UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : NAROČNINA : celoletna r>o pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in j>raznikov .* ' .* oh pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveče* Inserati: enostopna petilvrsticn 20 vin., pogojen prostor, poslana ::: in leklan.c 46 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo! ■ ......- Reklamacije lista so poštnine proste. ' ■ ■ i m Stev. 618. V Ljubrnni, v soboto dne 28. junija 1913 Leto III. Mir na Balkanu. Povsod se je nazirauje o položaju na Balkanu pomirilo. Odločilno je na to vplivala izpre-menjena taktika srbske vlade in največji vtisk je napravilo dejstvo, da je Pašič ostal na krmilu. To pomeni, da je Srbija nastopila pot, ki drži do mirne sprave. O tajni seji skupščine sicer ni izdano nobeno poročilo, ali če se ne bi bilo Pa-šiču posrečilo, pridobiti večino za svoje stališče. bi bila njegova demisija neizogibna in danes bi se bila že situacija odločila v zmislu vojne. Ko pišemo te vrste, še nimamo poročila, kaj se je godilo na današnji javni seji. ali po vsem razpoloženju je soditi, da tudi ona ne izpremeni včerajšnjega rezultata. Pesimistični glasovi še niso povsod utihnili. Napetost je bila tudi prevelika, da bi se mogla brezpogojna vera v mir vrniti kar čez noč. Prijateljsko razmerje med Srbijo in Bolgarsko, ki je dobilo tekom vojne prav vzorim oblike, se je vsled sporov izpreobrnilo v smraštvo, in stara stvar ie. da poraja razbito piijatelistvo hujša nasprotja kakor stara neprijaznost. In kolikor je manjkalo domačega ščuvanja, toliko ie pomagalo tuje podpihovanje, v katerem so razne diplomacije veliko bolj izurjene kakor v mirovnem delu. Ali pesimistični glasovi ne štejejo več toliko kolikor optimistični. Zdi se. da je Srbijaspoznala resnico, na katero sta bili obe stranki pozabili v svojem prepiru: Da je ohranitev in utrditev balkanske zveze za vse balkanske narode važnejša od vseh teritorialnih vprašanj pri razdeljevanju osvojenega ozemlja. _____ Če bi bila na vseh straneh dobra volja in če ne bi imele tudi balkanske države svojega malega imperializma, bi bila tudi rešitev teritorialnega vprašanja lahka. Zadostovalo bi načelo pravičnosti. To pa bi se izvedlo le tedaj, če bi odločilo ljudstvo v spornih krajih samo. Kajti je to je pravično, da samo izreče, kam hoče pripadati. Vprašati bi bilo treba torei prebivalstvo; splošno glasovanje bi podalo rezultat, o katerem ne bi moglo biti nobenega dvoma. Seveda se to ne bi smelo zgoditi pod puško in zagotovljena bi morala biti popolna svoboda glasovanja. Ali o tem je sedaj zaman ugibati. Toliko so balkanske države sorodne evropskim, da postavljajo silo nad pravico. Svoboda je bna ve-jjlto v ustih, dokler je trajal boj s Turčijo; zdaj pa so na vrsti »državni interesi« in vse tiste lepe reči. ki jih v »kultumejših« deželah že davno poznamo. v Amoak tudi s stahsca državnih interesov Jp halknnotrebujejo torej Balkanci mir; ničesar ne tako nujno kakor mir! Ljubljanski občinski svet. V L j u b I j a n i, 27. junija. | činska svetnika Srebota in Hudovernika. Od Zupan dr Tavčar otvarja ob 6. popoldne j naznanil predsedstva omenjamo dopis trža-iavno sejo občinskega sveta, konštatira sklepč- škega ravnateljstva državnih železnic, s kate-nost in imenuje za overovatelja zapisnika ob- 1 rim se naznanja, da ne more ugoditi resoluciji ZVONIMIR KOSEM; Tovarna. (Dalje.) II. O mraku jc pretresljivo zatulila tovarniška sirena in v močnih sunkih jc pričela bruhati tovarna na stotine še komaj napol živih delavcev iz sebe; krvoločni moloh se je bil napil gorke, sveže krvi do grla in se hotel nekoliko oddahniti, da prične drugo jutro znova pobirati svoj krvavi davek . . . Zunaj pred železno ograjo je čakal Martin; njegova lica so bila opaljena, ustne razpokane in roke ožgane. Neoženjen je bil, imel je šele komaj trideset let, ali izglodal ie kakor starec. Maks je kmalu prišel, in skupaj sta se opotekala po polni cesti proti domu. »Komaj se držim pokoncu . . . prokleto življenje!« jc potarnal Martin. »Kaj tebi. ki imaš skrbi le samo zase!« ie dejal Maks. »Pomisli nekoliko, kako stoji stvar z menoj . . . Meta bolna, otroci lačni . . . revčki ... in jaz, no. že veš. kako se godi meni . . .« »Pa si poklical zdravnika?« »Seveda! Ta jc dobil svoj delež . . . tak račun mi jc napravil, kakor da je bil zdravil ce-sarjco ... In Meti ni vkljub temu še nič boljše, še vedno boli jo tišči v prsih in jo davi v grlu ... To je pasje življenje! Plača slaba, da plačam komaj stanovanjc ... za hrano gre pa vedno trdo. tako da sem več dni lačen kakor sit . . . Če obišče človeka pa še kakšna nesreča povrhu, kakor je obiskala zdaj mene . . . no, jx>-tem pa kar adijo, potem se pripravimo kar lepo na smrt . . . 2iv človek se ne zmeni za to . . . kar na cesti pogini! . . . Tako je dandanašnji!« »Slabo, Maks!« je menil Martin. »Se več, kakor slabo, še veliko več. Kadar je vsa stvar že tako daleč . . . potem smo pri kraju in amen! ... Po zdravnika bom pa še poslal, četudi nimam denarja!« »Moraš poslati!« »Vidiš. Martin, tako govore vsi, najbolj tisti zapetniki, tisti zapetni petičniki: »Moraš po- slati!« — Ampak pri tem ne gane nihče s palcem. kai s palcem, še z mezincem ne. četudi si sam berač . . . Ali ne veš. da te misli zdravnik živega požreti, če mu ne moreš takoj plačati, če nimaš ravno denarja? Da te bo tožil za par vinarjev? . . . Brat. pa nikar ne misli, da cika to kaj nate!« — »Saj me poznaš. Maks. in veš. da bi ti rad pomagal... Pa sem sam berač, da ni večjega...« »Verjamem . . .« Dospela sta do starinske, široke hiše sredi predmestja in obstala tik prostorne, temne veže. ».!o greš ix)gledat?« je vprašal Maks. »Pojdiva!« — Po strmih, nerodnih stopnicah sta se pričela plaziti, hodila sta po ozkih, smradliivih hodnikih in zopet po strmih, vegastih stopnicah, ki so vodile vedno navzgor, vedno više in više. kmalu sta dospela v temno podstrešje; mrežasto tra- Ijubljanskega občinskega sveta zoper opustitev gorenjskega vlaka, ki je prihajal v Ljubljano ob 7. zvečer. — Cestni državni erar je sporočil, da bo popravil tlak na Dunajski cesti. — Pralne stopnjice v Malem grabnu se popravljene, rav-notako tudi one v Gradaščici in most v Mali čolnarski ulici je v dobrem stanju. Proti zapisniku zadnje seje ni biJo ugovora, torej je odobren. G. Govekar poroča nato o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. V občinsko zvezo se sprejme 125 prosilcev in prosilk. Personalnega in pravnega odseka poročili. Poročevalec obč. sv. dr. A m b r o s i t c s h: Odsek predlaga, da se potrdi novo načelstvo »Gasilnega in reševalnega društva,« katerega načelnik je sedaj g. Turk. — Sprejeto. Glede prošnje »Narodne socialne zveze« za izjavo, da v slučaju razida društva prevzame društveno premoženje mestna občina do ustanovitve nove delavske organizacije, če pa se nova organizacija ne ustanovi v teku treh let, dobi polovico premoženja Ciril-Meto-dova družba, polovico pa Sokol I., predlaga odsek, da se prošnji ugodi. — Sprejeto. Finančnega odseka poročila. Poročevalec obč. svetnik Milohnoja: Načrt zakona o pobiranju posebne občinske doklade na žgane opojne pijače se je na predlog ravnatelja užilninskega zakupa in še enega strokovnjaka predelal. Odsek predlaga, da občinski svet sprejmi izpremenjeni zakonski načrt. — Sprejeto. Poveljstvo topničarskega polka št. 7. prosi za preureditev podčastniškega stanovanja v pisarno in za odpis najemščine tega stanovanja, ki znaša 560 K na leto. Odsek predlaga, da se ugodi prošnji. —- Sprejeto. Dopis magistrata glede nabave in vzdrževanja Minimax-aparatov po raznih mestnih poslopjih se vrne magistratu. O prošnji »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« za podporo povodom proslave 251etnice «Zveze«, ki bo v Ljubljani, poroča obč. svetnik Likozar in predlaga v odseko-vem imenu, da se nakaže »Zvezi« 500 K podpore. Obč. svetnik Zajec izjavi v imenu kluba obč. svetovalcev S. L. S., da bo njegov klub glasoval za podehtev podpore, naglasa pa, da se je s to podelitvijo ustvaril prejudic. — Obč. svet sprejme odsekov predlog. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec obč. sv. Stembov: Odsek predlaga glede kolavdacijskega poročila za izvršena dela pri zgradbi c. kr. državne obrtne šole; 1. 12 tvrdk je podpisalo kolavdacijski protokol in zato naj se tem tvrdkam izplača ostanek zaslužka; 2. tvrdki Vidic in komp. naj se izplača kolavdacijska vsota 1205 K, tvrdki Žabkar 194 K, jo zdravnika?« je vprašal Maks in sedel na nizko, okajeno skrije bila dolga in široka. Odeja na postelji se je rahlo zgenila. »Ne, ni potreba, Maks ... Saj smo ga že poskusili ... ne pomaga nič, pač pa bi rad samo denar žrl . . .« Otroci na tleli so pričeli jokati. »Kruha! kruha!« — In drobne ročice so sc iztezale proti očetu. Kakor da mu para kdo srce, ie bilo Maksu: »Saj bi dal, ko bi imel ... O pravični bog, kje je pravica?« Martin se je bridko nasmehnil. »Pravice ni. Maks, so jo že zdavnaj pokopali, če je sploh katerikrat bila na svetu . . .«■ Maks se je dvignil s skrinje. »Počakaj me tukaj. Martin, da ne bo otrokom dolg čas, da ne bodo jokali ... Jaz grem po zdravnika za Meto.« »Ce nimaš denarja, ga ne boš dobil!« »Moram ga! Saj ima vsak človek srce in zdravniki so tudi ljudje . . .« »Nihče ninia dandanašnji srca. hudoben, brez primere hudoben ie svet!« je razlagal Martin. »Jaz grem,« se je dvignil Maks s skrinje. »Greš, ali zastonj!« mu je dejal Martin. Maks je prijel za vegasto, trhlo leso. »Moja dolžnost jc ... sicer Meta umre ...« In stopil ie preko praga, zaloputnil natežko trhlo leso za seboj in odhitel skakljajo po stopnicah navzdol. - Prazen se bo vrnil!« je premislil Martin in čakal. Cez jk)I ure se te lesa zopet premaknila in v kaibo jc stopil Maks —- sam. »Ali nimaš zdravnika?« se je nasmehnil Martin. Maks se ie sesedel na skrinjo in si zakril obraz v dlani. ■ Prav si govoril, Martin: Nihče nima dandanašnji srca. brez primere hudoben »e svet.« -(Dalje prih.) Cunder, Mihael Čerin. A. Vilfan. Janez Peterlin. Z ovinkom skušajo klerikalci zakriti svojo fal-zifikacijo. Javnost presneto malo zanima, ali zaupajo gospodje od V. Ahlina pa do Janeza Peterlina dr. Šušteršiču kar na lepe oči in brez dokazov, zakaj pameti od navedenih možakarjev nimamo pravice terjati, pač pa resnicoljubnost. Ne Ere za zaupanje ali za nezaupanje dr. Šušteršiču, kei je mnenje jeških klerikalcev za politično življenje ali smrt dr. Šušteršiča čisto nemerodajno. Ampak namesto zavijanja, ki je laži na las podobno, naj raje povedo, na kaiteri seji je bila sklenjena dne 18. junija v »Slovencu« registrirana zaupnica dr. Šušteršiču. Javnost ie pač interesirana, da izve, ali falzifikatpr načeluje ješki občini, ali se s takimi malopridnimi rokovnjaštva pečajo v Ijubljansk. vodstvu klerikalne stranke in v »Slovenčevem« uredništvu. Župan ima besedo! — Neverjetna konfiskacija. Državno pravd-ništvo nam je v včerajšnji številki v polnem obsegu konfisciralo notico, v kateri je opisana nezaslišana aretacija tovarnišega delavca Koritnika na Jesenicah. O polnoči so ga žandarji vlekli iz postelje na orožniško postajo, ker ga je neki inženir brezvestno in po krivici obdolžil tatvine 200 K. Do devetih dopoldne je tičal delavec v zaporu, preiskali so orožniki njegovo stanovanje, ponoči mučili ženo z zasliševanjem; potem pa pride inženir povedat, da je denar založil in da ga je zjutraj našel doma. V notici sami so suha dejstva o vsem dogodku, ki Je v resnici tak, da vzkipi v človeku kri; ampak državno pravdništvo naj raje pomoli § 300 tistim pod nos, ki so povzročili to krivično aretacijo! — Zidarski shod se vrši v nedeljo dne 29. junija pri »Levu« ob devetih dopoldne. Polna udeležba je potrebna. — Izlet na Planjavo. Društvo »Die Natur-freunde« priredi v nedeljo celodneven izlet; odhod v soboto zvečer s kolodvora v Šiški ob 7.15 v Kamnik, Kamniško Bistrico, Sedlo iti od tod na Planjavo. Živež je treba vzeti seboj, povratek vnedeljo. Pričakuje se obilne udeležbe. — Lokalna organizacija za Vlč-Gllnce priredi veliko vrtno veselico v nedeljo, dne 6. julija 1913. na vrtu in v notranjih prostorih gostilne pri Traunu na Glincah. Godbo oskrbi tamburaški klub »Kontrašica«. — Ples s posebno godbo v velikem salonu. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. — Društvo za varstvo otrok v Idriji zasleduje človekoljuben namen, da vzame v svoje varstvo vse one nedorasJe otroke, ki so na kak-šenkoli način ogroženi v dobri vzgoji. Ta namen doseza društvo s tem, da daje omenjene otroke, ki bi sicer postali potepuhi ali vsake vrste hudodelci, v vzgojo poštenim rodbinam ali v razne zavode ter jim preskrbuje službena in raznovrstna učna mesta. Vse to povzročuje seveda velike stroške. Da si pridobi društvo potrebna sredstva, priredi v nedeljo 29. junija na javnem trgu veliko tombolo. Predpriprave za tombolo so končane in razprodaja igralnih tablic j« v prav živahnem teku. Slednfo pospešuje dejstvo, da je nabavljenih 29 lepih dobitkov, ki so že razstavljeni pri urarju Ballegu. Dobitke so darovali sledeči prijatelji revne zapuščene mladine: Ivan FiaJa. Franc Goli, Val. Lapajne, Občno konsumno društvo, Andrej Pri-možič, Ivan Schaffer in Hinko Sax iz Idrije; Fran Blažič, Fran Čadež, Anton Kopač. Fran Lenger, Matija Novak, Ivan Peternel, Marija Kavčič. Petron. Anton Primožič in Jakob Poljanšek iz Zirov; Andrej Čar iz Vojskega; Ivan Zajc iz Dolov; Fran Božiček iz Sp. Idirije in Jurij Gnezda iz Gor. Kanomlje. Skoro vse naše občine in tudi mnogo zasebnikov so nam odkupili kar po več sto tablic in nadejamo se, da bo temu hvalevrednemu zgledu dedi! najbogatejši podjetnik v Idriji c. kr. rudniško ravnateljstvo. Velikim dobrotnikom izrekamo v imenu bedne in zapuščene mladine najiskrenejšo zahvalo. Pri slabem vremenu se tombola vrši v rudniškem hotelu. — Delegatom bratovske skladnice c. kr. eraričnega rudnika v Idriji naznanjamo, da je izredni občni zbor. ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. zelo velike važnosti. Zato naj pridejo zanesljivo vsi delegati ne le na občni zbor. ampak tudi na tozadevno predposvetovanje. ki bo v soboto dne 28. t. m. ob 9. zvečer v društvenih prostorih pri »Tončku«. — Umrli so v Ljubljani: Franc Ljubič, hlapec. 30 let. — Blaž Frontini, posestnikov sin, 14 let. — Elizabeta Grdadolnik, posestnikova žena. 38 let. — Ivan Kmet. ubožec. 54 let. — Alojzij Kunčič, sin železniškega delavca, dve leti. — Nezgoda na Dunajkl cesti. Včeraj popoldne je zadel Tonniesov hlapec s težko obloženim vozom v električno obločnico pred Schneiderjevo trgovino. Sunek je bil tako močan, da so popadale tudi žice na tla m je le srečen slučaj, da se ni pripetila velika nesreča, ker je napetost toka na onem mestu zelo velika. — Usodna šala. Čez napeto vrv je hotel v Šiški skočiti 12letni učenec nemške šole Kam-poš. Njegova dva součenca sta pa vrv za šalo potegnila, tako da je Kampoš padel in si desno roko zlomil. — Otrok je zgorel. V sredo popoldne, dne 25. t. m., je zgorel dveletni sinček posestnika Alojzija Furlana v Podragi pri Vipavi. Mati je pustila otroka samega doma spečega1 v postelji ter šla na polje; med tem časom se je pa fantek prebudil ter prijel za žveplenke. katere so bile zraven njega in zažgal posteljo, v kateri je rev-!čjk tudi sam zgorel. — Strela je užgala dne 25. t. m. posestniku Ucmanu na Robovem pri Št. Petru pri Novem mestu vezani kozolec. Na kozolcu j*e bilo do 12 voz sena, pod kozolcem vozovi. Ogenj je uničil vse. Pred sedmimi leti so bila pogorela temu gospodarju vsa gospodarska poslopja. — Nepravega ie zadel. Na Bledu se je sprl zidar Martin Plevelj s tovarišem, na katerega te vrgel težak kamen, a ga ni zadel, pač je pa Zadel in ranil ž njim 141etnega vajenca Tomaža Črva. — K,mcmaiograi »ideal«. »Ločen od sreče« je naslov dramatičnega igrokaza v treh dejanjih ki se predvaja do ponedeljka v Kino Idealu. Ostali spored je velezanimiv. Pljuskajoči valovi. (Krasni naravni posnetek.) Avguštin išče Piefkejevo zapuščino. (Velekomično.) K za-padni Afriki. (Potovalni film.) Dobra služba. (Dramatična življenska slika.) — Samo popold. Gaumoutov teden (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) Piefkejeva življenska usoda. (Humoristično.) Polidorjev junaški pogum. (Veleko-ttiično.) V torek »Co\vbobski miljonar«. Senza-cijska amerikanska veseloigra z vratolomnimi umetnostmi. Štajersko. — Rudarski pevski zbor »Vzajemnost« v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 29. junija t. I. veliko pevsko veselico, ki bo v velikem, nalašč zato postavljenem poletenskem salonu na dvorišču »Delavskega doma«. Spored: 1. Vinko Novak: »Ah, tamo«, poje moški zbor. 2. Krusso-Honig: »Svobodni zvoki«, potpouri. — Svira rudarska delavska godba. 3. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, poje moški zbor, združeno s hrastniškim pevskim zborom. 4. Etbin Stolz: »Moja kraljica«, overtura, svira rudarska delavska godba. 5. Mutasti muzikant, burka v enem dejanju. Spisal J. Štoka. 6. F. Blaške-»Slovenske pesmi«, potpouri. Svira rudarska delavska godba. 7. A. Nedved: »Liubezen in pomlad«, zbor s tenor-solom. Na veselici sodeluje rudarska godba. Po dovršenem sporedu prosta zabava. Začetek veselice ob 3. popoldne' začetek dramatične predstave točno ob 4. Vstopnina za posamezno osebo 40 vin., za družine. obstoječe iz treh oseb 60 vin. Vstopnice se dobivajo v občnem konsumnem društvu, v trafiki gospe Treo ter pri posameznih zaupni-kin kakor tudi pri blagajni. Na veseličnem prostoru je skrbljeno za mnogo zabavnih priredb. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Volilni shodi na Goriškem. 1 ^ lun^a‘ °b 4. popoldne volilni shod v Kojskem v rrostorih Frančiške Marinič. Poroča kandidat za deželni zbor sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo! V pondeljek, 30. junija, ob 7. zvečer volHni shod v Gorici pri »Treh kronah«. Shod je namenjen mestnim volilcem s posebnim ozirom na železničarje. Organizirane delavce vseh treh skupin L, II. in III. vabimo na obilno udeležbo. Poročata kandidata za IV. kurijo so-druga Anton Mozetič m dr. Henrik Tuma. Goriško. — Železničarski shod v Gorici. Jutri ob treh popoldne je železničarski shod v Gorici v restavraciji »Bella veduta«. Vsi sodrugi železničarji ra Oortae tn okolice naj se udeleže shoda, ker ie velike važnosti. — Podgora. V sredo, dne 2. julija, se vrši zaupen shod. na katerega vabimo vse sodruge jn somišljenike. Shod se vrši v svrho priprav za agitacijo za bližajoče se volitve, zato prosimo sodruge. da se udeležijo shoda v velikem številu. Shod bo ob 7. zvečer v društvenih prostorih. — Volilni odbor. — S samomorilnim namenom je skočil z vlaka pri Rubiji dunajski potnik Jakob VVeiss. Dobu je težke poškodbe na glavi in je malo upanja. da bi okreval. Pri njem so našli listek, na katerem je pisal VVeiss. da bo izvršil samomor ne pove pa zakaj. Dr. Stepančič — prijatelj obrtnega šolstva. Deželni poslanec in odbornik dr. Stepančič se že dlje časa pripravlja na deželnozborske volitve s tem, da hodi po gorenjem Krasu v svrho osebne agitacije. Ne vemo, če imajo njegove agitacijske ture kaj uspeha, toda značilno je to da se prikazuje med ljudstvo tik pred volitvami! O njegovem delovanju kot deželni poslanec iti odbornik sploh nimamo kaj poročati. To pa lahko konštatiramo. vkljub temu da izhaja iz ateistične rodbine, da je fanatičen klerikalec in najzagrizenejši nasprotnik vsega, kar ni klerikalno. Letošnje leto je posečal tudi v »imenu deželnega odbora« zaključitev vseh obrtno-nada-ljevalnih šol na Krasu s hinavskim namenom, češ. da se pokaže največjega prijatelja, zagovornika in pospeševatelja teh neobhodno potrebnih šol. Duška temu je dajal tudi z raznimi govorancami na učence teh šol. Same bobneče fraze so švigale iz njegovih ust. Da pa ljudstvo spozna tega zagovornika obrtnega šolstva, hočemo navesti le en slučaj, ki se je zgodil letošnje leto na Krasu, in sicer na novoustanovljeni obrtni šoli v Komnu. Pred novim letom je dobil provizorični ku-ratorij v Komnu od c. kr. glavarstva v Sežani nalog, naj se takoj z novim letom otvori obrtno-nadaljevalna šola, sicer da zapade državna podpora za leto 1913. Obrtne-nadaljevalne šole vzdržujejo: Država, dežela, trg. obrtna zbornica in občina z denarnimi prispevki. Država, odnosno ministrstvo za javna dela ima pa to navado. da nakaže svojo denarno podporo vedno za koledarsko leto in ne za šolsko leto. in če se ne otvori šola v istem letu. odtegne za isto koledarsko leto svoio podporo. Zaraditega prično s poukom vse take šole vedno z novim letom. Tako je tudi komenski provizorični kuratorij takoj otvoril šolo. boječ se, da ne zapade državna podpora za leto 1913. Otvoritev se je takoj naznanila vsem v ta namen poklicanim in-štancam. Toda trg. obrtni zbornici in deželnemu odboru ni bilo to po volji, ker se ie šola otvorila brez navzočnosti njih zastopnikov. Seveda gospodom je šlo zato, da napravijo z mastnimi dijetami izlet v Komen na konto občine, kakor je že v marsikateri občini navada, in drugič zato. da se reprezentirajo pred ljudstvom, kako skrbni in vneti so za izobrazbo ljudstva. Vkliub vsem grožnjam trg. obrtne zbornice, naščuvane od deželnega odbora, odnosno od dr. Stepančiča. se ie pouk nadaljeval, ne oziraje se na desno in levo. 2. februarja t. 1. so se sešli zastopniki vlade, deželnega odbora, dr. Stepančič, trg. obrtne zbornice, občine in obrtnikov, da konstituirajo definitiven odbor. Sklenili so pa ti delegati — strokovnjaki — na predlog zastopnika trg. obrtne zbornice, da se šola takoj zapre, ker ni bila (oho!) pravilno otvorjena in (pedagogi!) Ker ne bi v tem kratkem času (v 5 mesecih) dosegla učnega smotra. Omenjeno bodi. da je učiteljstvo pouk zamujenih treh mcsecev nadomeščalo. Za ta predlog so vsi »strokovnjaki« glasovali razen zastopnika obrtnikov. Vse dosedaj ustanovljene obrtne šole (v Gabrovici je bila otvorjena koncem meseca januarja) so začele delovati vedno z novim letom, le komenska ne m to ve le dr. Stepančič zakai. on kot strokovnjak na polju obrtnega šolstva in kot vnet po-speševaelj obrtnega šolstva. Po seji ie zastopnik obrtnikov na štiri oči vprašal zaupno zastopnika obrtne trg. zbornice, kaj ie sploh vzrok, da je stavil predlog za zatvoritev šole. Na to mu ie odgovoril: »Žal mi je iu proti mojemu prepričanju, toda nalog imam od deželnega odbora, odnosno od Vašega poslanca dr. Stepančiča, da to predlagam.« Tu je zopet lep sad italijansko-liberahie in slovensko-klerikalne zveze. Dejstvo je. da je edino dr. Stepančič kriv. da ni obrtno-nadaljevalne šole v Komnu. Dr. Stepančič je zakrivil zločin nad ukaželjno mladino. Dovedlo i»a ie do tega edino le politično sovraštvo do učiteljstva, katero je bilo pošteno in vestno v svojem poklicu, a antiklerikalnega mišljenja. Klerikalci se ne ozirajo na drugo, kakor na politično mišljenje. Ali se dr. Stepančič ne zaveda tega, da ga mora sovražiti mladina vsled zločina, ki ga je storil neopravičeno nad njo. Prepričan naj bo. da med mlajšo generacijo ne vživa popolnoma nobenega rešpekta in da bo njegove slave kmalu konec. S kranjsko metodo ne bo popolnoma nič opravil na Krasu, za to bomo že poskrbeli. O čuvstvih, ki jih goji dr. Stepančič napram obrtnemu šolstvu, smo popolnoma na jasnem in vsa njegova hinavska sredstva ne bodo pripomogla. da si za vedno zagotovi deželnozbor-ski mandat na Krasu. Proti takim hinavcem se mora vse pošteno ljudstvo bojevati, da čhnprej izginejo iz političnega površja. VolHci naj pa tega vsiljivega kandidata naženo. ker drugega sploh ne zasluži. Da se pa napravi konec korupciji v naši deželi, da se otresemo teh pijavk in da sl zagotovimo socialni in kulturni napredek, oddajmo vsi do zadnjega, ki stremimo za tem. pri prihodnjih dežehiozborsklh volitvah svoje glasove socialno demokratičnim kandidatom. Z vsakim glasom, oddanim nasprotniku, si le tesnejše zadrgnemo vrv okoli vratu. Pokažimo Kraševci pred svetom, da 1 ml delujemo in napredujemo na političnem polju v okrilju socialno demokratične stranke, katera je edina prijateljica in re-Siteljica proletariata Jn kmeta. Trst. r — »Edinost« ne šunta proti Italijanom in tudi ne neti narodnega sovraštva. Vendar je v četrtek objavila sledečo gnusno notico: Renjlkolska nadlega. Te dni je odpravila tržaška policija zopet nekaj »poštenjakov« iz blažene Italije nazaj v domovino Rinaldov in Mussolinov. Bili so vsi precej »težki« možaki. Egid Merlucci. 25 let star, iz Cescne, je bil v Italiji obsojen zaradi nameravanega umora. — Ernest Macassari, star 48 let, iz Bologne, je bil tu aretiran zaradi nevarne grožnje v Italiji pa obsojen zaradi poboja in tatvine. — Rafael Deloja. star 33 let iz Barlette. obsojen zaradi tatvine. — Ivan Monopoli, star 33 let. iz Cerignole. obsojen v Italiji zaradi goljufije. — Sekund Ceroni. star 28 let, iz Ravenne. obsojen zaradi tatvine v Italiji. — Ivan Delmaschio. star 36 let, iz Vidma, večkrat obsojen zaradi tatvine. — Santo Fantuzzi, star 37 let. iz Sa-cile. tu obsojen zaradi goljufije, v Italiii na zaradi tatvine. Ampak »Edinost« ne šunta proti Italiianom ne ne neti narodnega sovraštva. - Strašna nezgoda na delu. V čistilnici olja pii Sv. Andreju se je zgodila predvčerajšnjem grozna nesreča. Delavec Štefan Kresevič ki je bil uslužben v imenovani čistilnici pri nadzorovanju mašin v oddelku tehničnih masti ie hil že dolgo ur na delu in vsled tega ut?«jeH Ko je odprl nekatere odvodne cevi. ki bi bile morale ostati odprte le par minut, je zaspal. Ko se je zbudi, je bilo ze pozno. Velika množina vrel* masti ie ze tekla po tleli. Kresevič ie hotel po masti da zapre odvodne cevi. Tu se mu je zdrs-m.o. I n padcu se je pobil na glavi in nato padel ter se skuhal v vroči masti. Za nesrečo je prvi izvede! delavec Knez. ki bi bil moral stopiti na mesto Ktese\ ica. Orozovito popačeno truDlo so prenesli-v mrtvašnico k Sv. Justu. Kreševič zapušča vdovo in pet mladih otrok. ~~ Nesrečna ljubezen. Oženjeni zidar Anton \isnovec se je bil zagledal v dvajsetletno služkinjo Ano Hoskovo. ki pa se ni zmenila za njegov ljubezen. la nesreča ga ie tako togotila. da je hotel po sili napraviti konec. Počakal je na dekle blizu vile. k,er je služila, in je z revolverjem dvakrat ustrelil nanjo. Na srečo je ni zadel, ali njen kric ga ie uveril. da je ranjena. Zbežal je torej, potem pa se je ustavil in nameril n* svoje sence. Pa zopet ni bilo nič. ker mu ie revolver odpovedal. Neki stražnik ga je prijel h> odpeljal na policijo, kjer so ga pridržali v zaDoru. Lam ie Višnovec streljal na lastno ženo b in tudi zadel. Pred sodiščem pa so tedaj zdravniški izvedenci spoznali, da se ni zavedal svoietfa dejanja. in je bil vsled tega oproščen Reka. — Samomor blagajnika. Na Reki se i« ustrelil v svoji pisarni 52letni blagajnik tamoš-nje tovarne za olje Rihard Kern. doma iz ffita na Češkem. Na mizi so našli pismo, v katere« se mož poslavlja od sorodnikov in znancev «» pravi, da je izvršil samomor, ker se je naveličal Da pokla poročilo m da da posameznim so* drugom priliko, izreči svoje mnenje o dela in sklepih volilnega odbora povodom zadnjih ob* črnskih volitev, sklicuje podpisani STRANKINO ZBOROVANJE na nedeljo 29. t. m. ob 4. popoldne v rfvn dobili bi tako sosede, s katferimi bi lahko živeli. Ali nič od tega nismo storili. Nismo imeli energije, da bi ji uničili In tudi ne veličine, da bi sl ji pridobili za prijateljice. Nismo onemogočili njihovega vojaškega ojačenja. ali gospodarsko in trgovsko politično smo io s politiko zbadanja gnali v obup. Naše meje smo jim zaprli in dosegli tak0, da so močni, da nas sovražijo, a ne boje se nas. SAMOMOR DIJAKA. Budjejovlce, 28. Sedemnajstletni učiteljišč-ink Aton Veilgunv se je včeraj popoldne v vrtni lopi ustrelil, ker je dobil slabo izpričevalo. AVTOMOBILSKA NESREČA. Trst. 27. V Barkovljah je neki avtomobil povozil dečka, ki je šel preko ceste. Deček je bil takoj mrtev. HRVAŠKO VPRAŠANJE. Budimpešta. 28. Včeraj so imeli hrvaški madjaronski poslanci tukaj konferenco pod pred-sedništvom grofa Pejačeviča. ki je imel pred tem sestanek z grofom Khuen Hedervaryjem. Tega sestanka se je udeležil tudi Tomašič. Iz Zagreba je prišel sekcijski načelnik Unkdhftus-ser. ki ima konference s Tlszo. OBLAK SE JE UTRGAL. Osjek, 27. Nad Orahovipo se je utrgal oblak in povzročil velikansko poplavo. Več mostov je odnesla voda. Železniški promet je prekinjen. Pet mrtvih, 4 pogrešani Osjek, 28. Neurje v Orahovici je zahtevalo več žrtev. Dve ženi in trije otroci so mrtvi; njih trupla so našli. Štiri delavce Iz kamnoloma pogrešajo. Vodovje je drlo s tako silo s hribov, da je nekatera poslopja popolnoma razdejalo. Škoda je zelo velika. KANIBALIZEM. Berlin, 27. V Kotbusu se je pričela glavna razprava proti 361etni vdovi Lini Kockeritz, lastnici vrtiljaka, ki je obtožena, da je umorila svojega ljubčka, delavca Karla Prohlicha, razsekala truplo, srce pa pojedla. Ze pred osmimi leti po smrti njenega moža, se je raznesla govorica, da ga je umorila. Pozneje se je seznanila s Frohlichom in pričela z njim ljubavno razmerje. Naenkrat je izginil. Nekaj dni poznele se je širil iz njenega stanovanja čuden smrad, kakor da se smodi meso. Ko je prišla preiskava, so našli ožgane kosti, okrvavljeno sekiro, s krvjo oškorpljeno suknjo, v spalnici pa sled velike krvave luže. Kockeritzevo so aretirali, ona pa je vse tajila. Šele ko so dognali, da so ožgane kosti nedvomno človeške, je priznala, da je sežgala Frohiichovo truplo, trdila pa je, da je to storila na njegovo željo in da se je sam umoril. Na razpravi se zagovarja, da je imela s Frohlichom prepir; on da jo je napadel s sekiro, ona pa se je branila in potem zbežala. Ko se je vrnila domov, ga je našla s prerezanim vratom na postelji. Dva dni pozneje je začela sežigati. kose trupla. Taji, da bi bila snedla njegovo srce. Predsednik jo opozarja, da ie to sama pravila v preiskavi. Ona priznava, da je to rekla, pravi pa. da takrat ni govorila resnice. Razprava se nadaljuje. STRAHOTNO DEJANJE ZBLAZNELE MATERE. Koblenc. 27. V vasi Franken pri Sinzigu je učiteljeva vdova Pertsborn v stanju hipne blaznosti utopila svoje štiri otroke, stare od enega leta do sedem let. Nato je odšla. Dobili so jo pozneje pri njenih starših. KRIZA V HOLANDIJI. Hag, 28. Ker so dobili pri ožjih volitvah liberalci in socialisti večino v parlamentu, je klerikalna vlada podala svojo demlsijo. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdala in zalaga založba »Zarje«. Tiska »lUčiteljska tiskarna« v Ljubljani. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. ftoli«ka in Adler kolesa. :: ^>-ka In Adler kolesa. :: f^s-ka ali Adler kolesom. ffls-ka In Adler kolesa :: domače strogo solidne tvrdke ANA ftORPr specialna trgovina UUIlLV;, s kolesi in deli> Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zalitevajte cenila. ISTaj večja izposojevalnica Icoles. a a n a » El li □ n u □ Gradbena kulturnotehnična in zemljemerska pisarna Ing. J. Skoberne & Ing. D. Gustinčič Telefon 16-81. «■■■■■■■■ ■■■■■■■■■ Trst, via Zonta 9. ..■..a... Telefon 10-31. Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kultu rnotohnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometersklh načrtov za zemljeknjiine odpise in prepise, delitve skupnih ... zemljišč, ponovitve meja Itd. itd. — Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. ... Cenitve zemljišč in drngih tehničnih predmetov. Vedno točna izvršitev 1 «=3 D 13 a u a n a Delavske konsumne zadruge za Trst Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga z omejenim Jamstvom) Vried velikega dohoda blaga v 1 1 1IVV '1 1 Vil skladisce za oblačila ulica Raffineria štev. 3 so Štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene: Konfekcijski oddelek: Ootovc obleke za moške iz najmodernejšega blaga Ootove obleke za dečke Gotov« obleke za dečke s kratkimi hlačami Koituml za otroke.............. Površniki In raglanl za moške . Molk« obeke iz platna . . . Oblek« za dečke................ Kostumi za otroke.............. meter od do 22 80 naprej 1650 „ 12— . 6- K 16-28 — . 50 -14-50 naprej 9- . 4-40 . Sacco Alpagas črni, modri In ilvl v veliki Izberi. Obleke po meri: izgotovljene v lastni krojačnicl po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter natančno izdelane. Moške obleke ševlota................................................K 48 — naprej Moške obleke iz počesane volne........................................52 50 Molke obleke iz počesane volne, modre . .......................48 — l Molke obleke iz črnega priketa Itd................................., 55 50 Površniki In raglanl za moške.........................................55 — Oddelek manufaktur: Volneno blago za ženske obleke: Ševlot modri in barvani . . . Dre p de Dame................... Oross de Coth................... Alpaca (llster)................. Popellne, v barvah In črni . . Volle Iz volne.................. Moussellne, gladki In risani. . Svilnato blago: Ponges v barvah.............................. Duchesse za bluze............................... Svil« In mousseline v izpreminjevtlnlh barvah Svile za podloge v barvah.................... Topelln-Eolienne............................. Duchcss« BriUant, gladki..................... Svila liberty, črtana........................ Taffelas visoki za krila..................... Crols* Iz svile v izpremlnjevalnlh barvah . Taffetas črtan (novost za bluze) .... meter od K 2— 2-10 4-50 2-20 2-20 1-28 2 — meter od K 1-10 , 2-20 , 1-60 . 1-60 , 5-20 3 — 3-40 2-80 do 4-50 350 7--4'— 3-40 1 60 . 3-50 do K 1-50 „ 3— . 3-30 . 2-20 . fr— naprej Čipke za bluse in okraske . . . ...................................... JL Vrhntega se izdelujejo ženske obleke.................................* P eJ Oddelek pokrival: Mornarske kape iz slame za oečke . . • • • • Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzorci .Veslarske* kape iz slame za dečke In moške . . Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah Slamniki, panaina za moške . . . ....................... Klobuki iz piatna za moške in dečke...................... Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke . . Kape iz sukna in iz platna za dečke...................... Mornarke iz platna, bele in naravne, za oprati . . Kape iz platna in svile za moške......................... Burski klobuki iz kože in platna za dečke . . • Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katranirani) od 1. zadruge klobučarjev na Dunaju Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih Dežniki iz pavolr. za inoške in ženske , Dežniki iz polžldc........................... Dežniki iz Žide.............................. Dcžniki-palice za moške ...... Palice za Izprehod ........ komad od K 1-60 a- 2-fr-16-1-80 3-90 -80 1» i — v— a-- 4-60 260 4*0 • — 11-80 —■so do K 9 20 . 11-naprej K 40--naprej napre| naprej * 5’— . • 6-, 9'-, 10-60 , 11-60 . 4-- . 8— . 12-11-4015*-napre] K 4-3-80 naprej 2-80 K 4- Blago iz platna: meter od do -•70 Panama, beli in barvani..................................................K — 96 K 1-00 Etamlne, barvan (visokost 120 cm) Marqu«sette iz črne volat . . . Eponge, beli in barvani .... Volle iz bombaža........................ Brillantin, beli ln bar/anl . . . Brllantin prozorni...................... Tercaile v najlepših risbah . . . Batiste gladek ln risan................. Llberty za bluze 1® erpe ti platna In tali (tantasi«) barvane gane . . . erpe Is 21— 4 — 3 — —"52 -•72 120 -•52 -'80 1-10 450 350 -*0 1» i-ao »■- 5- Oddelek obuval: Špecialiteta amerlkanskih obuval Iz ševroa in boks Jevlji .Derby“ za moške....................................... -evlji z gumbi, krasni........................................ *evljl .Triumph .............................................. -evljl z elastičnima stranicama...................... • • • Ženski čevlji amerikanske In francoske form« Ženski čevlji „0scaria“....................................... Jenski čevlji „Chevreaux‘ ................................... Jenski čevlji ,Chevrette* . ................................. čevlji za dečke v vseh oblikah: Jevljl „Derby* z gumbi, .Trlumph* Itd......................... čeveljčki za otroke . . . . "................................. uevljl, nizki amerikanskl, črni In barvani *a dečke I« molke Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chevr»aux- kalp. n od do •90 K lfr-is— „ i6--1280 . 15-80 8-70 . 13— Čevlji nizki za ženske, .......................................... Čevlji nizki za ženske z gumbi.............................. Čevlji nizki za ženske, odprti..................................... Obuvala za otroke — čevlji faataaia, v barvah In beli — sandali — čevlji h platna itd. K 10-40 K 13-, 10- , 15-80 , 9-80 . 12 - K 7- K 11-, l« „ 5 — „ 11-80 , 1« -- a In Oacarle: par od do K 9-- K 14 - , MO , 1500 , r*4o , u ro Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1 popoldne. Ravnateljstvo.