo v te kraje. Neznosno sovraštvo mu je napolnilo čisto dušo, in med šumenjem domačih gozdov in domače reke. se je spominjal človeka ki ga je ljubil nekdaj, člcveka, ki pa ga je zdaj sovražil bolj od peklenskega satana. In ta človek mu je bi' rodni brat a odpadnik sveti veri, kateri je bil Carolus Kosem vsako kapljo krvi darovati voljan. Menili so, da ne ve o odpadništvu svojega brata, in prikriva!! so mu resnico. Ze davno pa si ie bil iz skrivnostnega šepetanja svojih tovarišev sestavil grozno vest, in ta vest pezila mu je danes na temnega duha z vso svojo težo, in to ravno zategadelj, ker se je bližal kraju, kjer je nekdaj ena mati dojila njega ali tudi onega, ki je zdaj Boga preklinjal in vero svoje porodnice! Stopivšemu iz gozda, so se razprostirali pred njim zeleni travniki v luninem svitu ir. že je ugledal koče po holmu, za katerim se je kazal stolp domače cerkve. Sovraštvo ni bilo pozabljeno, a vendar ie razprostrl roke ter vzkliknil; »Sveti Materi božji bodi hvala, da te še enkrat zrem, vas domača!« »Kdo govori tu o sveti Materi božji?« vprašal je oster glas in s kamna pri poti se je dvignila oseba, zahaljena v črn plašč, ki ji je sezal tako visoko, da je prikrival polovico obraza. »Tu imamo papista, ki kos lesa za živega Boga časti, in prišel nam je v roko, bratje, da mu pričujemo o resnici, svetega evangelija!« Ponosno se je zasmejal. Izza grmovja je stopilo še nekaj temnih oseb ter se pri- družilo onemu, ki je govoril zadnje besede. Bili so pogor-sk; kmetje s širokimi klobuki, ali ob ramah so nosili dolge meče, katere so si brez dvojbe izposodili pri kakem luteranskem graščaku. »Ti, torej, ponočni prijatelj, še vedno časti; Marijo, kakor to češčenje ukazuje rim-fk; volk, ki mu vi papisti ližete dlako ter mu polju-bu.iete kopita, dasi se valja v pregrehah in hudobijah? Ali naj ti dokažem s pomočjo svetega in čistega evangelija, da je častiti Marijo pregrešno, Bogu neljubo ter samo po Antikristu izmoljeno?« Pri vsaki drugi priliki prestrašil bi se bil naš znanec čudnih ponočnih gostov. Ali tu se je zaničevalo Marijino čaščenje in takoj so se razvnele vse strasti po mladeniču in brez premisleka je odgovoril: »Kdo da kliče tu slavo Materi božji, vprašaš, hudobnež? Ti se hočeš bojevati z jezikom! Vedi pa, da sem jaz božji porodnici v čast pripravljen na boj 7. mečem« — in tu je izdrl meč iz nožnic — »če je taka tvoja volja, jaz, Carolus Cose-itius, ki mi bode sladko veselje, kri preliti za r.jo, ki nam je rodila Odrešenika »veta!« Kdor ve, kako strastno »o čaščenje Marijino luterani napadali, a katoličani branili, nikakor se ne bode čudil, da je mlad duhovenski gojenec takoj po meču pograbil ter poln gorečega ognja hotel bojevati se v čast sveti Devica. bodisi z besedo, bodisi z brušenim orožjem. Duhoven, z mečem opasan, v tedanjih dnevih ni bila redka prikazen, in pripetilo se je časih, da je služabnik oltarja bolje sukal svetli meč nego kadilnico v cerkvi. «Spravi svoj meč, otroče!« dejal je oni in glas se mu je čudno tresel. »Ti si torej Ccrolus Cosemus?« «Zdaj te poznam, kdo si!« zakričal je Carolus, olanil K njemu, potegnil mu plašč od obraza ter zrl v lice — svojemu bratu. »Po glasu sem *e spoznal, bogokletr.ež. in meni si v roko dan! Sveta Marija, hvala ti bodi za ta trenutek!« »Kaj je zdaj? V resnici, jaz sem Georgius Cosemus!« «Ho, ho!« vzkipel je mladenič, »ti si bil Georgius Co-semus. Ali meniš, da te še spoznavamo za sinu umrle matere! Ti si zatajil živega Boga in ti meniš, da mi tebe ne bomo zatajili. Srečna ti mati, da je prej umrla ter se ulegla v grob, nego je ugledala tebe, ki ji zdaj gomilo skrunil tor Boga, ka- terega te je ona ljubiti učila, psuješ z besedami, krutejšimi od onih, s katerimi je odpadnik iz Wittenberga onečedil in oskrunil sveto cerkev! Iz zemlje jo čujem zdihovati in v spanju gledam bledi njen obraz ter štejem njene solze, ki jih pretaka za te! Nekdaj si bil Georgius Cosemus, zdaj si pa odpadnik, in Gospod Bog je milostliv s tabo, da ti ne da umreti, kakor je umiral nekdaj Juda, imenovan Iška-rijot!« In Carolus je dvignil tedaj meč, da bi prebodel brata odpadnika. Silna strast mu je preslepila dušo in kakor najbogoljubnejše delo je ho-tei storiti umor ter pokončati človeka, ki ga je i njim ena in Ista mati rodila. Op. ur.: Nekateri (itatelji so nas vprašali, zakaj objav. Ijamo to povest v jeziku, ki je ie nekoliko zastarel, ii» je ne prilagodimo sedanje* m u pravopisu in stnvkoslov* ju. Povest povzemamo iz III• knjige «Zbranega dela« Ivana Tavčarja, ki je izšla leta 195.1 in v kateri se skuša kljub novim pravopisnim pravilom čim verueje ohraniti Tavčarjevo besedilo. (Nadaljevanje sledili