298. številka. Ljubljana, v četrtek 31. decembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja v«ak dan »veeer, izitn&i nedelje in prasnike, ter velja po poŠti prejemati sa »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ea vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina enafia. Z*» oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrate po »> kr., če ie oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 6t. 1*2. U p r a v n t s t v u naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi novoletnega praznika izide prihodnji list v soboto dne 2. januvarja 1892. Vabilo na naročbo. Klavno p. "- ob^lnvtvo uljudno vabluao nit nov« naročito, »tare gonpooe narot-nike pa, ktt-terlni •« p«se**l* koncem ineneea naroeiiina, proniiuu, «la Jo o firaretn «»hu poaovv, «ln podi-ljau|n ne preueltu lu «lu> tlobe *»e ftfcevilke. ti SLOVENSKI NAROD ti velja x» 1.1 u b 1J n u n k e naročnike« brez poMilJa« nja u is «loin: Xn*> leto . . . «I«I.18 — I f'etrt leta . . xln|e na doni ae raeaaa io kr. us iiienee, a o kr. ia četrt leto. N poailjMuJeui po po A ti veljat Vse leto . . . K*d. 1»-— j Četrt leto • - . «ld. • • — Pol leta ... i« H-—I Jeden ineaee . M 1*40 JMF~ Naročaje nc lahko k vsakim dnetoiu. a k kratu ne mora poslati tudi naročnina, drugače ■e ne osiranu* na dotično naročilo. Upravništvo .Slovenskega Naroda". Ob koncu leta. Leto se bližu svojemu svršetku, doba pomenljiva in dolga v življenji pojediuca, neznatna kapljica v morji neskončne večnosti, le trenutek, ki naglo mine v življenji narodov, ia vender koliko britkega in veselega podaje tudi ta kratki trenutek jeduega leta narodom kakor tudi pojedincu! Navada je, da se ob koncu leta človek obraća nazaj oa dolgo vrsto preteklib dnij, da če jedenkrat pogleda na vse vesele in žalostne dogodke ininolega letu, a le redki so srečui smrteljniki, v katerih bilanci prevladajo veseli dnevi. Večina zabeležiti ima le težavni boj za obstanek, v katerega le semtertja p jsijejo žarki veselja iu radosti. In taki večini prištevati nam je v prvi vrsti tudi naš mali narod slovenski, ki ima le malo srečnih iu veselih dni zabeležiti v vsej svoji zgodoviui. Ker smo že v svojem PožiČnem članku se ozrli nazaj na važneje dogodke v političnem življenji in delovauji slovenskega naroda, oziroma njegovih zastopnikov v preteklem letu, ne preostaje nam v tem oziru mnogo dostavljati. Dal Bog, da bi se v uu-stopivfiem novem letu obrnilo na bolje, da bi se izpolnila iskrena želja, ki jo je izrekel pisatelj božičnega članka. To je nada, katero goji v globiui svojemu srcu ob konci leta vsak veren Slovenec, kateri želi, da bi milejše so I ne, u posijalo že tudi pred naš prag. Će pa smo Slovenci le majhen faktor, ki v političnem življenji sam zase šteje le malo in se mu je treba naslanjati na močneje zaveznike, nastaja nam baš iz tega dolžnost, da storimo vse, kar sluti v okrepčanje narodne zavesti, kar nam pridobiva novih zavednih boriteljev za dosego srečneje bodočnosti natega naroda. V tem oziru zabeležiti nam je nekoliko veselih prikazni iz preteklega leta. Istra, nekdaj tužna, pokazala nam je, kaj premore složno delovanje, Slovenci in Hrvatje priborili so slavno zmago, pokazali bo nam, kako mora postopati brat z bratom. Koroška, kjer poslednji ostanki nekdanjih slovenskih prebivalcev bijejo obupen boj za svoj narodni obstanek, ohrabrila se je in poslala svoje odlične slovenske može na Dunaj, ki so priborili vsaj mrvico narodne ravnopravnosti. Seveda so se začeli zopet zbirati Črni oblaki v talftem Korotanu, kjer je imelo slovensko prebivalstvo baš v domoljubni duhovščini najmučnejo zaslombo. A tudi ta preteči vihar menda ne boiie ugonobil slovenskega naroda, ako bode vsakdo storil svojo narodno dolžnost. V Primorji iu na Goriškem, kjer ima slovenski živelj veliko trpeti pod pritiskom italijaustva, se položaj v preteklem letu ni spremenil bistveno. Na Goriškem umirili so se nekoliko duhovi, seveda željnega miru še ni in ga ne bode, dokler bode imela Gorica jako dvomljivo srečo, da ima v svoji sredi krivega proroka, čegar delovanje, oziroma čegar nazori, katere podpirajo nekateri višji krogi, so prouzročili že toliko zla. Štajerskim našim bratom, katerih število do-8eza skoro število kranjskih Slovencev, se položaj tudi ni zboljšul, v železnem okovu nemške večine LISTEK. Mrtveci 1891. leta. Na starega leta dan vsak priden gospodar pogleda po hiši, v hlev, v klet, v kasto iu na s v i s I i, da napravi račun ob jednojetui dobi, ki bode zdajci za nami. Po pogledu na gospodarskem polji krene jo nn polje politiško in naposled na narodno in sploh socijalno. Žal, da pogled letos nikjer ni tako blagodejen in ugoden, kakor bi imel biti. Pridelki neso v toliki izobilji, kakor ne je upalo, na politi-škem polji smo tlako delali, kakor se ju nad črto že mnogokrat poudarjalo, dokazovalo in bi itko grajalo. t Isto tako je v naši diolbi. Pogledamo ii okrog, nam je takoj oči vestno, da mnogih ni, s katerimi smo bili lani še dobre volje, in so krepko upali, da bodo srečno preplavali na obrežje 1802* leta, a so mej dolgo plovbo potonili. Ako se ozremo le na znamenitejše mej njimi, ki ko se odlikovali z imetjem in inteligencijo, kamor koli pogledamo, ni jih, vsi so morali pod črne zemlje odejo. Dasi ni mogoče vsaeega imenovati, ampak le najbližnje znance in prijatelje, našteli smo jih vender lepo število. Vrsto pričel je na Novega leta dan Auton Jelovftek iz Ilirske Ristriee , slušatelj prava. Kmalu za njim je umrl Josip S a n c i n - N em e c, predsednik društvu „Velesila" in »Gospodarskemu društvu" v Škednji pri Trstu, izvrsten rodoljub. V Škofji Loki umrla je prve dni januvarja Katarina Ko cel i, SOletna mati znani rodoljubni rodbini, v Ljubljani Ivan Dimic, puškar in hišni posestnik, v Trstu pa Jakob Gorjup, posestnik v Slavini, kujigovmlja Kalistrovih dedičev in član vsem narodnim Tržaškim društvom. Koncem janu-varija ostavila je svet Karolina P ros ene roj. \Venzowaky, v Krntiji pa poštenjak stare korenine, Matej Pire, trgovec in posestnik iu jeklen rodoljub. Znana Ljubljanska obitelj izgubila je isti rae-sfc svojega še mladega člana, Miroslava Kecherja, v dolenjski metropoli pa je na Svočnico preminul Toussaint Jelovšek, vitez Fithtenau, poštar in graščuk in sploh tako izvrsten mož, da njegovo izgubo še sedaj obžalujemo, v Št. Lovrenci ob Temenici pa veleposestolca Terezija Gor ca. Huda izguba je zadela dne 11. februvarija ves slovenski in ves znanstveni svet. Umrl je orjak učenosti, dr. Fran vitez Miklošič, veleBlavni naš rojak, ki je spisal toliko del, da njegove delavnosti skoro pojmiti ne moremo. Dne 10. tebruvurija umrl je v Sibinjl Fr. K«. delati morejo le na juko omejenem polji, vender se kaže semtertja vesel napredek v narodnem oziru. Jedno zadoščenje dobil ju slovenski živelj baš poslednje dni v Celji, ki bode imel velike moralične posledice in ohrabril slovenske narodu jake, da no opešajo v trudapolnem narodnem boji. Najmanj veselo prikazen pa nam podajajo baŠ naše kranjske razmere. Tu divja naprej slepa strast, ki se zaganja v nas in naše somišljenike pri vsaki priliki. Naveličali se bodo morda strastni naši napadalci, spoznali bodo zaslepljeni njihovi pristaši, koliko škode so storili resničnemu napredku slovenskega naroda. A le malo vere imamo v to! Kjer sta voditelja strast in fanatizem, tam ni prostora treznemu premišljevanju. Nam li bodoče leto v tem prinese kaj boljega ? Želimo pač to, a bojimo se, da se nam ta želja ne izpolni. Hodili bodemo odločno svojo pot naprej, veduo rastoče število somišljenikov naših nam je tolažilen porok zato, da bodimo po pravem potu, ki jedino more privesti naš narod do bolje bodočnosti. V to ime pomozi nam na pragu novega leta večni Bog! Izpred Celjskega sodišča. Dan '24. decembra bil je za Celjsko pa u germansko kliko in nje glasilo „Deutsche Wacbtu dau porazov, za Celjske Sloveuce in sploh za pošteno in odkrito misleče može pa dau zadoščenja ; delila se je pravica, naravnost, brez ozira na desno ali levo. Pred c. kr. okrožnim sodiščem stali so zastopniki „Celjskega Sokola", da zagovarjajo svojo pritožbo glede postopanja mestne policije povodom lanskih izgredov. Predsednik apelnemu senatu bil je gosp. dr. Gertscher, poleg njega svetnika Ratek in dr. Eminger ter pristav dr. Schmied. Obtožbo zastopal je državnega pravdnika namestnik Trene Predsednik je z uajvečjo vestnostjo poročal o teku prejšnje obravnave, dal prečitati pritožbo .Sokola" na namestim-;«o in poudarjal inkriminirana odstavke; prečital se je zapisnik o zasliševanji prič Schollmaver, svak pokojnega Coste in po vnem Slovenskem znuua oseba. V najlepši moški dobi ločil se je 11. februvarija s sveta dr. Fra u A in-b rožič, izreden rodoljub, zdravnik, pevec in človek ■ploh. V Gornjem gradu umrl je začetkom marca Moric Sob vvarzenberg, znan kot notar, poprej pa kot politišk uradnik. Omeniti nam je dalje gro-tinje Helene Lao th i eri, matere Vipavskega gra-ščaka grofa Lanthierija, in FranaGlobočnika, profesorja realki, ki je umrl dne 17. februvarija. Meseca marca, dne 17., umrl je deželni glavar dr Josip Poki u kar, predsednik raznih narodnih društev, posestnik ia iskren rodoljub. Malo poznejo šel je v večnost Josip Tance, poštni ohcijal v Ljubljani. Mesec april, sicer bolnikom nevaren, zahteval je razmerno malo žrtev. Umrli so: Ivanka Šav ni k, mati Kranjskega žujianu, Jurij Tu tek, dekan pri Št. Lenartu, Anica L o zar, trgovca hči >v Ljubljani in Marija Leveč, poBestnica v Dolu pod. Ljubljano. Meseca maja 9 dau umrla je Marija Tavčar, soproga znanega Luke Tavčarja, dvu dni pozneje pa Mibael Lazar, umirovljeni profesor ? Čemšeniku- Malo dnij pozneje umrl je Ivan Jenko, profesor, pesnik in brat našega slavnega pesnika in večina izpovedb, spisi z različnimi ponujenimi dokazi, slednjič razsodba prvega sodnika z njegovimi razlogi ter ostra pritožba proti njej. — Za-tožeui zagovarjali so se na kratko, sklicevaje se na svoje državljanske pravice, ki dovoljujejo pritožiti se proti vsakemu uradu, torej tudi proti mestni policiji Celjski, katere organi niso »polnili in tudi niBo hoteli spolniti svoje naloge proti maloštevilnim izgrednikom. Mora se torej vaprejeti dokaz resnice in tudi iz pravnih razlogov ovreči prva razsodba. — Državnega pravdništva zastopnik odgovarjal je na to, da dokaza tesnice le formalno ni dopustil, da se je pa dejansko dognal, ker'so se izpovedbe prič preči tale — ta dokaz proti mestnemu uradu pa se ui posrečil (?). Po proti-odgovoru g. dra. Vrečka umakuili so se sodniki k posvetovanju. Posvetovanje trajalo je skoraj poldrugo uro. Potem naznanil je predsednik novo razsodbo, da ee prvega sodnika razsodba ovrže in o d b o r„ C e I j -skega Sokola** obtožbe popolnoma oprosti. Potem nadaljevalo se je s t r e m i o b r a v -na vam i proti „D e u t s e b e \V a e h t", oziroma njenemu uredniku Duftschmied-u. — Mož prinesel je v umazaaein listu nesramno poročilo o vedenji odbornikov „Cdjskega Sokola" pred prvim sodnikom, češ, da so s slovenskim zagovarjanjem „komedijo" uganjali, brezsmislne predloge stavljali itd. — Popravkov, katere je list dobil, urednik Dufischmied ui hotel vsprejeti; dobil je zato tri tožbe in bil glede jeduega slučaja obsojen že od prvega sodnika, glede dveb slučajev pa oproščen. — C. kr. okrožno sodišče pa je pri gospodu Duft-Bchiniedu v prvi zadevi obsodbo potrdilo, v ostalih dveh slučajih pa pritožbi odbornikov „Celjskega Sokola" ustreglo in urednika obsodilo na vs p reje m popravkov in v denarno globo. Utemeljitev bila je ta, da velja tudi za „Deutscbe VVacht" ista postava, kot za druge liste in da mora torej tudi ta list popravke in pojasnila vsprejemati. Govori se, da so te utemeljene razsodbe go tove kroge kar poparile in to je prav; bil je res že skrajni čas. Pnlifiriii razgled. V Ljubljani, 31. decembra. Dežel ti i zbori. Deželna /bora štajerski in goriški zborovala sta zdaj nekaj dnij ter se je po kratki debati dovolilo v obeh zborib, da bo pobirajo deželne davščine in priklade provizorično Še nadalje dokler bode deželni zbor znova sklican v redno zasedanje — kar se bode zgodilo mestca februvarja — iu potem rešil deželni proračun StaroČehi in vlada. Staročeška stranka napadala je posl. Gregra tako srdito in divno, da je bil ves narod reški m-digniran S tem napadanjem pomogli so staročeški politični harleniki grofu Taaffeu, da je prestopil Rubikon in se definitivno združil z nemško levico. Tako je torej staročeška stranka pomogla sovraž- Simona Jenka. Zadnji dan maja umrla je Marija Grašek, rojena Dekleva, jiosestnica v Bujab. Meseca junija: Gustav Kronabetvogel, odvetniški koneipijent v Kamniku, Andrej Marte-lanc, predsednik „Katoliškega političnega društva" v Barkovljah, Ernest Loč ni kur, župan in tovarnar na Viči pri Ljubljani. Dne 12. junija zadela je našega podžupana V. Petričiča jako britka nezgoda, umrl mu je jedini sin Vašo Petričič, tako nadobuden iu izobražen mladenič, da je izguba njegova uenadomestna. V juliji umrla sta l'rad Luckmann (Spitz-kramer) in njegova bubezujiva nečakinja Pavla Knez, rojena Mart mak in dr. Fran Zupančič, c. in kr. polkovuik v Gradci in izboren rodoljub. V avgustu: dr. Ivan Skedl, odvetnik v Novem mestu, Viucencij Smola, bivši lastnik graščine na Grmu pri Novem mestu, v Kamniku Alojzij Ho man, umirovljeni okrajni glavar, na Vidu pa plemeniti mladenič Fran Kotnik. Dalje so tekom leta umrli: Karel Hofbauer, posestnik v Mozirji, Jakob Čopič, izvrsten rodoljub v Zagorji ua Pivki, Josip T repa 1, večleten župan in posestnik v Iluvtah vsi trije uzorni rodoljubi. V Dunajskem Novemmestu umrl je Radivoj Pozni k, inžener; Metod Pire, trgovec in posestnik, ki je še le po svojega očeta M. Pire a smrti nikom lastnega rodu in zato se ni čuditi, da je, kakor prej zaupanje izgubila sedaj tudi spoštovanje češkega naroda. Staročebi spoznali so sami, da so jo korenito zavozili in zato skuša „Politika" obrniti plašč po vetru, pišoč mej drugim: „Vlada ne bode po ustopu uemško-liberalnega ministra več ostala nad strankami, tudi navidezno ne. Kuenburg ostal bode član svoje stranke in bode kot strankarsk minister postopal — s tem pa je ostavilo Taaffeovo ministarstvo neutralno stališče. Vaprejetje Slovanom sovražnega člana v vlado pomeni pritiskanje na Slovane". — Škoda, da so staročeški politiki prišli stoprav sedaj do spoznanja. Konji skovane izjave o Grearoveni govoru, „Narodne Liste" v Pragi zadela je zdaj v kratkem že večkrat konfiskacija, in sicer zategadelj, ker sj prinašali pritrdilne iziave o Gregrovem govoru. V sodnih odlokih glede konfiskacij se trdi, da involvuje Gregrov govor hudodelstvo motitve javnega miru in reda. nNur. Listy", pritožujoč se za radi teh konfiskacij, pravijo, da jo postopanje kazenskega sodišča nepravilno zategadelj, ker ne utemeljuje samo konfiskacije ampak ob jeduem sodi govor Gregrov, kar ni umestno. To ravnanje je, kakor trde „Nar. List v", protivno pojmu o imuniteti in zategadelj bodo mladočeški poslanci proti temu v državnem zboru v posebni interpelaciji do pravosodnega raiuistra grofa Schbnborna odločno proteste vali. Mati jurska lo/alnost. Ker so glede Greftrovega govora dvignili iz-vestni krogi iz raznih uzrokov (mej katerimi pa je lojalnost bila zadnja) grozen vik in krik, ie morda umestno, da sporočimo čitateljem svojem o mali dogodbici, vršivši se pred kratkim v Stolnem Belem Gradu ua Ogerskem. Tega mesteca državni poslanec grof Gabrijel Karolvi poklouil je namreč občinskemu svetu veliko sliko Kossutha in v občinskem svetu stavil je nekdo predlog, da ju to sliko namestiti v veliki dvorani iu jo slovesno razkriti. Veliki Župan ugovarjal je temu predlogu kar najbolj mogoče, trdeč, da morajo on in vsi pošteni rodoljubi pro-testovati temu, da bi slika kraha visela v jedni in isti dvorani, kakor slika Kossutha. Rekel je, da je stavljeni predlog v konstitucijonelno obliko zavito razžaljenjo veličanstva, torej hudodelstvo, a mestni zastop je vzlic tej oticijelui izjavi vladnega zastopnika vsprejel stavljeni predlog. V u a njo dr/ave. Občinske volitve na Srbskem, katere so se bas sedaj zvršile, bile so za radikalno stranko kaj ugodue, seve da je k temu uspehu nekoliko pripomogel tudi vladni upliv. V nekaterih mestih priborile ko si sicer tudi opozicijske stranke nekoliko mandatov, toda ogromna večina je radikalna. Te volitve so nov dokaz zato, da je srbski narod popolnoma zadovoljen s sedanjo upravo in daje odločno na strani radikalcev. Opozicijske stranke, katere so kolikor toliko v zvezi z inozemski vladami so povsem kompromitovane in ni je najmanjše nade, da bi kdaj prišli do veljave in do upliva. Jiolgari/a in Francija. Ker je Francija zahtevala posredovanja turške vlade glede mnogokrat že omenjene afere Chadourne, izročil je bolgarski diplomatični agent Vulkovič Said paši spomenico, v kateri je razložil vso zadevo glede Cbadournea, seveda s svojega stališča. Dodal je spomenici tudi prepis vseh dopisov ministra Gre-kova in francoskega agenta Lanela. Turški poslanik Rešid-bej poslal je tudi iz Sofije obširno poročilo in turška vlada izročila je vse spise svojemu pravnemu konsulentu, da se izrazi, jeli so pogodbe res prekršene in katere točke pogodb da spadajo sem. V prevzel dobro znano trgovino v Kranji in pa Vojteh Valenta, mestni blagajnik v Ljubljani. Vsi trije bili so pravi narodni biserji in bi bil vsak točno in vestno izpolnjeval določeno mu mesto. Te uzorne trojice prerana smrt je silen udarec za narodno družbo. K njim pa treba prišteti tretjega, to je bar i ton istu Pa j sa rja. Izbral si je za svoj poklic gledališče, oziroma opero. Posvetil je v ta namen par let pouku in zares lepo napredoval. A slabo gnK.t.no stanje in granitni prah Dunajski, ucepila sta mu smrtno kal, ki ga je kmalu uničila. Tajiti se ne da, da je ta spis površen, a našemu namenu zadostuje. Ponovili smo spomin na pokojne rojake, katerim bodi lahka zemljica i n b I a g s p o m i n. 8. Kje in kako sem jaz preživel letošnjo jesen. (Vremetioslovna jerouiijada v treh spevih.) 111. (Konec.) A čuj! Zašklepetala so okna in vrata, kakor da jih je zgrabil potres in kakor da je zapela sodnjednevna trobenta, poskakalo je vse po konci, vzkliknivši radostno: Hvala Bogu, da je blagodejna burja pregnala ta duhomorni „sciroceo!" turških političnih krogih sodijo, da se bode razpor mej Francijo in Bolgarijo I lepa poravnal. Francoski klerikalci niso z vatikansko politiko, ki je naklonjena republiki, kar nič zadovoljni, najmanj pa gosp. Cassagnac: mooarhi8tični ta klerikalec, kt je toliko let vodil francoske klerikalce in monarhiste, piše v zadnji številki svojega lista „Autorite", da naj papež ukazuje v cerkvenih zadevah, v drugih zadevah zlasti pa glede notranje politiko pravi g. Cisnagnac, tla hoče ravnati po svojem lastnem prepričanji. Dopisi. Ia iičitelJMkih krogov 29. decembra. [Izv. dop.] (Občni zbor „Slovenskoga učiteljskega društva" v Ljubljani.) V 28. dan decembra je bil običajni letni občni zbor „Sloven-skega učiteljskega društva" v mestni dvorani v Ljubljani. V ta namen zbralo se nas je do 50 učiteljev iu učiteljic iz Ljubljane, ljubljanske okolice, kamniškega, kranjskega, radovljiškega, po-stojinskega in logaškega okraja. Učiteljic bilo jo skupaj devet, izmej kojih sta bili dve iz Ljubljane, sedem pa z dežele; vse druge ljubljanske učiteljice odlikovale so se pa z odsotnostjo ter pokazale s tem, kako malo se brigajo za napredek šolstva in vzgled učiteljskega stanu! ! Seveda, pri ureditvi plač hočejo biti pa jedenakopravne z učitelji. Predsednik društva g. Andrej Žumer otvori zborovanje ob določeni uri, v prav prijaznih besedah pozdravi vse prisotne: posebno naglasa pa še svoj pozdrav došlim gospicam* učiteljicam, koje zbor s živio-in slava-klici pozdravi. Po običajnem pozdravu povdarja g. predsednik, da stoji in deluje „Slovensko učiteljsko društvo" na podstavi obstoječih šolskih zakonov, ki so potrjeni od presvetlega cesarja in na tej podstavi bode društvo tudi v prihodnje delovalo. To izjavo smo druStveniki z odobravanjem poslušali in po tej poti hočemo tudi odločno hoditi, naj si „neka-terniki" še tako prizadevajo trditi, da jo sedanje šolstvo na napačni podstavi, da je premalo ali se celo brezversko i. t. d., vse to nas nič ne plaši in ne moti v našem delovanji, želimo le, da nas visoka vlada v tem našem trudapolnem pa slabo plačanem prizadevanji vedno podpirati blagovoli ter ukroti vse prenapeteže, ki begajo in lmjskajo naš narod zoper sedanje učiteljstvo in šolstvo. Le na ta način nam bode mogoče zadostiti vsem zahtevam, ki jih terjajo obstoječi šolski zakoni od nas. Gosp. predsednik omeni nadalje, da „Slovensko učiteljsko društvo" ni društvo samo za mesto Ljubljano ali kako okrajno učiteljsko društvo, ka-koršne imamo po deželi, ampak to je vseslovensko učiteljsko društvo, h kojemu ima pravico pristopiti vsak slovenski učitelj in v resnici ima društvo tudi v vseh okrajih naše domovine mnogo društve-nikov. Da bode pa moč društvu se lepo razvijati, zato je pa vsak druatvenik dolžan, da društvo po svojih močeh podpira ter deluje za njega ugled. To bode pa le mogoče, če vzajemno postopamo mej Pjbj9"~ Dalje v prilogi. Jaz pa Bem pograbil svojo potno torbo ter pohitel gori na kršno planoto Herpeljsko, odkoder me je žvižgajoča burja vznesla preko puste Ćićarije sem doli v večno zelenečo Liburnijo. Tu sem došel v povse novi svet! Mej cvetličnimi gredami j5eta se po vonjivem lovorjevem gaji poletno oblečena gospodu s solučniki in s pahljačami v rokah. In ondu ua sredini samoraslega parka, pred mramornim kipom kopeljske Vile, svira vojaška godba blagozvočni „intermezzo" iz Mascagnijeve opere: „Cavalleria rusticana". Djli ob beloprodnem bregu pa pluskajo svetlopeneči morski valovi. In tam zuuaj po sinjem površji svetlikajočega se zaliva Kvarnerskoga se zibljejo pisauojaderni čolni čijožotskih ribičev ; nad njimi pa vzletevajo belo-krili galebi po mehkem vzduhu. Iznad srebrne morske plauote se dvigajo nalik safiru i m kamnom sočnovišnjevi otoki: Cres in Krk, za katerimi zastirajo obzorje valovite gore hrvatskega Primorja v dolgi potezi od gozdnega Snežnika do plešastega Velebita . . . V slastna čuvstva utopljen sedel Bem dolgo tu ua Bolnčnem bregu Opatijskera in pred zavzetim mojim duhom bo ustajali pisani prizori s prezani-mivega mojega potovanja v potekajočem letu . . . Bd sem letos vzdržeraa na cesti — od Novega leta sem gori do Božiča. Pohodil Bem razne Prilog« ..Slovenskemu Naroda" Bfc 298, dnčg31. decembra 1891. / sabo, se varujemo razpora in ne dajemo povoda do razprtij tudi drugim društvom. Tajnik društva g. F ur lan poročal nam je prav obširno ' o društvenem delovanji v preteklem letu in društveni blagajnik g. Kokalj nam je povedal, da ima društvo še 8291 gld. gotovine v blagajnici. Iz knjižničarjevega poročila smo slišali, da šteje drušlvena knjižnica 378 knjig in 28 zvezkov. Po tem poročilu prišla je na vrsto volitev odbora. Gosp. Rant predlaga, da naj se voli z vsklikora zopet stari odbor. Ker so bili pa samo trije članovi za ta predlog, vršila se je potem volitev po listkih in so bili izvoljeni z absolutno večino glasov ti-le gg.: Dimnik, Furlan, Kokalj, Kruleč, Raktelj, Razinger, Tomšič, Trošt in Žumer. Volitev delegatov za prihodnjo skupščino „zaveze" se prepusti odboru. Nadaljna točka dnevnega reda je bilo predavanje gosp. Razingerja 0o stoječi pisavi". G. poročevalec, znan kot spreten šolnik, rešil je svojo nalogo prav izborno in občna želja je, da objavi svoje poročilo v društvenem glasilu. S tem je bil dnevni red dognan in g. pred-sednik zaključi zborovanje, ki je trajalo tri ure, s trikratnim slava-klicem na presvetlega cesarja, čemur zbor naudušeno pritrdi. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljaui, dne 30- decembra. Predseduje gosp. župan Gr naseli. Navzočih ju 28 mestnih odbornikov. Mest. odb. dr. Tavčar poroča u prenaredbi nekaterih tučk pravil uiestue hruuiliiice, soBebno §§ 22. iu 24. v zmislu zahteve deželue vlade; mestni zbor vsprejme nasvetovane preinembe iu naroči mestnemu magistratu, da je zvrši. Potem poroča mestui odb Ravni bar o mestnem letnem proračunu za leto 1892. Zakaj glavnih in podrobnih številk navesti ne moremo, povedano je v notici „pro donio*. Mestni odb. I. Hribar toži, da občuje mestni pravni konzuleut z uradi večinoma v nemškem je ziku, kar je na vsak način treba odpraviti. Mestui zbor Ljubljanski sklenil je bil slovensko urado-vauje, katerega bi se moral poprijeti tudi mestni pravni konzul« nt ali pa naj t>e odpove Mestni zbor odobri to resolucijo Mestni odb. Pire graja slabo upravo mestnih nasadov. Mestni parki niso nič vredni, samo „Zvezda" ima še nekoliko pomena. Govornik predlaga, da se naj takoj nastavi pameten vrtnar z letno plačo 800 gld. sedanji mestni vrtnar naj pa ostane kot pomočnik v službi. Poročevalec Ra v niha r pritrdi temu predlogu, ker ima sam priliko opazovati, kako slabo so oskrbljena mestna šetališča ia parki, ali Dog zna koliko pameti za 80 kr. na dan se tudi ne more zahtevati. Pri glasovanji ae vsprejme predlog mestnega odb. Pir ca, da se nastavi nov vrtnar z letno plačo 800 gld. Pri točki Šolstvo in napredek opomni mestni odbornik Hribar, da bodo rad glasoval za podporo „Glaibeni Matici", a želel bi le, da se v tem slovenskem zavoda ne bi, kakor se je poučil, pokrajine; ogledal sem li mnogo mest in vasij ter občeval z mnogovrstnimi ljudmi. Prebil sem pri tem vsakovrstno vreme, prijetno in odurno, ter se pri-lagotil vBakeršnemu podnebju, južnemu in severnemu, ravninskemu kakor i pogorskemu. Skratka: Postal sem neobčutljiv kolikor za vročino, toliko i za mraz; da! naposled sem se pobratil i z burjo ter se čutim domačega na vsakem mestu premen* Ijive nase domovine. Tri reči pa so mi ostale navzlic vsemu utrjenju vedno jednako neznosne in zoperue in te so: dolgotrajni, polagoma curljajoči dež, potem piesoparni, k tlom tiščoči „jug" in pa mokrotna, vsnkeršni razgled zatirajoča megla. A glejte I Sem od Ike je priplaval lahen pa-rabrod, kateri me je zanesel semkaj na Reko . . . Bil je to čaroben .sveti večer!" Dišeč vetrič je božal gladko morsko valovje, lesketajoče v zlati večerni zori, katera se je smehljala izza bajne Učke. In nad mirnim Kvarnerom 8e je razlijala neka tajinstvena tihota, ki nas je navdajala z blaženimi slutnjami večnega Božanstva. Ko pa smo se približevali električki razsvetljenemu molu Adamičevemu, vznasali so nam ubrani zsouovi sem doli s čudovitega Trsata božični po zdrav: „Slava u višnjih Bogu, a na zemlji mir ljudem dobre volje!" Na Reki, v Sveti noči 1891. ProstoBluv Kretanov. poučevalo nemški, na kar poročevalec mestni odb. Ravnikar odgovori, da je Se v pravilih „Glas-bene Matice" določeno, da mora biti pouk zgolj slovenski. Poučujeta dva Slovenca in dva Čeha, za slovenstvo uneta, tedaj ni dvoma, da se bode želji po slovenskem poučevanji popolnoma ustreglo. Podžupan VaBo Petri čič nasvetuje, naj se poipora za šolsko društvo „av. Cirila in Metoda" zviša od 400 gld. na 500 gld., ker je istega delovanje na pereferiji jezikovnih mej velike važnosti, kar mestni zbor odobri brez ugovora Mestni odb. Valentinčič želi, da se narede hodniki na sv. Petra in na Poljauuki cesti, za katere se je potrebna svota davno ustavila v proračun. Mestni odb. Hribar naglasa, da so hodniki naibolj potrebni v Kolodvorskih ulicab, kjer je največji promet. Mestni odb. Žagar želi, da vsprejme mostui odbor resolucijo, naj se podaljša kanal iz Kladeznih ulic do kapelice, že z o/.irom na tamošnje bišae posestnike, ki nečejo plačevati vodariue, ker nimajo kam odpeljavati vodo. Krakovski in Trnovski posestniki nimajo posebnih terjatev do magistrata ali to malo kar prosijo, naj bi se vender storilo. Odpravi naj se tudi v Kladeznih ulicah stari vodnjak, ki je sanitarno škodljiv. Župan (J ras selh opomni, da se bode kanal, če je le dovolj strmca, gotovo zvršil, ker no bode prouzročil mnogih troškov. Kar Be tiče vodnjaka, bavi se vodovodni odsek že s tem uprašaojem, le zato se še gre, ' da se dobi zato potrebni prostor, katerega so doslej vsi posestniki oddati odklonili. Stari vodnjak pa se bode gotovo zasul, ker ne zadostuje več zdravstvenim razmeram. (Konec prih.) Domače stvari. — (Na sv. Silvestra večer.) Lu še malo ur bode preteklo in zatonilo uam bode leto v molje večnosti. Prineslo nam je neveselega več nego pa veselega iu Slovenci uitnamo baš uzroka žalovati po. njem. Muogo prijateljev uam krije „Črne že zemlje odeja", mi pa pričakovali bodetuo danes v veseli družbi zbrani bodoče leto, ki naj nam bode prijazneje od minolega. Po vseh pokrajinah slovenskih, kjer je le količkaj društvenega narodnega življenja, razlegal se bode danes ob polunoči veseli klic: Srečno novo leto! Tudi mi kličemo vsem svojim č. č. g. g. čitateljem in čitatelj;cam, sotiud nikom, prijateljem iu somišljen ikom prav iz Brca i Bog daj veselo in srečno novo leto! — (Novoletno čestitanje župana Ljubljanskega.) Koncem včerajšnje seje mestnega zbora poprijel je besedo g. žuj>an Grasselli in rekel: „Slavni inestm zbor! Ker je danes zadnja seja v letošnjem letu, želim vsem častitim gospodom tovarišem in sploh vsemu prebivalstvu stolnega mesta srečno in veselo novo leto! Zadnje leto je naše mesto kaj lepo napredovalo iu želeti ;e, da se to zgodi tudi v bodoče. V to svrhe treba, da se razpravljajo v mestni dvorani zgolj in jedino stvari, katere se tičejo občine, [ne gre pa zanašati semkaj političnih nasprotBtev. Če jedenkrat veselo novo leto!" Podžupan g. VasoPetriČič zahvalil se je za vrle besede gospoda župana in mu želel v imenu mestnega zbora in vsega prebivalstva veselo novo leto. — (Pro dom o) Našemu listu gotovo ne more nihče očitati, da ne prinaša dovolj obširnih poročil o mestnega zbora delovanji; opravičeno je torej zahtevaoje, da bo slovenskih časnikov poro čevalcem izročo v prepisu posuinna poročila, zlasti pa tista, v katerih samih številk kar mrgoli. Čitatelji našega lista naj torej oprostd, da v današnjem poročilu ne navajamo številk, kukor jih je iz-nesel poročevalec g. Ravnikar pred mestni zbor. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela 6 gld., katere so ob priliki letošnje jesenske skušnje za učno usposobljenost mej seboj nabrali dotični gg. k a u d i d a t j e. Iskrena hvala vrlim darovalcem, ki ne skrbe samo v šolski sobi, ampak tudi na širšem narodnem polji za pro-speh slovenskega šolBtva. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Slovensko gledališče.) Jutri, na novega leta dan, predstavljala se bode veseloigra v 5 dejanjih „Strije bogatin" po nemškem poslovenil V. Benkovič. Brez dvoma bode gledališče prav dobro obiskauo. Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. — (Imenovanje.) Minister za uk in bogo-častje je imenoval gospodičino Terezo Wennig iz Gradca za asistentinjo na tukajšnji e. kr. strokovni šoli za umetno vezeuje in Šivanje čipek. — (Zadruga pleskarjev in sobnih slikarjev Ljubljanskih) imela je včeraj svoj občni zbor v navzočnosti obrtnega komisarja magi- stratnega tajnika g. Spšek-a. Načelnikom bil je voljen g. Fran Blaž; namestnikom g. II. K beri, v zadružni odbor g.g.: Stare, Borovskyin Lipoviek, kot namestnik g. Cotman. — (Uri pa) razširja se tudi po Ljubljani in je treba biti opreznim, ker so posledice bripe včasih nevarne. V posilni delavnici je baje nad 30 bolnikov. — (Ogenj.) Danes zjutraj ob 1 47 uri naznanil je strel raz grada ogenj. Gorela je v Ilovci št. 26, Janeza Račič-a lesena bajta, v kateri ni nihče stanoval iu katera je bila zavarovana pri GraSki vzajemni zavarovalnici za 300 gld. Ljubljansko gasilno društvo pod vodstvom g. Stritzl-a hitelo je na lice mesta in ogenj kmalo pogasilo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 20. do 20. decembra kaže, da je bilo novorojencev 16 (=27i»;0), umrlih 20 (=s 88*9 %)i mei poslednjimi 2 za osepnicami, 1 za vratico (davieo), 2 za jetiko, 15 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 5 tujcev (= 25 %). iz zavodov 4 (= 20 °/0). Za m teke; i o/n mu boleznimi so oboleli za ošpicami 88, za škarlatieo 1, za vratico 2, za iulluenco (hripo) 2. — (Novo trgovino) s špecerijskim in materijalnim blugom in z domačimi pridelki pričel bode narodni trgovec g. M. Lavrič na Poljanski cesti št. 11 v lastni svoji hiši. — (Vrhniška čitalnica) ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 3. januvarja 1802, zvečer ob 0. uri v društveni sobani z navadnim dnevnim redom. Odbor. — (Iz Ribnice) ae nam poroča, da so se tam z dnem 28. t. m. pričele volitve v občinski zastoj). Ni sicer dvoma, da bi ne bila voljena večina dosedanjih odbornikov, a zelo čudno je, da se je od nad 400 volilcev III. volilnega razreda udeležilo volitve celih 25 — beri petindvajset volilcev in mej temi bil je samo jeden iz pod občine Ribniške, — ki pa tudi ni Ribničan — vseh drugih 24 volilcev bilo je iz podobčin Gorica-vas in Gorenjavas. — Da se pri taki brezbrižnosti ni nadejati uspešnega delovanja, je umevno. Kričanje „mi se ne pustimo od kmetov komandirati" naj si zapišejo nasi „ralakarji" za ušesa, da ne bodo pozneje na druge z vračali krivdo. — — (Štajerski deželni zbor) pričel je svoje delovanje po božičnih praznikih dne 28. t. m. Deželnega odbora poročilo predložilo se bode šele meseca fehruvarja. Nekaj novih fioslancev je priseglo v pivi seji. V drugi seji se je vsprejel predlog deželnega odboia, da se začasno nadalje pobirajo za 1. 1801 dovoljeno deželne priklade še v prvi polovici bodočega leta« Nadalje bo se dovolile mestnima občinama v Mariboru in v P t u j i nekatere priklade na pivo in žgane pijače. — (Umrl je) v Celji početkom meseca gosp. Anton Ziegler, bivši tajnik rJužno štajerske hranilnice" v Celji. liil je pošten narodnjak in še le 31 let star. Bodi inu blag Bpomln — V Teharjih umrl je tamošuji župnik g. Tomaž Jcretin. — (Čitalnica Celjska) združeua s „Sokolom Celjskim" prirodi danes Silvestrov večer v svojih prostorih s prav" zanimivim programom. — (Imenovanje.) Naslov namestnlSkega svetnika imajoči c. kr. okrajni glavar v.tez Viljem Jettmar v Volosi. i imenovan je uamestniškim svetnikom pri c. kr. nameutništvu v Trstu. ■— (»Conse rvati ve C o i r e s p o n d e n z ") zove se najnovejši politični časopis, ki bode od 8. januvarja počenši v tiskarni „Austiia" na Dnnaji po dvakrat na teden izhajal. List bode zastopal in tereae konservativnega kluba v državuem zboru. Tako nam javlja prijatelj našega lista z Duuaja. — (A n t o n S c h w a r z ) V Zagrebu umrl je predvčeraujim namestuik vodje in profesor na „Glasbeuem zavodu" Anton Scbvvarz v G8. letu svoje starosti. Pokojnik bil jo dolgo let tudi vodja orkestra v gledališči iu si pridobil sploh velike zasluge za instrumentalno glasbo. Nuj v miru počival * (Nov zemljevid) Izšlo je novo izdanje „Artarie-vega železniškega in poštnega zemljevida Avstro o g e r s k e in nje sosednih dežela" (Na karton pripeta 1 gld., kot stenska karta 3 gld) za leto 1 8 9 2 To je že mnogo let sem slavnoznan zemljevid is katerega je vse, kar se dostaje komunikacijskih sredstev, dii najbolje izvideti. Zaznamovane so vse gotove železnice, vrh tega pa tudi tiste, ki so šelo projekto-vane. Skratka to je krasen zemljevid, vreden, da ga priporočamo kar najtopleje mogoče. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Metlika 31. decembra. Volilni shod Metliški, na katerem zastopan tudi Črnomelj po županu iu več odbornikih, izrazil poslancu Šukijeju popolno zaupanje, odobravajoč njegovo razpravo o trgovinskih pogodbah 111 vinski carini. Imenom volilcev zahvalil se predsednik zbora prost Dovgao poslancu za delovanje. Peterburg' 30, decembra. Carinja obolela ua hripi in moro ostati v GaČini. Bukurešt 30. decembra. Kabinet se je preustroji!. General Mano, Stirbey in Sturdza od topili, nadomestili so jih: Carji (domene), Ghermany (finance) iu Marghiloman (pravosodje). Novi ministri prisegli dunes. Mano poslano predsednik zbornice. PuriZ :>0. decembra. Nasproti angleškim trditvam, da bi Bolgarija porabila eventuelno intervencijo porte v aferi Chadouniea, da proglasi svojo uuzaustiiost, zatrjuje olicijozen glas, da se je po poročilih iz Solijo nadejati francoskim reklamacijam ugodne rešitve tega bpra-šanja. London 80. decembra. Kakor poroča „Timestt, pričele so se baje v Peterbrjrgu obravnave mej llusijo in Nemčijo, pa bi llusija pristopila novim trgovinskim pogodbam. O umi! 31. decembra. Minister Kuen-burg prisegel, navzoč Taatle; prisego eital dvorni svetnik Klaps. Kini 31. decembra. Po „Messagieru* prevzame Rudini začasno pravosodje. Carigrad čil. decembra. „Agence" oporeka odločno baje nameravano turško-francosko pomorsko demonstracijo v Varni in Burgasu povodom liaueosko-bolgaiske afere. liaznc vesti. — („botietus catholica luatructiva") to je katoliško uiiuijoiibko društvo v Uiilu otlpo-Hiaio je te UožiOue j rožnike v s\ j misijonski okraj v Asaam (uhuiiju Indija) tri mis,,, uurj< m jednega laika m tri Sulake aebtie. V Asbamu bodu torej delovalo odslej 7 unaijouarjev, A laiu in 6 Bolskih sester (imu,eut^a nu.-ijunakega diušLva. Društvo Voitržuje 6M z milimi darovi. * (Kralj M11 a u načelnik perzijske konjice.) Nekateri časopisi luzuehli do veat, da bode kralj Milan ustopii v perzijsko vojsko k< i uu-čeluia kou;lce. l, vodenica. 81. dcoembra. s Fran Jankovih, pašnikov sin, -r> k-t in 4 uieaitv, Vozniški pot A!. .*J, o.-pico. V d Q >. e In i It o l n I c i : 27. dooembra: Frsnja Pavlin, žena Itdelovalos dol- nlkoV, 25 lot, jetika. 29. du-iuibra: Tcroaiju Erjavce, goutija, nO let, p) umnicu. št. io. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 456. — - *■ ——-— -* * ———— V petek dne" 1. januarja 1892. V l j ji m-ilt «* <>. S-brijo "bogati in,- Veseloigra v petih dejanjih. NomSki spisala K. Hen!« Preložil Vckojlav Ucnkovič. Režiser gospod Ignacij IJorStnik. u s (t II K : Julij Levin, dvorni svetnik — — Kamila Levinova, njegova svakinja Dragica njena hči — — — — — luna Krasinska, Kainilina netjakinja liihard Wcight Ivan Zapstan VVesterm a y e r Pajek, profesor Minka, njegova Orot' F5r6nsy — — — — Amalija — — — — — - — Mladovati, pristav — — — — Trdina, polkovnik v p. — — — Lisjak, policijski komisar — — ■ Stražnik-------■ Hišnik-------■ Godi be v nekih toplicah hči gospod Borštnik, gospa Danilova, gospic:* Shivčeva. g. Ilorštnik-Zvonarjcvn gospod Lovfiin. gospod Perdan. gospod VerovSek. gospod Urbančič. gospica Helijelova. gospod Sršen, gospica Nigrinova. gospod Danilo, gospod Bergant. gospod Orožen, gospod Voršcc. gospod Karlič. sedanjem časa. Meteorologično poročilo. a cj G Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 8 7. zjutraj y. popoi. 0, svefier 73.'1 7 mm. 7.) 1 7 mm. 731"8 mm. 1 "J- C 5u°C 1*8*0 si. Btfh. si. zali. si. zah. obl. obl. obl. 0 00 mm. srednja Uuuperntura 2'7'\ za 5-(i" nad normaloin. JDuLi"^ „ 9240 „ ioy-o.r) „ 102-35 i 1012 — „ 2i>W5 „ 11795 9-35 V, 5-59 57-H5 danes gld. 92-75 „ 92'30 „ 109;.5 , 10240 n 1012-„ 291-75 " U-bl 935 5-58 57-95 Zahvala. Prisrčno se zahvaljujemo na izraze sočutja povodom prerano smrti nepozabne nam soproge, oziroma matere in sestre gospe Franje Lozej roj. Berce in za obilno udeležbo 6b njenem^pogrebu. Zlasti zahvaljujemo Č. g. A. tjesna, kapelana Zagorskega, da je uvel v Zagorsko cerkev truplo predrage rajnice in preč. g. M. Moleka, župnika Savskega, da jo je blagoslovil pri Sv. Lambertu ter opravil molitve za mrliče. Prisrčno zahvaljujemo g. Medveda, brate „Sokole" za spremstvo, pevce Sv. Lambertske za ganljivo petje in prijazno občinstvo Zagorsko in Sv. Lambertsko za tako obilno udeležbo pri pogrebu, V Zagorji za Savo in pri Sv. lambertu 22. grudna 1091. (11881 Žalujoči ostali. (poprej I.4nn«l»-«^iw*-l>ill«"i■) \.H«h razredov, OO »«'lo zui/.itiii «fiil, tudi za brzovlake VeljSVItf, RS vsako nad 3DO km dolgo potovanje po celem •4\tlu, bodisi na okolu ali po Jedni progi tja iti na/.aj, priporoča Jcs. Favuiliaa. I_i3*a."bijeril, pisarna za potovanje po celem svetu. _ jjp- Zve/.ki za progo južne žele/iiiee za Dunaj ali Gradec ui nazaj, kakor tutli v*ak«rsiia potovalna pojasnila, so vedno takoj dobe. (1108—8j IMT Išče se vetča, urna poštna in brzojavna opraviteljica. Zmožna nemškega in slovenskega Jezika, dobi« ga videnja in lepe. hitre pisave. Plača po dogovoru. — Prošnje, kojim so dekreti, spričevala in fotografija pri-dejati pošljejo naj so na „Slovenski Narod" pod Šifro ..Triglav. '__(112») r Vsem svojim p. n. čast. gospodom naročnikom, prijateljem in znancem želi Ui4i) srečno in veselo novo Fianjo Dežman, kiljigovoz. Vsem prijateljem in znancem želi srečno novo leto (H38) Ivan Murnik s soprogo, j m m iti iti i«4 *♦» *-t» ■ «> —-"li Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem želimo srečno in veselo novo leto ! (1137) Josip in Marija Trinker. i Vsem prijateljem, znancem in gostom želi rodbina Peršin-ova na Rožniku. (1127) K novemu letu izrekam vsem svojim častitim p. n. gostom, prijateljem in znancem najprisrčnejša vošila proseč nadaIjne naklonjenosti. Fran Ferlinz z obiteljo. Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987 -4) šivalnih strojev. Ceuikl, kdor jih želi, pošiljajo so trankovano in brezplačno, Mejnarodna PANORAMA (986- 33) v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popolndne do 0. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. I *i<< |»iiina za osebo 20 kr. ti ustopnio a« dobi za 1M> kr. Otroci Iti kr. Dan«* v četrtek dne 31. riVrrnihru: Potovanje po Nemčiji. Jiilri v pclek lo I HOJ. ( 'ena 60 kr., po posti BO kr. Stenski koledar xn leto 1899« Cena 2f> kr., po poiti 28 kr. j 1 M ■ i Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. &: S,- JACO Stari trg* št. 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2 — 5 ure popoludne; f v m Sadjarnica Karolinin dvor pri Ptuju na Štajarskem priporoma za Božič in NOVO letu svoj priljubljeni in mnogokrat s prvimi darili odlikovani (1090—5) Jabolčni šampanjec, velika steklenica po 1 gld. Vinski šampanjec, „ n B i gia 40 kr Zaloga pri gosp. Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani. 9 m m o Lan trg* si. 4 Ljubljana I. nadstropje i [M ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne D cA ob nedeljah od 9-11. ure dopoludne; za siromake' ob peikih I [ | t od 9 odo vsekdar pripiavljena ukusna M J??1* opoludnoln zvečer, po nizki cent PS^EJS« •SOI ss priporočata naialiadnej« D . i«, _rS^| o spoštovanjem |gj Ivan in Ana Košenina. | i: i 2, Uaojam so a tem aljndno naznaniti, da bodeip 50.000 kilo. rs »e v vssh speoerljeklh, delikata«, prodajalnlcah in kondltorijah. *J 1 Vsem prijateljem in znancem f ••t«- -A -•*» ♦f* •*» «*» **• •*» 8- veselo novo leto! Rodbina Nolli. 13 Vsem svojim velecenjenim gostom nW.J.41 H#¥# Iti Z odličnim spoštovanjem Peter Križ ("95) gostilničar ,1 *rl vrtnarji", Za takoj šoji ustop v službo se iščejo : Gospodinja, npodvisna služba, 10 — 12 gld. Varuhinja in pestunja k večjim otrokom. Priproste in boljše kuharico za restavracije in privatne hiše, tu in na deželi, tudi k familiji Dres otrok. Poatroznioa in kuhinjsku dekla 5—6 gld. Natakarioa, dabra služIta Dekle za vsako delo. Vrtnar, za hišo v mestu. BtrežaJ k nekemu grofu. Ponoćni čuvaj za neko tovarno. Već je izvedeti v pisarnici na Bregu $t, 6. mm • H:-'-\%i - ■4 * -\ ■4 Vsem častitim prijateljem in znancem (U21) vosi veselo novo leto rodovina dr. Mosche. /•I TT r r FT I J f i I i J I J l*\ MU Rt m m m H- Srečno in veselo novo leto 1892! HENRIK HOSELMAYER (HM) ivstaviater „pri Malica". ejJŠS&) pit i Gostilnica „Pr« kroni". zeli vsem svojim gostom, posebno gospodom elanom kogljaških zavez '11821 IDoTorln. i 1 ANDR. DRUŠKOVIČ ^ trgovec z železnino I Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 ;«-"- priporoča hvojo ToogTSltO ZSllOg-© 1% R štedilnikov, nagrobnih križev, ku- | hinjskega in vsakovrstnega polje- K delskega orodja, kovanje za okna RS in vrata, cementa i. t. d., n|»loh t sega v to stroko ■pađajo^c'gtt bliigu. Fine (iiK-ot;) vodne pile in žage ~W za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni. Naznanilo otvoritve jermenarske in sedlarske obrti. Slavnemu občinstvu ljubljanskomu, mostni gospodi, gg. izvosčkom in spofit. posestnikom /. dežele usojam si uljudno naznaniti, da som z današnjim dnem otvorll na