Leto X, 28 Llubijana, pstek 1. februarja 1929 ШЯ0 Cena 2 D'n -Г- ■, -ifr_ Horočntua mate meeeino 25 Dim, ta inozemstvo 40 Din- Uredniitro: Ljubi Jan». Knaflova ulica &. Telefon it 3122 3123 »124 8125 io 3126 Maribor: Alekaandrova cesta IS. Telel St 440. C*lje: Koceaovn aliea 1 Tele Joe löü Rokopis) m ne vrmfej«, _ Oglaei pe »rila. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UprftTniJtTo: Ljubljana, РгеДепюта ulica 54. Telefon 4t 3122, S12S, 8124 8126 io 815» buoratoi oddelek: Ljubljana. P reeer-oova ulica 1 Telefon a 2492. Pedroiniea Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon «t 455 Podruiulra Celje: Koceuova alica X Telefon a 19a Računi pri poŠt бек и vodih: Ljub-Ijana a 11-842. Praha čiaio 78.1*0; Wien (fr. 106.241. Ljubljana, 31. januarja. Novi režim si je stavil nalogo, da izvrši popolno preureditev naših notranjih razmer in odnošajev, Vse, kar bi moglo pri tem biti ovira, je odstranjeno: razveljavljena je ustava in ž njo so sisti-rane državljanske svoboščine, razpu-ščene so stranke in je s tem razbita dosedanja politična organizacija naroda. odpravljene so vse formalne težko-če za brzo in temeljito zakonodajno in upravno delo. Naravno, da vlada še nima za vse svoje velike in male naloge do!očenega stališča, temveč da se mnoge njene akcije nahajajo še v pripravljalnem stadiju, v stanju, ko se o njih razmišlja in se še ne sklepa, ker ni še čas ali pa še niso zbrani vsi argumenti. Umljivo je. da se v takem položaju tudi iz širokih krogov pojavljajo sugestije, nasveti in predlogi več aH manj resnega in premišljenega značaja in nič ne dvomimo o točnosti poročila da Beograd še nikoli ni bil tako prenatr-pan spomenic in deputacij. kakor je baš danes. Tako so se pa tudi na vest. da se v vladi študira vprašanje revizije so-cijalnopolitične zakonodaje, tako.i pojavili razni veliki reformatorji, ki natančno vedo. da je glavna ovira našega gospodarstva zlasti tudi naše industrije sedanja «neprikladna» zaščita delavstva. Že se skuša zdravo načelo, da je treba v bodoče resnejše in pazljivej-še upoštevati mnenje in sodelovanje gospodarskih krogov, kompromitirati na ta način, da se prog'aša predstavnike «gospodarskih krogov» kot vseve-deže. ki imajo rešitev naših težkih notranjih problemov tako rekoč v malem prstu. Kakor v soci.ialni politiki, tako ie tudi z državnopravnlmi problemi. Ako se more že danes govoriti o smernicah, v katerih se bo kretala bodoča organizacija države, se sme reči, da bo po vseh izjavah sodeč, prevladala konzervativna linija Nič ni čudnega, da se pojavljajo tudi v tem oziru najrazličnejša mišljenja in da posebno vneti že hitijo razlagati svoje nazore. Ljubljansko klerikalno glasilo je danes s topovskimi streli udarilo na petorico ljubljanskih gospodov, ki so povodom intervencij v zadevah ljubljanske občine i obeh slovenskih oblasti smatrali za koristno, da razložijo tudi svoje poglede na razna ustavopravna vprašanja. Nedavno ie izšla iz mnogo avtoritativnejšega peresa brošura, ki razvija glede bodoče sestave samoupravnih teles in zakonodajnega zbora znatno konservativnej-še nazore, a Kopitarjeva ulica ie molčala kakor grob. Gotovo je prijetnejše zobati češnje s skromno deputaci.io iz Ljubljane nego z g. dr. Kruljem. toda nesporno je, da gre to na škodo vtisa iskrenosti... Gospodje, ki se toliko razburjajo nad ljubljansko deputacijo, bodo imeli mnogo bližje adrese. da se z vso odločnostjo postavijo v bran proti vsakemu poslabšanju splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za vse javnopravne korporaciie z Narodno skupščino vred. Ljubljanska deputacija ne bo pre vrgla nače! dtmokracije! Mimogrede in da izključimo v tem pogledu vsako slepomišenje, nai tudi povemo. da so nekateri gospodje ljubljanske deputacije res bivši člani bivše SDS, a da seveda njihova intervencija v Beogradu nima s tem dejstvom nobene zveze, kar vedo gospodje v Kopitarjevi ulici najmanj tako dobro kakor mi v Knaflovi. Tudi mi smo mnenja, da je stališče ljubljanske deputacije g'ecle občinskega sveta popolnoma zgrešeno. Sestava ljubljanskega obč. sveta precej dobro odgovarja strukturi prebivalstva, s politiko pa se obč. svet že zaradi posebnih okolnosti. ki so obe glavni stranki prisilile na sodelovanje, sploh ni bavil. Res je. da so sedaj, ko gre za imenovanje obč. sveta, poskusili ravno tisti, ki se delajo najbolj ogorčene, spraviti v obč. svei nekatere svoje bivše strankarske mandatarje in s tem pokvariti niegov nepolitičen značaj, vendar upamo. da bo ta poskus ostal ravno tako brezuspešen, kakor je v tem pogledi' ostal po vesteh iz Beograda brezuspešna akcija deputacije ljubljanskih gospodov. Gotovo pa zasluži po'nega uspeha intervencija, ki se tiče bivših naših ob'ast-nih odborov. Tu je situacija povsem drugačna nego pri občini. Pri občini so ostale forme uprave povsem nedotaknjene in bodoči kotnisar-župan bo vodil posle v polnem sodelovanju in pod neokrnjeno kontrolo obč. sveta. V oblastni samoupravi sta skupščina in odbor raz-puščena. Ne le pravično, temveč naravnost potrebno je. da vlada olajša komisarju delo in odgovornost s postavitvijo sosveta, izbranega iz zastopnikov vseh stanov. Oblastne samouprave so bile po zatrjevanju opozicije torišče partizanstva in izvor strankarske korupcije. Dokazov o tem ne manjka, akoravno je bila opozicija izključena ne le od sodelovania pri vodstvu oblastne samouprave, temveč ji je bila cdvzeta tudi možnost vsake kontrole. Tu bo treba mnogo afer razčistiti, mnogo krivic popraviti in oblastni komisarji, ki Ministrstva so izgotovila svoje proračune Po vesteh iz vladnih vrst so vsi proračuni znatno znižani - Redukcije uradništva se izvedejo do 1. aprila -Celotni proračun je znižan za 20 odst. Beograd, 31. januarja p. Vsa ministrstva so danes predložila finančnemu ministru svoje proračunske predloge za 1. 1929/30. Po informacijah v, finančnem ministrstvu so vsi proračuni znatno znižani, kar je predvsem posledica obsežne redukcije uradništva, ki je deloma že izvršena, deloma pa stopi v veljavo s 1. aprilom obenem z novim proračunom Razen tega so bili brisani v proračunu vsi izdatki za investicije in znižani tudj razni materijalm izdatki Glede investicij so sprejete v Proračun samo one postavke, ki so neobhodno potrebne za ciovršitev že za.početih del. Za nova investicijska dela proračun ne predvideva nikakih kreditov. Zato je proračun v celoti za 20 do 30- % nižji od prejšnjega. Finančni minister bo že tekom prihodnjih dni sestavil definitivno redakcijo cestnega proračuna, ki bo nato v. obliki zakona predložen kra>iju v podpis. Ministrstvo javnih del je izdalo o svojem proračunu sledeči komunike. V ministrstvu javnih del je bil danes definitivno sestavljen pred'og proračuna za leto 1929/30 in poslan finančnemu ministru Izvedeno je načelo največje štednje ne samo pri osebnih, marveč tudi pri materijalnih izdatkih Za nove investicije n;so bile sprejete v proračun nikake postavke, marveč so predvidene samo one vsote, ki so potrebne za dovršitev že začetih del Tud< pri materi-iailnih izdatkih so predvidene samo najpotrebnejše vsote. Na ta način je bil dosežen velik prihranek v primeri z lanskim proračunom. Posebno pozornost je ministrstvo Posvetilo kreditom za vzdrževanje cest in mostov in so bili v ta namen zasigurani potrebni krediti, tako da je obe.iem zasiguran redni promet, ki vsako leto zlasti z motornimi vozili stalno narašča. Priprave za revizijo invalidskega zakona Posebna komisija bo preštudirala invalidsko vprašanje in pripravila reforme na načelu štednje in resnične potrebe Beograd, 31. januarja p. Minister socijalne politike dr. Mate Drinkovič je določil posebno komisijo strokovnjakov, ki ima nalogo proučiti invalidsko vprašanje in staviti konkretne predloge za deiinitivno ureditev. Komisija naj izdela načrt novega invalidskega zakona in izpopolni predpise o invalidskem pregledu. Za člane te komisije so imenovani med drugimi divizijski general Radislav Krstič. predsednik invalidskega sodišča Jovan Jovanovič in kot predstavnik vojnih invalidov inšpektor Milan Kosanovič. Za tajnika kornisi'e .ie imenovan Dragomir Gorjup, tajnik v ministrstvu socijalne politike. V utemeljitvi svojega odloka naglasa minister socijalne politike, da se je po treh letih, odkar je bil uveljavljen invalidski zakon, pokazala potreba, da se invalidsko vprašanje ponovno temeljito prouči in izvedejo reforme. Pri reformah naj bo merodajno načelno štednie in načelo, da se priznajo za invalide samo oni. ki so v resnici invalidi. Pravica do invalidnine naj se prizna samo onim, ki jim ie v resnici nenbhudrio potrebna za življenje. Obnavljanje prometa v južnih pokrajinah Snežni meteži so prenehali in delo na očiščenju prog — Beograd, 31. januarja p. Dasiravno danes ni več snežilo in je tudi mraz nekoliko popustil, se pojavljajo v železniškem prometu še vedno velike ovire. Vsi vlaki so tudi danes prihajali v Beograd z ogromnimi zamudami. Železniška uprava je ukrenila vse, da čim prej očisti zasnežene proge. V to svrho so bili pozvani na delo ne samo železniški delavci, marveč tudi prebivalstvo iz krajev ob železnici. Na nekaterih lokalnih progah je bil danes že zopet za Incident na bolgarski meji Becgcad, 31. jan. p. Nedavno se je pri* petil na bolgarski meji obmejni incident. Naša obmejna straža je ustrelila dva sum» Ijiva Bolgara, enega pa težko ranila, ko so hoteli prekoračiti našo meto «Berliner Ta» geblatt» ie napravil iz tega veliko senzacis jo in poroča, da je prišlo v bližini Strežb mirovca do krvavega spopada med jugoslo* venskimi in bolgarskim! obmejnimi četami List piše nadalje, da je bolgarska vlada radi tega izročila v Beogradu protestno noto ter zahtevala mešano vojaško pre» iskovalno komisijo, sestoječo iz general» štabnih oficirjev, ki naj preišče ta incident. Naša vlada je baje na to pristala in bo že prihodnje dni izvršena tozadevna preiska* va. O tej zadevi je bil izdan nocoj sledeči službeni komunike zunanjega ministrstva: Po sporazumu vlade kraljevine SHS in kraljevske vlade v Sofiji je določena me* šana komisija, ki ima preiskati dogodke pri selu Strezimirovcu. Vesti «Berliner Tage» blatta» z dne 29. t. m., da je bolgarska vla» da glede tega incidenta izročila jugosloven» ski vladi kako noto. niso točne. Imenovanje pri finančni direkciji v Ljubljani Beograd, 31. Januarja p. Za arhivarja pri finančni direkciji v Ljubljani so imenovani Anton Pazarič, Fran Šetina in Anton Del Cota. so v tem pogledu kot bivši predsedniki oblastnih odborov v posebno deli-katnem položaju, bi svojo težko nalogo mnogo bolje in popolnejše opravili, ako bi jim stali na strani nevtralni, objektivni možje, ki bi brez ozira na levo in desno nasvetovali, kar ie pošteno in prav. Kdor se razburja nad to zahtevo, ta dokazuje, da se boji definitivnega raz-čiščenja. A ni samo to. Oblastna samouprava je ta«ko globoko povezana z vsetn našim gospodarskim in socijal-nim življenjem, da poedinec in če bi bil še tako talentiran, ne more pregledati celega območja svojega delokroga. Marsikaj se bo moralo spremeniti, treba bo reformirali naravnost blazno davčno gospodarstvo bivših deželnih mogotcev, treba bo pravično in smo-treno razporediti sredstva — skratka vpeljati nov sistem, nov režim. Sodelovanje zastopnikov najbolj interesiranih slojev prebivalstva je tu neobhodno in zato mo>ra vsak pameten človek tozadevni akciji ljubljanske deputacije želeti pobega uspeha. mraz je pooustil — Mrzlično Volkovi v okolici Beograda silo vzpostavljen promet, v Južni Srbiji, kjer leži sneg več metrov visoko, pa o obnovi prometa zaenkrat še ni govora. Mraz in visoki sneg sta prignala v doline zverjad. V nekaterih krajih so se pojavile cele tolpe volkov, ki vdirajo v vasi in napadajo hleve. Tudi v beograjski okolici se ie pojavilo veo volkov, zaradi česar je bil danes prirejen velik lov. Kritično stanje vojvode Stspanoviča čačak. 31 jan r. Predvčerajšnjem je na» stopil nagel okret v stanju bolezni vojvo--de Stepe Stepanoviča. V včerajšnjem zdrav niškim bulletinu, se povdarja. da se je zdravstveno stanje hudo poslabšalo Pred' prošlo noč je prebil vojvoda kaj slabo. Okolica vojvode Stepanoviča se boji. da bolnik ne bo prebolel bolezni zaradi svo« te visoke starosti. Pogajanja za prijateljski pakt z Grčijo Beograd. 31. ianuara р. V zunanjem ministrstvu se vrše zadnie dni intenzivna pogajanja med zastopnikom zunanjega ministra dr Kmranudi.iem in grškim poslanikom na n?šcm dvoru Polihronijadesom glede sklenitve prijate!!skega pakta med našo državo in Grčijo. Knkor znano. so pričeli razgovori že ob priliki zadnjega poseta grškega ministrskega predsednika Venizelosa v Beogradu. Pojavile pa so se težkoče tranzitnega prometa v Solunu. Kakor se sedaj zatriuje. bodo te ovire v kratkem odstranjene in bo že v doglednem času prišlo do sporazuma. V zvezi s temi pogaianji ie bi! pozvan v Beograd naš generalni konzul v Solu n u Anastasijevič. • Prodaja ladjedelnice v Kraljeviči razveljavljena Sušak. 31. januarja č. Po noročilii kon-kurznoga upravitelja ladjedelnice v Kraljeviči Paveliča ie bnn^ki stol v Zagrebu razveljavil dražbo te ladjedelnice, ki se ie vršila 3. septembra preteklega leta in na kateri ie ladjedeln'co kupilo Jadrnrosko-podu-navska b 'ka v BeogTadu za ceno 1 mil:-ion 272 0'JO Din. .iadransko-podunavski banki ie oii >rta pot nriziva na sto! sedmo-rice v Z ад >bu. Zaenkrat še ni znano, ali bo fadr 'nsko-podimavska ЬагЖа segla po tem ravnem 'eku. Trgov jn ski aranžman z Egiptom Beogi i. 41 januarja, г. V torek je v Kairu zašlo;,, našega odpravnika poslov izmenjal s rredt tavnikom eg'ptovske vlade ratifikacij* t". ->vin«ke«»a aranžm^fa med Jugoslavijo in ii " Moni. Na podlagi tega aranžmaja bodo egiptovski tovarnarji odkupili ve?ie kol"či:ir ћ; кл v Jugoslaviji. Proti vojni pakt v Rumuniji Bukarešta. 31. januaria (be) Rumurska zbornica je ratifkirvia Kdtsiasov protivojni pakt. Bližnja demisija Švehle in rekonstrukcijaxsL kabineta Švehlovo mesto zasede Udržal, ki obdrži tudi portfelj narodne obrane — Stanek in dr. Viškovsky imata manj izgledov — Proti prvemu je predsednik Masaryk, proti drugemu pa lastna stranka Praga. 31 januarja s. Po pogajanjih med strankami in po zadnjem Posvetovanju re-pub'ikanske stranke se ie položaj toliko razčistil. da ie blvnji odston predsednika vlade Švehle gotova stvar Do demisije lahko oride vsak dan in bo mesto dosedanjega predsednika vlade zasede! kak drug član agrarne republikanske stranke Največ izgledov za to ie imei Stanek. toda predsednik Masaryk ie proti njegovi kandidaturi. V krogih predsednika Masaryka delujejo na to. da bi predsedstvo vlade prevzel dr Viškovskv te>ga na zopet ne želi agrarna stranka Najbrž bo na to mesto prišel dosedanji vojni minister Udržal. lei sj pridrži tudi dosedanji svoi portfelj. V ministrstvu narodne obrane Ы Udržala na-domestoval general Syrovy ali general Chalupa Zlasti slednji se imenuje za to mesto, ker ie že eirkra» opravljal to funkcijo. ko ie odšel Klofač in ie prišla na krmilo države vlada Tusarjeva V času dolgotrajne bolezni Švehle. ki ga ic zastopa! monsignor Šramek. je delo v vlad? in v skupščini zaoadlo v nekako apatijo in le-tarjrijo. zato bo čsl javnost z veseljem pozdravila demisijo Švehle ki mu gre v ostalem vse priznanje za njegovo uspešno delo pred boleznijo. Prasa. 31 januarja h. Načelstvo republikanske stranke se ie tudi dopoldne bavilo samo z demisiio ministrskega predsednika Švehle. Sklenjeno ie bilo končnoveljavno. naj ministrski predsednik švehla poda ostaviko. niegovo mesto na naj zasede osebnost iz vodstva repub! kanske stranke. Z dovoljenjem zdravnikov. k: telijo ministrskega predsednika, ie poseVila danes deputacija republikanske stranke predsedn;ka Švehlo v Hostyvaru ter se z niim razgo-varjala o po'ozaju. Zdi se. da ie eotovo. da bo v soboto podana ostavka in v nedeljo oficijelno objavljena »Prager Presse« je mnenja, da se morda ne bo soremenilo sa-mo vodstvo vlade, temveč da bo prišlo do sprememb tudi v drugih resorih. Težavna pogajanja za veliko vladno koalicijo v Nemčiji Centrum zahteva tri ministrstva — Demokrati bi morali žrtvovati justičneča ministra — Javnost želi rešitve krize, ker stoji Nemčija pred važnimi odločitvami Berlin, 31. januarja (be.) Politični položaj v Nemčiji se ie ponovno poostril. Pri Dogajanjih med kancelarjem in voditelji strank za sestavo velike vladne koalicije je stavil centrum Ultimatum v katerem zahteva tri tn nistrstva V nasprotnem primeru bo pozval centrum svojega zaupnika v krbinetu prometnega ministra von Gue-rarda. naj odstopi. Odločitev bo padla naj-brže koncem tedna. Rešitev sedanje krize ie predvsem odvisna od sestave velike koalicije v Prusiji. o čemer se vrše d;nies med kancelarjem in oruskim ministrskim predsednikom nog?-ji«.nia. Rešitev «edartie krize je odvisna tudi od pripravljenosti demokratske stranke, ki bi morala, da se ustreže centrumii. žrtvovati demokratskega državnega justičnega ministra Koclia. Kakor se dozuava. bodo pogajanja za rekon- strukcijo vlade zelo komplicirana in ni izključeno. da pride v tem vprašanju do ne-Dredvidenih presenečenj. Državni kancelar ie ime! nato daljši razgovor z državnim predsednikom Hindenbur-goin. o čigar vsebini pa niso znane podrobnosti. Razgovori med strankami se še nadaljujejo Nemški merodaiui krogi polagajo veliko važnost na hitro rešitev krize, ker stoji Nemčija pred važnimi zunanjepolitičnimi odločitvami in pred končno veljavno rešitvijo reparaciiskeea vnrašania. Zunanjepolitični odbor državnega zbora ie da-рся razpravl:al o reparacijskem vprašanja. Debate so se udeleži'!! v imenu vlade zuna-nii minister Stresseman. Curtius in H:'fer-d ig. ki ie imel o tem vprašanju daljši referat. nakar se ie vršila o referetu izčrpna debata. Senzacijonaini bančni vlom v Berlinu Z vsemi modernimi pripomočki opremljeni vlomilci so popolnoma oropali trezorje banke— Podzemeljski rov do banke; svedrovci so imeli rokavice, da niso zaoustili nikakih odtisov Škoda znaša nekoliko milijonov mark; banka odreka jamstvo za škodo Berlin, 31. januarja, sg. K vlomu v Di-skontno društvo poročajo naslednje podrobnosti: Mojstrsko delo so izvršili strokovnjaki v vlomilstvu z veliko orakso in s pomočjo vseh tehničnih fines. Iz tresoriev so odnesli 30 do 40 tisoč mark v gotovini ter razen tega izropali 172 predalov v tresorjih, odkoder so odnesli spravljeno zlato, dragocenosti in vrednostne papirje- Pri izbiranju plena so bili zelo natančni in so odnesli samo najdragocenejše blago in najvažnejše vrednostne papirje Celokupno škodo cenijo na nekoliko milijonov mark. O storilcih dosedaj ni niti najmanjšega sledu, ker na kraju vloma niso našli niti odtisov prstov, iz česar sklepajo, da so opravljali svoje delo v gumijastih rokavicah. Takojšnja raciia v vseh berlinskih lokalih kjer se zbirajo sumliivl tipi, je ostala brezuspešna. Diskontna družba ie bila proti vlomu zavarovana pri zavarovalnici. Vsi berlinski listi razpravljajo sedaj o vprašanju, da ii jamči banka za predmete, ki jih je imela deponirane Družba izjavlia, da ji ni treba prevzeti dolžnosti jamstva razen v primeru, ker je bila že pri zidanju tre-sorov ukrenila vse potrebno. V predalih so bile spravljene ogromne vrednosti. Samo eden izmed najemnikov ie prijavil škodo dveh milijonov mark. od tega 1 milijon v valutah. Berlin. 31. januarja d. V prostore tukajšnje banke Diskontgesellschaft ie včeraj ponoči vlomila dosiei neznana vlomilska družba. Svedrovci so izkopali rov pod zemljo z dvorišča sosednje hiše na dvorišče bančnega noslopia Tolpa ie nato z najmodernejšimi aiparati razširila vhod v kletne prostore, kjer so bili v železnih omarah in blagajnah spravljeni depoziti banke, obsto-ieči iz gotovine in raznih dragocenosti. Vse omare in b'aga.ine so vlomilci odprli s ki-sikovimi aparat- ter odnesli denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti za nekoliko rrclijonov mark Kakor omenjeno, so se zločinci ori svoiern delu posluževali najmodernejših aparatov za vrtanie. žaganje in topl.ienie železa, pokazali na so pri tem tako čudovito spretnost, da iih mora zanio zavidati vsak odlično kvalificirani delavec in mehanik. Tehnična izvedba ie policijo zelo presenetiia. kaiti tako orecizncara dela ne pomnijo njeni anali Storilci so popolnoma neznani iu oblast ne ve. kako bi začela preiskavo, da pride na sled vlomilcem. Vlom fe bil odkrit še'e včerai ziutrai. ko so v trezorje banke stop Ii uradniki in nekateri kliienti. Zdi se. da bo Doliciia dobila sled za storilci v hiši. ododer ie držal nre-koD na dvorišče Zaslišala ie že nekoliko prebiva'cev dotične hiše Ne ve se pa. dali so zaslišanja dala kak pozitiven rezultat. Tisočletnica sv. Vadava Praga. 31. januarja, (pr.) Kakor poročajo d-idove Neviny» iz Rima. pripisuje Sveta stolic.a veliko važnost proslavi tisočletnice sv Vaclava. Papeški nuncii Ciriaci se zelo Irudi v Rimu. da bi med Češkoslovaško in Sveto stolico ublažil dosedanje napeto stanje. Slavnosti se bodo vršile meseca maja. Ob slavnostni otvoritvi zavoda sv. Ne:X»muka bo izdal papež bulo. ki bo po mnenju vatikanskih krogov velike važnosti. Rumunfja ratificirala Kelloggov pakt Bukarešta. 31. januarja p. Rumun-ski pari-ament ie danes ratificiral Kelloggov pakt. Kazen vstaških vodij v Gvatemali Newyork, 31. januarja (lo.) V Gvatemali sta bila te dni ustreljena polkovnik Mora les in podpolkovnik Deipeon Rejil. ki sta bila vodji zadnje vstaje v jiiižnozapadni Gvatemali. Francija dobi zlat in srebrn denar Pariz. 31. januarja (ki.) Finančn: minister je odobril risbe za kovanje zlatega denarja po 100 fraak.o bili pobudniki društva slovenski trgovski pomočniki, ki so imeli svoje društvo že le» ta 1903. in so izvolili v romantični Skalni kieti pripravljalni odbor za ustanovitev «Slovenskega trgovskega društva». V ta odbor so bili izvoljeni gg. Kramaršič, Pu» stišek, Le.skovšek in . Kos z nalogo, da iz» delajo pravila. Ustanovni občni zbor se je vršil 1. julija 1906. ob navzočnosti 85 čla» nov. Prvi predsednik je bil g. Peter Kostič. Potem so se menjavali kot predsedniki gg. Stermeeki, Ravnikar, Leskovšek, Lukas, Ja» godič, Plahuta, Zupančič in Fazarinc. Da bi se pritegnili trgovci nemškega mišljenja so se sklenila na . izrednem občnem zboru dne 6. oktobra 1922 nova pravila s spre» membo imena v «Trgovsko društvo v Ce» lju». Uspeh je bil lc delen; pristopili so, a se ne udeležujejo občnih zborov in tudi ne prireditev. Blagajniško stanje je povoljno. Podana je bila odveznica odboru in blagajniku. Pri delovnem načrtu za Teto 1929. je bila skle» njena prireditev tečajev za stenografijo in razne jezike. G. Fratijo Jošt je izjavil, da prevzame tečaj za nemško stenografijo brezplačno in zagotovil tudi uspeh, za kar mu je predsednik izrekel v imenu društva posebno priznanje. Sklenilo se je soglasno vložili odločen protest proti preskoku Ce» ija in Maribora pri imenovanju zastopni» kov v ravnateljstvo Trgovskega bolniške» ga in podpornega društva v Ljubljani. Novoizvoljeni odbor je sestavljen na» slednje: predsednik trgovec g. Anton Faza» rine; podpredsednik trgovski pomočnik g. Rudolf Pibrovec; tajnik trgovski pomočnik g. Marijan Lavrič; blagajnik trgovski po» močnik g. Drago Konhajzler; odborniki: trgovci ga. Rudolf Stermeeki, Fran jo Jošt. Franc S. Lukas, Fmhč Dobovičnik in Mar» tin Sum er; namestniki: trgovec Franjo Le» skovšek in trgovski pomočnik Franc Wut» ti; pregledovalca računov trgovca Josip Jagodic in Josip Kramar ter kot pravni za» stopnik g. dr. Anton Božič. Predsednik se je s toplimi besedami obrnil n? navzoče tr» govske nameščence, da se potrudijo in pri» dobijo iz svojih vrst nove člane in tako omogočijo nameravane tečaje in poučne izlete. Društvo je ustanovljeno v prid na» mcščencem, trgovci od njega ne zahtevajo nič. Hmeljski trg Žafcc, 31- januarja, h. Povpraševanje živahno. V Zatcu je znaša» promet 100 stolov. Cene so bile nespremenjene Od 1400 do 1700 Kč. ! » Sport Slovo od Rumunije (Drugo pismo ing. Janka Janše.) Brašov, 2S. januarja. Po 30km»tekmi smo imeli dan počitka. Popoldne mo odšli na Pojano, 1020 m vi» soko, kjer je bilo v koči brašovskega smu» škega kluba vse pripravljeno za nas. V noči na 26. je nastal nenadoma vihaT in zdelo se je, da se bo vreme obrnilo. Vi» har je tudi naslednje jutro divjal z ne» zmanjšano silo, tako da o snegu na vzhod» nih pobočjih skoraj ni bilo sledu. Situacija je bila težka, ker je bilo treba progo pre» trasirati. Start je bil zaradi tega odložen na 12,30 S pomočjo vojaštva so organiza» torji progo deloma uredili in nanovo mar» kirali. V veliki zadregi smo bili radi ma» zan.ia, ker je temperatura padala in zopet rastla. Pri žrebanju smo dobili številke: dr. Kmet 3, jaz 8, Joško 30. Tekmovalcev je bilo 30, tako da je Joško zopet startal zadnji. Na progi ni držala nobena maža. Naj» boljše je imel mazano Poljak Kawa. Bril je tudi takšen veter, da je metal palice, pa tudi tekmovalce po mili volji. Razen zadnjih ICO m nam je pihal veter vedno v lice. Proga sama ni bila težka, imela pa je premalo sunka. Pri km 4 mi je počil jer» men, zaradi česar sem zamudil par minut, dokler mi ni pomagal iz zadrege vojak. Pri tem me ie prehitel Kmet ter dotekel Ka» wo (št. 17) ter Čeha Brabca in Štehlika (št. 16 in 15). Pozneje sem se jih zopet otresel ter sva s Kawo skupno vozila do ci» lja. Takoj za menoj je privozil na cilj Jo« ško, ki so ga burno pozdravljali in večkrat fotografirali. Tudi drugi tek je bil dobljen. Podrobni rezultati so naslednji: 1. Joško Janša (SHS) 1:35:43 ; 2. Witkov» ski (Poljska) 1:38:44 ; 3. Zvtkowicz (P.) 1:38:50: 4. Kawa (P.) 1:40:46; 5. Lexen (Ru» m unij a) 1:42:06; 6. Bcranovskv (ČSR) 1:42:44; 7. Pascu (R.): 8. Lankosz"(Poljak); 9. ing. Janko Janša (SHS) 1:45:55: 10. Pa» scu (R.): 11 Zaharia (R.); 12. dr. Stane Kmet (SHS) 1:54:32. Čehi so popolnoma propadli, dočim so Poljaki odrezali nekoliko boljše. V nede» 1 jo dopoldne se je vršil slalom. Tu je zase» del prvo mesto Lankosz nred Brabcem. Kmet in jaz sva sodelovala kot kontrole. Po kosilu se je zjasnilo in, ko so se vr» šili skoki, ie bilo vreme zopet krasno. Na» vz/>čih je bilo okoli 1000 ljudi. Sneg je bil slab, skakalnica zelo mehka. Izmed skokov je končalo okoli 80 odst. s padci. Startala sva oba z .Toškom ter dobila 7 oziT. 13 točk. Moj skok je končal vsled prevelikega predložka in mehkega snega na 15 m s padcem na glavo. K sreči se nisem poško» doval. Joško je sta) vse trikrat na 17 in pol in dvakrat na 19 in. V skokih so nam se» veda Čehi in Poljaki zelo prednjačili. Vrst» ni red pri skokih je bil naslednji: 1. Zytko» wiez (Р.) 19, 25 in pol. 25; 2. Lankosz (Р.) 25 (padec), 27, 25 : 3. Beranowsky (Č.) 22, 24, 25 ; 4. Čivrnv (Č.) 20, 27. 29. V kombiniranem teku so bili rezutati na» slednji: 1. Zvtkowicz (P.) skok 289, 15 km 337, skupno 626 točk. 2. Lankocz (P.) skok" 278; 15 km 30Ž; 3. Joško Janšs (SHS) skok 216, 15 km 360; skupno 576. Zvečer smo se vrnili v Brašov. Po večer» ji je bila razdelitev in pogostitev v voja» škem Kazinu ob navzočnosti princa»regen» ta Nikolaja. Zmagovalcem so delili samo plakete. Mesto Brašov je darovalo dva po» kala, izmed katerih je prejel pozlačenega Zvtkowicz za kombinacijo, srebrnega pa Čivrnv za skoke. Joško je prejel tri plake» te. Octnesel je vsekakor moralno zmago, kar je objektivna publika tudi priznavala. Z uspehi smo popolnoma zadovoljni, manj pa z darili. Zimskosportni program za praznik in nedeljo Najvažnejša prireditev te nedelje v zimskem športu bo nedeljsko državno prvenstvo v drsanju, ki se vrši v Ljubljani na drsališču SK Ilirije Prvič se letos izvede prvenstvo za dame in go-Npode. V Kranjski, gori se vrši kombinirana smuška tekma za prvenstvo Slovenije, in sicer na praznik smuški tek na 15 km, v nedeljo pa smuški skoki. V Ljubljani se vrši v nedeljo prvi motoskilö-ring, ki ga priredi motoko.Iesarska Ilirija na progi 3 km. na cesti Brezovica—Vič. V Zagrebu, odn. na Plješevici tekmujejo smučarji za prvenstvo Hrvatske in Slavonije v sunu-šikem teku na 18 km. V Beogradu na Avali bo v nedeljo prva smuška tekma v priredbi SrPD. Smuški tečaj za skoke pod vodstvom inž. Hanssena se bo vršil v prihodnjem tednu od 4. dalje v Bohinju in traja do 10. Tečaj se bo vršil na mali in veliki skakalnici ter opozarjamo osobito dnimačine. da se prijavijo za tečaj. Udeležba je brezplačna. Inž. Hanssen bo v času tečaja stanoval v hotelu »Sv. Janez« na Jezeru. Udeležba ie dovoljena le članom klubov, ki so člani JZSS. Sankaške tekme v Bohinju Objavili smo že, da se bedo vršile na Svečnrico 2. februarja v Bohinju sankaške tekme za prvenstvo Bohinja, kakor tudi pogoje. Te tekme se izvedejo na vsak na» čim, ker je nastopila v Bohinju stara zima. ki danes kaže ob jutranjih urah nad —20 C suhega mraza. Kljub tej nizki temperaturi pa se pri teh brezoblačnih in brezveternih dnevih od 10 do 15 ure sprehajaš lahko skoraj v letni obleki po bohinjskih cestah in potih. 1900 m dolgo občinsko sankališče se dnevno uieja in spopolnuje. Ako bo ne» bo Bohinju naklonjeno tudi do teh tekem vsaj toliko kot dosedaj, bodo prvenstvene sankaške tekme užitek za tekmovalca in "iedalca. Pr"nrnine se zaključijo dne 1. fe» bruarja ob 22.30. Ker so snežni zameti preprečili 27 t. m. sankaške tekme naraščaja in dece, se te tekme pod enakimi pogoji vrše v nedeljo 3. februarja. Prvi start za tekme dne 3. fe» bruarja je še vedno ob 13. Zakaj Bohinj ni tekmoval na Pohorju? Priznani bohinjski smučarji so se hoteli udeležiti smwških tekem za državno pr» venstvo na Pohorju. V petek 25. t. m. so bili že določeni tekmovalci zbrani na bi» striški postaji, tam pa jih je dohitela vest. da je vsled snežnih plazov železniški pro» met prc.ko Jesenic začasno ukinien. Vsi ra» čimi. кякп hi b'lo m^bre informacije. Od naše strani dolgujemo zahvalo g. Zvoni-mirju Rogozu. da je s svojima dosedanjima gostovanjima čvrsto afirmiral njihove simpatije. Zv onimir Rogoz je na višku razvoja In je neutruden, še naslednje jutro po gostovanju je zapustil Prago — in komaj se je snoči vrnil na ljubljanski kolodvor. se jc s svojimi trofejami odpeljal naravnost v gledališče, zopet na delo. Mira Pucova f Tiha in skromna, a resna in neutrud-ljiva je bila pokojna gdč. Mira Pucova. Na šentjakobski dekliški osnovni šoli. kjer je slovela kot izvrstna učiteljica, so se je dekleta oklepala kakor svoje druge matere. In njena vnema za šentjakobsko napredno društvo! S pravim Danes premijera! Senzacija! Danes premijera! Največje in najboljše filmsko delo oboževane, nepozabne umetnice! Višek tju-bavuih strasti! Greta Garbo kot Tosca, boreča se za svojo ljubezen. Kot partner Konrad Nagel Strastna ljubezen med mladim avstrijskim častnikom in očarljivo lepo rusko špi-jonko. — Pomnožen orkester! Prekrasno arijo »Molitev Tosce« poje solistka drž. kons&rvatoriia gdč. M. Mlekuževa Grešna strast Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9, uri Telef. 2124. ELITNI KINO MATICA. ponosom se je udejstvovala v tej vzorni slovenski gospodarski in prosvetni organizaciji. Bila je načelnica ženskega odseka, ki po njenem prizadevanju ni bi! zgolj dekorativen privesek društva, kakor je to marsikje drugod, marveč zares delavna skupina s svojim točnim programom. Njena poročila na občnih zborih Šentjakobčanov so vselej bila sprejeta z izredno pozornostjo in odobravanjem, ki je bila edina nagrada za vestnost in požrtvovalnost skromne gdč. Mire Pucove. Blaga pokojnica. porojena 3. avgusta 1882. v Ljubljani, sestra ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca in našega uredniškega tovariša Frana, je po izvrstno prestani maturi na učiteljišču službovala na Štajerskem, najprej v Št. Janžu na Vinski gori, nato v Šmart-nem ob Paki in končno v Celju. Z neštetimi lepimi spomini se ie leta 1921. I>os!ovila od zelene Štajerske in prišla v Ljubljano na šentjakobsko šolo. Bolehala ie zadnja tri leta. a zatajevala se je sama in delala pridno kakor mravlja. Z novim letom je morala v bolnišnico. In smrtna žetev, ki je ravno zadnjih 14 dni v Ljubljani tako neusmiljeno bogata. je včeraj dopoldne pobrala tudi njo. Izgubili smo vzorno, visoko inteligentno ;n neumorno pridno kulturno delavko. Čast njenemu spominu, globoko so-žalje spoštovani obitelji! Ljubavna tragedija slovenskega orožnika Kakor smo včprai kratko poročali, se ie v torek zvečer med 22. in 23. uro v Skoplju odigrala krvava 'iubavna tragediia. zapečatena s smrtio Dreva-anega ljubimca in nezveste ljubice V skromni hiši v Pašičevi ulici ie orožniki kaplar itmac Za,gar. doma i/z Osilnice v Sloveniji, ustrelil iz ka-rabinke svoio ljubljenko Liubico Cvetkovi-čevo. ki se ie takoi zgrudila mrtva, nakar je z drugim strelom pogodil sebe in v sredo z.iutrai pr> 7 uri podlegel. Orožnik Ignac Žagar ie bil pred dvema mesecema iz Kosovske Mitrovice premeščen v Skoplie. Tu ie začel zahajati v kavarno »Debar« m se kmalu zaljubil v natakarico Ljubico, ki je bila sicer zelo r>ri-kupna. lepa devojka. a na slabem g'asu. Nesrečni Ignac ie z njo meniil resno. Zaljubljen do blaznosti ie Ljubico pregovoril, da ie opustila poklic natakarice ter se naselila v Vašičevi ulici, kamor je redno zahajal k njej. ji mesečno izroča.' po 1000 Din in poleg tega kupoval vso obleko. Trdno je sk'enil. da se z njo poroči, čim prejme dovoljenje Toda Ljubica ga je varala. Lahkomiselno je izigrala 'gnacovo zvestobo in vdanost in začela liubimkovati s svojimi prejšnjimi znanci. Čim ie Ignac uvidel prevaro, ie že tudi sk'enil obračunati z nezvesto ljubljenko in s samim seboi. Dirigiran v torek zvečer na straže v ulici Kralja Petra, je zavil v Pašičevo ul'co na Ljubičino stanovanje in po kratkem orerekanju končal njo in pretrgal nit mladega življenja še sebi. Ljubavna tragediia idealnega slovenskora orožnika in nezveste ljub'jenke je v Skoplju vzbudi'a nenavadno senzacijo. Orožniška in sodna oblast ie uvedla podrobno preiskavo. Star junak v prestolnici Beograd je te dni imel nenavadnega gosta. Iz Dražnja v gročanskem srezu se je po dolgih letih pripeljal v prestolnico pogledat junak Mii-ivoi Petrovič, ki ie star nič mani kakor 105 let. Pa se še čvrsto drži po koncu, da bi mu jih prisodil polovico mani. Posetil je redakcije in ljubeznivo pripovedoval svoje dogodivščine Rodil se je lepega dne v aprilu 1925. v Njeguših, ko je na črnogorskem prestolu sedel vladika Peter I Ko ie fantu bi''o 10 let. se ie s starši preselil v Dražanj. kjer so si ustanovili novo domačijo. Na vprašanje, kakšen je njegov čudotvornj lek. da se tako vztrajno drži po konci, ie Milivoj odgovoril takole: — Evo vam recepta! Če hočete dolgo živeti, bodite vedno vedri, pijte in pušite. kolikor vam ravno diši. in deklet se ne bojte. — Kolikokrat si tnarodiral? — Nikoli, brate, ne daj Bog! Ko so mu ponudili cigarete, je odklonil in poželel črno kavo in rakijo, ki mu ravno letošnjo zimo posebno dobro dene. Pravi pa. da v življenju še nikoli ni bil pijan. — Tudi sit nisem nikoli preveč. .lom prav rad. Ko pa mi jed ravno najbolj tekne, ore-.kinem. Pa vendar nisem slabič. Tehtam 107 kg. — Kako dolgo ie živel tvoj oče? — Malo. vsega skupaj komaj 80 let! od- Obrano proti prenosu nalezljivih obolenj organov za dihanj® tvorijo okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera govarja resno šaljivi starec. — A kako se ti počutiš? — Hvala Bogu. izvrstno. Lahko Še delam, včasi tudi kosim Tudi na konju se še dobro držim V Beogradu ie Milivoj prvič bil leta 1839. Pripeljal je bil voz drv na prodaj. Beograd ie takrat bil dolga vas Hiše male in skromne, obrasle s oleveom in koprivami. Na Kaleniegdanu so se naha.ia'e turške straže, a Srbi so prebivali na Dorčolu. Vse je bilo bedno Kdai si se orvič vojskoval? — Prvič sem povohal smodnik 1. 1875. Tedai sem b'l v drugem pozivu. Nu. res, bori' sem se že tudi poprej, za časa bombardiranja Beograda A to je šlo ena-dve. in Turki so pobegni'i. Pozneje sem se pretepal tudi v bolgarski vojni, nakar so me vrgli iz seznamov Pravijo, da sem prestar, kar pa ni res — Koliko gospodarjev si služil? — Pa evo koliko: ako vštejem vladiko Petral. in vladiko Rada. tedaj s srbskimi vladarji vsega skupaj 10. Da iih naštejem po vrsti- Peter I.. Rade. knez Miloš, knez Milan, knez Miiia.ilo, kralj Aleksander Obre-novič. krali Ре'ег I. Karadjordjevič in sedanji naš krali Aleksander. — Kako dn'zo pa še kaniš živeti? — A. kako doigo» V treh ali štirih letih pridem zopet v Beograd, pa vam bom takrat povedal. V SOBOTO in NEDELJO 2. in 3. II. vsakokrat ob pni It. dop. v kinu Ideal ln ob 11. dop. v Elit. kinu Matica Popolnoma novo! Prvič! KARDINfL R CrlEUEU Prekrasni historijski velcfi.lm o slavnem francoskem d:ktatorju. Zveza kulturnih društev. sv?. Strašna usoda treh drvarjev Enega so že izkopali mrtvega iz snega, dva še iščejo Bohinjska Bistrica. 31. ianuarja Tudi v Bohinju so ob zadnjih snežnih metežib drveli z gorskih velikanov silni suhi plazovi v dolino. Od petka dalje ie bi'o čuti neprestano bučanje Za zozdne delavce je bilo vreme prav neugodno in so se mnogi umaknili iz gozdov na svoja domovja. V Nemškem Rovtu je stanoval zadnii čas 18-ietni France Kemperle. gozdm delavec, k' ie bil že več dni brez posla. Stanoval je skupno še z dvema rojakoma iz Primorske Pred letom dni so prišli čez mejo v Bohini France Kemperle in A bin Kemperle, oba iz Bača nri Podbr-du. ter Anton Črv iz Koritnice pri Grahovem. Vsi trije so bi'i krepki in zastavni mladeniči ki so zapust.i svoie rodne domove zaradi tamošniih neznosnih razmer. V petek okoli 14 so bohinjski zdravnik dr Va-cek, ki je mogel konstatirati le smrt vsled zadušeuia in zmrznienja Orožniki so tudi kmalu ugotovili iaentteto neznančevo. Bi; ie to skromni gozdni delavec France Kemperle. Truplo so prenesli v mrtvašnico na pokopališče v Bohinjski Bistrici. Orožniki so danes nadaljevali poizvedbe glede usode obt.h tovarišev ponesrečenega Kemperla. Toliko je sedaj gotovo, da sta tudi ona bila od p'azu pokopana Danes so ves dan kopaii. toda do 15 popoldne obeh pogrešancev še niso izkopal' . . . Ponesrečeni France Kemperle je bil marljiv in skromen fant. „KAVARNA CENTRAL" Na Svečnico in v nedeljo ob 4. nri zentral odprto Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina, vnetje jezika nečista koža lica in na hrbtu, kar-funkeljni preidejo hitro pri rabi prlrcdne grenčlce »Franc-Josef«. Zdravniki in profesorji porabljajo vodo »Franc Josef« že več desetletij pri odraslih In otrokih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se ▼ vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. i Clou letošnje plesn-e sezone — Edini vsakoletni rendezvous odločnega občinstva iz cele Slovenije in občudovalcev te velemestne prireditve i i. mnogih krajev nase Čmo-bela reduta Union, 9 februarja države — Originalna dckoracija zopet v smislu tradicionalne devize — Velemestu? bar v »Beli dvorani« — Originalna noviteta izvolitve najlepše maske — Senzacija Od kod in kako pride povorka mask? Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA OpERA Petek 1. februarja: Zaljubljen v tri oranže. D. Sobota, 2.: ob 15. Pri treh mladenkah. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. Trubadur. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 3.: ob 15. Jonny svira. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven, ponedeljek 4.: Zaprto. LJUBLJANSKA DRAMA petek, 1- februarja: Utopljenca, premijera. Premijerski abonma. Sobota. 2.: ob 15. Krog s kredo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Volpone- Izven. Nedelja, 3.: ob 15. Peterčkove poslednje sanje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Utopljenca. Izven. Ponedeljek. 4.: Volpone. C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE, petek, 1. februarja ob 3. popoldne: «Divja raca». Dijaška predstava. Sobota. 2. ob 3. popoldne: «Bajadera». Znižane cene. Kuponi. Gostovanje g. Nerata. — Ob 8. zveč.: «Lumpacij — vagabund». Prvič. Nedelja. 3. ob 3. popoldne: «Lumpacij. — vagabund». — Ob 8. zvečer: «Na eesaričino povelje». Kuponi. Korespondenca Rački - Strossmayer je izšla v založbi Jugoslovenske akademije v Zagrebu. Uredil jo je prof. Ferdo šišič. Prvi zvezek obsega 400 pisem iz dobe 6. oktobra 1860 do 28. decembra 1875. Korespondenca med dvema največjima možema svojega časa vsebuje vse polno dragocenega gradiva za proučevanje hrvatske politične ,in kulturne zgodovine druge polovice 19. stoletjn, vrhu tega je važen prispevek k biografiji obeh mož. Gajdarov v Beogradu. V. Gajdarov in sn-spa Gzowska sta imela v Beogradu velik uspeh. Beograjska kritika zlasti podčrtuje visoko umetniško kvaliteto Gajdarova, ki igra s suvereno silo in zapušča v gledalcu izredno močne vtiske. Ruska opera v Parizu. V nedeljo. 27. januarja je bila na Elizejskih poljih v Parizu otvorjena ruska opera, ki jo je osnovala ruska pevka M. Kuzn.jecova s svojim možem, sorodnikom skladatelja Massenela. (Kunje-cova je nedavno gostovala v Beogradu.) Sezona se je otvorila z Borodinovim »Knezom Tgorjem«. Glavne vloge so imeli ruski operni pevci in pevke svetovnega slovesa. Balet, ki takisto združuje najoljše ruske umelhice. je vodil M. Fokin, ki jp prišel zbog tega iz Amerike. Ustanovitev stalne ruske opere v s red išče u sodobne evropske kulture pomeni, da se slovanski duh čedalje bolj uveljavlja na za padu. O fra Ivanu Jukiču. znamenitem bosen-sko - hercegovinskem kulturnem in nacionalnem delavcu, je predaval v beograjski Ljudski univerzi dr. Vladimir Čorovič. Večer so priredili bosanski študentje in je govoril tudi minister za vere dr. Tugomir Alaupovič, sam književnik iz Bosne. Hasan Rebac je predaval o vlogi muslimanov v srbohrvaški umetniški poeziji. Desetletnica smrti največjega madžarskega pesnika. Dne 27. t. m. je preteklo 10 let, kar ie umrl nanjvečji madžarski moderni lirik Endre Ady. Od Petofija-Petroviča niso imeli Madžari večjega pesniškega genija. Njegove pesmi so deloma prvedene v francoščino in nemščino, vendar pa so najboljši prevodi zbog svojevrstnosti Adyjevega ritma in klene opiljenosti jezika le bleda senca pesnikove stvariteljske sile. Vzlic svoji veličini je Ady umrl neumevan. Bil je preveč moderen, to ie socialen človek da bi ueajal kulturni in politični reakciji, ki obvladuje njegov narod. Največji ameriški igralec. Ameriški strokovni listi so priredili anketo o vprašanju, kdo je največji ameriški igralec. Prvenstvo je odnesel Emil Jannings. Vseučiliške ekstenrije na Češkoslovaškem. V Pragi je izšel pregled dosedanjega delova-nin čeških vseučilišč za temeljitejšo izobrazbo širših ljudskih slojev. Prvo predavanje v vsakomur pristopni vseučiliški predavalnici je imel 1. 1899. sdanai prezident Masaryk.^ ki se ie sploh najbolj zavzemal za to, naj češko vseučilišče izpopolnjuje izx>brazbo tudi ljudem, ki niso vpisani kot redni slušatelji. J'o prevratu sta se poleg praške «kstenzije osnovali ekstenzi.ii v Brnu in Bratislavi. Vse tri tvorijo zvezo, ki smotreno deluje za popularizacijo znanstvene izobrazbe na Češkoslovaškem. Ali ne bi tudi slovensko vseučilišče mislilo na ekstenzijo? Slovanske študije v Londonu. Na londonskem King's College imajo od 17. t. m. do 14. marca ob četrtkih predavanje o češkoslovaški. Predavajo: W. Steed o preporodu, svetovni voini in neodvisnosti, Ifor Evnno o gospodarskih in finančnih vprašanjih. R. Fig-giblon Young o politiki. R. N. Seton-Watson o Slovakih, P. Selver o moderni literaturi in Rosa Neumarelj o moderni glasbi. Predavanja so javno dostopna. Opere na holjševiškem indeksu, po vesteh itabjanskih listov je sov.ietskoruska vlada za-branila uprizarjanje oper »Aida% »Travia-ta«, »Rigoletto« in »Romeo in Julija«, češ da »niso v skladu z duhom sovjetov«. Kubelik v filmu. Znani virtuoz Jan Kube-lik je bil povabljen v Hollywood, kjer bo baje igral glavno vlogo v filmu .»Duša gosli«. Za ta film ie komponiral mojster Kubelik glasbeno spremljevanje. Bolgarska pevka v milanski »Scali*. Bolgarska operna pevka Jelena Deslcova je sprejela ponudbo ravnatelja milanske »Scale« Toscaninija in je vstopila kot sopranisti-nja v »Scalo«. Pevka je absolventka sofijske muzikalne akademije in učenka rimskega profesorja Martinija. Gospa Deskova je prva Bolgarka. ki ie nastavljena v »Scalk. Vseslovan«ki pevski praznik. Na Poljskem se živahno pripravljajo za velik sestanek slovanskih pevskih zborov, ki bo v majniku v Poznanju na Poljskem. Upaio, da se bo zbralo okrog 100.000 pevcev; razen vseh slo vanskih dežela bodo zastopane tudi slovanske kolonije v Ameriki. pisateljski honorarji v sovjetski Rnsiji. Sovjetsko-ruski komisarijat za prosveto je sklical komisijo, ki je določila za vso sovjetsko Unijo veljavne pisateljske honorarje. Za kritične, publicistične in bibliografske spise se plačuje najmanj 90 zlatih rabljev za I iskano [Kilo, za leposlovje 100 rubljev. za prevode 35 do 50 rubljev. V časopisih izhajajoči verzi se morajo honorirati najmanj 50 zlatih kopejk za vrsto. Določeno je bib tudi. kolika bodi naklada knjig. Za leposlovne Knjige najmanj 5000 izvodov (ljudske izdaje 25.000), za gledališke komade pa 30.0П0 izvodov. Pri drugi nakladi dobi pisec najmanj šestdeset odstotkov prvotnega honorarja. Mednarodna revija oper v Berlinu. V' Berlinu nameravajo povabiti reprezentativne opere vseh večjih evropskih narodov, da pokažejo Nemcem svojo gledališko-glasbeno višino. Med drugimi je bila povabljena tudi opera Narodnega divadla v Pragi, ki si je že zasigurala vladno subvencijo. ju;* ©slovenske opere? Zaenkrat — nič. DAN za naročitev srečk drž. razredne loterije 17. kola. 5. t. m. se bo vršilo že II. žrebanje in kmalu bo zopet milijonski (V.) razred pred durmi, ki bo razsipal milijone, stotisoče med srečne posestnike naših srečk. Zato naj nihče ne pusti današnje naročilnice, ki smo jo priložili vsakemu izvodu »Jutra«, neizpolnjene in neizrabljene, izpolnite jih takoj in naroč te srečke, da boste deležni bogastva, ki se Vam ponuja. Če že imate srečke, odstopite naročilnico svojemu prijatelju. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Danes! Premijera! Danes! Zapeč UStd (Tajnost slikarja VVooda) Velefilm očarljive in nepozabne vsebine film. ki presega po svoji lepoti »BELO SESTRO«. Svenska film! V glavnih vlogah: Fred Louis Lerch in Mona Martensson Deklica in mladi slikar. • V vlaku. - Prva ljubezen. - Skrivnost. -Grozna resnica. - Za starimi samostanskimi zidovi. - Zaobljuba devištva. - Slovo od sveta. - Novo življenje. — Pretresljivo! — Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Najnižje cene! KINO IDEAL. Domače vesti „Življenje in svet" It. 5 je nravkar izšla z naslednjo vsebino: Uvodni članek »Kje je meja med življenjem in smrtjo?« se bavi s senzacionalnim poskusom ruskih učenjakov proi dr S Brjuhenenka in njegovega sodelavca Cečulina. ki hočeta z oživljeniem odrezane pasje glave dokazati, da je vsaka smrt v začetnem stanju samo navidezna Uni v prof dr M Milan Vidmar priob-čuje svoie velezaninrvo predavanje o »Razvoju elektrotehnike«. ki ga je imel ob letošnji svetosavski proslavi kot rektor ljubljanske univerze. Nato sledi lena in poučna arabska legenda »Resnica prihaja iz vodnjaka«. Stoletnici rojstva slavnega prirodos'ovca Airreda Brehma. neprekosl.iivega vodnika po živalskem kraljestvu ie posvečen canek »Stoletnica očeta moderne zoologije«. One, k- še vedno verujejo, da ie bil Krištof Kolumb prvi ki ie »odkril« Ameriko, bo zanimalo poročilo Kdo je bil prvi človek v Ameriki«, ki vsebuie delo in uspehe eksoedicije Ameriškega prirodoslovnega muzeja. Sestavek »Strindberg kot človek« se bavi o priliki 801etnice n.iegovesra rojstva s čudaško in zagonetno naturo velikega »vražjega človeka« in »sovražnika žensk«. O produkciji, uporabi in z'orabi opija v njegovi domovini govori članek »Raj izgubljenih na Kitajskem«, nakar sledi zanimiva statistika »Naimrzlejših mest na zemlji«. Za lepo črtico Ivana A'brehta »Ognjena svatba« Dopisuje azijski potnik življenje in posebnosti »Kabula — afganske prestolnice«. odkoder ie moral zbežati kraljevski reformator Amanulah. ki pa bo. sodeč oo zad-niih poročilih, kmalu zopet v svoji prestolnici. Nad vse zanimiv ie članek znanega nemškega prirodoslovca P H Francea. »Življenje v zimski grudi«, kjer vlada že prava pomlad, ko je človek še sredi trde zime. Da človek lahko laže z besedami, v pisavi pa ne. dokazuie razprava psihoerafolo-ga Raf Schermanna »Pisava in zločin«. Kratko sliko o življenju in pomenu švicarskega prezimovališča, ki pa ie dostopen le bogatašem nudi pismo »St. Moritz, zabavišče bogatinov«. Številka ki jo krasi več slik in lesorezov grafika E. Justina, zaključuje nada-licvanie »Beležk o kranjskem tepežu«, ki jih ie topot priobčil naš znani humorist-pi-satelj Fr Z pod naslovom. »O orožju«. Zvezku ie rvriložena 'epa umetniška slika »Triglav z Jeseniške Kočne« Dn originalu Eg Planmška. Življenje in svet« stane polletno (zaključena kniiga) 40 Din. mesečno 8 Din. posamezna številka pa samo 2 Din. * Promovlrala je v Inomostu za doktorico medicine Tinea Grošljeva iz Poljan pri Škofij Loki Čestitamo! * Sodniški iznit sta položila te dni pri všijem deželnem sodišču v Ljubljani, in sicer kot prva po novem zakonu o sodnikih, sodna avskultanta nrj deželnem sodišču v Ljubljani £g. .loško Černe. in dr Hinko Lučovnik. slednji z odličnim uspehom. Čestitamo! * Češkoslov.-Jugoslov. liga v Plznu je imela ta teden svoi občni zbor. na katerem je bil zopet izvoljen predsednikom župan mesta Pizna, socialistični poslanec g. Pik in za podpredsednika ing Hruška Plzensk^ liga, ki je lansko leto aranžirala krasno uspeli kongres Či in Ič lig v Plznu. prav lepo deluje in je v odboru tudi precej Jugo- slovenov, uslužbenih v Škodovi tovarni in deloma v češki državni službi. * Angleško brodovie >• Boki Kotorski. Oddelek angleške sredozemske voine mornarice se je te dni vs.d al pod Trnom Med it.gleškimi in našimi 'adjami ie bil izmenian rof Antona Funtka in svak sreskega taimka e. Ignacija Rusa v Liub ian- 'e bil agilen sokol-sk: de'avec Pogreb pnkojnk) bo danes 1 februarja ob 16 na mengško pokonališče — V Zagoriu ob Savi ie preminula po kratkem hudem trplieniu ga Jelica Me iako-v a soproga oostainega nace'nika e Rudolfa Meiaka Pokojnica ie bila rodom iz ugledne Cirmanove rodbme v Št V-du nad Liubliano in splošno priljubljena. Zapušča soproga z dvema hčerkicama Blagoslovitev prerano umrle pokoinice bo danes. 1 februarja ob 16 na postaji Zagorje, nakar se bo truplo prepeljalo v St Vid nad Liubliano kjer bo pogreb 2. februarja ob pol 16 izpred kolodvora na domače pokopališče Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskrenr «ožalie! * Smrt zaradi električnega toka. Pri klavnici v Beogradu so našli predvčerajšnjim mrtvega Miloša Milkoviča. kurjača električne centrale. Miloš je še držal v roki električno svetiljko, ki je še gorela Domnevajo da ga ie ubil električni tok * Zaradi bede šla v smrt. Blizu mestne plinarne v Zagrebu so našli pasanti te dni na cesti mlado žensko ki se ie zviiala v bolečinah Iz ust so ji prihajale pene in čutil se je duh po lizolu Reševalno društvo je nesrečmeo prepeljalo v bolnico, kjer se je ugotovilo, da je samomorilna kandidatinia 241etna Julka Mahničeva. rodom iz Kostanjevice na Dolemskem. po poklicu vzgojiteljica Vse kaže, da se je Mahničeva borila s težkimi ekonomsVmi razmerami ki so jo gnala v obup Njeno stanje .ie zelo nevarno * Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk po znatno znižanih cenah, dokler zaloga tra:a. v trgovini PEKO. Ljubljana, Aleksandrova cesta. 131 * Tkanina «EltRM'M« glavna zaloga za Jugoslavije pri J. Medved manutak-tura I«? Španska hripa? INFLUENCA La ojifarjp rt>lconv»l,-(irfD tov ie izbor ne 4re<1?tvc 1797 Leciterrin Vi.r*aaj»* «1r«vr].lt. и «r«t Dobiva te » i e k » i n e ü Iz fJnbliane u— Šentjakobčanom In našemu narodne, mu ženstvu. V splošni bo rici je umrla učiteljica gospodična Mira Puceva Pokojnica je bila načelnica žensKjgj odseka Šemia. kobskega naprednega društva od njegove ustanovitve in se kot taкъ udeieZevala vseh humanitarnih prireditev društva samega kakor tudi prireditev Sokola. Ciril Metodove družbe ali kake druge ženske organizacije v Ljubljani Povsod je bila z dobr.mi inici-iativami. nasvetom in dejanskim sodelovanjem vedno na mestu Nikdar ni mislila na lastno korist vedno ie na o'agor pogrebnih. Zato ie naša dolžnos da L v najlepšem številu spremimo na nj»-r zaL ji poti v so-Potc na Svečn>_e od 3 popoldne iz inrtv£š-nice splošne bolnice aa (/..kopališče k Sv Križu Pokoj nieni p'žrlvo v.iv diši. žalujočim pa naše srčno sožalie. — Odbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski о.-чгај. и_ Izredni občni zbor Gospodarskega naprednega društva SDS za šentjakobski okraj v Ljubljani bo v ponedeljek 4. februarja ob 8. zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu 4. Dnevni rpd: Sprememba pravil u— Ne pozabite, da bo v torek 5. febru-aria III reprezentačni ples slušateljev ljubljanske univerze pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. To bo največja sezrska prireditev povsem velemestnega stila in rendez-vous elite iz vse Slovenije Reklamirajte vabila na Svet slušateljev Iiub'janske univerze pismeno ali osebno. u— Godbeni odsek Sokola I. Današnja vaja zaradi prireditve na Tr.boru odoade Zbor odseka se bo vršil S. t. m. ob 20. v godbeni dvorani. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedcliek po praznikih začno zopet redne pevske vaje z vajo mešanega zbora Zboi nai pr'de onlnoštevilno! Odbor je bilo Rolihovo truplo pozneje prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnika je dohitela smrt na poti iz nočne službe domov G Roüh je bil agilen član raznih naprednih društev Bil je poročen in zapušča žalujočo vdovo. Pogreb pokoinika bo v petek ob 15.30 iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv Križu. Blag mu spomin. u— Nevarnost hoje po nepotresenih hodnikih. Zmrzli sneg na hodnikih predstavlja za pešce veliko nevarnost. Nesreče in manjše nezgode zaradi neočiščenih hodnikov so na dnevnem redu. Manjših nezgod ljudje navadno sploh ne prijavijo, čeprav so včasi zvezane s prav neprijetnimi posledicami. Po mestu je pred nekaterimi hišami opažati v pogledu čiščenja hodnikov neverjetno brezbrižnost. Ni namreč dovolj, da se zmrzli sneg samo odstrani, marveč ie potrebno hodnike tudi posipati, ker je prosti hodnik pcšcem celo bolj nevaren, kakor pa, če se ga drži snežena skorja. Enako kakor v mestu je v tem pogledu v predmestjih: na Viču, v Rožni dolini, v Šiški ter Mostah. Otroci si izgladijo na številnih mestih tik pred h;šami, najraje pa pred šolskimi po, si opij drsr.ice, ki so odraščenemu človeku posebno v mraku lahko usodne če iih nihče ne odstrani ali posuie Kakor čujemo bodo pričela oblastva rigorozne.ie postopati proti hišnim gospodarjem, oziroma oskrbnikom hiš. ki hodnikov ne drže v redu u— Aktovka s črno listnico in vsebino 1750 Din ie snoči med 1S.15 in 18.30 izgu-bi'a gosna Hermina Hausmanova na poti od tovarne »Saturnus« ob železnici proti Martinovi cesti. Poštein najditelj naj blagovoli najdeno vrniti na naslov, ki ie označen na kuverti z denarjem, ali pa izročiti upravi »Jutra«. u— Kidanje snega " Ljubljani. Neki Jutranji dnevnik je objavi! notico, da r-rene-г.^јс s kidanjem snega v I ;ub ;ani Га nuii-a je deloma netočna Mestno cestno nad-zcisivo .ie odpustilo ie Г0 najetih delav-ttv, ki so bili poslani od borze dela, in pa vtčje število privatnih voznikov, ki ;i,i mestna občina v primeru potrebe najame za odvažanje snega. Pr-i mestni občini stalno zaposleni delavci še naprej odkidavajo sneg. Mestna občina odvaža sedaj sneg le s svojimi lastnimi vozniki in z vozniki, ki imajo z občino stalne pogodbe. Voznikom plačuje občina 35 Din na dan. Postavka v proračunu za sneg še ni letos izčupana. V proračunu za sneg še ni letos izčrpana. V za sneg 640.000 Din. Proračun za leto 1929. pa še ni sestavljen Vsekakor sneg zelo obremenjuje mestne finance in je občina doslej izplačila že okoli 350.000 Din. u— Drobna policilska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina drv. 1 roparski napad v Tivoliju. 1 poškodba plinske sveti'i- Danes premliera velefllma s spremlie-vanjem glasovnih efektov!! - Klara Bow je-v tei vzvišeni pesmi Junaštva lepa kot angeli! • Triurni tehnike! Triumf režije! Triumf umetnosti!! Danes premijera! KINO »DVOR«. Telefon 2730. Danes premijera! (KRILA) Ta veiedrama ie posvečena mladim orlom zraka, Katerih krila so га vedno omahnila in klonila!! Moč prijateljstva in ljubezni ni še bila prikazana s toliko toplote in ču**"va!! Vsled ogromne dolzise fiteia danes samo 3 predstave ob 4., Vi 8. in Yi 10. Vsled velikih stroškov cene zvišane! Danes premijera! KINO »DVOR«. Telefon 2730. * Justifikacija v Šabcu. Včeraj zjutraj je bil v Šabcu ustreljen Milutin Maravič iz Pražiča, ki je bil 4. oktobra lani obsojen na smrt. ker ie umoril svojega gospodarja in ga oropal. * Zmrznil, ko ie Iskal zaslužka. V slunj-skih hribih so našli od potu v gozd zmrznjenega delavca Pri sebi je ime! mrtvec le-gi'i'.iacijo. glasečo se na im г Minoila Pe-iiča Pokojnik je star 41 le« in n.d.'m iz Bii.ača. Domneva se. da ;e delavec zmrzni! ko ie skal zaslužka. Orožje v nerodnih rok-ih. V Brodit na S.-vi je prošli torek popolnoma pijan kmetovalec Ojuro Sudarevič iz Kanile uddai iz svo.ie puške več strelov v skupino otrok te' ranil nekega petletneg» dečka v trebuh, neko sedemletno dekli":э v čeio, nekega osemletnega dečka oa v desno nogo pod kolenom Ranjene otroke so prepeljali v brodsko bolnico. Nerodni strelec je bi! aretiran Brani se. da je streljal v popolni pi-ianosti. Danes 1. tebruarja felezniČSTSkf p? <5 1886 a теЭпагобна maskaraäa m thboru Začetek ob 8 uri zvečer * Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu priredi v petek dne 1. februarja vsakoletno veliko maškerado v vseh prostorih svojjga velikega doma Tekma mask. Sodeluje Jazzband »Sloga« iz Ljubljane. Za postrežbo je vsestransko preskrbljeno. * Jerančičevi spomini. Naklada je zaradi velikega zanimanja skoro pošla. Na razpolago je še nekoliko izvodov. * Obleke barva v različnih barvah ln pli-slra tovarna Jos. Reich. * Vstopnice za lovski ples, ki se bo vršil v soboto zvečer 2. februarja na Taboru, se dobijo v predprodaii trgovine Anton Schuster v Liubliani. Mestni trg 25 Za predpust! konfeti serpentine kreppao'r in girlande za dekoriranie. papirnati krožniki in čepice razglednic» za ša'i!vo pošto itd priporoča M. TICAP L.RJBLJANA. Društva oonust! 4 Društva oomisf! u— pariz v slikah. V ponedeljek 4. februarja bo nadaljeval gosp. prof. dr. Pavel Breznik svoje predavanje o Parizu v mnli dvorani Kazine. Tokrat bo gosp. predavatelj obravnaval zlasti zapadni del Pariza in opisal tudi znameniti Eifflov stoip. nakar bo prešel v popis pariške okolice. Tu bo obravnaval zlasti slavna gradova Versailles iu Fontainbleau. Slednjič bo predavatelj pripovedoval zanimive in šaljive dogodke, ki jih je doživel v družbi z rojaki, ki =ю si prvič v svojem življenju prišli ogledat Pariz. Drugi del predavanja bo torej še zanimivejši nego prvi. POmLRD U CU ETIU 9. FEBRUfiRIF) HF) TABORU u— Vaja orkestralnega društva Glasbene Matice v petek l. februarja se ne bo vršila zaradi obolelosti več članov. u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da sinejo biti trgovine na Sveč-nico odprte. u— Nenadna smrt na ulici. Včeraj okrog 5 zjutraj so videle neke ženske, ki so prihajale k maši v nunsko cerkev, kako se je tik pred Bogatajevo trgovino na Kongresnem trgu ustavil neki moški, se nenadoma zamajal, nato pa padel na pločnik. Na krik žensk, ki so ponesrečencu hitele na pomoč, ie kmalu prišel na kraj nesreče stražnik Martin Dolinar. ki je spoznal v nepremično na tleh ležeč, osebi poštnega poduradnika. 48-Ietnega Franceta Roliha, stanujočega na Olincah na Tržaški cesti št. 9. Stražnik je skušal nezavestnega Rolika zbuditi k življenju potom umetnega dihania. kar pa mu ni uspelo Zaradi tega je obvestil o žalostnem dogodku poliejsko direkcijo in ie kmalu prispel na lice mesta policijski zdravnik ir Avramovič Zdravnik ie Roliha preiskal in ugotovil, da je zaman vsak poskus reševanja. Rolih ie že izdahnil zadet od srčne kapi. Na odredbo policijskega zdravnika SpecijaKna delavn'c& smuš ih, športnih fevjev In gojzeric 1RHP3ER, Вел itn.1 se vsem športnikom priporoča ke, 1 zloraba telefona, 2 izsledeni bivališči, 1 primer nedostojnega vedenja na ulici, 1 prestopek obrtnega reda. 1 primer oddajanja sob v svrho izvrševanja tajne prostitucije. 1 primer smrti na ulici, 3 prestopki predpisov o zapiranju trgovin. 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ni bila izvršena nobena. u— Vlom v drvarnico. Spričo ponovnega hujšega mraza se zopet huje čuti pomanjkanje kuriva. Ni čudno, da so postali tato- ( vi kuriva agilnejši in da zmanjkujejo na kolodvoru skoro sleherno noč večji kosi premoga. Pa tudi privatnih zalog se lotevajo tatovi. Tako je prijavila včeraj Ivana Sajovičeva, stanujoča v Švabičevi ulici 15, da je v noči na sredo nekdo vlomil v njeno, na dvorišču se nahaiajočo drvarnico ter jj odnesel za 100 Din bukovih drv. Storilec je moral biti iz tamošnie soseščine, ker si je težko predstavljati, da bi ponoči odnašal težka drva daleč proč. PLES PEVSKEGA ODSEKA »GRAFIKA« ii 9. tebruari a 1929 v K a zini u— Priprave za otroško maškerado Ate* ne na pustno nedeljo so v polnem teku. Vršila se bo maškerada v prijetni veiiki dvorani Kazine. Pristop bo :mei vsakdo, ki si preskrbi potrebno prijavnico po 10 Din v pisarni Atene, Dunajska cesta I a-V. od 10. do 12. ure. u— Na Svečnlco vsi na čevljarski ples v Mestni dom ob 20. uri. Maske dobrodošle. Vstopnina 10 Din. u— Kopališče Tabor obratuje v soboto 2. ter v nedeljo 3. februarja, obakrat samo dopoldne od 8 do 12. 26? u_ Prostovoljno gasilno društvo Barje vabi na plesno veselico 2. februar'a pri Če-šnovarju. u—Na svidenje v soboto bi nedelio pr! »Tičku na Gričkuc. Ob 4. zjutraj svež golaž in špehovka. 256 Iz Maribora a— Gremii trgovcev za mariborsko okolico vabi svoie člane k predavanju o novem finančnem in lavčnem zakonu, ki se bo vršilo v nedelio dne 3 februarja ob 13. v Gambrinovi dvorani v Gregorčičevi ulici _ Vsak nridobitn'k nai se v lastnem interesu predavania udeleži! a— Smrtna nesreča železničaria. Zaviraj Anton Vaientan. 41 let star iz Maribora, se je včerai v Brežicah smrtno ponesrečil. Padel ie pod vlak Domneva se da ie spodrsnil, ko ie hotel stop;ti na zavoro, ko se ie vlak že pomika! Žavirač ie padel pod kolesa ki so ga popolnoma razm isarila. Bil ie takoi mrtev a— Sneg v Mariboru Kakor kaže. ne bo še tako hitro vzpostavljen redni avtobusni promet, ki je bi zaradi snega deloma ustavljen Včerai popoldne ie namre^ v Mariboru zopet začelo sntž:ti najprvo po malem potem oa vedno boli kakor pred dnevi Avtomobilski orornet med Mariborom in Slovensko Bstrico ie zooe' normalen Včerai so delavci ves dan kidali in čistil; snes: na državni cest' med Mariborom in/floča-mi Zaradi novega snesr? pa bodo naibri nastale nove prometne ovire a— Josefine Backer bo prišla v Maribor ter nastopila s svoiirni oriientalskimi plesi v kavarni »Evropa« a— Nainriietne'ša prireditev Ietošnt2ga nrednusta bo v Mariboru gotovo »Planinski ples« ki bo 1 februarja v dvoranah pivovarne «Union«. Originalna phninska dekoracija izborna raznovrstna okrepčila neumorno sviraioča eodba »Drave« Zaže-Ijene so planinske in narodne noše Vstopnina- v predprodaii 15 Din. Dri večerni blagajni 18 Din. 259 Iz Celia e— Odlikovanje policijskih stražnikov V torek so bila v Celju izročena odlikova» nja odlikovanim policijskim stražnikom Odlikovani so bili: poveljnik celjske poli» cijske straže, okoliški nadzornik Franc Je» dretič in okoliški nadzornik Peter Franca z zlato kolajno za državljanske zasluge, višji stražniki Anton Budak, Mihael Dinti» njana, Franc Pipan, Just Udovič in Matija Mušica so pa prejeli srebrne kolajne. Straž» nikom je izročil odlikovanja okoliški nad» zornik Jedretič. e— Aeroklub «Naša krila» v Celju vabi vse svoje člane in interesente na I. občni zbor, ki bo v ponedeljek 4. februarja ob 20. v restavracijski sobi v Narodnem do» mu. e— Lssinikom srečk državne razredne loterije! Vsi ki so kupili te srečke pri po» družnici «Jutra» in bi jih hoteli obnoviti za drugi razred 17 kola, se opozarjajo, da poteče rok za obnovo v ponedeljek 4 fe» bruarja Žrebanje II. razreda bo v torek 5. februarja e— Smrtna kosa V celjski javni bolnici ie umrla 441etna Marija Riipschlova, roje= na Zottel vdova po tovarniškem opravite» lju iz Voinika Pokopali so jo v Vojniku e— Prijei popotnik V Prešernovi ulici je bil a>etiran 69ierni češkoslovaški držav> lian Bohumil Bavlašek, ker je beračil od trgovine do trgovjne Pavlašek je brezpo» selni tovarniški delavec in je po lastni iz» povedi mohamedanske vere V Celje je pri» šel iz Belovara na Hrvatskem, kjer je da» jje časa ležal bolan v tamkajšnji bolnici S primerno podporo mestne občine je bil siromak odpravljen proti Mariboru e— Moker slaboumnik V sredo proti ve» čeru je aretiral stražnik na Glavnem trgu nekega mladeniča, starega približno 17 let. ki ie tava) okrog in se ves tresel od mra» za. Obleka na njem je bila popolnoma pre= močena. Siromaka, ki je slaboumen, so na policiji najprej рю-sušili. nato pa so ga vtak» nili v zapor, kier jt- prenočil Zjutraj so ga poslali v njegovo domovinsko občino Dram» Ije. odkoder ie prišel v mesto Zadovoljstvo v hiši le le tedaj, ako uporabljate pražene kave tvrdke ANTON F47ARIMC - CFL.fF Iz Tržiča č— Smrt mladega posestnika. V nedeljo so pokopali mladega tržiškega posestnika in obrtnika g. Vinka Zupana, ki ga je po» kosila neizprosna sušica Pokojnik je bil izvrsten telovadec Odkar pa je s telovad» b<> prenehal, je čutiJ v sebi slabost in. loti» la se ga je bolezen, ki jo je več let potr» pežljivo prenašal. Nekaj časa je bil tudi občinski odbornik. Priljubljen jt bil po» vsod zaradi svojega mirnega in odkritega značaja. Naj mu bo lahka domača gruda! č— Davčnega predavanja, ki ga je pri» redila Zadruga rokodelskih obrti za Tržič in okolico v ponedeljek pri Ruehu, se je udeležilo lepo število obrtnikov, ki so iz» vajanja g. Kaiserja poslušali z velikim za» nimanjem. Ptedavatelj jih je v vseh vpra» šanjih, ki se tičejo napovedi davkov, te» meljito jjoučil in jim na poljuden način raziasnil novosti novih davčnih napovedi. č— Tržič se pripravlja na največjo in najbolj priljubljeno vsakoletno predpustno prireditev, to je veselico Društva delovo» dij in industrijskega uradništva. ki bo v petek zvečer v vseh predilniških dvoranah. Какоч čujemo, se pripravlja poseben spre» vod mask, ki ga aranžira znani g. Uršič. Za ta večer bo izšel tudi poseben časopis s tTŽiškimi novicami, ki bo poskrbel za zdravo in lepo razvedrilo. r— Krajevni odbor društva Rdečega kris ža v Kranju bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo 3. februarja ob pol 11 v uradni pisarni sreskega poglavarja v Kranju z obi« čajnim dnevnim redom. Odbor vljudno va* bi vse članstvo k polnoštevilni udeležbi. r— Gorenjska sokolska župa bo jmela svojo glavno skupščino v nedeljo 17. fe* bruarja ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Kranju. BOHINJ. Prometno društvo za Bohinj bo priredilo 2 februarja maškarado v hotelu »Sv Janez«. Začetek ob 19. uri. Nadejamo se. da bo obisk tudi s strani smučarjev številen Gojzerce niso nikaka ovira. Vsa Gorenfska govori o „VINSKEM SF3MU" V KRAN3U Jutri Svečnica. ob 16. uri I? Z_ Sokolova maškerada, ki se je vršila zadnjo soboto v dvorani, dekorirani v ja» ponskem slogu z japonskimi napisi, je prav dobro uspela. Došlo je več lepih mask tu* di iz Litije, Save in Trbovelj Kot najlepša maska je bila izvoljena gospa Vida Želez» nikova, soproga rud inženjerja v Zagorju z_ Občinski zastopi V zagorskem oko» lišu so ostali vsa župani in skoro vsi odbor» niki na svojih mestih Le v Zagorju je bilo razrešenih sedem komunističnih odborni» kov, katere nadomestijo 4 člani z liste na» rodnega delavstva in trije z liste bivše SLS V aržiški občini je pa izpadel 1 od» bornik. z— Smrtna nesreča na progi Zagorje=Tr= bovlje Kakor se je že poročalo, je treščil te dni vlak pri kilometru 389 v mladeni» ča. ki je šel po progi proti Trbovljam. Omenjeni mladenič se je zadnjih 14 d™ pred nesrečo zadrževal pri dobrih ljudeh v Zagorju. Bil je gluh in nem. Pri sebi je imel polnmlieno tamburico. Ubožec seve» d ni slišal prihajati za sabo vlaka, ki ga je treščil v glavo, da je nesrečnik odletel v jarek in podlegel poškodbam. t— Sokolsko društvo bo priredilo 2. fe» bruarja ob 20. veliko maškerado v Sokol» skem domu pod geslom «Med apaši». Sen» za~ija: apaški glavar in njegovi pomaga» či, detektivi itd Vsakovrstne maske, od najraskošnejše pa do apaša»berača, dobro» došle. Sviral bo prvovrsten apaški orke» ster Vstopnina 10 Din za nemaskirane, 5 Din za maske. 261 J7 1*» 7752 -148 -4 773 1 —50 772 6 -2 8' 771-5 — M 7 7/04 -6-0 98 O.l 767'5 M 80 /62 8 +2 0 30 sneg sneg oi Liubliana Maribor Zagreto Beograd Sarajevo Skotile Dubrovnik Split Solnce vzhaja ob 7.22, zahaja ob 17.5, lu«na vzhaja ob 23.44, zahaja ob —. _ ni" šia trmeperatura v Li'K'i*ni—6.6. najnižja —17.6, v Mariboru najnižja —12.0, v Zagrebu najnižja —10.0. v Beo«gradu najnižja —7.0, v Sarajevu najnižja —.7.0, v Skoplju najnižja —6.0, v Splifunajnižja 4-2.0. Dunajska rremenska napoved za potek: pretežno jasno, zelo mrzlo vreme. бтиг vetra ia brzina v ш in »ek E 1 mirno NF 3 mirno N 2 mirno NE 7 Ji Э 10 t 10 K 1Г 10 Padavine Vrst» mm do 7. ure Gosoodarstvc Zaključni izkaz državnih financ za 1. 1927 - 28 V »Službenih novinah« j.e bil te dni objavljen J7. izkaz o državnih dohodkih in izdatkih v prorač. 1. 1927-1928, in sicer za dohodke in izdatke, ki so bili v zadnjem mesecu tega prorač. leta v avgustu vknjiženi še 11а račun Iteta 1927—1928. Ker traja računsko leto 17 mesecev, moremo šele sedaj pregledati uspeh državnih financ v preteklem proračunskem letu in ga primerjati s proračunom. Prvotni proračun izdatkov je znašal 11 milijard 477.6 milijona Din (proračun dohodkov je bil predviden v isti višini), z naknadnimi in izrednimi krediti po čl. 385. fin. zak. ter po uredbi o dolarskem posoiilu (Blairovem) in zakonu o pomoči gladnim pa se ie proračun izdatkov povečal na 12 mili.iani 384.4 milijona Din. Če primerjamo (Kjanslie izdatke in dohodke s predvidenimi, in sicer v preteklem in predpreteklem letu, dobimo naslednjo sliko (predvideni dohodki in izdatki so v okleDajih): v milij. Din' 1927.-1928. 1926.-1927. izdatki 11.521 (12.3S3) 11.384 (12.822) dohodki 11.093 (11.478) 11.388 (12.504) deficit —428 —4 Pretrklo finančno leto smo torej zaključili г deficitom od 428 milijonov Din. dočim ie znašal primanjkljaj v 1. 1926—1927. le 4 milijone Din. Pri tem je treba še upoštevati, da je v tem preteklem finančnem ietu med dohodki vštetih še 267 milijonov Din iz druge transe Blairovega posojila. Kakor pa je na drugi strani iz pripombe k objavljenemu izkazu razvidno, je bilo od gornjega zneska porabljenih po uredbi o porabi dolarskega jiosojila 201 milijon Din. od katere vsote je 1Ц milijonov izdatkov izkazanih v posebni postavki, 90 milijonov pa med izdatki za državne dolgove ministrstva za voisko in mornarico ter ministrstva za zgradbe. — Dražba ladjedelnice v Kraljeviči razveljavljena. Banski stol v Zagrebu je ugodil pritožbi, ki jo je vložil zastopnik konkurzne mase ladjedelnice v Kraljeviči proti dražbe-ni prodaji, ki se je vršila 9. septembra lanskega leta. Dražba je razveljavljena ter bo naknadno določena nova dražba. Kakor smo svoiečasno poročali, je ladjedelnico na dražbi kupila Jadransko-podunavska banka. Razvoj državnih dohodkov je bil v preteklem fin. letu v primeri s predpreteklim finančnim letom naslednji (v oklejxijih v proračunu predvidene vsote): v milij. Din 1927--28. 1926.-27. neposr. davki 1740 (1706) 1831 (1848) trošarine G71 (755) 7ll (751) takse 997 (1062) 1115 (1Ц9) carine 1Г.58 (1680) 16Г.9 '1650) monopoli 2373 (2297) 2522 (2424) dolarsko posojilo 267 ( — ) — ( — ) drž gospodar. 8288 (3852) 3417 (4583) razni dohodki Я9 (117) 123 (129) Ce primerjamo dejanske dohodke v preteklem proračunskem letu s predvidenimi, opažamo večji primanjkljaj pri trošarinah, taksah, manjši pa pri monopolih, neposrednih davkih in carinah. Največji primanjkljaj napram proračunu kažeio dohodki državnega gospodarstva (predvsem železnic) in sicer kar 624 milijonov Din. Ti dohodki se. kakor znano, vsako leio previsoko predvidevajo. Pripomniti bi še bilo, da so se v tekočem proračunskem letu dohodki od jwsrednih in neposrednih davkov večinoma zoj>et dvignili. Tudi v primeri z dejanskimi dohodki v 1. 1926__1927. so dejanski dohodki v preteklem prorač. letu v vseh postavkah nazadovali. Dejanske izdatke je težko primerjati s proračunom, ker vsota 421 milijonov Din izdatkov za začasna izplačila ter naknadne in izredne kredite ni rnzdelicna na posamezna ministrstva. Največjo razliko napram predvidenimi izdatki opažamo nri vojski in mornarici. za katero se je izdalo le 1914 milijonov. dočim je bilo predvideno 2375 milijonov. Izdatki železnic (brez investicij rz Blairovega jwsoiila) so znašali 2510 milijonov Din (predvideno 2662): ker p>a so dohodki železnic dosegli le 2115 milijonov Din (predvideno 2700) so bile torej v tem letu železnice pasivne za 395 milijonov Din. Izkazan deficit državnih financ v pret. finančnem letu od 428 mili ionov Din. se je moral vsekakor začnsno pokriti iz Blairovega jxisoiila. kajti držnva se drugje ni zadolžila niti dolgoročno niti kratkoročno. = Za ukinjenje davka na poslovni promet. Te dni se je vršila seja beograjske Trgovske zbornice, na kateri se je razpravlialo o vprašanju davka na poslovni promet. Tajnik Marodič ie na tej seji poročal o akciji beograjskih zbornic za ukinjenje tega davka. Dne 25 t. m. se ie vrSil v Beogradu sestanek davčnih strokovnjakov beograjskih zbornic in Centrale industrijskih korporacij". na katerem je bilo sklenjeno da se mora zahtevati ukinienje tega davka in ne zamenjava s kako drugo davčno obliko, kajti če se bo proračun reduciral se bo lahko tudi brez škode za ravnotežje proračuna ukinil ta davek. Na sestanek sta bili pozvani tudi ljubljanska in zagrebška zbornica. Ljubljanska zbornica je sporočila, da ie bila ona prva, ki je zahtevala ukinjenje tega davka in stoji danes na stališču, da se mora davek na poslovni promet ukiniti in ne zamenjati s kakim drugim davkom. Zagrebška zbornica pa je sporočila, da je za ukinjenje tega davka, vendar smatra, da bi bilo potrebno prej spoznati stališče novega finančnega ministra. V zvezi z izi;avo finančnega ministra da se ta davek ne more ukiniti, je bilo potem na se^ Stanku sklenjeno, da se predlaga zaenkrat znižanje od 1 % na 0.5 % in da se davek pobira jx) italijansko - francoskem načinu potom znamk, kar omogoča, da se breme prevali na kupca. Na seji zbornice je bilo jw daljši debati sklenjeno, naj predsedniki beograjskih zbornic zaradi tega vprašanja osebno posetijo finančnega ministia in naj dalje vodijo akeiio. = Jugoslovensko - finska trgovinska po godba. Iz Berlina poročaijo. da je bila 30. ianuarja med našim in finskim po-slnnikom sklenjena trgovinska pogodba med našo državo in Finsko. Pogodba nim« tarifnega dela ter si le obe drživi medsebojno priznavata klavzulo o največjih ugoHnostih. Osem dni po podpisu bo pocodba stopila v veljavo. = Osrednji odbor Saveza hrvatskih obrtnikov je te dni na svoji seji razpravljal o važnih vprašanjih obrln:štva ter sklenil, da se ima pričeti še ostrejša borba za ustanovitev ločenih obrtnih zbornic, ker se ori reorganizaciji zagrebške Zbornice zn TOI niso upoštevale zahteve obrtnikov. Glede novega obrtnem zakonu bo trgovinskemu ministru predložena predstavka, v kateri se zahteva, naj bo novi obrtni zakon čim strožii glede odvisnosti pravice do izvrševanja obrti od usposobljenosti. Dalje se predstvka peča s pogoji za vstop v obrt in z vprašanjem pomočniških in mojstrskih izpitov. Ministru za socialno politiko pa bo predložena predstavka v kateri zahteva savez, da se uvede prisilno zavarovanje vseh obrtnikov in da se ukine znana uredba o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Borzs 31. januarja. Na ljubljanski borzi je bil tudi __ danes devizni promet slab. Nekaj povpraševanja je bilo za devize na Dunaj. Berlin. Newyork in Frago. privatna ponudba je le deloma krila fiotrebo v devizi na Newyork, vso ostalo potrebo pa je krila Narodna banka. Deviza na Dunaj je malo popustila, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda za malenkost okrepila. Pri srednjem prometu je za aranžma in kasa notira-la 458 _ 459. za februar pa se je trgovala po 435 — 435.5. Investicijsko notira nespremenjeno 88 — 89 brez zaključka. Med bančnimi vrednotami se ie Prašlediona ponovno nekoliko okrepila; trgovala se je prvotno ix> 930 pozneje pa po 935. V ostalem pa =0 bili zaključki v Kreditni po 93. v Unionbanki po 56. v Jugobanki po 91 in 90.50 ter v Ljubljanski kreditni jk> 125. Med industrijskimi vrednotami se je Slaveks dvignil na 105 odnosno 106 (zaključki). Poleg tega so bili za klinčki v Narodni šumski jki 33. v Dravi po 465. v Vevčah j>o 15 in v Slavoniji po 5 50. Devize in valute. -Ljnbliana. Amsterdam 0 — 22.8425, Berlin 13.52—13.55 (13 535). Bruselj 0—7.9205. Budimpešta 0—9 934. Curih 1094.4—1097 4 (1095.9). Dunaj 7.993—8.023 (S.nns), London 0—276 3. Newyork 56 77-56.97 (56.87), Pariz 0—222.74, Praga 168.2—169 (168.6) Trst 0—298.3. Zagreb. Amsterdam 22.8125 - 22.8725. Dunaj 7.993 — 8.023. Berlin 13.52 _ 13.55. Budimpešia 9.919 — 9.949. London 275.0 — 276.7. Milan 297-205 — 299.205. Newyork 56 77 — 56.97, Pariz 221.74 — 223.74. Praga 168.2 _ 169. Curih 1C94.4 — 1097-4; dolar 56.2 - 56.4. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.315. London 25.21125. Newyork 519.975. Milan 27.215 Praga 15.385. Dunaj 73.075. Budimpešta 90 545. Berlin 123.425. Bruselj 72.275. Varšava 58 30. Bukarešta 3.1225. Sofija 3.75. D11 na i Beograd 12 4W25 - 12.506'*. Berlin 168.6350 — 169.1350. London 34.45 do 34 5" Milan 37.1875 — 37.2875, Newvork 710.25 - 712.75. Praga 21.01375 — 21.69375. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kredit. 125 den.. Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 175 den.. Vevče i2fl den.. Ruše 260—280, Stavbna 56 den.. §eš'T 105 den Zasrreh. Državne vrednote: Vojna škoda aranžmn 458 — 459. kasa 458 — 459. та Mir. 435 — 436 za marc 439 — 440. za- december 442.5 _ 443. investicijsko 88 —S9. agrnrne 53 — 54; binčne vrednote. Praštediona 9JtO _ 93Г). Kreditni 93 — 95. Union 56-56.5. Jugo 90 5 _ 91, Ljublj. .kreditna 125— 126. Narodna 74.50 — 75.50, Poljo stara em 17.5 — 18. Srpska 153 den., industrijske vrednote: Gutmann 199 — 202, Narodna šumska 33 — 35, Gutmann 199 — 202, Sla- veks 106 — 109. Slavonija 5.25 — 5.50, Drava 465 _ 480, Šečerana 470 —180. В rod vagon 350 b!.. Vevče 125 — 126, Trbovlje 480 bi.. Dubrovniška 505 bi.. Isis 18 den., Nar. mlinska 20. den. Beograd. Vojna škoda 45S — 459. za februar 433 — 434. investicijsko 87.5 — 88.5, agrarne 53 — 54, Narodna banka 75.50. Phwntin'Ä ft-Tičr"» UIUl|Wf ни il blUUU Ljubljanska blagovna borza. (31. jan.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in sicer 3 vag. bukovih plohov. 2 vag. borovih hlodov. 1 vagon hrastovih hlodov in 2 vagona drv. Deželni pridelki: Tendenca za žito. čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa. plač. 30 dni) baška 80 kg po 287.5 — 290. za februar po 292.5 do 295, za marc 00 297.5 — 300. za april po 302.5 — 305; moka: ДКг? fco. Ljubljana plač. po prejemu blaga po 420 — 425: koruza: laplatska po 345 baška. času primerno suha, po 295 — 297.5: ječmen: baranjski pivovarski 68.69 kg po 345 —347.5, baški ozimni po 330 _ 332.5. Žitni trg (31. januarja). Čeprav so se na ameriških tržiščih tečaji zopet nekoliko zbolj-šah. je položaj na novosadskem žitnem trgu ostal v glavnem nespremenjen. Koruza je dalje čvrsta. Laplatska koruza notira fco Rakek 305 Din Novosadska blagovna borza. (31. jan.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vag. pšenice, 2 vag. moke in 8 vag. koruze. Pšenica: baška in sremska 244 — 245- banaška pariteta Vršac 238 — 240. Ječmen: baški 252 _ 257.5: baški pomladni 270 _ 280; oves: baški «remski in slavonski 245 — 250, banaški 240 — 245: koruza: baška in nemška 257.5 — 260;. za februar 262.5 — 267.; za marc — mai H&i.o — 287-5; moka: baška »Og« in >0gg' 340 _ 350: >2» 320 — 330: »5Č 3°0 - 310; »6« 27O — 275; >7« i*X) — 265 otrobi; baški in sremski 180 — 185. Dnnarski svinjski sejem. (29 jan.) Dogon-13.480 komadov, od tega 1008 iz Jugoslavije, 9225 iz Pol iske. 2014 iz Romunije in 1233 iz Madžarske. Pri mirnem prometu so se pitane svinje podražile za 10 groš=v. mesne pa so v ceni ostale nespremenjene 7,-л trg ž;ve teže notiriio: piinne svinie I 2.10 _ 2 25. аптечке križane 2.10 — 2.30 kmečke 1.90 _ 2.°5 stare 1.90 — 2.05 in mesne i 65 — 2.30 šilinga. Dunajska borza za kmetijske proizvode (30 ianuarja). Ped vtisom nazadovanja ameriških notacij se je promet na dunajski borzi zož;l. Cene so se nagibale k popuščanju, edino cene za jugoslovansko blago kaž»io pornost proti nazadovanju zaradi visokih cen v Vojvodini. Za situacijo ie značilno lejstvo, da se baška pšenica nudi za febuiar - mrrc po 1.61 Kč. madžarska pa po 1.57 KČ ex sie» Dunaj. V turščici ie bila tendenca mina. Uradno not:raio vklijučno prometni davek in carina fco Dunaj: pčenv-я: domača 35—35.75. madžarska potiiska 39.25 — 39.75. ircoslo-venska 37 — 37 5; rž: mnrcMeldska "'t..'h do 35. madžarska 33.25 — 33.50; koruza: ms-džnrska 35.75 - 36.5, laplatska З7 — 37.25: ovo«: domači 33 50 — 33.75. madžarski 34 d? 34.5. Moka «-O-» v trgovini na debelo: doma-jta 5S — 60.50. madžarska 56. — 57.5. jugo slovenska 55 — 5** № "Iff. Iz življenja in sveta Obsodba kraljice nočnih lokalov v Londonu Pred londonskim sodiščem Old Bai» ley se je pravkar zaključil sedemdnev» ni proces, ena najsenzacijonalnejših obravnav, kar jih je doživela angle» ška justica. Na zatožni klopi sta sede» la dva člana visoke angleške družbe: gospa Meyrickova, kraljica londonskih nočnih klubov, in bivši angleški poli» cijski častnik Goddard. Tretja oseba, ki pa je bolj stranske važnosti, je bil restavrater Ribussi, rodom Italijan. Meyrickova in Ribussi sta bila obdoU žena, da sta podkupovala Goddarda z denarjem, Goddard pa je bil obtožen, da je sprejemal denar, opuščal policij» ske prijave in si na ta način nabral velikansko premoženje. Proces je v glavnem rezultat ener» gičnega čišCenja novega šefa london» ske policije. lordaBynga. ki se mu je posrečiL odpraviti iz londonske policije sumljive tipe, ki ji niso delali časti ne koristi. Goddard je bil že 25 let v službi londonske po» licije in je zavzemal zelo zaupno me» sto. Bil je natančno poučen o razme» rah v Londonu in je zlasti poznal mere, ki jih je policijska oblast podvze» mala proti razvratnosti v nočnih klu= bih. V teh klubih se niso prodajale sa-mo ženske, točil se je tudi alkohol in igrale so se prepovedane igre. Goddar» du je bila poverjena inšpekcija teh lo» kalov. Tekom zadnjih let je izvedel nad 300 racij in si je stekel zavidanja vredno pozicijo rafiniranega policista. Pri tem pa je postopal tako pristran» sko, da mu je pravica stopila na prste. Л Švedska kraljica Viktorija je v Rimu težko obolela. Mayerling - samostan Ferdinanda Habsburškega V teh dneh, ko se obnavljajo stari spomini na Rudolfovo tragedijo v lov» skem gradiču Mayerlingu, se marsikdo, ki ni posvečen v stvari, vpraša, kaj je danes z Mayerlingom? Ni treba, dragi bralec, da vzameš v roke popotni les in se napotiš peš z Dunaja proti Bad» nu ter se na lastne oči prepričaš, kako je danes v Mayerlingu; to izveš lahko iz tiska. Mayerling je bil prvotno, v 15. sto» letju. skromna naselbina, kjer je dal opat Albert zgraditi cerkev na čast sv. Lovrencu. V kraju je torej bil sa» mostan. L. 1529., baš letos pred 400 leti. so vdrli v Mayerling Turki. Raz» dejali so cerkev in prizidke ter vasi» со, ki je spadala zraven. Pozneje so se tamkaj naselili bratje sv. Boštjana in Roka. Obnovili so cerkev in našel» bino. Avstrijski cesarjevič Rudolf je kupil imenje Mayerling 1. 1887. Posebno ve» sel je bil gozdnega kompleksa. Dal je prezidati poslopje v lovski gradič. Ma» verling pa je ostal v njegovi lasti ko» maj dve leti. 30. januarja 1889 se je odigrala drama, o kateri se je toliko pisalo in govorilo. Po tragediji je cesar Franc Jožef odločil, da se ima lovski grad prezidati v samostansko poslop» je. V hiši so se naselile bosonoge Kar» meličanke, trakt, v katerem je izdihnil Rudolf, pa so podrli in postavili na njegovem mestu kapelico, ki je posve» čena sv. Jožefu. Drugi zakon Jožefa Bivši avstrijski nadvojvoda Jožef Ferdinand Habsburg, sin zadnjega ve» Hkega vojvode Toskanskega in nad» vojvodinje Alice Parmske, se je te dni na Dunaju oženil vdrugič, in sicer s Klotildo Gertrudo Tomanckovo. hčer« jo bivšega avstrijskega polkovnika To» maneka. Njegova prva ločitev in dru« ga ženitev ie predmet vsakdanjih raz» govorov radovednih Dunajčanov, zani» mal bo pa gotovo tudi Slovence, kajti Jožef Ferdinand je bil eden izmed av» strijskih vojskovodij, med vojno je po» veljeval inomoškim planincem, in je služil nekaj časa tudi pri 27. pešpolku v Ljubljani. Po vojni je odložil uniformo in se je naselil v svoii vili v Mondseeju, kjer ее je posvetil kmetijstvu. Da bo kme» tijstvo njegova izključna domena, je ka/alo tudi dejstvo, da ie poročil hčer nekega veleposestnika. Rozo Jocklovo. Zakon ie trajal več let in se ie lani razdrl. Pravi io. da zategadelj, ker je bil brez otrok. Lansko leto se je nam» reč Jožef Ferdinand naveličal življe» nja na kmetih. Spoznal je, da je prav Dočim je nekatere lastnike nočnih Io» kalov neusmiljeno pestil in globil, je drugim prizanašal proti denarni podkupnini. Največ se je dal podkupit? od Mey» rickove, ki je bila koncem vojne rev» na ženska in vdova po zdravniku. Po vojni si je nagrabila ogromno premo» ženje. Ta imovina je potekla iz žepov nočnih kavalirjev. V nočnih klubih so se zibrali največji razsipneži in raz» vra neži in najrazuzdanejše ženske. Šampanjec je tekel v potokih. Zgodi» lo se je sicer iz razlogov previdnosti, da je policija globila in celo zaprla Meyrickovo, toda policijski postopek proti njej je bil vedno zelo mil in se je iztekel brez težjih posledic. Njeni dve hčeri, poročeni s člani visoke ari» stokracije, sta vselej sprejemali mater pred vhodom policijskega poslopja z velikimi šopki rož. Tako si je delala Meyrickova reklamo, dokler ni zavel v londonski policijski direkciji nov duh, ki je napravil konec korupciji in izpodnesel tla Goddardu. Pred so» diščem so mu dokazali, da je prejel v par letih nad 4 milijone Din podkup» nine. Čeprav se je izgovarjal, da si je pridobil ta denar z borznimi Spekula» cijami, s sladkorjem in z zamenjava» njem francoskih in belgijskih frankov, mu ni nihče verjel. Policija ga je od» slovila iz službe, sodišče pa ga je ob= sodilo na 18 mesecev prisilnega dela, Meyirckova in restavrater Ribussi pa sta dobila vsak po 15 mesecev ječe. za prav rojen za mesto in ne za deže» lo. Preselil se je na Dunaj in najel stanovanje na Schwarzenbergplatzu ter se seznanil s 30 let mlajšo oficirsko hčerjo Gertrudo Tomanekovo iz Salz» burga. V Salzburgu se govori, da je prišlo do te zveze posredstvom spiritizma, kajti Jožef Ferdinand je baje odločen spiritist. Na neki seji so mu baje du» hovi sporočili, da se mora ločiti od Roze Jocklove in vzeti za ženo Torna-nekovo, če noče. da njegov rod popol» noma izgine. Bivši nadvojvoda je ubo= gal in sedaj čaka, da mu novi zakon prinese obilen zarod. Žena zabodla moža s krojaškimi škarjami V Lichtenbergu na Nemškem se je odigrala pretresljiva rodbinska drama. Trgovec Schneider se je vrnil zvečer nekoliko vinjen domov in si je ne» usmiljeno privoščil svojega sina. Iz» bruhnil je prepir, v katerem se je oče dejanski lotil fanta in ga jel daviti. Te» dajci priskoči sinu na pomoč mati. po» grabi krojaške škarje in zabode moža petnajstkrat v hrbet, tako da je izkr» vavel do smrti. Byrdov peturni polet Ameriški komander Bvrd je v sprem» stvu norveškega pilota Berta Balchena in radiotelegrafista Heralda Jueja pod» vzel peturni polet nad ozemljem juž» nega tečaja. Preletel je kamenito de» želo kraljice Viktorije, kjer je ugoto» vil 14 novih vršacev. Polet je šel v smeri južnega tečaja, ki pa zaenkrat še ni bil dosežen. Vsako uro je poslal Byrd poročila po radiu. Sprejemala jih je oporiščna ladja «City ob Newyork». Byrd javlja, da je odkril poleg že jav» ijenega otoka še mnogo drugih zani» mivih stvari, katere bo oznanil strme» čemu svetu v presledkih. Kongres žeparjev V Bratislavi se vrši te dni nenavad» no zborovanje, za katero se policija zelo zanima. Pred nedavnim se je pri» kazal na tamošnji policiji zloglasen žepar iz Prage in zahteval, naj mu da» do dovoljenje, da sme ostati v Bra» tislavj nekoliko dni. To dovoljenje зо mu dali. V naslednjih dneh pa so pri» hajali z isto zahtevo na policijo že» parji iz vseh večjih češkoslovaških mest. Jasno je bilo, da so se sestali na zborovanje. Policija je dognala, da nameravajo potem vsi skupaj na Du» naj in z Dunaja, kjer se združjo s svojii tamošnjimj «stanovskimi to» variši», v Nizzo na karneval. Brati» slavske oblasti so obvestile dunajske in nizzanske oblasti o tej nameri že» parjev.___ Nansen, Eckener, severni tečaj Gotovo dejstvo je, da bo spremljal dr. Eckenerja na poletu čez severni te» čaj znani prof. Nansen. Njegov načrt pravi, da bo vzela ekspcdicija s seboj 45 psov in sani, da je v primeru nesre» če ie zadene žalosten konec lanske Nobilove pustolovščine. Princ na ekspediciji skozi Saharo Princ Sikst Bourbonski se ie odpravil te dni iz Alžira na avtomobilsko ekspetiicijo skozi Saharo. Prodreti hoče do Cadskega jezera. Samojlovič in Čuhnovskij pozvana v Rim Prof. Samojlovič, vodja rešilne eks-pedicije na «Krasinu» in letalec Čuh» novskij sta prejela iz Rima poziv, naj se predstavita komisiji, ki preiskuje ka» tastrofo Nobilove «Italie». Z njima se pripelje tudi ledolomilčev zdravnik, dr. Srednjevskij, ki je prvi pregledal izčrpanega Mariana in Zappija. Sa» mojloviču in Čuhnovskclu bodo Ita!,-jani izročili spominski svetinji, potem pa ju bo zaslišala preiskovalna komi» sija. Gradivo proti Ncbilu se torej ze» Io kupiči. Radovedni smo samo. kak» šen bo rezultat. Star »morski volk« V francoskem mestecu Donarnenezu Je umrl bru-dar In ribič Clet Belbeoch, ki ie dosegel visoko starost 100 let in S mesecev. Boksarski dvoboj V neki budimpeštanski telovadnici sta d <*a zasebna uradnika opravila dvoboj z boksanjem. Kot vodja dvo» boja je fungiral znani ogrski šampi» jon Ladislav Erdös. Sodeloval je tudi neki zdravnik. Po šestem spopadu je ta ukazal, da morata duelanta ргеье» hati, ker je ugotovil, da jima bije ži» Ia 130krat na minuto, da sta torej že popolnoma izžrpana. Zima v Boulogneskem gozdu V Parizu ]e te dni kakor pri nas znova zapadel sneg, k! ]e pokril mesto In njegov največji park z visoko, belo odejo. Slika nam kaže dva prl-zora iz slovitega gozda po tem metežu. Maršal Boroevič v svojih pismih General Boroevic je Ljubljani v dobrem sjtominu in le danes, ko govorimo o žalostni usodi naših rojakov pod Italijo, čujemo često mnenje: «Če bi generala Boroeviča ne bilo, kdo ve. ako bi ne bili danes Italijani gospodarji tudi v Ljubljani!» Ni brez podlage ta domneva, eno pa je prav gotovo, da bi bila Ljubljana med vojno pod neposrednim udarom vojnih dogodkov, ako bi obveljal prvotni načrt avstrijske vrhovne vojne komande, po katerem je bila določena kot prva obrambna točka proti Italiji Sava. Boroevic je ta načrt zavrgel, seveda ne iz kakih na-cijonalnih. temveč zgolj iz vojaških »zirov. in je na svojo pest pomaknil bojno črto na Sočo Drugače bi najbrže zadela Ljubljano med vojno ista usoda, ki ie zadela Gorico! Boroevic je bil seveda avstrijski patrijot, toda očuval si je tudi nekaj svojega tlovan-skega duha in tudi kot general ni likdar prikrival, da je ne samo slovanskega poko-ieuja. marveč tudi slovanskega mišljenja. Prav zato je bil tudi zelo slabo zapisan v onih krogih ki so imeli pred vojno v Avstri ji prvo in glavno besedo, zlasti ker ie bil rodom Srb. rojen I. 18~;6. v Umctiču v Liki Ali se je bilo potem čuditi, da se je ob izbruhu vojne 1. 1914. v javnosti šepetalo, da je bil general Boroevic med prvimi, ki so bili obdolženi veleizdaje in aretirani. In res. ko so 1. 1914. prihajale prve vesti z avstrijskih bojišč, ni bilo nikjer najti Boroevi-cevega imena. Šele kasneie ko se ie s svojimi izrednimi sposobnostmi uveljavil na bo-iišču kot eden najboljših avstrijskih genera-lov, je javnost izvedela, da Boroevic še živi .. . Da je bil Boroevic nato imenovan za komandanta armade proti Italiji je znano, manj znano pa je. da se je tudi v tem emi-nenlno zaupnemu položaju moral boriti proti nezaupanju merodajnih avstrijskih krosov in spletkam številnih svo:ih sovražnikov, pač v prvi vrsti zato, ker ui bil rodom Nemec. Vpogled v te borbe, pa tudi v duševno razpoloženje tega brez dvoma izrednega moža dajejo zlasti Boroevičeva lastna pisma, ki rih je pisal svojemu prijatelju, ogrskemu drž podtajniku pl. Bolgari« in ki jih ie te Ini v nemških listih objavil dvorni svetnik Jnlijan Weiss. Vemo da bodo ta pisma zanimala tudi naše čitatelje. zato objavljamo iz teh pisem nekaj posebno značilnih odlomkov. ki kažejo Boroeviča v dokaj simpatični luči. «Moža. ki so sa vlačili po ulicah kot veleizdajalca . .» Boroevic bil začetkoma vojne «p. v.», po zmagah v Galiciji pa so mu peli h osa na. Boroevic je z ozirom пя to fi. septembra 191-1 pisal svojemu prijatelju: «Kako čudna so lX)ta usode! Moža ki so ea vlačili kot vele-izdajalca po ulicah, so poklicali kot rešitelja in pa proslavljali! Mene nušča vse to hladnega in se samo veselim na trenutek, ko bom kakor svoje čase Cincinat lahko sam sadil svoje zelje.» Boroevic si kupuje svinčnik in papir . . . Po velikih uspehih na ruskem bojišču so Boroeviča poslali proti Italiji toda brez armade. Dne 22. junija 1915 je z italijanske fronte pisal: «Ko sem semkaj prispel, so mi prišle na misel besede Sv. pisma: V začetku ni bilo ničesar! Nobene armade, nobenega štaba, nobenega avtomobila nobenega telefona, nobenega telegrafa, nobenega strelskega jarka >n nobenih žičrifi ovir. Začel sem vojno 7 Italijo preklinjajoč, ker «ent si moral preje šele kupiti svinčnik, papir in železniško prometno karto. Cadorna te bil s — Jedva je prišel na jug. že so se pričele proti njemu spletke in neprestano ie imel na vratu vrhovno ar-madno komando. V nismu dne 'Vi. julij? 1915 se pritožuje: «Niti ne sluliš. kaj sem v zadnidh tednih pretrpel in kako zavidam zadnjega moža v strelskem jarku, ki se enostavno bije s sovražnikom, a mu ni treba, da bi se prepiral s Tešinom» (glavni slan vrhovne komande). Boroevic pod nadzorstvom «špicljer». Pa prišlo ie še hujše: Vrhovni komandant italijanske fronte nadvojvoda Evgen ki je sedel v Mariboru, je dal Boroeviča nadzorovati po posebnih «špicljih». Ni izključeno, da so imeli pri tem vmes svoje prste mariborski nemškutarii, s katerimi ie invl Evgen tesne stike, opozarjajoč ga. da je Boroevič Srb in da mu zato ni zaupali. Boroevič je na to infamijo vložil prošntio za upokojitev. O tej svoii odločitvi je poslal prijatelju 20. avgusta 1915 to-le ogorčeno pismo: «Včeraj sem vložil prošnjo za upokojitev ... Ne sme več tako iti naprej, moram stvar spraviti v red. Prišel sem namreč na lo. «la vohunijo proti meni . . . Neki zatmnik nadvojvode Evgena je poslal mlade oficirje na fronto in jim dal poseben ključ za Šifriranje. ki je bil nam neznan Takšen šifrirani telegram mi je bil predložen Na kratko sem izjavil: «Ker je armadni komandant, kateremu ne zaupate, škodljiv prosim za takojšnjo upokojitev!» . . . Nadvojvoda gotovo nima pojma (Boroevič ie bil tndi napram prijatelju previden. Op ur.) o spletkah s šiframi in bo gotovo presenečen zaradi mole prošnje. Toda iaz sem moral udariti, ker bi bil sicer nemogoč v očeh mojih generalov in mojegn štaba. Sicer pa: ako boš v časopisih čital. da sem si dal narraviti civilno obleko, boš vedel kako je prišlo.» Na Dunaju te demisi.ife niso sprejeli, ker pač niso imeli nikogar, ki bi ga mogli postaviti na Boroevičevo mesto. Izdan je bil torej ukaz naj se nihče ne vmešava v njegove posle, toda vsi ti ukazi «o bili samo na papirju. Boroevič je dal duška svojemu ogorčenju v pism-ч z dne 9. «pptembra 19l5: «Mojo prvo prošnjo so odbili in mi še očitajo, da sem se prenaglil . . . Prepis vse korespondence sem noslal Conradu (šef generalnega štaba) v Teš;n da s tem prenrečim da bi bili tamkaj enostranske informirani Conrad mi je odgovoril da mora on še več požreti, da ie on še na slabšem . . . Ukaz je bil izdan v Maribor, naj se ne vmešavajo v moie stvari Za ukaz se seveda nihče ne briga in vse ie ostalo pri starem. Vsak dan si govorim: Nam ni pomoči, samo eno sredstvo je. ki lahko pomaga, in lo ie: od armad nega vodstva je treba odstraniti vse, ki nimajo pojma o vojevanju.» Intrige proti Boroeviču so se kljub pre povedi iz Tešina nato še stopnjevale Da jim napravi konec, se je že hotel zateči v javnost. o čemer priča to-le nilegovo pismo z dne 25. oktobra 1915: «Zares vedno bolj se približujem Irenutku. ko bom primoran za-ieči se v javnost, da pomandram gotove spletke. Znaki kažejo na to, da v Tešinu verujejo, da sem v zvezi z dunajsko vojaško pisarno, ki me baje protežira. Niti besedice ni na tem res. Tako neumen nisem, da bi hodil v takšno past. Značilna pa je stvar za harmonijo o najvišjih sferah in za položaj, ki sem si ga ustvaril po 45 letih.» Neče priti «v zgodovino kot sovražnik svojega naroda»! Končno je prišel polom, ki ga je Boroevič napovedoval že v pismu z dne 9. septembra 1915. Hotel se je vrniti v domovino, toda povratek mu je bil zabranjen Nastanil se je v Celovcu. Od tu je pisal dne 18. januarja 1919: «Tu v Celovcu se v svojem neprostovoljnem izgnanstvu brigam za dve stvari: prva je tako zvani polom na pijavi . . . druga pa: ili bi ne bilo umestno javnosti točno orisati predzgodovino, ki je jugoslovenske mogotce napotila, da so mi zabranili povratek na Hrvatsko in me poslali v izgnanstvo? Potisnil bi ljudi ob steno in svojim rojakom pojasnil, kako zelo so bili osleparjeni. Na lo polagam veliko važnost, ker mi ne more biti vseeno, da pridem v zgodovino kot sovražnik svojega naroda.» V Celovcu je živel v največji bedi. Bil je brez sredstev, O polomu na Pijavi je napisal avtoritativno delo ki je izborno služilo naši delegaciji na mirovni konferenci v borbi proti italijanskim pretenzijam Prosil je nato, da se mu dovoli skromna pokojnina, da bo mogel vsaj živeti. Toda na prošnjo ni bilo rešitve. Italijani so izrabljali že dr. Zol-gerja proti nam. ako bi sprejeli pod svojo streho še maršala Boroeviča, bi še podvojili svoje mahinacije. Ti oziri so bili v Beogradu merodajni. da so oklevali dovoliti Boroeviču pokojnino ali mu sicer pomagati. Medtem je Boroevič dobesedno umiral gladu. Ves obupan je 5. februarja 1920 napisal to-le trpko pismo: «Kakor ti je morda znano, nista po polomu Zagreb in Ljubljana dovolila mojega po-vratka. ker se nisem ravnal po odredbah gotovih mogočnikov. Prelomiti bi moral svojo prisego da izpolnim željo onih ljudi, česar pa seveda nisem storil. Ljubljana je na železnici zaplenila mojo privatno prtljago, ki je nato popolnoma izginila, tako da sem po demobilizaciji ostal skoraj gol. Moja prošnja, da se mi izplača pokojnina, je ostala doslej brez odgovora tako z Dunaja, kakor od drugod. Moji prihranki, naloženi v ogrskem Vojnem posojilu, kakor tudi v avstrijskih rentah naložena kavcija moje žene no donašajo niti vinarja obresti Sem torej popolnoma brez vsakih sredstev in živim že preko enega leta od posojil Moja prošnia je torej da bi pri merodajnih faktorjih posredoval. naj mi dado na razpolago moj bančni depot. Naj ga prodajo ne glede na lo. da bom s tem zelo oškodovan. Ne morem si misliti, da bi name kljub vsein časopisnim lazom tako pozabili, da bi moral umreti, predno bi dobil pomoč» . . . Nekaj pomoči je potem prispelo iz Beograda. toda bila je skromna. Svelozar Boroevič ie umrl v bedi in pomanjkanju, zapuščen od vseh. dne 20. maja 1920. Tragična usoda. Najboljše, najtrajnejše, zato Dajcenejšel fttadio Izvleček iz programov lJUBLJ ANA iS?» m 4kw>, iAUREb 1309 m 07 iw). PRAGA U49m Šsw). BRNU (441 ш JU»), DRŽAVA (IUI m lüisw». BERLIN (4S4 со i iw), FRANKFURI (428 m 4 K»l, LANGEN-BERO (469 ш 20 tw). SruriGARl (3S0kw Uw). DUNAJ 1517® Ii twl, LONDON (DdvcB-■jy 1604 m 25 kw). RIM '.448 m 12 kw), BU-JlMPEšIA (55Sm 20 кw). STOCKHOLM (Motala 1380 m Wkw) Sobota, 2. februarja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10.30: Osnovanje in delovanje zadružnih elektrarn. (Inž. Ditrich.) — U: Koncert radio-orkestra. — 12. Napoved časa. — 15: Kropa: šese in običaji. — 16.30: Reproducirana glasba. — 17: Nadaljevanje »Svejka«. — 20: Ženski zbor drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani poje mladinsko spevoigro »Slava domovini«. — Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa ta poročila. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. 20.35: Koncert italijanske komorne glasbe. — 22: Prenos inozemskih postaj. — PRAÜA 16.30: Poljuden popoldanski koncert. — IS: Mladinski program z glasbo. — 19.15: Prenos operete iz narodnega gledališča v Brnu. — 22.25: Prenos koncerta iz Brna. — BRNO 17.55: Pevski koncert. — 19.15: Prenos iz narodnega gledališča: Kälmänova opereta »Cirkuška princesa«. — 22.25: Koncert lahke godbe. - VARŠAVA 12.10: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — 17: Prenos koncerta iz Vilne. — 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.10: Glasbena akademija — 20.10: Joh. StrauBova komična opera «Beneška noč« — Godba za ples. - BERLIN 17: Koncert skladb Leona Falla. — 20: Proslava prirodosiovca Brehma. — 22.30: Godba za ples. - FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 19.30: Pevski koncert Riha.rda Tauberja. — Kabaretni večer. - LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkestra. — 20: Zabaven večer in koncert lahke glasbe. — STUTTGART 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21.15: Komična opera »Vitez Humpenburški«. — 24: Prenos športne prireditve. — TOULOUSE 21.30: Odlomki iz opere »Carmen«. — 22.20: Koncert instrumentalne glasbe. — BUDIMPEŠTA 10: Koncert cerkvene glasbe. — 16.15: Pevski koncert in ciganska godba. — IS: Mešan večer — 20: Violinski in pevski koncert. — 22.30: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Beethovnove klavirske sonate. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Mešan večer. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert vojaške godbe. - STOCKHOLM 19.45: Mozartov» glasba. — 20.15: Vojaška godba. m Company anončna in reklamna družba z o. z. Centrala LJUBLJANA. Aleksandrova c. 2 Ustanov. 1899. Inseriranje — Plakatiranje, kinoreklama Tarifska pisarna: Kotrola železniških tovor-nih listov. — Reklamacije preveč zaračunanih železniških pristojbin, poškodb na transportu; vloge; Trgovske informacije. Trgovske adrese. Posredovanje. Zastopstvo vseh velesejmov. Telefon 21-74. Brzojavni naslov: ALOMA. ииявяишявянявяшим NaroaXa, m, oso, dopise,. tuL&c&jt, malih, oglasov, ju, fjuslah, na, Oglasnuod, dfflak -Jedra,] hublpjsux, VrbStriunjG,f Tvfp s svojim »eiektro-človekom«. Pridite in ogieite si to čudo moderne tehnike! Za najlepšo damsko. moško, najboii komično in najoriginalnejšo masko so razpisane nagrade , . .2o8 ŽABMCA. Prostovoljno gasilno društvo v Žabnici bo proslavilo lOietnico delovanja na gledališkem odru. Vseh deset let smo se borili za obstoi našega teatra V petek. 1. februarja ob S. zvečer bo igra »Domen«, ki je bila pred desetimi leti Drva naša predstava. V soboto 2. februarja ob 4. Dopoldne bo sla\'nostna predstava »Skopuh«. Pred igro bo slavnosten govor sedanjega režiserja Cirila Oblaka V nedeljo. 2. februaria ob 4 popoldne bo slavnostna predstava »Domna« Pred predstave govor inž. Pera Omana. Po predstavi ie svečan banket za „vse bivše igralce v zigornjih prostorih gostilničarja Metoda Oblaka. , ,. . ŠKOFJA LOKA. Sokol v Škofji Loki je imel svoi redni občni zbor v nedeljo, 20. januaria ob po! 15 ob dokaj lepi udeležbi članstva Občni zbor ie otvoril starosta br. Dolenc st Po njegovih uvodnih besedah in prečitaniu savezne novoletne spomenice in obuditvi spomina vsem v letu 1928 umrlim članom, so podali svo.ia skrbno sestavljena poročila društven-' fun.4ciionarj Iz tajniškega poročila ie razvidno, da je büo društveno delovanje v minulem letu zelo živahno in da šteje škofjeloški Sokoi koncem leta 1928 205 članov Blagajnik br Dolenc ml. je v svojem obširnem poročilu navedel natančno gospodarsko stanje društva, ki izkazuje len pribitek gotovine Načelniško poročilo bi Horvata izkazuje, da ie bi! obisk telovadbe povsem zadovoljiv pri vseh od-de'kih. zlasti so prj društvenih nastopih pokazali člani prav lebe uspehe. i>ri župni lahkoat!etvki tekmi pa si priborili skoro vsa prva mesta. Telovadna akademija ie uspela Dovsem zadovoljivo. Br orosvetar se je dotaknil v svojem poročilu dejstva, da se članstvo premalo zanima za prosvetno delo. kar je razvidno tudi iz poročila predsednika dramatičnega odseka, ki pa ie kljub temu s požrtvovalnim delom vprizoril v letu 9 predstav. Knjižnica, ki izkazuje isto-tako leD prirastek, zadovolji lahko vsakega meščana Ondbcnj odsek ie pod vodstvom svoje načelnice s Dolenčeve vztrajno deloval pri vseh prireditvah Po podelitvi absohitorija revizorjev so se vršile volitve novega odbora Ponovno ie bil izvoljen starosta br Üo'enc str in ostali odbor z deinimi spremembami. Iz občnega zbora je bila poslana ob splošnem odobravanju vdanostna brzojavka Ni Ve' kralju. Takoj po zakliučitvi občnega zbora se ie ustanovil v društvu smučarski odsek, ki šte;e danes nad 30 članov in pod svoiim izkušenim vodnikom prav pridno vežba za tekmo OSZ v Mojstrani. Le v delu ie naša moč. Zdravo! CERKNICA. Gospa Zofija in Dana Serko v Cerknici sta v počaščenje spomina rajnkega e Frana Šerka darovali 3.000 Din za občinske reveže v Cerknici. Za ta velikodušni dar se jim tem potom najtopleie zahvaljuje županstvo v Cerknici. k SV LENART V SLOV. GORICAH. Naše sokolsko društvo ie ime'o dne 26. t m. svoj 21 redni letni občni zbor ob obilni udeležbi članstva Brat starosta se ie uvodoma spominjal na !epo usoclo nroslavo 20. letnega društvenega jubileja v avgustu preteklega leta Vsa prireditev ie pokazala, da društvo v popolni meri vrši svo.ie sokolsko Poslanstvo v Slovenskih goricah. Društveni funkciionarii sc podali lepa in izčrpna poročila o poverjenih jim funkcijah Brat načelnik ie v svoiem poročilu omenil hvale vredno discipl:niranost članstva pri vseh te!ovad-nih nastopih v preteklem letu. Častni so tudi usnelii naših telovadcev in te-lovadk pri lanskih župnih tekmah. Društveni dramatični odsek ie priredil več 'epo uspelih iger. Izvolien ie bil zopet z malimi spremembami stari odbor z bratom dr. Go-riškom kot starosto S pozivom k vztrajnemu de!u je, zaključil brat starosta lepo uspeli občm zbor BREGANA. Dne 27 januarja t. I. se je vršil občni zbor Sokolskega društva v Bregani. Otvoril ga je brat starosta P Ra.ičevič ter pozdravil prisotno članstvo in označi! pomen tega dne, ko se mora polagati bfenca celokupnega društvenega dela. Nato so sledila izčrpna poročila posameznih funkcijonarjev. Bilo je razvidno, da se je društvo zavedalo svoje dolžnosti in nalog Sokolstva Da članstvo zau,pa svojim fu-nk-cijonariem, je dokazalo s tem, da so bili zopet vsi z malo ispremembo izbrani v odbor, kateri se je konstituiral sledeče: Za starosto je b?! ponovno izbran P. Ra.ičevič. za namestnika staroste A!eks.ič Franc, tajnik Kalin Feliks, načel- in blagajnik Ieli ne k Milan, namestniki načel-a Veeelj Ivan :n Ko-močar Franc, prosvetar . ,dinar Zderi'ko. Odborniki: Hribar Amalija, Šetinc Anton. Jelinek Franc ml. Kalin Josip m!.. Garašič Josip. Bratanč Franc. Z^barič Jakob, Ivanjšek Andrej. Biščan Milan Nadzorni odbor: Sta-ničič P. Stanko, Šinkovec Amion in Bratanič Franc. Da najboljši je to znaj ШјЖШН Razumna delavca iščem га posestvo. Ponudbe s spričevali na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro «Šafar». 2288 Inteligentno gospo z nekaj gotovim- sprejmem takoj. Pismene ponudbe na naslov: K., Maribor, Jadranska 21, vrata S. 2284 Dekle urno in snažno, vjyenc vseh hišnih del m samo stojne kuhe, sprejme dru žina z enim otrokom Po nudbe s sliko na naslov Marija Vidic, Litija. 2275 Služkinjo pridno, pošteno in zanes-ijivo sprejmem га vsa domača dela Ka-top takoj. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 2296 Prodajalko sprejmem s 1 marcem v trgovino z oblekami, mu-Dufakluro in modnim bla gom v Ljubljani. Stanov;'., nje in hrana v hiši. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Izvežbana in poštena». 2307 2 krepka vajenca s širšo šolsko izobrazbo sprejme takoj And. Erbacher. trg. z meš blagom — Laško Ponudbi je priložiti zadnje spričevalo 2290 Trg. poslovodja starejši, z večletno prakso, dobi takoj službo Plača po dogovoru Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pol značko «1111». 2218 Kuharico samostojno pridno, snaž no, varčno in zdravo, z večletnimi spričevali sprej me trgovska hiša na deželi Oseb 12 Ponudbe s pre pisi spričeval in navedbo place na oglasi oddeiek «Jutra» pod «Dolenjka» 2144 Čevljar, vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. Predno.-t ima oni, ki se je že učil Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra 2323 Pridno kuharico srednjih let. sprejmem. — Na--!ov v oglasnem oddelku «Jutra». 231(j Dobro kuharico mlado in spretno v gospodinjstvu, sprejme Jean Schrey, Gledališka ul. 7. Javiti se je med 11. in 12. t:ro. 2;Ш > Potnika za radio, ki potuje po Jugoslaviji v tej ali enaki stroki in kj bi vzel seboj radio .zdelke svetovne tvrdke. sprejmemo — Po nudbe pod «Radio potnik» na oglasni oddelek «Jutra» 2227 Provizij, potnika mladega, resnega in ag 1-nega išče za takojšen nastop tvornica likerj-v.. Samo dobro verzirani v tej stroki naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Resnost». 2351 Šoferska šola J Gabi>r;čik. Bleiwcisova cesta št 52 (oblastveno potrjena) prične s poukom novega tečaja dne 4 febr. 2237 Bilanca je najboljša podlaga za davčno napovedi Vešča k v knjigovodstvu Vara jO sestavi, akoravuo ne volite urejf-nega knjigovodstva Pišite strogo zaupno na poštni predal 248. 2339 Več letnikov iLjublian Zvona». «Novice». «Gartenlaube». «Illustrierte Zeitung». «Buch für Alle». «Das neue iilustr. Ulatt» «Über Land und Meer». «Im trauten Heim» in «Die Welt der Frau» — vse lepo vezano, nadalje juridične knj'ge, fotogrn-iičnj in povečevalni aparat poceni naprodaj.' Nadov v oglasnem oddelku «Jutra». 2318 Kontoristin.ia zmožna slov., srbolirvatske-ga. in nemškega jezika ter strojepisja, želj mesta v kaki pi«arni. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» po 1 «Kontoristinja». 2294 22УЗ Lancla-Lambda štirijedežen, lü.IHHI km vo-žen, v najboljšem stanja naprodaj Informacije daje J. Vršič, Ljubljana, samo _ ____ v Gledališki ulici 4/1 med j _ .... . .-12 in 11 uro ali Avtomo-1 DvodrUZIHSkO UlSO bilski klub (tajništvo) V vrtom- v le:,i legi, ne Ljubljani. 2347 *re(1uleS 0(1 centra, ali parcelo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Komfort 23:4 Motorno kolo kupim Ponudbe z označbo znamke na oglasni oddelek «Jutra» pod «Motorno kolo». Plačilo [Ю dogovoru 2SÖÜ Spalnica iz trdega lesa. ot omana. mize, stoli in gostilniška kredenca poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2140 Kapelnik z večletno prakso, ki je doslej vodil ir.e«tne godbe, išče mesta v Sloveniji. — Event ponudbe poslati na oglas oddelek «Jutra» pr i «Kapelnik». 225:7 Pisalna miza s 5 predali, dobro ohranjena naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2334 Pohištvo radi selitve naprodaj v Gosposki ulici štev. 6/Ttt. 2357 Lokal za mlekarno in slaščičarno iščem lia pronv-tm-m kraju Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šiiro «Lokal» 2327 Poslovna lokala v prvem nadstropju na Alek-andiovi cesti št. 1 oddam s 13 februarjem t. 1. — Naslov pove ogla-ni oddelek «Jutra». 2312 Za dijaka trg. akademije iščem stanovanje in hrano pri boljši rodbini — najraje pri pro- Gospoda sprejmem takoj na stanovanje: Zabjek štev. 10/1. 2276 Opremljeno sobo solnčao, s (»osebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 230: Prazno sobo preprosto, iščem za takoj. Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra» 2295 Dve sobi zelo primerni za pisarno v I nadstr. v sredj mesta oddam s 1. februarjem IVlefun že vpeljan. Naslov oove oglasni oddelek Jutra 2304 2 opremljeni sobi veliki ш lepi (event eno veliko) išče boljši zakonski pat blizu liceja , 15 tebi. Ce mogoče s klavirjem — Naslov poslati na oglasni odelek «Jutra» pod šifro «Solnčno». 2268 Sobo z vso oskrbo oddam blizu kavarne Evropa Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2264 Mesto služkinje išče pridno in pošteno dekle, vajeno- vseh gospo dinjskih del. Lahko nastopi takoj Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 22S2 Skladiščnik zmožen kavcije, vseh pisarniških del in tujih jezikov. želi me=ta Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra.» pod šifro «Resna oseba» 2345 Pivskih steklenic litrskih, novih, nerabljenih prodam 15.000 komado po nizki ceni. — Pojasnila daje Dolinšek, posestnik in zal. pive, Trbovlje št. 63. 22b3 Špecijalno vino Prokupac Blatina, in kor-čulanski «Grk» se toč; v vinski kleti na Sv. Petra oesti 43 2151 2 pisalna stroja skora; nov «Ideal» in «Mignön» ter železna blagajna VVertheiin št 2 naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» "270 Cvetlični med dobite pri čebelarju Janku Habnik v Rožni dolini, cela Vil št. 12. 2179 Puhasto perje »zpoSiliam po o o v z e i a aajm-inj 5 kg po Din 38 kg - Izkoristite orlliko. lokler traja zaloga — L Hropovte Zagreb Ilira 52. kemična Čistilnica perja 189 Smučke dobro ohranjene, komplot-garnituro prodani za 300 Din. Naslov oddelku «Jutra« V Ogla«. 2321 Postelj ki fe lahko uporablja kot miza (Tafelbett) ter več fesorju ali učitelju Pogoj slik (ročno delo) poceni je pomoč pri učenju. Na- prod.im. Naslov v oglas slov pove Oglasni oddelek | koj oddam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 2350 «Jutra». 23351 oddelku «Jutra». 2323 Prazno sobo veliko. elektrika. krasen razgled, poseben vhod. ta Za naslove Opremljeno sobico oddam v sredini mesta solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2333 Sostanovalca sprejmem takoj v lepo sobo. — Nisiov v ogla.-nrm Qddelku «Jutra». 2319 Lepo sobico oddam v sredini mesta mirnj gospodični Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23 L5 Opremlteno sobo .« separiranim vhodom od dam eni ali dvema go^po dičnama Naslov v og'a.s. oddelku «Jutra». 2358 Opremljeno s°bico s posebn:m vhodom in elek triko takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2363 za vsako sprejemljivo ceno izborne »DOKO« nepre-močljive čevlje za gospode, dame in otroke. »DOKO« — Prešernova ul. 9. dvorišče. '/J Ш 20Ietna gdč. z čez 1 milijon D.n goto vine, se želi seznaniti s inteligentnim mladeničem Premoženje Cisto postran ska stvar — Cenjene ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek Jutra pod šifro «Kateri bi mi iz srca ljubil 44». 2168 Dobrega sena 2—3000 kg prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2364 Ia bukovih drv v-ako množino kupuje stalno S. Praznik, Zagreb, Kanal. 2142 MESEČNA NAROČNINA SAMO 12 DIN пшмшипннштипттншш^ NAROČI SE V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA STEV. 5 Elegantne maske na posodo. Naslov v ogl. oddeiku «Jutra». 23UO Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želod ca priporoča di G Piccoli lekarnar v Ljubljani 257 Več mask elegantnih, oddam. Židovska ulica 3/II. 2311 Skupino mask 8—12 originalnih iščem proti primerni odškodnini na posodo. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pol «Vemet». 2291 Dve maski posodim Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2271 Miček liček piše in riše Ksenija Prunkova. 8. A to. kar je zagledal, ko je stopil izpod klobuka na beli dan, mu je <>apo zaprlo, pozabil je na šmarno petico in dedov klobuk Ka~jti tedaj je videl, da so marjetice nežne gospodične z žoltiini lasmi in snežuobelimi, poškropljenimi ovratniki. Elegantne maske in domine posodim. Bohoričeva 13. 2317 Velike škarje za rezanje ploč;vine, dobro ohranjene kupim. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2S~ Lisičje kože in vseh drugih divjih živali kupuje stalno skozi celo leto D Zdravič. Irg usnja. Ljubljana, Florjan-ska ulica 9. 1889-a Gostilno dobro idočo, najraje na deželi vzamem v najem — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šilro «Dobro». 2241 Stanovanje 3 sob. v eentru inesta želim z apr lom ali majem Ponudbe na og.as oddelek «Jutra» pod šifro «April». 2126 Stanovanje 2 sob. kabineta kuhinje in pritiklin, ležeče solnčno. v III nadstr.. sredi me.-ta odilam za majev termin — samo boijši stranki brez otrok Potrebne adaptacije preskrbi stj»nka. — Ogled med 11 in 12. uro. Naslov pove oglasni oddeb-k «Jutra». 230S Sobo oddam gosi>odu. Naslov v oglasnem oddeiku «Jutra» 2205 Sobo г 2 posteljama elektriko in posebnim vho dom, г razgledom na ubeo odilam stalnima gospodoma, ever.t sprejmem sostanovalca k solidnemu uradniku — Na razpolago klavir in zajtrk Po'.zve se na Taboru 5/1 — dtxno. 2328 Sobo z elektriko in prostim vho-dom, v bližini Zvezde oddam go-]>o.lični — najraje prodajalki. Naslov v ог1. oddelku «Jutra». 2330 Sobo s separiranim vhodom o 1-dam takoj gospod čni. Naslov pove oglasni oddeb k «Jutra». 2332 2500 Din posojila iščem za takoj. Dam 10% obresti in za nagrado fin gramofon zastonj Ponudbe le do 3. februarja na podružnico «Jutra» v Celju pod mačko «Nagrada» 2286 10—15 000 D?n takoj v gotovini na razpolago za družabništvo ali kot posojdo protokolirani firmi — na'rnje kot kavcija za službo Izredna inteligenca ter praksa, perfekten v ffnrnrti in pisavi štirih svetovnih in obeh na'ih jezikov. Ponudbe na oirla«. oddelek «Jutra» pol «Ugoden in vešč». 2349 Stanovanje 3 «oh in pritiklin, v sredini mesta išče za april ali maj stianka 3 odrašenili oseb. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2313 Kot sostanovalko sprejmem gospodično v 'e-po :üibo Na'lov v oglas, oddelku «Jutra». 23(6 Domača veselica s plesom se vrši v nedeljo dne 3. t. m. v gostilni Ivanke Majaron v Brezovici pri Borovnici. — Za dobra jedila in pijačo bo najbolje preskrbljeno. 1929-a Prevažanje pohištva izvrSuje i največjo točnostjo in skrbnostjo tt. Javna skladišča, dr. z o. z. Ljubljana. Dunajska c. 33. — Shranjevanje pohištva v suhih prostorih. 2301 Gratis v reklamne svrhe dam svojim odjemalcem eno povečano s'iko. ki naroče vsaj za 160 Din. — Folo Staut, Gosposvetska c. 1/2 2352 Gospod išče gospodično, rad j resničnega prijateljstva. Do pise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Orožnik». V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignite siedeča pisma: Agilua, Amerikanec 771», Agilen manipulant, Agilen 333, Amanilu- A J., Akreditiv. Amerikanec 14У4, Adria 37U, Brivski pomočnik 16U3, Bukova drva. Bodočnost 44926, Crnola sec in blondinec, Cikiama, Vijolica, Krizantema, Drva 904, Dolgotrajna ljubezen 51, Diana, D. H Ljubljana, Energija 25, Ekspozitura. Maria Fabris, Gospodinja kuharica. Gorenjsko, Gertrude. Godba za ples. Hren. Idealna ljubi zen 1155, Inkasant. Imam svoj dom. Ignotus, Kolo. Ibis 19-sp, Kapital 100 000 Din. Krompr. Krojaški pomočnik. Lahko prodaja, Knjigovodja 1000, Kari Lu-eger 9636. Lepa vijolica, Ljubljana 23, Lepa bodoč nost 9. Ljubeče srce, Lahek zaslužek. Lastno lovišče, Mlekarna 2089. Mesar in prekajevalec, Marine oficir, Melita Ru. Mesto prodajalke, Nemška konverzacija 1973. Napredek zasiguran. Odkritosrčnost, Osamljena. Oskrbnik 1977, Pisarna. Preprost. Pisali stroj 1780, Prednost, Pletenine, Prometna točka 1-137. Parcela. Pridna gospodinja. Pridno 22. Pet odraslih. Praktikant, Pisalna miza. Rešitelj. Ra-mona. Reference. S. A. 748. Sreča 51, Snažno stanovanje. Skrbna gospodinja. Smreka-seno. Stružnica. Solidna 45. Srečna pomlad 1929, Stalno mesto 3333 klavin, Skorajšnja pomlad Soba za pisarno. Stranac 2017, Srečen zakon 1929, Sonja. Strojnik 2047, šofer :>S. štedilnik 27, Štedilnik Tehnik 628, Tričlanska družina maj. Takojšnja vselitev. Takoj ali februar. I"čenka kmečkih in poštenih staršev. Učenec 1091, Ugodna prilika 582. Ve-n.--ra-Diana, Vesela pomlad 1929. Vinograd 32, Varno št. 50. Visoko rentabilno, Vdova. Začetnica 29. Zanesljiv. Zelo snažno. Znanje. Zvonček 1929, Začasna postranska služba. Ziov ska sreča, Zelo potrpežljiva in poštena А. Р., Zabava in pouk Zmožna in zanesljiva. 910. X Y., 720 350.000, 100.000, 820. Dva Slovenca v Franciji («iiadišcuik le«, trg. in šofer), oba v najlepših mladeniških letih, i gotovino: prvi 30.00U fr., drugi 40.000 fr., želita radi poznejše ženitve znanja г dvema gospodičnama od IS—25 let. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Značajna». 2355 Violino dobro ohranjeno, znamke Siradivarius naprodaj. Na-slov pove oglasni oddelek «J utra». 2320 Kanarčke harcerje. izvrstne pevce, odlikovane z veliko -rebrno kolanjo. od 200 Din ia zdrave samice od 40 Din prodaja V. Zupan, Bohoričeva 16. 2306 Radio aparate za priključek na ejleklrični tok in vse radio po trebščine f Vam nu-di naj- f ceneje A/V / -A. у / t -P TONE POLJŠAK /л V / Strokovno (t- / podjetje ra ' splošno radio- telinlko LJUBLJANA Alekaancrova c. 5. Кешропйепй za srbo-hrvatski, slovenski in nemški jezile po možnosti za takojšnji nastop fščomo« 1932 , Reflektanti morajo imeti odgovarjajočo prakso ter morajo perfektno obvladati tudi stenografijo iz gornjih jezikov iti strojepisje. Ponudniki, ki so delali pri mlinski stroki imajo prednost. Oferte s prepisi spričeval in sliko ter z navedbo zahtev glede plače je nasloviti pod šifro »Velemlin* na Aloma Co-mpany, anončna družba. Ljubljana. »♦♦♦«♦♦»♦»♦♦»♦«»»»ммтмтмммим»! юкомоанЕ МОТОЙ31 SI" P'N в KAI KOMPL. ŽAGE РогоНп o aclin oogo) Brata Fischer I (AGDEB GunauKcevc ul. a, d. Ь2" а Stanovanje sobe in kuhinje, na deželi išče vdova. — Ponudbe na oirlas. oddelek «Jutra» pod šifro «Na deželi». 2314 Stanovanje oddam takoj, 2 eobi. kuhinja klet. vodovod elek trika Na-lov v ogl odd »Jutra« Ogleda ее od 12 do l 2122 Stanovanje 2 sob s pritiklin.mil, v Trnovin ali Na Prulah išče mirna stranka Najemnino plača ev>mt pol leta naprej — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» poil Šifro «Takoj stanovanje». 1239 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v sredini mesta išče mirna stranka tri h oseb s 15 februarjem ali 1. marcem. Naslov pove ojlasai oddelek «Jutra». HM Mejak Rudolf, post. načelnik, in hčerkici Mojca in Sonja naznanjajo tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih ljubljena soproga, oz. mamica, hčerka, sestra in teta, gospa JELICA mm, ROJ. CIUHAN umrla dne 30. t. m. po kratkem in težkem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti. Blagoslovitev pokojnice se vrši dne 1. februarja t. 1. ob 16. uri na postaj: Zagorje, nakar se prepelje truplo v Št. Vid nad Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb dne 2. februarja ob pol 4. popoldne izpred kolodvora na domače pokopališče. Zagorje, Št Vid, dne 31. januarja 1929. Globoko žalujoče rodbine MEJAK, CIRMAN, ERJAVEC, PETERNELJ in KREMŽAR. MJcbei Zčvaco: 41 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Ali naj po tem sklepam, da nočete izpolniti upravičene in vljudne prošnje francoskega kralja?« je vztrajal Pardaillan. sin če bi bilo tako? je osorno rekel kralj. »Slišal sem, sire,« je mirno nadaljeval Pardaillan, »da ste prijatelj pregovorov. Dovolite, da vam priporočim enega izmed naših v premišljevanje: ,Vsak oglar je v svoji hiši gospodar'.« »Kaj naj to pomeni?« je zarohnel kralj in se vzravnal. »To naj pomeni, sire, da boste sami krivi, če bodo Francozi kaznovali vaše čete tako, kakor zaslužijo, ter jih spodili iz svoje dežele,« je hladno odvrnil Pardaillan. »Tako mi svete Device!« je izbruhnil Filip, bled od jeze. »bpan-skemu kralju se upate groziti?! ■■' A Pardaillan se je odrezal z vzvišeno mirnostjo: »Ne grozim mu . . . Ie posvariti sem ga hotel.« Filip se se bil že obrnii k Rdečebradcu, hoteč mu dati znamenje, naj poseka nesramneža, in Pardaillan, ki je skrbno pazil na vse, te že držal za meč. ko ie stopil mednje Espinosa ter rekel z mirnim, malone krotkim glasom: »Kralj, ki zahteva od svojih služabnikov neomejeno pokorščino 5n vnemo, vas ne more grajati za to, ker vas v toliki meri odlikujeta ti dve svojstvi vrlega sluge. Narobe, on spoštuje vašo gorečnost in jo bo rad potrdi! vašemu gospodarju.« »Kakšnega gospodarja mislite, gospod?« je mirno vprašal Pardaillan. obrnivši se k temu novemu nasprotniku. Veliki inkvizitor je osupnil »Ali,« je zajecljal, »saj veste, da govorim o navarskem kralju.« »O francoskem kralju, ste hoteli reči,« je neizprosno popravil vitez. »Nu prav, o francoskem kralju,« je pristal Espinosa, »Mar ni on vaš gospodar?« »Res je, da sem jaz poslanik; francoskega kralia. Toda on zato še ni moj gospodar.« Espinosa in Filip sta ostrmela.'»Pa ne da bi bil blazen?« Oba hkrafcu sta si zadala to vprašanje. Pardaillan, ki ga je čital -na njunih preplašenih obraz?h, se je porogljivo nasmehnil.. . . »Če kralj ni vaš gospodar.« je vprašal Espinosa, ko se je nekoliko opomogel, »kaj je potlej?« »Prijatelj, čigar usoda mi gre do živega,« je odvrnil Pardaillan. V naklonu, ki je spremi! ta odgovor, je bilo nekaj ledenega. Beseda je bila za tiste dni že sama v sebi ogromna. Vpričo Filipa II. in njegovega velikega inkvizitorja, ki sta predstavljala neomejeno samodrštvo, je pomenila brezmejno predrznost. Toda Espinosa jo je sprejel kot nekai samoumevnega. . »Po vašem obrazu, gospod, mora vsak uganiti, da ne priznate nikogar za gospodarja, razen samega sebe,« je rekel, vrnivši naklon za naklon; »in resnično, prijateljstvo moža, kakršen ste vi, je dovolj dragoceno, da si ga more budi kralj prišteti v čast.« »Te besede, gospod, mi gredo tem bolj do živega, ker vidim tudi jaz po vašem obrazu, da niste razsipni z dokazi svojega spoštovanja,« je odvrnil Pardaillan. Espinosa ga je pogledal in rahlo pokimal z glavo. »A da se vrnemo k predmetu vašega poslanstva: Njegovo Veličanstvo ne pravi, da odklanja zahtevo, ki ste mu jo sporočili. Toda razumeti morate, da je treba pred odločitvijo v tako važni stvari dobro premisliti vse okolnosti.« Ko je tako preprečil izbruh neurja, je Espinosa spet odstopil in prepustil besedo kralju. Filip, videč, da se inkvizitorju trenutek n« zdi pripraven za prekinjenje razgovorov, je dodal: »Mi imamo sami svoje poglede na stvar.« »Baš o teh pogledih bi bilo zanimivo razpravljati,« je dejal Pardaillan. »Vi sanjate o tem, kako bi zasedli francoski prestol, in se opirate na svoj zakon z Elizabeto Francosko. A to bi bilo za Francijo novo pravo in v njegovo uveljavljenje bi bilo t-eba pravilnega zakona. Takega zakona pa francoski parlament ne bo uikoli sprejel.« »Kaj veste, gospod?« Pardaillan je skomignil z rameni: »Eh, sire, vaši poverjeniki že nekaj let razsipljejo zlato, da bi ti dosegli. Ali so imeli kai uspeha? . . . Vsak vaš poizkus se je razbij ob odporu parlamenta. Tega odpora ne boste štrli nikoli.« »Kdo pravi, da nimamo tudi še drugih pravic?« »Na primer tistih na pergamenu gospe Favste? Nu, govorimo o tem pergamenu! Ako se ga kdaj polastite, sire, kar objavite ga: porok sem vam, da bosta Pariz in Francija še tisti mah priznala Henrika Navärskega.« »Kako to?« se je začudil kralj. »Sire,« je hladno odvrnil Pardaillan, »kakor vidim, vas vaši agentje slabo obveščajo o razpoloženju duhov na Francoskem. Francija je naveličana tega, da jo peščica častihlepnih obsedencev brez prestanka odira in pleni. Francija si želi samo oddiha in miru. Da doseže ta mfr, je pripravljena sprejeti Henrika Navarskega, tudi če ostane krivoverec ... in. še tem bolj, če sprejme katoliško vero. Kralj se je doslej obotavljal. Toda objavite svoj znameniti perga-men in njegovih pomislekov bo konec; in tisti mah, ko bo Pariz začul, da je š.el Henrik k maši, mu slovesno odpre svoja vrata in vsa Francija ga bo pozdravila kot rešitelja.« ašim odjemalcem! 6635 č. 169"« 66^5-00500 Чб'15-ООЮО Po inventuri potrebujemo prostora za novo blago. Od 1. februarja prodajamo: Razne preostanke kvalitativno dobrih čevljev od črnega boksa po Din 99е— Raznih luksuznih čevljev v vseh modernih barvah po Din 169"— Elegantnih luksuznih čev-jev od laka in v vseh modnih barvah in v vseh veličinah po Din 199*— Kdor prej pride v našo prodajalnico, imel bo večjo izbiro in več mogočnosti, da izkoristi to edinstve* no priliko. Prid-ie, prepričajte se. 249-- u 5 - B0*t71 9665-80^06 9937-^0099 3 mlade mlekarje dobro izučene išče za takoj Mlekarstvo Alpa v Splitu (Dalmacija): — Ponudbe naj se pošljejo na gor. naslov z zahtevkom plače 1873 a 9635-^0061 lafete it^rinah $antc: ђ<^уа1епГ~т€>к<у № i^Ste рЉпх t •j Ob nastopa v tvoj« 49. teto гаЫ Ljubljanski Zvon aa£ aa jod ičaeJSI leposlovni msseinü UtaЈобв Slovence v кто« svojib naročnikov Ljubljanski Zvon prinaša zanimive Izvirne romane £) povesti I Le*os »s bo nadaljeval ® končal reE&i tgodovlnski roman SERENIS5IMA, U le tr prva» dveb delih. Id tvorite eetote еам. naSeä veffiso Stevüo vnetih Citate Je v Dramaii&so raicibano dejanj« se vtži f aaSem Primorju» Benetkah, u Cipra io » Italiji. Krajše novele in povesti bodo abiavfS I oš Kozak, P. dota, A Novačaa, M Saiuderl Fr. Bevk, M. Jate, B- Kreft m drotf Pra» эомЪоо se Ьо odlikoval esejistični det, v сјлСфгсш bodo obravaavaÄ do* ms.Je in ?Qj« problem« a.iäi aaibolläj «eeJlsS Umetniške priloge bodo prJnaSate polej »rtretov tndJ reorodakcDe domačih to tujih mojstrov. Ljubljanski Zvon Izhaja mesečno ta relja celoletno 120. ooPetno 68. fetrtleino 30. ea Inozemstvo 180 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Preiernove alles Si Železniške «о а prage bukove tn hrastove 2.60 X 28/24XJ4 kupi eno večjo množino. PrevzemaliSče franko Sbšak. — Ponudbe z, značko VTraversine< na Publicita O Cehovin - Trieste. L Mikuš MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga spre haialnib oatic Gost Inicarji! Jiispela so izborna naravna nova in stara, be'a in rdeča vina po zelo nizkih cenah. Pridite, pa se prepričate brei obveznosti nakupa! Veletrgovina z vinom MILAN PA Ž I Č Poljanska c. 17 LJUBLJANA Pol anska c. >7 kokošje, purie, gosje, naravno ta s strojem čiSčeno dobavlja v vsaki množini E. V AJDA, Čakovec (Medjimurje) Telefon 50, 3, 60. Zahtevajte brezpla-cenovnik ur nam znih, žepnih, s'enskih na odplačla in v gotov,ni 1726 ,Odplafta< K. D. A. В E O G R A O, Kralja Petra 64, mezanin. Dm 58-— Kdor ogrlašuje, ta napreduje! Meetni pogrebni lavdo Potrti globoke žalosti sporočamo, da je naša srčno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Mira Puc mestna učiteljica dne 31. januarja 1929 po daljši, trpljenja polni bolezni boguvdano preminula. Pogreb nej>ozabne pokojnice bo v soboto, dne 2. februarja 1929 ob 3. popoldne iz tukajšnje deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31, januarja 1929, Dr. Dinko Puc, odvetnik in župan ljubljanski, Fran Puc, novinar, brata. — Fani Puc, šolska upravite-ljica, sestra. — Olga dr. Pucova, Natalija Pucova, svakinji. — Vsi ostali sorodniki. V neizmerni žalosti sporočamo pretužno vest, da Je naša predobra mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa Neža Pogačnik zasebnlca 1436 a dne 31. Januarja t. I. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, boguudano preminula. Pogreb blaze pokojnice bo na Svečnico 2. februarja t. 1. ob 1 uri popoldne iz mrtvašnice Hiralnice sv. Jožefa na Vidov-Janski c. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 31. Januarja 1929. Občina LjuMjana M estni oogrebni iavod RODBINA POGACNIKOVA. ZAHVALA. Vsem. ki ste našo zlato mamico ob-suli s cvetjem, ji v življenju izkazovali ljubezen ter jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo globoko čutečo zahvalo. Rodbina Bilenčeva. 34 a 1935 a Urejujt Lbvorui Ra v 1 ji u. LJaja m ».unzoruj «J Uta» Aduli ELbuikäi. Z« N их uda o tiskamo d. d. kot ti&kiuntrja frant JezericL Z» tn*eratni dei je odgovoren Aiojii^ Novak. Vsi v Ljubljani.