Podgorje. V nedeljo 2. avgusta se je pri nas obhajala slovesnost, kakršne ne pomnijo tukajšnji najstarejši ljudje in je tudi ni zabeležene v župnijski kroniki, slovesnost zlate poroke Jevšnik Janeza in Jožefe, po d. Anžeja v Velunji. Kljub visoki starosti sta še oba zdrava in čila. Mož je dopolnil 80 let, žena pa 77. Vsa leta njunega zakonskega življenja sta vestno in pridno vršila svoje delo in dolžnosti krščanskih zakonskih. Seveda ni izostalo tudi trpljenje in žalost. Mnogo otrok jima je pomrlo, le dva sta dočakala dan zlate poroke, od katerih je hči poročena v Ravnah, sin pa vodi vzgledno domače posestvo. Želimo zlatoporočencema, da bi ju Bog ohranil v zdravju in da bi učakala še biserno poroko! .. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V petek 7. avgusta je pogorela Doklova virtičarija v Ločkem vrhu. Ker je bila lesena, je vse zgorelo, zlasti precej polovnjakov L. Kocbeka. Ogenj so zatrosili otroci. asili so pridno benediški gasilci. Sv. Benedikt v Slov. goricah. 40 letnico mašništva je obhajal v krogu svojih župljanov velezaslužni g. dekan in konzist. svetnik Franc Sal. Gomilšek. Na predvečer, 24. julija, so se mu v ta naraen poklonili zastopniki vseh društev in organizacij. Pevsko društvo je pod vodstvom organista Krajnca zapelo podoknico, nakar mu je g. Krajnc čestital k jubileju. Nagovoril je g. dekana tudi bogoslovec Breznik in se mu zahvalil za pomoč, ki jo je izkazal dijakom. Govoril je tudi Kramer Franček v imenu marijanske kongregacije. K lepemu jubileju čestitamo vsi farani in želimo, da bi nam Bog dal, da g. dekan ostane še čil in zdrav in da bi obhaj-al v naši župniji še zlati in dijamantni jubilejl Sv. Anton v Slov. goricah. Sporočati moramo, da se imamo tudi ženiti korajžo. Tako se je med drugimi dne 19. julija poročil predsednik Prosvetnega društva Palučev Pepek iz Brengove z Rojsovo štefko iz gostoljubne Altove hiše. Oba sta absolventa kmetijskih Sol. Poročal ju je ženinov brat, bizeljski kaplan g. Nace Paluc. Novoporočencema želimo vsi obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu! — Ker so bili brez gospodinje pri Frasovih v Cogetincih, je mladi Franček, fant mirnega značaja, tudi korajžno pogledal dne 6. julija t. 1. v kapelsko župnijo in si izbral za družico skozi življenje vrlo mladenko in Marijino družbenko šilčevo Micko Iz Boračeve Tako je dobila lepa Klokečova kmetija potrebno gospodinjo, kateri žellmo, da bl se počutila prav zadovoljno med Antončani. Obema novoporočencema naj Bog podell obilo zdravja, sreže In medsebojne zastopnosti v novem stanu. Takoj drugl dan po veseli gostiji pa je žal nemila usoda že prinesla žalost v hišo. Smrt je namreč pokosila priljubljeno teto in botro ženinovo Frančiško Nedelj- ko, prevžitkarico iz Senarske. ZjutraJ ]e fie blla vsa v popolnem zdravju ln v vesell razpoloženostl, opoldne pa 2e mrlič. Rea ne vemo na ure ne dneva, .kdaj nas prehltl nelzproana smrt. Blla Je zelo skrbna, delavna, obenem pa globokoverna. Pokojno je zadela kap sredl med delom na gredah. Na zadnji potl so jo spremljale njene sočlanice ženske Marijine družbe a zastavo. NaJ jl da Bog obilo plačilo! Hajdina. V nedeljo dne 2. avgusta smo blll tako srečnl, da smo imeli novo sv. mašo, ki jo je obhajal kapuclnski pater, naš rojak, g. štef. Lesjak v Njivercah. Cerkev, vse kapelice invsl krlži ob cesti, vse je bilo okrašeno z bujnim zelenjem in cvetjem, za kar so poskrbela pridna dekleta in naši vrli fantje. Uta, v kateri se je vršila radostna primicija, pa je bila lepa kakor Je lep sam nebeški preddvor. Razpoloženje sva« tov In gledalcev je bilo ves čas razigrano, saj so bogoslovci in študentje odpirali zakladnico svojih čarobnih umetnosti in navihanosti brez konca in kraja. Cindara, to je rajanje na tratl, je prišel do popolne svoje veljave; seveda, ko so se vsi navadlli in navdušili, pa je bilo primicije že tudi konec. Slavnostni pridigar na tej novi sv. maši je bil predstojnik ptujske dekanije, g. prošt Ivan Greif, rojak od Sv. Janža na Dravskem polju, kamor se je novomaSnik drugl dan s svojimi svati podal, in smo bili gostje pri g. svetniku župniku Polaku, oziroma pri krstnem botru Dobniku. Hajdinska fara je ponosna na te lepe slovesnosti, ki jih že celih 24 let nl bilo, in upa, da bo tekom štirih let spet učakala novomašno veselje, kar ljubi Bog daj! PrihoTa. Blagoslov prenovljenega velikega oltarja M, B. v romarski cerkvi na Prihovi. Na Velike Maše dan bo dan veselja za Prihovo in okolico. Ta praznik bo blagoslovil mil. g. arhidijakon Tovornik iz Konjic prenovljeni nastavek in tabernakelj velikega oltarja Matere božje. Pridigal pa bo priznani govornik preč. g. Hohnjec Franc, župnik in duhovni svetnik iz Čadrama. Že zjutraj ob šestih bo ena sv. maša in ofer. Glavna cerkvena slovesnost se prične ob pol 10. Najprej bo blagoslov tabernaklja in velikega oltarja, potem procesija z Najsvetejšim po navadnem potu z godbo in streljanjem, dalje pridiga in pontifikalna sveta maša mil. g. arhidiakona. Po maši bo ofer v korist novega velikega oltarja. Vsak darovalec bo prejel v spomin malo podobico kipa Marije Pomočnice na Prihovi. Romarji vabljeni! »Marija, povrni Ti dar, ki daš ga za novi oltar!« »Kdor dal bo pa kovača, temu Marija naj poplača.« — V nedeljo bosta tudi dve sv. maši, zjutraj in ob 10, in darovanje z delitvijo podobic. Na Male Maše bo drugič romarski shod na Prihovi in zopet se bodo delile podobice. Šmarje pri Jelšah. Bne 2. septembra se vrši živinska razstava živinorejske selekcijske zadruge za Šmarje na sejmišču. Vsi člani zadruge morajo prignati svojo v rodovnik vpisano živino. Za to razstavo imamo na razpolago okoli 5000 Din, to je prispevek kr, banske uprave, okrajnega kmetijskega odbora in občine Šmarje pri Jelšah okolica. Ker je ta razstava za našo živinorejo velikega pomena, se na njo vabijo vsi, ki imajo stremljenje za dvig naše živinoreje. V zadrugo je vpisanih 50 članov s 120 glavami vpisane živine. Živinorejci, 2. septembra na svidenje! Tinsko. Tinsko je ena najlepših točk na Spodnjem Štajerskem. Znamenitost Tinske gore sta dve starodavni cerkvi, druga poleg druge. Starejša je sv. Ana, mlajša pa njena hčerka Marija. Marijina cerkev je priljubljena božja pot za bližnje in daljne romarje. Posebno radi pridejo na Tinsko Hrvatje iz hrvatskega Zagorja. Iz Pregrade pridejo romarji vsako leto s svojo godbo. Vsakoletni častilci Marije Tinske so tudi dobri Prekmurci. Do zadnjega so hodili na Tinsko tudi kranjski romarji iz Posavja. Bogzna iz katerega vzroka predvečer praznika — takoj po večernem opravilu; ljudsko petje pri večerni pobožnosti in pri jutranji službi božji. Vsak romar bo dobil letos za spomin podobico ali svetinjico iz Lurda in z groba tv. Terezije Male Cvetke. Misijonar p. Odilo je obiskal, vračajoč se iz Amerike, ta dva sveta kraja in si je oskrbel toliko spominkov, da bo lahko vsak romar letos dobil enega na Tinskem. Romarji od blizn in daleč so prisrčno vabIjeni na Tinsko! : Podsreda. Smo sicer fekriti in oddaljeni prometu, a zgodovina nas pozna, saj eo nekdaj tu slavni graščaki delili pravico našim prednikom. Pri sramotilnem ka"mnu »pran^erju« pa so obračunavali za razne nerednosti. Nad trgom se dviga prijazna gora — narod jo ee tisoč let imenuje Sveta gora ali boljše »stara Sveta gora«, kamor je skozi stoletja prihajalo vsako leto 20 prošnjih in zahvalnih procesij. Na goro stopaš mimo 16 prijaznih kapelic, katerih prva ti predstavlja zadnjo večerjo, druga pa žalostno slovo Gospoda Jezusa od Matere Marije. Nato greš mimo vseh 14 postaj križevega pota. Ko gledaš, koliko je Gospod trpel, pozabljaš, da si tudi ti med potjo rabil potni prt in si mogoče kajkrat«padel. Ko dospeš na Goro, si prišel na kraj, kjer so že tisoči naših prednikov klečali tcr zrli v obraz Marije, žalostne Matere. Ko je bil tukaj župnik g. Lednik, je oskrbel, da so bile kapelice prenovljene. Po 40 letih so si dobri župljani zopet zaželeli, da se kapelice popravijo in obnovijo. Vse to se je sedaj zgodilo in v nedeljo 23, avgusta bo ob 9 dopoldne slovesen blagoslov kapelic in nato na »stari Sveti gori« nad Podsredo slovesna služba božja. Komur čas dopušča in srcc hrepeni, naj pride in se udeleži! Sv. Miklavž na Polju. V zadnji številki je »Gospodar« poročal, da je fant iz ljubosumnosti ustrelil dekleta v naši župniji. Zločin se je zgodil na Križanskem vrhu v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami. Sv. Rupert nad Laškim. Sicer pri nas ni pragozda, kakor se naš okraj navadno. imenuje: »urvald«, a da ima posebno laški okraj že po svojem terenu težave, kakor malokateri drugi v Sloveniji, tega ne more nihče osporavati. če moraš 16 km tolči po slabi cesti iz št. Ruperta v Laško, je treba imeti pač dobre podplate ter zdrave noge, krepka pljuča, predvsem pa dobro srce, da to pot zmagaš. A še večji siromak si, če moraš to daljavo prevoziti na navadnem kmečkem vozu: to ropoče In trese in bije po nogah in rokah in v želodcu in po celem telesu, da se čudiš, če prideš še živ v Laško, oziroma domov, in nisi zgubil duše! Nekdaj okrajna, se- (o izostali? Tinsko je bila nekdaj sloveča božja pot. Zgodovina pove, da so praznik Vnebovzetja Marijinega obhajali ves teden. Na gori je bilo ves čas po osem do deset duhovnikov. Cesar Jožef II. je zelo škodil Tinski gori, ali božja pot še ni zatrta. Skoraj vsak mesec je gotovo na Tinskem dobro obiskana služba božja, oskrbovana iz župnije Zibika. Najbolj pa Tinska gora oživi za najlepši Marijin praznik 15. avgusta. Takrat so na gori največje romarske slovesnosti. Duša vsemu je že 20 let zibiški župnik preč. g. Ivan Jelšnik. Pomagajo mu sosednji gospodje: zibiški rojak g. svetnik Jakob Palir, ki se bo letos Kraljici Tinski poklonil kot 70 letnik. Stalen oznanjevalec Marijine slave je g. svetnik Močnik od Sv. Štefana. Zelo rad pohiti na Tinsko g. prof. Anton Polutnik iz Slivnice pri Celju. On pravi, da se je postaral, ali glas mu še vedno zveni kot mladeniču. Z velikinj veseljem prihitijo za Veliko mašo na Tinsko vsi zibiški rojaki duhovniki. Letos bodo zbrani prav vsi. Poleg staroste g. Palirja bo letos na Tinskem ameriški misijonar p. Odilo, ki bo govoril večerno in jutranjo pridigo. Bratranec misijonarjev g. kaplan iz Hoč Janez Čokl bo imel pozno pridigo. Slovesno sv. mašo pa bo opravil g. prefekt Jožef Zlatolas iz Zagreba. Romarji in domačini bodo imeli dovolj prilike, da prejmejo sv. zakramente. Posebnosti letošnjih romarskih slovesnosti poleg omenjene običajne službe božje bodo: rimska procesija z gorečimi svečami na daj občinska cesta iz Laškega v Sv. Rupert je namreč postala zapuščena vdova; seveda ne na celi progi, ampak od tam, kjer se začenja fara Sv. Rupert! Na progi 7 kirt že cela tri leta ni prišla niti ena pest gramoza na njo; kamen sam namreč ne more na cesto, zapelje pa ga tudi nihče ne! Pa bc kdo rekel: ali nimate občinskih mož. ki bi videli ta nedostatek in bi potrkali na pristojnem mestu za odpomoč? človek ne ve, kaj bi na to rekel. Dokler smo imeli svojo obCino, je že šlo, četudi s težavo, sedaj pa, ko so nam leta 1933 pofarji raztrgali našo občino, je vse obtičalo v blatu! Našl sosedje Kalobčani so svojo občino, ki jim jo je tudi odvzel leta 1933 takrat zloglasni režim JNS, sedaj zopet dobili nazaj. Zakaj? Zato, ker so tam pra^i možje. Globoko pri Brežicafa. Pasji dnevi s svojo vročino! Hm, hm! Pa smo se preteklo nedelfo spustili kljub vročini v boj za našo posojilnico in hranilnico. Bila sta dva tabora — bolje dve fronti: sivolasi borci in mladi pobje. Pa so mladi pobje bolj gibčni, saj mladina zmaguje povsod in starini morajo v penzijon — toda brezplačen. Hm, hml Pa je prišel med sivolase borce naš Fricl, a med mlade pobe naš Francl. In se je vnel boj, ne boj, mesarsko klanje. Toda mladi pobje so bolj žilavi od starih borcev. Zato se je zgodilo, da so sivolasi borci propadli in gredo v Urugvaj v penzijon, ker z mladimi pobi ni dobro črešenj zobati. Sicer pa je naš vrli Fricl šel z bojišča s ponosnim korakom, a z izjavo: Ko sem kedaj kandidiral, sem vedno zmagal, a danes sem kot kandidat prvič propadel. Mladi pobje pa pravijo,: Pa najbrž ne zadnjič! Tako zgublja JNS svoje postojanke. Živijo! Sv. Trijc Kralji v Slov. goricah. God M. D. Vnebovzete bomo slovesno obhajali prihodnjo soboto. V petek zvečer bo ob 6. pridiga, na praznik sam obojna služba božja, tri sv. maše in večefnice. Častilci M. B. iz Slovenskih goric, Medmurja in Prekmurja na veselo svidenje! Poulični boji v španskem mestu Toledo pod kritjem oklopnega avtomobila. Grškl ministrski predsednik Metaxas je V očigled komunistični gplošni stavki raz- pustil parlament, ukinU začasno ustavo in napravil red.