Sfev. Z6. _ ? Ljubljani, ¥ četrtek, dne 3. februarja 1910.__LefO XXXVIII, - Velja po pošti: « ^Hfe W MtHt^ Af M CMBB H MB dflfffrfc SE5S Inserati: — ^^^B ■■ ^^Hfl^B Jm m HA H g^MBU ^BBfl Bnoatolpn« petitvrata ^^B B ^^^^ HAjB ^^^^ u dvakrat u eo masno • ^B ■■ ^B ^B ^B ■ u trikrat.....• 10 » n celoletno » ^H ^M ■! ^B ^B HHHB Htam ^B u več ko trikrat .. ostalo tnoeemstvo . ^^ ■ I ■ ■S M^M ■ * reklamnih notloab stan, - Vapravnlštvn:^ M M M IV ■ | V 1 ■ »r^T IET.il kj 11U V L 11 L< Lt — Za potujam* aa dom 30», na M^^BBr ^^^^D^^K ^GR^V ^^^HB^H ^H ncjnH^B ^H^^^B dan, Isrsenrii nedelje mesec. - Poaamasa« M« 10». ^^IHP^ i^HP (Klinike, ob 6. url popoldne. mr OrednUtro |o « Kopitarjevih oltoah Itn »/UL Bokoptal m ne vra6a|o, neiranklrans planu aa m mm ■prejemalo — Uredniškega telelona ste« 74. mm P olitičen list za slovenski narod ■ OprarolStro |e v Kopltar/evlh nllcah štev. 8. "Mi m 8pre|ema naročnino, Inserate In reklamaol|e. ■■ ■= Uprsvnlškega telelona itev. 188. bm J^* DanaSnja števi'ka obsega 6 strani. Zimsko zasedanje kranjskega deželnega z^ora končano. Ljubljana, 1. febr. Danes zvečer se je odgodilo zimsko zasedanje kranjskega deželnega zbora, ker se je končalo delo, ki ga je določila večina. Proti gospodarstvu samemu naše večine v kranjski deželni upravi ni bilo ugovora. V proračunski razpravi ni bilo čuti dosti številk, zato se tudi mi lahko omejimo le na bilanco kranjske deželne uprave, ki izkazuje v proračunu za leto 1910 skupne potrebščine -4,885.786 K, skupnega pokritja 1,413.576 K, tako da izkazuje 3,472.210 K primanjkljaja, ki se pokrije s 40odstotno deželno doklado na neposredne državne davke (1,520.000 K) s 40odstotno deželno doklado na državno vžitnino (480.000 K), z naklado na pivo pri izmeri 2 K za celo leto (250.000 K), pri povišku za 2 K od 1. aprila 1900 (180.000 K), skupaj torej 430.000 K. Končni nepokriti primanjkljaj, ki znaša 1,042.216 K, se pokrije po kreditni operaciji, v kolikor bi se ne pokril z doslej še ne določenim državnim prispevkom iz naslova izboljšanja deželnih financ iz državnih sredstev. Zbornica je rešila danes proračun v podrobni razpravi, a tudi tu so se posamni govorniki bolj spuščali v splošne zadeve, kar je le prav. Zabret je ovrgel trditev, da bi kmet ne prispeval k mestnemu blagostanju, dr. E. Lampe je pa mogočno dvignil svoj glas v pospešitev domače umetnosti. Dr. Pe-gan se je potegnil za prezirane slovenske avskultante. Sijajno je manifestirala kranjska zbornica za prepotrebne nove kranjske železnice. Govorili so dr. šusteršič, dr. Tavčar in baron Sch\vegel, ki so vsi zahtevali nove železnice. Celo kranjsko prebivalstvo je po svojih izvoljenih zastopnikih zahtevalo prepotrebne kranjske železnice. Sklenila je še zbornica zgraditi novo poslopje tam kjer stoji lontovž, ker deželna uprava potrebuje prostorov za svoje urade. Dala je zbornica nadalje navodila za prodajo podmolniškega gozda in en blok sprejela poročila o delovanju kranjske deželne uprave. ZABRET. Očita se, da ima naš proračun preveč agraren značaj. Kljub temu pripo- roča, naj se deželni odbor več ko več ozira na potrebe kmečkih volivcev. Naš kmet pusti v mestu pri trgovcu, gostilničarju veliko denarja. S povzdigo gospodarstva, poljedelstva, z izboljšano živinorejo, z modernimi hlevi, z dobrimi gladkimi cestami se dvigne tudi blagostanje mest. (Odobravanje.) Priporoča tudi podaljšanje vodovoda Cir-če-Hrastje. Pomotno je, če se misli, da imamo Gorenjci same dobre studence. (Pritrjevanje.) Priporoča regulacijo Sore in tržiške Bistrice, kakor tudi razširjenje ceste Škofja Loka - Trata, po kateri gre ves ogromen promet iz Selške in Poljanske doline notri do Žirov, cesta je pa slaba, preozka. (Odobravanje.) ZA DOMAČO UMETNOST. Deželni odbornik dr. Evgen Lampe izvaja med drugimi: Veliko se je naštelo, kar naj vse napravi deželni odbor. Protestira proti prevelikemu zaupanju deželnemu odboru. Če bo moral deželni odbor vse narediti. pos'ane preabsoluten. Če bo moral deželni odbor za vse misliti, potem deželnega zbora treba ni. (Veselost.) A da ne bo kdo mislil, da je deželni odbor spal, hoče povedati, kaj da je vse lani deželni odbor napravil. Naredilo se je: 13 vodovodov, 2 kapnici, 3 vodnjaki, cestnih zgradb 6, v zgradbi je most čez Tacen. Stroški za to so znašali 1,625.900 kron. Naši tehniki upravičijo zaupanje, ki ga stavimo nanje. (Odobravanje.) V našem proračunu se nahaja tudi postavka za podpiranje umetnosti. Naša stranka ve ceniti kulturni pomen limetnosti. Človeku ne sme biti vse le kruh. Potrebno je tudi, da povzdigne svojega duha. Taka dežela, ki ne podpira umetnosti, ne izpolnjuje svoje kulturne naloge. (Tako je!) Če grem okrog po svetu, ni kraja, kjer nc bi z največjim ponosom ne kazali svoje umetniške zbirke in največji ponos jim je njihovo umetniško imetje. V Belgiji, na Nizozemskem ni mesta, ki ne bi imelo svoje umetniške galerije. Nekdaj se je tudi pri nas podpirala umetnost. Čut za skupnost, estetični in socialni čut naj bi bila večja. (Odobravanje.) V kranjski zgodovini je bila doba, ko je cvetla umetnost, na Valvazorjcvo dobo mislim, a po tej dobi je umetnost v naši deželi propadla; želi, da bi se zopet izboljšale razmere z ozirom na umetnost. Dežela ni tisti faktor, ki dvigne umetnost, ampak iniciativo daj. (Odobravanje.) Kar bo dežela dala za umetnost, s tem ne bo plačan trud, skrb umetnikova, toda veselje bo dala k praktičnemu delu umetnikom. (Odo- bravanje.) Ustvariti se mora zopet kontakt med občinstvom in umetniki. Naši slikarji slikajo podobe, ki jih ljudstvo ne razume, in jih razumeti ne more. Stik med občinstvom in umetniki se mora ustvariti. Deželni odbor, ki živahno podpira izdelovanje cesta, kanalov, hlevov, vodovodov, ni tisti faktor, ki bi mogel tudi sam podpirati umetnost. Ustanovi naj sc deželni umetniški svet in predlaga primerno resolucijo. (Živahno odobravanje.) Dr. Tavčar — baron Schwnrz. Dr. Tavčar graja konfiskacijo 20.-septemberskih kolkov, češ, da so jih konfiskovali na zahtevo vojaške oblasti. Deželni predsednik baron Schvvarz prereka, da bi bilo vojaštvo povzročilo konfiskacijo 20.-seplemberskih kolkov, ker sodniki že sami znajo, kaj da jim je storiti. HLADNIK odgovarja Višnikarju. Med njegovim govorom je v zbornici zelo živahno. Naši poslanci živahno pritrjajo Hladniku, tudi dr. Tavčar jim pride sredi Hlad-nikovega govora na pomoč, liberalci delajo medklice. Govornik nastopi proti trditvam, češ, da dežela nič nc izda za mesta. Bolnišnice in drugo, kar izda dežela posredno in neposredno za mesta, znese 74 odstotkov deželnih izdatkov. Najdražji vodovodi: Radovljica, Kranj, Novo mesto, so se gradili za me- StčL - — DR. PEGAN govori med splošnim odobravanjem o zapostavljanju slovenskih pravnih av-skultantov. Dve meri poznajo, eno za nemške, drugo za slovenske avskultante. Predlaga sledečo resolucijo: Deželni zbor vojvodine Kranjske protestuje z vso odločnostjo proti temu, da se v okrožju c. kr. višjega deželnega sodišča graškega drugače postopa s pravnimi praktikanti in av-skullanti slovenske narodnosti, kakor z onimi nemške narodnosti, in se daje prednost nemškim pred slovenskimi s tem: a) da sc Slovenci kljub jasni službeni potrebi brez razlogov odklanjajo od sodne službe, Nemce pa vse sprejema; b) da se puščajo prošnje slovenskih petentov skozi mesece nerešene ležati, dočim se nemškim prošnjikom takoj ugodi in se na njihove prošnje še celo čaka; c) da se slovenske avskultante pušča dosledno dalj časa služiti brez adjutov kakor nemške, in č) da se daje nemškim pravnim prakti-kantom in avskulantom posebne nagrade za to, da se službeno usposobijo z učenjem slovenskega jezika. Vse te grajane razmere imajo za posledico, da v okrožju deželnega sodišča ljubljanskega zadnjih dveh mesecev ni noben Slovenec vstopil v sodno službo. C. kr. osrednja vlada se pozivlje, da o teh nedostatkih poizveduje in jih da takoj odstraniti, posebej pa naj uredi službene razmere pravnih praktikantov in avskultantov tako, kakor je to v okrožju višjega deželnega sodišča tržaškega. (Živahno odobravanje. — Govorniku čestitajo.) Dr. Novak — Tnrk — Višnikar. Dr. Novak zahteva podporo »Dramatičnemu društvu«, Turk 3000 K za »Filharmonijo« in 3000 K za »Ljubljano«. Višnikar odgovarja izvajanjem poslanca Illadnika. POROČEVALEC DR. KREK odklanja vse stavljene izpreminjeval-ne predloge. Glede na dr. Oražnova izvajanja o Ciril-Metodovi družbi je težko govoriti. Bi več škodilo kakor koristilo stvari. O podpori »Narodni šoli« je med peticijami tudi ena »Narodne šole«, ki jo priporoča deželnemu odboru. Kar se tiče ljubljanskega liceja, nima dežela nobenega kuratorja v kura-toriju. Kurator, odposlan po deželnem odboru, se je čutil žaljenega in je odstopil. To razmerje traja še danes. Glede na obrtno šolo se je obrnil deželni odbor na občino, da se dogovori z deželo o zgradbi poslopja, v katerem bi se lahko nahajala tudi trgovska šola in obrtni pospeševalni zavod. Na ta do-i pis ni bilo odgovora. Nepotrebno politično vmešavanje je škodilo celi stvari. Zbornica nato odobri proračunsko poglavje izdatki, kakor ga je predlagal finančni odsek. Gangl nato govori proti zvišanju deželne do* klade na pivo od 2 na 4 krone. PERHAVC govori v imenu vinogradnikov vipavske doline. Kot socialist se je Gangl oziral samo na delavstvo. Lahko pa rečem, da je marsikateri vinogradnik bolj reven kot delavec. Draginja ravno tako pi-izadene vipavskega ubogega vinogradnika kot idrijskega delavca. Živeža si pridela vinogradnik samo za pol leta. Preostane mu samo, da vino proda in tako tekoče stroške pokrije. Trt-ne bolezni in slabo vreme dostikrat tako škoduje vinogradniku, da potem spjoh ničesar nima. Lahko rečem, da je vipavski vinogradnik še večji revež kot dolenjski. Da sc sploh nekoliko dražje prodaja vipavsko vino, se imamo zahvaliti samo vipavski zadrugi in kmetijskemu društvu. Če bi tega ne bilo, LISTEK. Iz dnevnika malega porednega. Ameriška humoreska. (Dalje.) Neka gospa je poklicala natakarja in mu ukazala, da mi prinese nekoliko zajutreka. Prijazen gospod me je zopet pozval, da naj napišem brzojavko, katero hoče sam oddati, ko pridemo v mesto. Podal mi je osminko papirja ter svinčnik in napisal sem: »Ljuba Lili, nisem nalašč storil. Ladja je kriva. Ne boj se. Mali Jurček se počuti prav dobro. Zvečer sc z ladjo zopet pripeljem. Prosim, povej v kuhinji, da z obedom počakajo, dokler ne pridem!« Gospod je podaril natakarju cel goldinar, da pazi name, meni pa naročil, da naj celi dan sedim mirno v kabini, ker potem bom zvečer gotovo doma Vsak mi je podal roko, ko je zapustil ladjo. Take množice ladij pa še nisem videl! Bilo je ravno poldan in ladja se je imela vrniti ob treh. Bilo je dolgočasno, ker se nismo več premikali. Pojedel sem par jabolk, katere so mi podarili prijazni ljudje še pred od- hodom. Naenkrat sem se pa spomnil na gospoda Jenerja. »Upam, da imam še dovolj časa, da ga obiščem, predno ladja odplove« sem si rekel in smuknil na obrežje; natakarju nisem hotel povedati, kam da grem, ker bi me bržkone ne bil izpustil. Za božjo voljo! Ko sem stopil na cesto, sem mislil, da mora nekje goreti — taka gnječa je bila. Šel sem črez cesto in sem iskal na napisnih tablah ime g. Jenerja, toda ni ga bilo; prosil sem torej prvega, ki me je srečal, da naj bo tako dober in mi pove, kje da stanuje gospod Jener. »Ne vem, dragi dečko,« mi je odgovoril; »vprašaj policista.« Šel sem počasi naprej in ko zagledam pekarno, sem stopil skozi vrata in zahteval par žemelj. »Koliko jih hočeš? me je vprašala žena. »Prosim devet « sem odvrnil. Potem sem se lepo zahvalil ter hotel oditi, toda ona je začela vpiti in razgrajati, da bi bil še lev skočil iz kože. »Kje imaš pa denar, mali potepuh ?« Povedal sem ji torej, da sem se izgubil in položil žemlie na mizo nazaj ter žalostno odšel. Kdor me je hotel poslušati, sem ga vprašal, kje da je ladja in kje stanuje gospod Jener. Tako neolikanih ljudi še nisem videl! Nihče mi ni hotel povedati. Ura v cerkvenem stolpu je odbila že štiri in pričel sem jokati, ker so me noge strašno bolele. Velik, debel možak v višnjevi suknji me jc prijel za ramo. »Zakaj jokaš, dečko?« »Oh gospod,« sem rekel, »kesam se, da sem šel na ladijo in zopet, da sem jo zapustil; tudi me boli, ker so v tem mestu tako bedasti ljudje. Niti tega ne zna nihče povedati malemu izgubljenemu dečku, kje da stanuje gospod Jener. Jaz sem mali Jurček Ila-ker, kateremu so vedno kaj pripeti, toda kaj morem sam zato. Ako hi ladija ne bila tako nenadoma odplula, bi se tudi izgubil nc bil. Gotovo nisem imel nikdar hudobnega namena.« »Dobro Jurček,« je rekel, »če si se že izgubil, hočemo poskusiti, da te najdemo.« Gospod je bil zelo prijazen z menoj, samo to napako jc imel. da je hotel prav vse izvleči iz mene. Izpraše-val me je tako natančno, cla sem komaj utegnil povečerjati. Ljudje imajo tukaj slabo navado, da jedo v kleti. Ponoči sem spal v čudni postelji; bila je čisto podobna nekaki škatlji! Zbudil sem se, ker je nekdo poleg mene jokal, kakor bi mu hotelo počiti srce. Dvignil sem se in si pomel oči. »Ti moj malopridni, poredni sladki bratec!« je zavpila Lili. Bila je popolnoma bleda, samo oči je imela rdeče. Montag je tudi prišel z njo. Pripeljala sta se z vlakom, ko me nista našla v ladiji. Vprašal sem jo, če Mina kaj joka, ker sem se izgubil in če me kosilo še čaka doma; ker ni prenehala plakati, sem poizvedoval, zakaj joka in odgovorila mi je, da od veselja, ker me je srečno našla. Rekel sem ji, da je ljubka neumna go-ska, ker le potem bi smela jokati, ako bi me ne bila mogla najti; sedaj je pa vse zopet dobro in le doma ne sme povedati, da sem zopet nekaj napravil, ker mi je v resnici žal. Stisnil sem torej gospodu v višnjevi suknji roko in ga povabil, da me ob priliki obišče, potem nas je pa peljal Montag v gostilno, da se dobro okrepčamo. Lili sem povedal med štirimi očmi, da ne verujem, da bi bil gospod Jener res tako imeniten človek, ker sicer bi morali ljudje v Njujorku vendar kaj o njem vedeti (Dalje prih.) b! se prodajalo liter vipavskega vina po 10 do 12 kr. (Hladnik: Res jc!) Ce dežela in država pomagata, da ustanavljata trge vinogradništvu in dajeta podpore, kako naj pridemo do tega, da podpiramo pijačo, ki ni pridelek kranjske dežele. Vino pa je pridelek kranjsko dežele. (Živahno odobravanje.) Vilfan — Gangl — Turk. Govore Vilfan, ki kot jurist ne zna, kaj da je agrarna operacija in ga mora poučiti glavar o njenem pomenu, poslanec Gangl, ki še enkrat govori proti povišku doklade na pivo, in Turk, ki tudi nastopa proti povišku davka na pivo. DR. KREK Ima sklepno besedo. Ganglu odgovarja, da bo vedno za to, da se davek na žganje še bolj poviša, kakor ga namerava povišati finančni minister. Treba je še naklade na pivo, ker bi drugače štajersko pivo našemu konkuriralo, ker je štajerski deželni zbor zvišal doklado na pivo. Zbornica nato sklene povišek deželne doklade na pivo od 2 do 4 K. DR. SUSTERŠIČ govori o stališču, ki ga zavzema naša stranka proti dramatični umetnosti, ki ima gotovo svoj kulturen namen in ki je s tega stališča gotovo upoštevanja vredna. Vprašanje je, če je današnja dramatična umetnost tisti kulturen element, ki bi bil vreden podpore. Ne govorim sedaj o dramatični umetnosti v Ljubljani, ampak sploh. Sedanja dramatična umetnost ljudstvo korum-pira, namesto da bi ga povzdignila. (Odobravanje.) Dramatična umetnost nima več tistega kulturnega pomena kot včasih, v klasičnih dobah. So nekatera mesta v Evropi, ki se tozadevno odlikujejo, a se vedno bolj izgubljajo. (Odobravanje.) Naše slovensko gledališče se sicer ne more primerjati z drugimi gledališči, kjer imajo vse druge razmero. Tudi ne bo kritikoval dramatične vrednosti v Ljubljani. Izraža samo željo, da bi se gojila po vsej deželi dramatična umetnost in tako povzdignila kolikor mogoče. (Pritrjevanje.) Ne smemo govoriti samo o enem potu, ozirati se moramo na to, da se je v zadnjih letih naše priprosto ljudstvo pričelo zelo zanimati za dramatično umetnost. (Tako je!) To kaže, da ima naše ljudstvo čut do dramatične umetnosti in da se vzgajajo domači, ljudski umetniki, ki že primerno dobro igrajo. (Jarc: Boljše kot importirani Čehi!) No ja, Čehi so tudi reveži, kajti naš ljubljanski oder ne more nikomur dati sijajne eksistence. Mi moramo govoriti o dramatični umetnosti v deželi sploh, ali je naša deželna uprava poklicana v to, da se peča s tem problemom. Na naše ljudstvo vplivajo naše krasne pokrajine in šola in sploh vse. Sklenil sem predlagati resolucijo nobenega konkretnega imperativnega mandata v deželnem odboru: Deželnemu odboru se naroča, da proučuje stanje razvoja dramatične umetnosti in proučuje fi-nancielno stanje dežele, v kolikor bi se mogla pospeševati dramatična umetnost v Ljubljani. Mi moramo upoštevati, da imamo takozvani ljudski oder v Ljubljani. To je pojav, o katerem sem prej govoril. Mi moramo upoštevati, da bo dobil tudi Ljudski oder brezplačno deželno gledališče, kakor Dramatično društvo. Predlaga spremembo po finančnem odseku stavljene resolucije v tem smislu, da se ugotovi tudi Ljudskemu odru uporaba ljubljanskega gledališča. (Živahno odobravanje.) LAVRENČIČ utemeljuje resolucijo, po kateri naj bi .se nadaljevalna šola premestila na četrtek, če pa to mogoče ni, naj deželni odbor nastopi za to, da se nedeljski pouk tako uredi, da bo omogočeno vajencem se udeleževati službe božje. Zbornica je pri glasovanju sklenila, da se premestitev nadaljevalne šole odkloni, odobrila pa drugi del resolucije. Ko govori še dr. Krek, se proračun odobri in glasuje o resolucijah. Sklenjene resolucije še objavimo. Proračunska debata je bila sklenjena ob 7. uri 16 minut zvečer. ZA NOVE ŽELEZNICE. Dr. Susteršič utemeljuje nato sledeči nujni predlog, ki so ga vložile vse tri stranke: Deželni zbor skleni: 1. Deželni zbor jemlje sklepe ljubljanskega železniškega shoda dne 24. januarja t. 1. z zadovoljstvom na znanje. 2. Deželni odbor se pozivlje, naj vse potrebno ukrene, da se sklepi železniškega shoda po možnosti čimpreje dovršijo. 3. Zlasti sc deželni odbor pozivlje, delovati na to. da se s trasirnnjem prog prične do možnosti še letošnje le- to, za stroške trasiranja naj deželrii odbor izposluje primerne prispevke države in krajevnih interesentov. Deželni zbor na priznava tudi opravičenost primernega deželnega prispevka v to svrho, v kolikor je to mogoče glede na razpoložljiva sredstva in pa na finan-cielni položaj dežele; deželnemu odboru se dovoli v ta namen za leto 1910 kredit do 50.000 K, toda z izrecnim pri-stavkom, da se imajo morebitni deželni prispevki odmerjati sorazmerno z državnimi prispevki in onih lokalnih interesentov. 4. Deželni odbor naj o stanju zadeve poda v jesenskem zasedanju deželnega zbora svoje poročilo. Dr. Susteršič izvaja med drugim: V mojem predlogu, ki nosi poleg mojega tudi ime poslanca dr. Tavčarja in ekscelence barona Schwegel, se gre za projekte, kako ustvariti nove železnice na Kranjskem po navodilih, ki jih je dal kranjski železniški shod, sklican po našem deželnem glavarju dvornem svetniku pl. Šukljetu, ki si je ž njim zaslužil zahvalo cele dežele. Gre se za to, da zavzame stališče tudi naša zbornica in da pove, v koliki meri hoče podpirati težnje po novih železnicah. Po naših mislih se bo moralo gledati, da prispevajo primerno lokalni interesenti in tudi država. Gre se za deželo, a v še večji meri za monarhijo. Upam, da bodo vsi prispevali in da lahko z mirnim srcem prispeva tudi po možnosti deželni odbor. Predlog obsega konkreten nasvet, da omejujemo kredit na 50.000 K, toliko tudi država lahko prispeva, da bomo dobili projekte. Najboljše orodje, ko se gre za nove železnice, ima tisti v rokah, ki ima izdelan projekt. Nujnost je bila soglasno sprejeta in predlog odkazan odseku, ki je takoj rešil zadevo tako, da je bil tudi sprejet predlog še danes v meritornem oziru, ko sta priporočala predlog poslanec dr. Tavčar in ekscelenca baron Schwegel. PODMOLNIŠKI GOZD. Dr. Lampe poroča o zadevi prodaje deželnega gozda Podmolnik. Deželni odbor poroča o zadevi dež. zboru: Da bi po visokem deželnem zboru v XVIII. seji dne 11. januarja t. 1. danemu nalogu, tičočemu se iziioriščenja oziroma prodaje deželnega gozda »Podmolnik«, čim preje zadostil, razpisal jc deželni odbor na dan 28. januarja t. L tozadevno pismeno ponudbeno obravnavo, ki je imela sledeči uspeh: Ponudili so: I. za gozd, kakor leži in stoji z že posekanim lesom vred: 1. Jakob Kastelic 25 050 K, 2. Leopold Hafner 26.000 K, 3. tvrdlca »Leykam - Josefs-tahl« 30.000 K, 4. občina Dobrunje 32.000 K, 5. občina D. M. v Polju 32 010 kron, 6. Ivan Zakotnik 34 000 K, 7. Fr. Drobnič 40.100 K. II. za v zgodu rastoči in že posekani les: 1. Fr. Pust 15 048 K, 2. Jakob Kastelic 18 000 K, 3. tvrdka »Leykam Josefsthal« 26 000 K, 4. Ivan Zakotnik 28.000 K, 5. Fr. Drobnič 34.000 kron. Deželni odbor misli, da sme odločbo o tem, se naj li in envetuelno katera izmed navednih ponudb naj se sprejme, prepustiti visokemu deželnemu zboru in se vsled tega omejuje na predlog: »Visoki deželni zbor blagovoli vzeti to poročilo na znanje ter skleniti v zadevi, kar se mu vidi primerno.« Dr. Lampe z zadovoljstvom kon-statira, ker so stavljene tako visoke ponudbe. Sklene se: Deželnemu odboru se dovoli prodati gozd »Podmolnik«. Občina Dobrunje se poziva izjaviti se, če kupi gozd za ceno, ki jo je stavil najvišji ponudnik. Deželni odbor se pooblašča, da se dogovori o kupnih pogojih. ZADEVA DEŽELNIH ELEKTRIČNIH CENTRAL. Poslanec Kobi poroča za odsek za deželna podjetja o poročilu deželnega odbora o stadiju, v katerem se nahaja zadeva deželnih električnih central. Predlaga: Deželni odbor odobri poročilo o stanju, v katerem se nahaja zadeva električnih central. Deželni odbor se pooblašča, da nadaljuje pogajanja O vsem, kar se sklene, naj poroča deželnemu zboru. Poročilo deželnega odbora slove: Deželni odbor je predložil deželnemu zboru v seji dne 29. t. m. poročilo deželnega odbora kranjskega o stadiju, v katerem se zdaj nahaja zadeva deželnih električnih central. Objavljamo ga, ker znamo, da se za to velevažno vprašanje zanimajo najširši sloji našega ljudstva. Poročilo izvaja: Prizadevanje uprave c. kr. državnih železnic, prilastiti si največje, še razpoložljive vodne sile vseh kronovin in torej tudi one kranjske dežele, in jih pridržati za elektrificiranje želez-ničnega obrata, je dozorelo pri deželnem odboru sklep, upreti se tej nameri i in z vsem povdarkom delovati na to, da se ohranijo vodne sile deželi za po-vzdigo iste na gospodarskem polju. Deželni odbor je vodilo pri tem spoznanje, da bi bile s prilastitvijo vodnih sil za železnične obratno namene v največji meri prizadete deželne koristi, ker s tem bi se modernizovanju poljedelskega obrata, kakor tudi obrtnemu in industrijelnemu napredku procvita-jočega in najimovitejšega dela dežele odvzel glavni pogoj, t. j. cenena, električnim potom lahko dobavna moč, za večne čase. Deželni odbor je bil mnenja to najuspešnejše preprečiti s tem, da se dežela sama poteguje za koncesije vodnih sil in v danem slučaju tudi sama zgradi dotične naprave. V očigled temu jc stopil deželni odbor predvsem z nekaterimi zasebniki, o katerih je bilo znano, da imajo koncesije za izrabo vodnih sil, neobvezno v dotiko, da eventuelno deželi odstopijo pridobljene pravice. (Inženir Tobell, vodna sila potoka Završnica, T. Pav-šlar, vodne sile pri Otočah in v Jami, kakor tudi Fr. Žužek, vodna sila pri Tacnu, vse na Savi.) Istotako neobvezno poveril je jje-želni odbor elektriški družbi A. E. G. Union na nje lastno ponudbo izdelanje generalnega načrta električne podežel-ne centrale na podlagi obeh vodnih sil pri Otočah in v Jami, ki naj bi okoliš Gorenjske od Jesenic do Ljubljane na eni strani, in od Škofjeloke do Kamnika na tlrugi strani preskrbovala z električnim tokom za razsvetljavo in motorično izrabo, (d. o. št. 2844 de 1909). K temu napotila je deželni odbor tudi okolščina, da se je več gorenjskih občin že bavilo z zadevo, pridobiti si en del že koncesijonirane vodne sile potoka Završnica in zasnovati občinsko podjetje v svrho električne razsvetljave Bleda, Radovljice, Jesenic itd., kar bi bilo pa brezpomembno, ako bi dežela sama zgradila večjo podeželno centralo, (d. o. št. 5195, 5906 de 1909.) Ko se je doznalo, da je prijavilo c. kr. železnično ministrstvo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju konkurenčni projekt za izrabo vodnih sil v Jami in Svilah (za prve je pridobil T. Pavšlar že4v dveh instancah koncesijo) in prosilo za odreditev informativne vodopravne obravnave, priglasil je tudi deželni odbor med tem časom od A. E. G. Union izdelan generalni načrt s prošnjo za istočasno obravnavo s projektom c. kr. železničnega ministrstva. Pri obravnavi, ki se je vršila od 25. do 29. majnika 1909, so zastopniki deželnega odbora najodločnejše ugovarjali eventualni podelitvi koncesije c. kr. železničnemu ministrstvu in v smislu kranjskega vodopravnega zakona z ozirom na večji gospodarski pomen projekta, zastopanega po deželnem odboru, zahtevali, da se temu prizna prednost pred vsemi drugimi. Zadeva je prišla nepričakovano že med informativno razpravo do odločitve, ker je c. kr. poljedelsko ministrstvo v 3. instanci priznalo T. Pavšlarju koncesijo za izrabo vodnih sil v Jami, s čimer se je onemogočila izvršitev ko-lidujočega projekta c. kr. železničnega ministrstva. Z ozirom ifa ta položaj obrnil se je deželni odbor do c. kr. železničnega ministrstva z vprašanjem, ali bi se isto odpovedalo nadaljnemu zasledovanju svojih projektov za izrabo vodnih sil na Kranjskem in ali bi za elektrificiranje potrebni tok hotelo jemati iz eventualno po deželi zgrajenih električnih central, za slučaj, da se na podlagi podrobnih študij in preddel in za slučaj ustavnega odobrenja po deželnem zboru, dežela odloči, da izrabi sama v večji ali manjši meri v to svrho sposobne vodne sile Medtem so se po vseh občinah okoliša, kjer bi se po generalnem načrtu raztezal delokrog podeželne centrale, nabirali podatki o številu lconzumen-tov za moč in luč. Da se prebivalstvo pouči o bistvu električne razsvetljave in o prenosu električne sile, kakor tudi o vsestranski vporabi iste ter približnih stroških za moč in luč, sestavila je A. E. G. Union sporazumno z deželnim odborom tozadevne brošure, ki so se na primeren način razdelile. Uspeh teh naredb je bil v toliko nepričakovan, da se je v razmerno kratkem času oglasilo za okroglo 6000 HP odjemalcev moči in za okroglo 1000 IIP odjemalcev luči, ki so se izjavili, da se priklopijo na nameravano podeželno centralo. Oziraje se na neobveznost teh predmetnih izjav, deželni odbor za slučaj gradbe ne računa na to, da bi se vsi ti konsumenti priklopili brezpogojno, istinito in takoj v začetku. Te poizvedbe so pa doprinesle velevažen statističen dokaz, da obstoji v okolišu, ki pride v poštev, že toliko in toliko manjših obrtnih in idustrijelnih obratov, ki že sedaj rabijo 6000 HP in ki bi po večini in v najkrajšem času postali odjemalci deželne centrale pod pogojem, da bi bila ista v položaju, oddajati tok za moč in luč za tako ceno, ki bi omogočala konkurenco z vsako drugo kalorično obratno silo. Od tega pogoja pa je seveda tudi odvisna odločitev, če se bo zamogla dežela lotiti takega podjetja ali ne. Deželni odbor ima glede eventualne zgradbe električnih central na podlagi vodnih sil pri Otočah in v Jami, kakor tudi onih Završnice različne stroškovnike in rentabilitetne račune na razpolago, ki upravičujejo sklepati na povse povoljen uspeh takega podjetja. Ker so pa vse tozadevne podlage vsi projekti in stroškovniki itd. le generalnega značaja, in ker se za slučaj falctične izvršitve, posebno kar se tiče vodnih stavbnih del, lahko pokažejo glede stroškov za ves rentabilitet-ni račun odločilne diference, ni bil deželni odbor v položaju priti do kake konkretne odločitve. V spoznanju okolnosti, da se ta zadeva, ki bi bila v slučaju ugodnih razmer za deželo velikih posrednih in neposrednih koristi, v nasprotnem slučaju pa tudi lahko provzročila velike financijelne izgube, končno pa rešiti le na podlagi sistematičnih podrobnih študij in preddel, je deželni zbor v 15. seji z dne 14. oktobra 1909 na predlog podpisanega referenta deželnega odbora dovolil deželnemu odboru za izvršitev potrebnih poizvedb in za napravo potrebnih projektov o izrabi raznih vodnih sil kredit 20.000 K. V smislu tega sklepa deželnega zbora se je obrnil deželni odbor, oziraje se na vodne sile Ljubljanice, ki se bodo pridobile povodom osušenja barja, na komisijo za osušenje barja s prošnjo, da naroči proučavanje te zadeve in izdelovanje dotičnih načrtov stavbenemu vodstvu osušenja barja. V nadaljnjem zasledovanju te zadeve je deželni odbor v prepričanju, da je izpeljava te naloge nemogoča z lastnim nedostatnim tehničnim osobjem, naročil deželnemu stavbnemu uradu, naj predlaga renomirane tvrdke, katerim bi se poverila presoja obstoječih projektov za izrabo vodnih sil (Završnica, Otoče, Jama in Tacen), kakor tudi zasnovanje novih samostojnih načrtov. Ker je pa neobhodno potrebno, da ima deželni stavbni urad inženirja, ki bi se pred vsem bavil le s to zadevo in ki bi deloval kot nadzorovalni organ deželnega odbora pri izdelovanju dotičnih projektov, naročilo se je deželnemu stavbnemu uradu, da preskrbi za to mesto sposobno moč. Po večkratnih pogajanjih in konferencah z različnimi tvrdkami odločil se je deželni odbor poveriti to zadevo tvrdki Redlich in Berger, o kateri je znano, da vzdržuje v to svrho poseben tehnični oddelek in da izdeluje projekte za izrabo vodnih sil za c. kr. Železnično ministerstvo. Potrebna nastavitev tehnika se je izvršila z imenovanjem c. kr. inženirja R. Geilhoferja za stavbnega svetnika Predno se je sklenil s tvrdko Redlich in Berger končni obvezni dogovor, je c. kr. železnično ministerstvo kot odgovor na dotično vprašanje deželnega odbora sporočilo, da je v principu pripravljeno združiti glede izrabe kranjskih vodnih sil svoje interese z onimi dežele Kranjske. Pri tozadevni konferenci, ki se je vršila dne 23. decembra 1909 pri c. kr. sekcijskem šefu dr. Rudelu v c. kr. železničnem mini-sterstvu, in katere so se od strani deželnega odbora udeležili deželni glavar pl. Šuklje,. referent dr. Lampe in stavbni nadsvetnik Klinar, sklenili so se s pridržkom pritrdila c. kr. železničnega ministrstva in deželnega odbora ter s pridržkom odobrenja po visokem deželnem zboru sledeči dogovori: »Predlagana skupnost interesov obsega za sedaj skupno postopanje pri sestavi katastra razpoložljivih vodnih sil na Kranjskem, dalje pri preskrbi generalnih, po obojestranskih dogovorih določenem sporedu izvršenih projektov o izrabi zato sposobnih vodnih sil in končno pri nadaljnji pridobitvi vodopravnih koncesij. Sestava katastra vodnih sil poveri naj se tvrdki Redlich in Berger, s katero se glede obsega zahtevanih del in zato odpadle odškodnine sklenejo skupni dogovori. Omenjeni tvrdki narasli stroški za sestavo katastra pripadli bi po polovici \ kr. železničnemu ministerstvu, r^ drugi polovici pa deželnemu odboru kranjskemu. Izdatke, ki nastanejo c. kr. železničnemu ministerstvu in deželnemu odboru ob priliki sestavljanja katastra po lastnih tehničnih nadzoro-valnih organih, nosi vsak interesent sam. Oba interesenta naj bi se princ!-pijeino izrekla za medsebojno razdelitev stroškov, ki jih bodeta imela s preskrbo generalnih načrtov za izrabo vodnih sil, kakor tudi s pridobitvijo dotičnih koncesij. Vendar pa bi se moral ključ razdelitve teh stroškov še le od slučaja do slučaja, posamezno za vsak projekt, že vnaprej določiti. Z ozirom na zatrdila, ki jih je dal deželni odbor tvrki Redlich in Berger, morala bi se v dogovor z omenjeno tvrdko sprejeti tudi principijelna določba, da se poveri isti tudi izvršitev generalnih načrtov, honorar, ki ga bo plačati tvrdki, pa bi se od slučaja do slučaja določil.« Deželni odbor je v danem položaju pritrdil tem za deželo brez dvoma ugodnim pogojem ter o tem obvestil c. kr. železnično ministrstvo s prošnjo, da tem pogojem tudi pritrdi. Tozadevnega odgovora c. kr. želez-ničnega ministerstva sicer še ni, vendar ni dvoma, da bode ministerstvo pritrdilo v polnem obsegu uspehu kon ference, vsled česar deželni odbor vi sokemu deželnemu zboru priporoča, da sprejme koncem tega poročila stavljeni predlog. Neomenjeno ne sme ostati, da je deželni odbor sestavo katastra na Kranjskem nahajajočih se vodnih sil, na katerega se v predstoječem dogovo-polaga za sedaj največja važnost, že iz ozira na v vseh alpskih deželah na dnevnem redu stoječa prizadevanja o obdačenju vodnih sil pripoznal kot jako nujno. Po skupnem postopanju s c. kr. že-lezničnim ministerstvom v smislu sklenjenega dogovora bo omogočeno, da se postavi ta kataster v najkrajšem času in z najmanjšimi stroški, ter da se tudi v tej smeri napravi v korist dežele važen korak naprej. Temu bi se lahko oporekalo, ker se bavi hidrogra-iični centralni urad s sestavo katastra .vodnih sil vseh kronovin, da bi si tudi kranjska dežela pridobila tem potom lahko potrebni kataster brez vsakih stroškov. Vendar je tu uvaževati, da hidrografični centralni urad klub temu, da se že več let s tem delom bavi, jdo konca oktobra 1909, in najbrže tudi 'do danes ne, ni izdelal niti enega samega lista tega katastra, in je vsled tega popolnoma nepregledno, kdaj bi prišla eventualno Kranjska na vrsto. Če se hoče toraj storiti v tem oziru Sn v najkrajšem času kaj pozitivnega, jprimorana je dežela pomagati si na drug način, kakor si je moralo tudi c. jkr. železnično ministrstvo pomagati jglede svojega katastra vodnih sil, kljub temu, da je poskusilo dela hi-drografičnega centralnega urada pospešiti za železnične namene z dovolitvijo subvencije v znesku 20.000 K in z dodelitvijo dveh tehnikov, končno pa je vendar poverilo sestavo katastra vodnih sil tvrdki Redlich in Berger. Ker se bode pri sestavi vodnih sil postopalo v bistvu po načinu hidrogra-fičnega centralnega urada, ki ima isti cilj, bode se od dežele, sporazumo z železničnim ministrstvom postavljeni kataster v bistvu in z majhnimi dodatki lahko priklopil od države sestavljenemu katastru družih kronovin. Če bode pa c. kr. ministrstvo za javna dela, oziroma hidrografični centralni urad reflektovalo na podlage za kataster, pridobljene od dežele, kar je naravno, je samoobsebi umevno, da bo isto moralo povrniti stroške za sestavo teh podlag deželi v celoti ali vsaj deloma. Z veliko gotovostjo se toraj lahko trdi, da so izdatki, ki jih bode imela dežela pri sestavi katastra vodnih sil, zgolj predujemoma izdani stroški. Schwegel — Lenarčič. Baron Schwegel stavi resolucijo, ki naj veže deželni odbor, da mora za vse, kar ukrene glede električnih central prej izposlovati dovoljenje deželnega zbora. Pri tej priložnosti brani stališče veleposestnikov, ki morajo proti »socialistični« večini braniti načela kon-servatizma, ter brani dualizem. Lenarčič govori proti deželnim podjetjem. DR. ŠUSTERŠIČ. Ekscelenca baron Schwegel je govoril o dualizmu. Izkušnja nas uči, da nas spor z Mažari vedno bolj razdružu-je. Dualizem je nastal, ker so si Nemci in Mažari razdelili hegemonijo, da tlačijo Slovane, kar nam zopet ni všeč. (Veselost in odobravanje.) Dualizem je danes neka mehanična zveza med Av-strijo^ki niti imena nima in med deželami Štefanove krone. Delegacije naj bi tvorile vez, a če mi, ali pa Mažari ne izvolijo delegacije, se vlada monarhija ex lex, ker nimamo § 14. v skupni ustavi. S federalizmom sc napravi konec sporu vseh narodov, v tem in edino v tem jc pa tudi edina moč in bodočnost naše države, ,(Živahno odobrava- nje.} Ako se Izvede federalizem, potem bo zadobilo naše cesarstvo tisto veli kansko moč, ki jo želimo našemu ce sarstvu. (Živahno odobravanje in plos kanje.) DR. LAMPE. Govornika veseli, da se je vnela ob tem predmetu tako živahna razprava. Kakor v Geisslerjevi cevki so se pokazalo barve vseh mogočih naziranj. Govorniku gre pa samo za to, da pride stvar v tir. Po resoluciji, ki jo je predlagal baron Schvvegel, se deželnemu odboru vežejo roke. Prosi Schwegla, naj popravi svojo resolucijo, v kateri zahteva, naj se vsi predlogi pravočasno predlože deželnemu zboru. Predlaga, da se odgovor železniškega ministrstva vzame na znanje in deželni odbor pooblasti, da dalje zasleduje v zvezi z železniškim ministrstvom vprašanje podežel-nih električnih central. .. , . KOBI ^ - priporoča predloge. Za 6000 konjskih sil je že zdaj zagotovljenih odjemalcev. Po vodni sili bo elektrika, proizvajana v deželnih električnih centralah, za 50 do 60% ceneja, kakor ljubljanska elektrika. Zgradba nove deželne hišo. O nameravani zgradbi nove deželne hiše poroča Lenarčič. Zbornica sklene: Deželni odbor se pooblašča, da zgradi novo uradno hišo na deželnem svetu, ležečem ob Turjaškem trgu, Gosposki in Salendrovi ulici in da najame v ta namen potrebno posojilo v znesku 474.000 K. Poročilo deželnega odbora o nameravani zgradbi nove deželne hiše še objavimo. Letno poročilo deželnega odbora za leto 1900 do vštetega leta 1908. Na predlog grofa Barba se odobri en blok brez vsake razprave ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnih poročilih deželnega odbora za leto 1900 do vštetega leta 1908. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Poslanec dr. Žitnik predlaga: Dež. odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju predloži za bodoča tri leta program, po katerem se bodo sistematično izvrševala melioracijska dela in cestne zgradbe. (Sprejeto.) NAKUP BLEDA. Glede nakupa Muhrovega posestva na Bledu poroča deželni odbornik d r. E. Lampe: Došlo je več prošenj, da bi dežela kupila Muhrovo posestvo na Bledu, vsled česar je že pred dvema letoma deželni odbor vprašal gosp. Muhra za ceno. Muhr je začetkoma zahteval 1,200.000 kron. Obravnave so se vlekle dalje, a prišlo ni do nikakega sklepa. Dne 15. aprila 1909 je naznanil Muhr, da ponudi svoje posestvo deželi za vsoto 800.000 do 830.000 kron. Kakor je želeti, da pride Blejsko jezero v posest kranjske dežele, se mora le postaviti dežela na stališče, da ne sme trpeti nobene škode. Lastnega gospodarstva dežela ne more uvesti. S kupno ceno stroški še niso izčrpani. Parcelirati bi se moral svet, zgraditi nove ceste, skrbeti za olepšavo, patronat je gotovo tudi breme. Če bi kupila dežela Muhrovo posestvo, bi morala tudi braniti svoje pravice. Po pregledu dosedanjih cenitev in vpoštevajoč vse razmere, je sklenil finančni odsek, da se odgovori g. Muhru, da je pripravljena dežela plačati za celo posestvo z vsem inventarjem in z vsemi pravicami 600.000 kron. Če bo Muhr s ceno zadovoljen, se pooblasti deželni odbor, da sklene nakup. DR. ŠUSTERŠIČ izvaja med drugim, da je 600.000 kron prva in zadnja beseda. Dežela ne sme iti en vinar nad to vsoto. Na podlagi vsega materiala moram izjaviti, da skupilo 600.000 kron ni posebno dobra kupčija za deželo. Sodim bolj skeptično, kakor socli celo kupčijo gospod poročevalec. Vpoštevati sc morajo razni momenti. Px*i cenitvi se ni vpošte-valo breme patronata, kar znaša vsaj 50.000 kron. Grad nima nobene prometne vrednosti. Pravice na jezeru: tu ne kaže nastopiti proti koristim prebivalstva. Stari Muhr jih je izkušal izvrševati, a je odnehal, ker bi prebivalstvo stroge izvršitve teh pravic ne preneslo. Skupilo 600.000 kron bo znabiti brez škode deželi, ampak samo deželi. S parcelacijo in zgrajene vile in stavbe bodo tvorile davčne objekte in tako bo dobila dežela neposredno po deželnih dokladah dohodek. Samo z ozirom na ojačenje davščine je mogoče, da v mejah, ki jih je označil poročevalec, iz-tušamo ohraniti ta biser kranjski deželi in samo iz teh ozirov glasujem za skupilo 600.000 kron in z ozirom na idealni moment. (Živahno odobravanje.) Poročevalčevi predlogi obveljajo. DEŽELNI PREDSEDNIK baron Schvvarz odgovarja na razne interpelacije.,Vsebino odgovorov žc obja- vimo. Ko odgovarja Baron S'chwarz interpelaciji glede na neupravičeno točenje žganja, da glavarstva prestopek strogo kaznujejo, zakliče dr. Pegan: Drugod pač, samo v Kranju ne, kjer kaznujejo prestopke le s 5 kronami. Les Lampe. Z ozirom na znano dr. Lampetovo resolucijo, po kateri sme deželni odbor nebistveno izpremeniti stilistično besedilo, izjavi deželni predsednik, da bo tu presojala deželna vlada v posameznih slučajih, če se je šlo za bistvene ali nebistvene izpremembe. Deželni glavar odgovori tudi nato dr. Tavčarju, da se v tem slučaju ni šlo za izpremembo deželnega reda, marveč za nebistvene stilistične izpremembe. (Dr. šusteršič: Za prazen nič! — Živahno odobravanje.) Dr. Lampe odgovori na Bornovo interpelacijo o telefonskem omrežju na Gorenjskem. Deželni odbor se je v zadevi obrnil na trgovinsko ministrstvo, ki pa še ni odgovorilo. Z ozirom na stavljeno interpelacijo bode deželni oclbor urgiral odgovor. (Živahno odobravanje.) KONEC ZIMSKEGA ZASEDANJA. Deželni glavar nato zaključi zadnjo sejo plodonosnega zimskega zasedanja in želi, da se v prihodnjem zasedanju zopet vidimo krepki in čvrsti! (Živahno odobravanje.) Slovenska Kriška politika. SLOVENSKA OBSTRUKCIJA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU. Kakor je dobil kranjski deželni zbor namah drugačno lice, ko je stopila vanj večina S. L. S., tako so se razmere takoj izpremenile v štajerskem deželnem zboru, v katerem zastopajo Slovence sami poslanci, pripadajoči Vseslovenski Ljudski Stranki. Poslanci »Kmečke zveze« so v štajerskem deželnem zboru že enkrat obstruirali in so dosegli uspeh, zdaj zopet obstruira-jo in z dolgimi slovenskimi govori dopovedujejo Nemcem, cla slednji ne bodo paševali v štajerski deželi, ki je po eni tretjini slovenska. Vzrok za obstrukcijo nam navaja komunike dežel nozborskega »Slovenskega kluba«, ki je 2. t. m. to-le izjavil: »Slovenski klub« konstatuje, da nestrpnost nemške večine čezclaljebol j narašča. Že zopet je na dnevnem redu, da se narodni predlogi Slovencev ne puščajo v odseke. Odsekom odkazani gospodarski predlogi Slovencev, n. pr. železniški, se v odsekih ne uvažujejo. Zasramovanja slovenske delegacije in slovenskih volivcev od strani večine se ne grajajo. Deželni glavar se dosledno brani, da bi slovenskega namestnika tudi za trenutek pustil, da prevzame vodstvo poslovanja. Uvažujoč to sovražno stališče večine, je prišel »Slovenski klub« do prepričanja, da hočejo Nemci po končanem proračunu uzakoniti že napovedana nasilja, kar se tiče šole in občinske avtonomije. Zato je »Slovenski klub« danes soglasno sklenil, da v obrambo dosedanjega stanja in da odbije nemškonacionalne namere, uporabi vsa po poslovniku dopuščena sredstva za najostrejšo opozicijo, od vlado pa upa, cla bo v svrho ohranitve dosedanjega taktičnega posestnega stanja slovensko manjšino vsaj v toliki meri branila, kakor brani nemško manjšino na Češkem.« Zlasti iz slednjega pasusa se razvidi, da jc obstrukcija naših štajerskih deželnih poslancev smotrena, dobro zamišljena ter načelna. Cesarski namestnik grof Clary je 2. t. m. povabil dr. Korošca in deželnega odbornika Robiča k sebi, da se informira o vzrokih obstrukcije, položaju ter zahtevah Slovencev. XXX Obstrukcija sama se je začela žc v seji 1. t. m. Neglede na stvarne razloge so dispozicijo zanjo v tej seji ustvarili Nemci z doslednim odklanjanjem predlogov slovenske manjšine. Dr. Benkovič se pritožuje, ker se med drugim odklanja predlog glede ustanovitve slovenske obrtne šole v Velenju in se noče slovenskih govorov stenografsko zabeležiti. Dr. Benkovič so sklicuje na boje na Češkem in kliče večini, da se Slovenci nikakor ne bodo pustili majorizirati. Nato govore Ozmec, Novak, Meško, Terglav, Pišek, Vrstovšek, Benkovič, in sicer od opoldan do polnoči, vsi v slovenskem jeziku, nakar je predsednik moral zaključiti sejo in napovedati prihodnjo sejo za četrtek. Liberalni poslanec, zastopnik mest, dr. Kukovec, se je zopet proslavil s tem, da ie samonemško govoril in na- padal slovenske poslance. Sicer pa nanj nobeden nič ne d& in je vseeno, kaj govori in misli poslanec tistih par liberalcev, ki vegitirajo po Celju. Našim vrlim štajerskim slovenskim poslancem pa kliče celokupno slovensko ljudstvo: Naprej za pravice Slovenstva, vi braniki naše meje! UGODNA PROGNOZA ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Pri včerajšnem posvetovanju nemških poslancev v Pragi se je dosegel uspeh z ozirom na delozmožnost češkega deželnega zbora. Sklenilo se je namreč, da Nemci dopuste razpravo o finančnih predlogah — izvzemši proračunski provizorij — kakor tudi konstituiranje deželnega odbora. Čehi pa so v toliko popustili, da se narodno-politične predloge odkažejo permanen-čni komisiji. Ako ne pride kaj vmes, je torej upati, cla bo deželni zbor v štirinajstdnevnem zasedanju rešil določeni delovni program. Pred današnjo prvo sejo so se. sestali načelniki strank, da določijo dnevni red prihodnje seje. »Tagespost« poroča, da je z ozirom na uspeh včerajšnjega posvetovanja nemških poslancev za trdno pričakovati, cla se delovni program tekočega zasedanja v sporazumu obeh narodnih taborov natančno odmeri in ker tudi od češke strani ni pričakovati novih presenečenj, je toliko kot gotovo, da je delozmožnost deželnega zbora rešena. Toda v nemških krogih da se odločno povdarja, da bo v slučaju, ako bi hotela bodoča parmanenčna komisija krivično zavlačevati razprave o narodno-političnih predlogah, takoj zopet pričela nemška obstrukcija. REKONSTRUKCIJA KABINETA je še vedno glavni predmet ugibanj V. časnikarskih in političnih krogih. Vlada misli baje le na spremembo v onih ministrstvih, ki so v zadnji politični kampanji največ trpela, t. j. pred vsem nemško-narodno in delavsko ministrstvo. Čehi l)i dobili že pod Bienerthom I. jim dovoljeno poljedelsko in češko-narodno ministrstvo. Do tu bi bila stvar precej lahka, a tu je zahteva Jugoslovanov po primernem zastopstvu v kronskem svetu. Kakor poročajo nemški listi, je vlada z ozirom na nemški odpor proti jugoslovanskemu narodnemu ali dalmatinskemu deželnemu ministrstvu zavrgla ta svoj načrt; ker pa zahtevo Jugoslovanov podpirajo vse slovanske stranke, zlasti Čehi, se misli na to, da pricle Jugoslovan v kako drugo ministrstvo. Čehi da so pripravljeni v ta namen odstopiti poljedelsko ministrstvo, v kompenzacijo pa bi dobili ministrstvo za javna dela. Jugoslovansko zastopstvo v kronskem svetu je tudi sporna točka med nemškimi nacionalci in krščanskimi socialci, ker slednji stvari niso tako nasprotni, ko prvi. Ta zadeva igra važno vlogo pri sedanjih praških posvetovanjih. Kar se tiče različnih imen, ki se navajajo za ministrske kandidature, pravijo listi, da nič ne ved6. Mi tudi ne. OGRSKA. Tfsza za zvezo strank 1867. V ogrskih političnih krogih se pripisuje velik pomen odločnemu nastopu Tisze za ministrskega predsednika Khuena. Včeraj je Tisza konferiral s trgovinskim ministrom Hieronymom, grofom Andrassyjem in drugimi politiki v svrho združitve onih elementov, ki so prijazni programu iz 1. 1867. Nova tozadevna stranka se baje ustanovi že tekom teh dni. V tem slučaju prevzame notranje ministrstvo grof Zichy, kakor je že obljubil. Mnniciplj v Budimpešti za Khnena. Municipij v Budimpešti je v svoji včerajšnji seji sprejel dva jako značilna sklepa. Prvič se imenuje bivšega ministra Andrassya za njegove zasluge nasproti ogrski prestolici za častnega člana, drugič pa se na današnjem glavnem zboru vzame na znanje re-skript o imenovanju Khuenovega kabineta. Ako bi se morda od kake strani mesto pozvalo k narodnemu odporu, potem se tak poziv zavrne in vladi izjavi, da mesto v sedanjih razmerah nima nobenega povoda, cla bi podpiralo tako protivladno gibanje. Rauch gre? Iz Budimpešte se poroča, da je baron Rauch včeraj odpotoval na Dunaj, kjer bo danes cesarju ponudil svojo elemisijo. Naslednik da mu bo na hrvaškem banskem stolu grof Pejačevič. Ta vest se vedno zopet, vrača v časopisju; morda bo sedaj enkrat postala resnica. Sklepi deželnega zbora kranjskega DNE 28. JANUARJA 1910 O PREDLOGIH FINANČNEGA ODSEKA. Poročevalec poslanec dr. Žitnik. Prošnja krajnega šolskega sveta v Stranjah pri Kamniku glede podpore za šolsko zgradbo, se odstopi deželnemu odboru, ki naj prosilce obvesti, da se morajo take prošnje vlagati potom šolske oblasti. Prošnja krajnega šolskega sveta v Mavčičah, pol. okraj Kranj glede podpore za zgradbo novega šolskega poslopja se vrne deželnemu odboru, ki naj prosilce obvesti, da se morajo takr prošnje vlagati potom šolske oblasti. Prošnja mestnega magistrata ljubljanskega glede dež. prispevka k stroškom za zgradbe dveh mestnih ljudskih šol in cesarja Franc Jožefa I. višje dekliške šole se vrne deželnemu odboru, ker iz nje ni razvidno, koliko znašajo zgraclbeni troški. Prošnja županstva občine Polšnik za podporo za popravo vsled nalivov razdrte občinske ceste iz Polšnika proti Št. Jurju, se odstopi deželnemu odboru s priporočilom. Poročilo deželnega odbora o na-' črtu zakona glede kanalskih pristojbin v deželnem stolnem mestu Ljubljana, se vrne deželnemu odboru z naročilom, naj opozori mestni magistrat na pretrde zahteve v § 4. načrtanega zakona. Prošnja županstva Sp. Idrija za podporo za temljito popravo občinske ceste v Kanomljo, se odstopa deželnemu odboru z naročilom, da čimpreje v tem oziru potrebno ukrene. Prošnja županstva v Doleh nad Idrijo za napravo vodovoda v Zavracu, se odstopi deželnemu odboru, da po 3tavbnem uradu izdela načrt, dovoli običajno deželno podporo in izposluje državni prispevek. Prošnja posestnikov iz vasi Dobra-ceva, Žirovski Vrh in Zabrežnik v občini Žiri glede podpore za temeljito popravo poti skozi Rakulek proti Zabrež-niku, se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. Prošnja gospodarskega odbora v Dol. Jezeru pri Cerknici za podporo v pokritje stroškov za zgradbo mostu in cestnega napisa, se s toplim priporočilom odkaže deželnemu odboru v rešitev. Deželnemu odboru se naroča, da o razširjeni zgradbi domobranske vojašnice deželnemu zboru poroča v prihodnjem zasedanju. Prošnja gospodarskega odseka v Martinjaku pri Cerknici za napravo vodovoda se odstopi deželnemu odboru, da čimpreje vse potrebno ukrene. Prošnja županstva Preddvor, da se občinska pot od Gor. do Dolenje Bele uvrsti med okrajne ceste, se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da dogovorno z okrajnim cestnim odborom v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. Prošnja županstva občine Vipava glede podpore za napravo napajališča in vodnjakov na Nanosu, se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da dogovorno s komisijo za agrarne operacije vse potrebno ukrene. Obenem se deželni odbor pooblašča, da v ta namen dovoli primerno podporo. Prošnja podobčine Gor. Polje pri Toplicah za podporo v delno pokritje stroškov za most čez Krko se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. Prošnja županstva občine Jesenice glede podpore za popravo občinske ceste v Plavškem rovtu se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. Deželne ustanove za gojence »Ma-rijanišča se zvišajo od letnih 200 K na 240 K in se kredit za to dovoli iz deželnega zaklada. . Prošnje okrajno-cestnega odbora Vipava, Senožeče, Postojna, II. Bistrica in Lož se odstopajo deželnemu odboru s priporočilom, ker se je doslej v teh okrajih gradilo in popravljalo razmer-no jako malo cest. Načrt zakona glede vodovodne naklade za mesto Kranj se odobri. Sklep deželnega odbora glede deželnega prispevka za pomočno akcijo se odobruje in se istemu naroča: a) izplača iz deželnega zaklada obljubljenih 20.000 kron; b) »Gospodarsko zvezo« obvesti, naj ona z vso odločnostjo izposluje ostali primanjkljaj v pokritje stroškov za pomočno akcijo; c) v bodočem zasedanju poroča o končnem obračunu »Gospodarske zveze« z vlado. Poročila finančnega odseka. V seji dne 31. januarja so se obravnavala sledeča poročila finančnega odseka: O prošnji občine Kranj za podporo k ustanovitvi okrajne bolnice v Kranju priporoča poročevalec Pogačnik dež. odboru, naj prispeva s primerno podporo. — Posl. Zabret najtoplejše priporoča prošnjo, ker je bolnica na Gorenjskem nujno potrebna. Prošnjo priporoča tudi poslanec Pire. Poročevalčev predlog obvelja. Na znanje se vzame poročilo o stanju ljubljanskega mestnega poročila. Odkloni se Ivaneiičeva ponudba o nakupu prostosledov. O prošnji dr. Zajca (poroč. Pogačnik) za podporo društvu zdravnikov na Kranjskem se sklene, da se odstopi v primerno rešitev deželnemu odboru. O raznih prošnjah, zadevajočih deželno gledališče, poroča poslanec Kobi. Sklene se, da se odstopijo prošnje deželnemu odboru v rešitev. Dopis mestnega magistrata v Ljubljani v zadevi prevzetja gledališkega poslopja v mestno občinsko last (poroč. poslanec Kobi) se odstopi dež. odboru v rešitev. Prošnja okrajnega ribarskega odbora za prispevek k napravi novega ribarskega zavoda (por. posl. Povše) se odstopa deželnemu odboru. Razpravo se je udeležil posl. Galle. O deželnem prispevku (poroča poslanec Žitnik) za pogozditev pašnikov graščaka Karola Mavcrja na Nanosu se prošnja odstopa dež. odboru z naročilom, naj jo priporoči c. kr. komisiji za pogozdovanje Krasa. O prošnji zastopa zdravstvenega okrožja v Novem mestu za večjo podporo v pokritje primanjkljaja 158.504 K pri zgradbi in opremi cesarice Elizabete bolnice poroča posl. Pogačnik, ki predlaga, naj se dovoli 5400 kron, kar obvelja. Društvu zdravnikov na Kranjskem se dovoli 200 kron. (Poroča posl. Pogačnik.) Poročilo deželnega odbora glede adaptacije vrtnarskega stanovanja v blaznici na Studencu se vrne deželnemu odboru. Poročilo deželnega odbora (poroč. posl. Hladnik) o pospeševanju vinarstva na Kranjskem 1. 1901 se vzame odobruje na znanie. — Poročilo daje jasen pregled, da se je dežela, po svojih skromnih močeh zavzela za pospeševanje vinogradništva. Deželnemu odboru se odstopa v rešitev prošnja društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. (Por. posl. Jaklič.) Gesta Žiri oziroma Podklanc. O prošnji občine Rovte za podaljšanje ceste do Zirov, oziroma do Pod-klanca, poroča posl. Hladnik, ki predlaga, naj deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanju zakonski načrt o tej cesti. Posl. Lavrenčič v temeljitem govoru pripoz^oča zadevo deželnemu odboru. Govori še Lenarčič. Dr. Lampe izvaja: Ta cesta se res vleče kakor morska kača. Mi hočemo, da se izvrše ceste iz Žirov, cesta Ra-čevo proti Vrhniki in zvezna cesta. Odprl se bo krasen svet zlasti v Sori. Vse tri ceste so v programu, a naenkrat se ne morejo napraviti, ker presegajo moči okrajnega cestnega odbora. Zavrača očitanje pristranosti. V prihodnje se bo moralo gledati na zgradbo dovoznih cest k nameravanim novim železniškim progam. Predlog odsekov obvelja. Železnica Ljubljana-Idrija. Prošnja železniškega konzorcija za zgradbo železnice Ljubljana-Idrija se odstopa deželnemu odboru v rešitev. (Poročal posl. Kobi.) Prošnje občine Trojane se odstopijo deželnemu odboru v primerno rešitev. (Poroča posl. Hladnik.) Cesta Pljuska-Lltija. Preložitev Markotovega klanca na deželni cesti Pljuska-Litija v dolgosti 1100 m ter s proračunjenimi stroški v znesku 13.000 kron se odobri po projektu, ki ga je izdelal deželni stavbni urad ter se v pokritje stavbnih stroškov dovoli iz deželnega zaklada 50% prispevek v znesku 6500 kron. (Poroča posl. Jaklič.) Sklene se tozadevna postava. Zviša se deželna podpora kmetijskemu preizkuševališču na 1500 kron, če dobi zavod avtorizacijo. Postava o varstvu ptic. Schollmayer-Lichtenberg poroča v imenu upravnega odseka o zakonu v varstvo ptic. Dr. Tavčar prosi, naj se pomilosti zeleni vodni kos, ker je tako zelo lep, ko leti čez vodo. Poročevalec je tudi za to, kar izzove v zbornici soglasno odobravanje in se lepi tiček pomilosti z vsemi glasovi vseh strank. Postava je bila sklenjena soglasno. Interpelacija posl. Demšarja in tovarišev na gospoda deželnega predsednika. »C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je z odločbo z dne 24. januarja 1010 na podlagi nekaterih nepravilnosti In enostranskih poizvedb vzelo županu trga Železniki priprave za občinske volitve, to je sestavo volivnega imenika kakor tudi rešitev reklamacij in hoče to izročiti na občinske stroške svojemu komisarju. S tem se dela grda krivica županu in občini. Podpisani smatramo tako postopanje za kršenje občinske avtonomije in vprašamo c. kr. deželno vlado: Ali ji je znano, na podlagi kakšnega dokaznega materijala je prišlo do tega postopanja c. kr. okr. glavarstvo? Dnevne novice. -f Konservatizem. Kdo se še ne spominja nedavnih časov, ko ni bilo bolj zaničljive besede od liberalne stranke, kakor če se je komu reklo »konservativec«? Nazadnjaštvo, mračnjaštvo in vse clruge take temne lastnosti so bile izražene v besedi »konservativec«. In kaj smo doživeli? Gospodje od prosvitljenega nemškega usta-vovernega veleposestva so sami sebe proglasili za konservativce. To stališče je branil baron Schwegel, ki je svaril pred prevelikim in prenaglim napred-njaštvom dr. Lampeta in pred socializmom dr. Kreka. Baron Schwegel je toplo priporočal zbornici, da naj s skrajno varčnostjo zadržuje napredne črte dr. Lampetove. Tako je prišel konservatizem zopet do časti. Tudi liberalci so postali tihi konservativci in so pritrjevali ekscelenci baronu Schwe-glu. Tako se časi izpreminjajo! + Zahrbtnosti. Neki Kurt von Be-nigsen je v »Oesterreichische Rundschau« spisal članek o kranjskem deželnem zboru, ki ima narnen preprečiti sankcijo zakona o izpremembi občinskega in občinskega volivnega reda. Članek je spisan z nemškega in veleposestniškega stališča. Vemo, da sc z vsemi sredstvi za hrbtom ruje, da bi se preprečila sankcija novih zakonov. Tudi liberalci delajo na to, kot pravi »konservatorji« vseh starih gx*ehov. + Za narodno enakopravnost. Do-čim vlada na vso moč podpira nemško narodno manjšino na Češkem in se za žive in mrtve trudi, da bi Čehi priznali Nemcem brezpogojno narodno avtonomijo in razdelitev dežele v to svrho, se prav nič ne meni za slovenski manjšini na Štajerskem in Koroškem. Slovenci pa smo preveč politično napredovali, da bi to dalje trpeli. Vprašanje narodne avtonomije se ne sme za nobeno ceno rešiti samo za Češko, marveč v celi državi, predvsem pa na jugu. Zato pozdravlja vse slovensko ljudstvo z veseljem odločni nastop poslancev Vseslovenske Ljudske Stranke v štajerskem deželnem zboru in njihovo obstrukcijo zoper nasilno nemško večino ter pristrano vlado. Nemcem in vladi bomo vendarle dopovedali, da v Avstriji tudi preko Slovencev in proti njim ni mogoče vladati! + Naše društveno ivljenje. Včeraj 2. t. se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo na Hrušici pri Ljubljani. Zbralo se je pri Korbarju nad 150 Hru-šičanov, Bizovičanov in mož iz Štepa-nje vasi, bilo je zelo veliko tudi deklet, ki so obenem osnovale svoj dekliški odsek. Društvo je ustanovil kaplan Pe-trič, govoril pa je F. Terseglav, ki je pridobil fante za orlovsko organizacijo. Zdaj je že cela obširna šentpeterska. fa-ra preprežena s krščanskimi društvi. Bog živi! + Obrtni shod. Na Vrhniki se je vršil v nedeljo 30. januarja v občinski hiši obrtni shod. Govoril je poslanec Gostinčar o predlogah v obrtnem odseku državnega zbora, glede samostojnih obrtnih zbornic, o varstvu stavbenih obrtnikov in o odpravi kaznilniških obrtnih del. Povdarjal je potrebo velike obrtne organizacije, ki bi bila v stanu braniti obrtni stan. Vsi zakoni v obrambo obrtnikov ne morejo pomagati, ako obrtniki sami po organizacijah nič ne store. Zborovalci so z zanimanjem poslušali in popolnoma odobravali izvajanja. + Zadrskemu nadškofu dr. Dvorniku se je, kakor poročajo listi, zaradi telesne in dušne oslabelosti vzela ju-risdikcija in se je za apostolskega delegata in administratorja imenoval šibeniški škof Pulišič, ki pa ostane na svojem dosedanjem mestu. Za generalnega vikarja bo baje imenovan pl. Borzatti. + Grof Karol Lanthlerl a Paratlco, grajščak na Vipavi, huzarski ritmoj-ster v pokoju, je v noči 2. t. m. po dolgi in težki bolezni v 70. letu svoje starosti umrl. Z njim je izumrla starodavna in slavna rodbina Lanthieri, ki je tako v goriški kakor v kranjski zgodovini igrala važno vlogo in se imenuje vedno med prvimi v naši domači povestnici. Pokojni je bil lip jovialnega plomeni-taš«, njegova obširna posestva pode- duje njegov svak baron Levetzov, doma s Prusije. —- Strašen zločin. V Sesljanu pri Trstu so zaprli 40-letno, od svojega moža ločeno Franco Leban in njenega ljubimca Jožefa Gašperina iz Radolji-ce, ker sta pred štirimi leti svojega otroka živega sežgala, leto pozneje pa drugega otroka utopila, Oba zločina priznavata. — Poštne zadeve. Poštni upravitelj Teodor Vidic v Novem mestu je imenovan za poštnega -nadupravnika in kontrolor Jožef Kurent v Ljubljani za nad-kontrolorja. — Generala Infanterlje in bivšega nadzornika čet barona Reinlanderja, ki je umrl v svoji vili v Piranu, so ondi z velikim častmi pokopali. — šest novih torpedovk je izgoto-. vila za našo mornarico ladjedelnica Sv. Marka. Torpedovke imajo hitrost 28—29% morskih milj v uri in ne samo 26 milj, kakor je v pogodbi. To priča o izbornosti ladjedelnice. — Narodnodelavsko organizacijo so ustanovili v Trstu Lahi. Delavci, ki so v odboru, so sami mazzinianci ire-dentovci. Čudežev ta »delavska organizacija« gotovo ne bo naredila, k večjemu kakšne demonstracije, eventualno z bombami. — Hudi viharji razsajajo ob dalmatinski obali. Veliko bark je razbitih, v Makarski in Novem gradu so valovi poškodovali pristaniške naprave. — Pisatelju Bj&rnsonu je čezdalje slabše. — Iredentovskl škandali. Na plesu Lege nazionale 2. t. m. v Trstu se jc pojavilo več mask v laških trikolorah, za kar so žele gromovit aplavz. Policijski komisar je maske pozval, da trikoloro odlože, toda ljudje so uradnika ataki-rali, tako da so morali policisti potegniti sablje. Pri tem so nekega moža zaprli, nakar so reditelji napravili sami red in mir. Ljubljanske novice. lj Občni zbor »Abstinenta« se vrši jutri v petek, zvečer ob pol 8. uri. lj Predavanje »Leonove družbe«. V ponedeljek, dne 7. februarja, bode priredila »L. D.« zanimivo društveno predavanje. Predaval bode prof. dr. K. W e a s e 1 y (z Dunaja) o tvarini: »Začetki krščanske kulture in stari p a p y r i «. G. predavatelj jo priznan strokovnjak v »papyrologiji«; sam je v Egiptu iskal in zbiral te stare spomenike človeške kulture. Ker je g. predavatelj tako požrtvovalen, da bode nalašč prišel v Ljubljano, da nas v poljudni obliki seznani z najzanimivejšimi rezultati nove vede, zato pričakujemo, tla bode občinstvo z obilno udeležbo pokazalo svoje zanimanje za predavanje. Začetek ob 6. uri zvečer v knjižnični dvorani »Katoliške Tis^ karne«. lj V torek je v S. K. S. Z. predaval Franc Terseglav o »Ženi v evangelijih«. Občinstva je bila polna dvorana S. K. S. Z. lj Ženski odsek »Slovenske kršč.« socialne zveze« vabi k proslavi obletnico svoje ustanovitve, ki se vrši v nedeljo, dne 6. februarja t. 1. — Spored: Zjutraj ob 7. uri v križevniški cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom in skupnim sv. obhajilom društvenic. Zvečer ob 6. uri v društveni dvorani v hotelu »Union« (Frančiškanska ulica) društvena veselica s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Govor, govori dr. Krek, drž. in dež. poslanec. 3. A. Foer-ster: »Kadar mlado leto ...«, poje društveni zbor. 4. »Dve poroki«, deklamuje Jelica Gornikova. 5. J. Aljaž: »Ujetega ptiča tožba«, poje društveni zbor. 6. V. Laharnar: »Mladosti ni«, poje društveni zbor. 7. »Ciganska sirota«, prednaša Minka Vidrova. 8. »Tri sestre«, igra v treh dejanjih; spisal dr. Krek. lj Predpustnica »Ljubljane« se je včeraj v vsakem oziru kar najlepše izvršila. »Ljubljano« je počastilo mnogo odličnjakov in množice elegantnega občinstva. O priredbi še izpregovorimo. lj Nove orgije v gimnazijski kapelici. Kapelica I. državne gimnazije v Ljubljani je te dni po skrbi ravnatelja dr. Požarja, vnetega prijatelja glasbe, in po velikodušnosti plemenitih dobrotnikov dobila nove orgije. Lične so in po velikosti umerjene prostoru. Na Svečnico so pri slovesni službi božji v splošno veselje mladine prav dobro prestale prvo skušnjo. Strokovnjaška ocena brez dvojbe poda ugodno sodbo. Načrt je sestavil č. P. Ilugolin Sattner O. S. F., blagoslovil pa jih je katehet dr. Svetina. Oceno dela in seznam dobrotnikov priobčimo v kratkem. lj Staro vojaško preskrbovališče— gledališče. Narodna »delavska« orga-nizacijasi je izbrala na stroške magistrata in davkoplačevrrtcev svoje prostore v poslopju starega vojaškega preskrbovališče na Dunajski cesti. Magi- strat ji ondi daje prostore brezplačno. Narodnonapredna gospoda so menda ne zaveda, da taka organizacija, ki samo sebe ne more vzdržati, nima pomena in tako se dajo taki malenkostni organizaciji prostori, ki bi bolje služili vsakemu drugemu namenu. Magistrat najbolje in najbolj neblamirano stori, ako sam odpove tej odlični in za mestno blagajno tako velenekoristni stranki. Sedaj si je ta »organizacija« izmislila, da bo prirejala gledališke predstave v podrtiji na Dunajski cfesti. V »Narod« so zapisali, da bodo ondi igrali »teater« in s tem so mislili, da so zadostili vsem predpisom, ki staro poslopje vojaškega preskrbovališča nič kaj ne priporočajo za gledališče. Za včeraj je bila napovedana predstava »Divjega lovca«, pa igra se je končala, še predno se je začela, ker so varnostni organi mestnega magistrata vendar spoznali, da bi bila v starih podrtijah predstava preriskirana. Tudi ples se ne sme več vršiti v teh prostorih, in kakor rečeno, sedaj je treba le še preskrbeti, da se ta »organizacija« enkrat za vselej poslovi od protektorstva mestnega magistrata in da si poišče stanovanje drugod. lj Prednica karmelitskega samostana umrla. Na Selu pri Ljubljani je umrla Marija Terezija Mozej, prednica karmelitskega samostana. lj Nagloma je umrl danes v Ljubljani splošno znani grof Albert L i c h -t e n b e r g, 62 let star. Ob 10. dopoldne je še čital časopise. Ob % 11. je obiskal v Predilnih ulicah svojo hčer, kjer ga je zadela kap. Bil je takoj mrtev. lj Smrtna kosa. Na Erjavčevi cesti št. 4 je umrla Marija Melita R e n k o, v Florijanski ulici št. 28 pa Marija H o r a k. Razne stvari. Cednl spomini za Ferrerom. Na generalno prokuraturo v Parizu je do-žla prošnja neke Leopoldine B., da se ji priznajo ubožnostne pravice za tožbo proti Ferrerovi zapuščini. Svojo proš-pjo utemeljuje ženska sledeče: L. 1900 se je spoznala s Ferrerom in ker ni vedela, da je oženjen, stopila z njim V intimne odnošaje. Obečal ji je zakon, a ko je izvedela, da je oženjen, jo je pomiril, češ, da se bo dal na Francoskem naturalizirati in ločiti od svoje žene, potem jo bo poročil. Takoj spočetka razmerja je Ferrer dosegel, da mu je Leopoldina B. prepustila upravo svojega premoženja v visočini 100.000 frankov, ki so bili naloženi pri Credit Lyonnais. Kmalu nato se je razmerje med obema ohladilo in prišlo je do končnega, spora. Leta 1906. zahtevala je Leopoldina B. od banke računski izvleček, nakar je dobila odgovor, da je denar že dolgo dvignjen po Ferrerju, ki se je izkazal z njenim pooblastilom. Ko je zahtevala pojasnila, ji je Ferrer zagotovil, da je denar varno naložen v neki barcelonski banki in da ga v kratkem dobi nazaj. Kmalu potem je bil Ferrer zapleten v Morralov proces radi napada na kralja Alfonza; skrival se je pred oblastmi in tudi njegova upnica ni poznala njegovega bivališča. Potem so prišli razni burni dogodki in končno mučeniška smrt Ferrera. Z eno besedo: poštenjak in »mučenec« svobodne misli, luč anarhistično - framasonske internacijonale, Frančišek Ferrer, je »pozabil« na 100.000 frankov ali pravzaprav na Leopoldino B., ki je oropana vseh sredstev, morala iti služit. Sedaj toži njegovo zapuščino na povrnitev škode. Ves Pariz govori o tem in fra-masoni morajo gledati, kako rešijo iz tega blata spomin svojega brata in mu-čenika — saj se jim gre za njihovo kožo. Nam je pa sedaj popolnoma jasno, zakaj so v »Zavodu sv. Nikolaja« (!) v Trstu proslavljali tega moža. Pričakujemo, da se sedaj zavod v naprednem duhu prekrsti v »Zavod Frančiška Ferrera«. To bi že zahtevala doslednost, saj pač ni treba posebne inteligence za spoznanje, da sv. Nikolaj in Frančišek Ferrer nimata mesta pod eno in isto streho! Društveno gibanje. Deželno pred-sedništvo je odobrilo pravila novemu »Kat. slov. izobraževalnemu društvu v Gorenji Branici« s sedežem v Zgornji Branici. Brat in sestra — samomorilca. Iz Berolina poročajo: V bližini Berolina so našli obešena 52-letnega železniškega tajnika Klementa Schulte in njegovo 50-letno sestro Klaro Schulte. Klement Schult je bil pred več leti hudo bolan in zaradi tega vpokojen. Ker se mu pa zdravje ni izboljšalo, je bržkone sklenil se usmrtiti, v smrt za njim pa mu je sledila tudi sestra, ki mu je stregla v življenju 25 let. — Eno cerkev ali altarno sliko na Slovenskem brezplačno — le za povrnitev režijskih stroškov — poslika v letu 1910. češki umetnik, čegar delo in načrte je pohvalno priznala c. kr. osrednja komisija za ohranjenje umetniških spomenikov na Dunaju, preč. knezonad-škofijskc ter škofijske inštance, ki je izvršil mnogo cerkvenih slik ter je izurjen v cerkveni umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Rozhledi v umčni cirkevnim«, Praga - Vinohrady, Krameriova ul. 10, Odplrajmo okna — drva so draga! Marsikdo ne ve, da po zimi s svežim zrakom lahko precej kuriva prihrani in marsikatera skrbna delavska gospodinja se silno boji, da bi ji v sobo ne prišlo preveč mrzlega zraka, pa zato skrbno zapira vrata in okna. To je povsem napačno, kajti čisti zrak se šestkrat preje ogreje, ko pokvarjeni, za-duhli. Tudi se z mnogo manj kurivom sobo na novo ogreje, kakor jo neprestano enakomerno toplo ohrani. Edino pametno je tedaj, da se sobe vsaj po dvakrat na dan dobro prezrači in na novo zakuri. Za prezračevanje je treba le par minut odpreti okna in vrata in zrak v sobi je v veliko večji meri iz-čiščen, kakor pa če bi se samo okno držalo še tako dolgo odprto. Na to naj bi se oziralo zlasti tudi v šolah in sploh povsod ondi, kjer je veliko ljudi y enem prostoru. Tolstoj o socialnih demokratih. Socialnodemokraški listi večkrat navajajo ruskega pisatelja grofa Leva Tolstoja, in hočejo obuditi s tem mnenje, kot da bi bil Tolstoj njihov sodrug. Da pa temu ni tako, dokazujejo sledeče besede iz Tolstojevih spisov: »Na prvi pogled je videti v socialističnem gibanju požrtvovalnost, toda samo na prvi pogled, kajti ta je le tolažilo v sovraštvu, ne pa solnce ljubezni. Pogled v socialnodemokraško bodočnost je pogled v državo, kjer vlada močnejši, splošno presenečenje in nezadovoljstvo, splošna lenoba, lakota in revščina.« Ker vemo, da bi rdeči listi tega ne navedli, smo storili to sami. Zaprti protialkoholikl. Iz Peter-burga se poroča, da so aretovali na pe-terburškem protialkoholnem kongresu 20. t. m. izmed 24 delavskih zastopnikov 18 na povelje mestnega glavarja. Tudi mnogo časnikarjev so zaprli. Aretovanl občinski svet. V kraju San Felion blizu Barcelone so bili are-tovani župan in ves občinski svet, ker so podpirali stavko delavcev. Generalni guverner se je bal nemirov, pa je na lastno odgovornost ukazal zapreti ves občinski svet. Enajstleten deček — roparski morilec. Predminulo nedeljo so bratje: 13-letni Jožef, ki je zločin zamislil in napeljal, llletni Herman, ki je zločin izvršil, in 91etni Ludovik Gruber v Braunau na Inu napadli in oropali 78-letno branjevko Marijo Bertl, ki je 24. t. m. za ranami umrla. Preiskava je dognala, da je bila med tamošnjo šolsko mladino organizirana tatinska tolpa, ki je imela svoja skrivališča in zaloge. To so grozni pojavi, ki jih opažamo po vsem kulturnem svetu in ki glasno pričajo, da v sedanji družbi, ki rodi take izrodne sadove, nekaj ni v redu. Ona nemška glasila pa, ki zlasti na Štajerskem ne opuste nobene prilike, da ob sličnih žalostnih slučajih ne pozabijo nikdar povdarjati, da so storilci slovenskega pokolenja in udrihajo po Slovencih ko po roparski in morilski zalegi, opozarjamo na gornji slučaj, da si ga vtaknejo za ogledalo in ga ne pozabijo o priliki, ako se za izpremembo kdaj tudi med Slovenci kaj obžalovanja vrednega pripeti. Nemško pasje in konjsko meso v angleškem volivnem boju. Izvrstno agitačno sredstvo proti unionistom, ki so, kakor znano, zagovorniki varstvene carine, si je izmislilo glasilo liberalcev »Daily Chronicle«. List je namreč poslal svojega dopisnika v saški Krotten-dorf, kjer je srediče čipkarske domače industrije. Mož je ondi nabiral dokaze, da se v carinsko zavarovani Nemčiji poje silno mnogo konjskega mesa in celo precej pasjega, ki je še nekaj dražje ko konjsko. Glavni konjski mesar v Krottendorfu je povedal Angležu, da je glavna hrana tamošnjih prebivalcev konjsko meso, ki stane 30 vinarjev funt in se ga proda vsak teden 350 do 500 funtov. V slast gre ljudem tudi pasje meso, ki je za 5 vinarjev dražje in se ga porabi na teden 50 do 60 funtov. Konsumiralo bi se še mnogo več pasjega mesa, a psov je jelo primanjkovati na trgu. Prejšnje čase so namreč dobivali pse preko meje, a sedaj na Češkem pse sami pojedo. Dalje jc izvedel dopisnik, da je v Chemnitzu deset konjskih mesarjev, ki povprečno pobijejo na teden vsak po dvanajst konj. Lahko si mislimo, da so ti — neokusni podatki v volivni borbi bili prav dobro orožje, čeprav seveda no zmago-nosno. Telefonska in brzoiavna poročila. SELŠKI ŽUPAN ODSTOPIL. Selca, 3. februarja. Naš zgledni župan Šmit je danes odstopil vsled vedno ponavljajočih se šikan okrajnega glavarstva v Kranju. Tako je velika selška občina brez župana. OTVORITEV ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Čehi za Slovence. Praga, 3. februarja. Danes se je otvoril češki deželni zbor. Seja je imela samo formalen značaj. Ko je vlada predložila zakona o reformi volivnega reda in narodni avtonomiji za Nemce, so Čehi klicali: »Zakaj pa vlada kaj takega ne predloži tudi za Slovence v štajerskem deželnem zboru?« Prihodnja seja bo jutri. Pričakuje se, da se Čehi in Nemci glede dnevnega reda sporazumejo. VOJSKE NA BALKANU NE BO ? Atene, 3. februarja. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da se čudijo, kako je moglo sklicanje splošnega narodnega sabora povzročiti v Carigradu toliko vznemirjenje. To sklicanje da nikakor ne more poostriti kreškega vprašanja. Novi kabinet zasleduje mirovno politiko. Carigrad, 3. februarja. Turška vlada je velevlasti obvestila, da bo v slučaju, če pošljejo Krečani poslancev na grški narodni sabor, storila energične korake, da varuje turško suvereniteto. London, 3. februarja. »Times« pišejo, da se bo prizadevanju velevlasti brezdvomno posrečilo napraviti mir na Balkanu. Zlasti je ugodno znamenje za mir zbližanje med Avstrijo in Rusijo. Carigrad, 3. februarja. Turško bro-dovje odplove, da manevrira v sredozemskem morju. UBOGA HRVAŠKA. Zagreb, 3. februarja. Namesto barona Raucha postane ban baje pl. Tomašič, mažaron, pristaš Khuenov. Hrvaška koalicija se je že s Khuenom sprijaznila, bogve na kakšni podlagi. Poslanec Supilo se je pa s koalicijo spri in v »Novem listu« ostro nastopa zoper sedanjo khuenovsko mažaron-sko politiko koalicije. Koalicija da se je Khuenu prodala za korita. RAUCH DEMISIONIRAL. Dunaj, 3. februarja. Danes je sprejel cesar v avdijenci barona Raucha, ki je podal demisijo, katero je cesar sprejel. Rauchov naslednik bo pl. N. Tomašič, mažaron Khuenovec. Hrvaško-srb-ska koalicija ga podpira. ČUDNE STVARI V ČRNI GORI. Cetinje, 3. februarja. V zaporih je stavec Rajkovič, ki je bil zaradi znane bombne afere obsojen, skušal umoriti zaprtega bivšega ministrskega predsednika Radoviča, kar se mu pa ni posrečilo, pač pa ga je smrtnonevarno ranil. Pred zaporom se je zbrala velika množica, ki jo je pa vojaštvo razkropilo. BJ6RNSON. Pariz, 3. februarja. Bjornson leži v zadnjih vzdihih — smrt je blizu. ANARHISTI. Carigrad, 3. februarja. Pri smod-nišnici v Makrikoe so zaprli dva ruska anarhista, ki sta se plazila okoli poslopij. TJKŽ3JK Cifl]> E. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3. februarja. Pšenica za april 1910.....14 20 Pšenica za maj 1910......13 97 Pšenica za okt. 1910.....11 98 Rž za april 1910.......9 73 Rž za okt. 1910.......8 97 Oves za april 1910......7 59 Koruza za maj 1910.......6 63 Efektiv: trdneje. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2/h, sred zračni tlak 736 0 mm- D » B C«s opa-»ovan|a Stanje barometra v mm Temperatura po Cclil|u Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 2 9. zre«. 7286 10 brezvetr. oblačno 3 7. zfntr. 727 7 0-5 si. jug 34 J. pop 727 0 30 sL vzh. 9 Srednja vfiera šnja temp. V2\ norm. —1'5°. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, z vso pritiklino in balkonom, e odda meseca maja v I. narlstr. hiše štev, .30 na Reslnvi cesti. Išče se zelo mirna stranka. Poizve. se v pritličju. 286 3-1 291 1-1 Ana Ho rak naznanja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov, da je njena mati, gospa Marija Horak zasebnica včeraj, ob 4. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, v SO. letu svoje dobe, v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki pokojnicese bodo jutri, dne 4. t. m. ob polu 3. uri prenesli iz Florijanske ulice št. 28. na pokopališče k Sv. Križu, ter položili k večnemu počitku. Venci se na željo umrle hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, 3. svečana 1910. Vtf !■''""'-V?'.,' • f ".v- hT -'I'..-1 '..-i« r; C ■STi Zahvala. 297 Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne, iskreno ljubljene matere, ozir. tete in stare matere, gospe Ivane Spitzer gostilničarko in hišne posestnlca izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo slav. pevskemu društvu „Slavec" za ganljivo petje, dalje g. Iv. Vrhovcu, načelniku dimnikarjev, cenjeni rodbini Oblakovi, kakor tudi vsem, ki so predrago ranjko spremili k zadnjemu počitku. Nepozabno ranjko priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 3. februarja 1910. ■ Dobra in vestna: ODGOJITELJICA ki je z dobrim uspehom napravila Izpit, išče službe. Vstop takoj. = Ponudbe naj se pošiljajo na upravni-Stvo „Slovenca" pod naslovom „Od-gojiteljica". 285 3-1 Pošten in priden vajen tudi pri telečjem in praSičevem delu, se sprejme pri * Rnt. Hafner 288 Škofjaloka. 292 5-1 z vrtom in kegljiščem se da v najem. Poizve se pri upravništvo lista. išče službe, najraje v kakem župnišču, Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«. _294 5-1 Katero MuratRo društvo ima na prodaj ha] odveč dobro ohranjeni!) Ponudbe na upravnisfro Jiovenca" 289 3-1 Za majnikov termin išče mirna stranka stanovanje z 1 ali 2 sobama, kuhinjo in priliklinatni. Ponudbe na upravo »Slovenca«. 3—1 Dščemo dobro uvedenega proti proviziji za prodalo vina In žjanla po KranlsKi, 5f?JersKI In Koroški. 5t«fi< ktovati more o na to mesto le prve moči. ponudbe naj se posljeio upravi list« dO 10. f. m. 295 2-1 št. m. Piše se nam: 27. jan. so se vršile v Šent Ilju v Slovenskih goricah občinske volitve, pri katerih je odpadlo na Slovence in Nemce po šest odbornikov. Naj napišem par vrstic v čast in hvalo zavednim in značajnim Šentiljčanom Bojeval se je tu boj, kakor se redko bije po Slovenskem. Bojevala se je poštenost in značajnost vrlih slovenskih domačinov proti nepoštenosti in nasilnosti »Sudmarke«, bojevali so se verni in krščanski možje domačini proti priseljenim luterancem iz Nemčije. Težko mi je najti besedo, s katero bi pohvalil značajnost slovenskih Scntiljčanov. Zadostuje, ako povem, da pri nas ni najti renegatov, katerih žalibog še vedno vse polno mrgoli po Slovenskem. Zaupajoč v svojo pravično stvar so zavedno prikorakali vsi do zadnjega, ponavljam vsi do zadnjega na volišče. Skoraj uro poprej je bilo zbranih že nad polovico slovenskih volivcev pred voliščem. Videl sem volivca, ki jc prišel dve uri daleč točno ob začetku volitve na volišče. Nakrat prestrašeno zapazi, da je pozabil glasovnico doma. V največjem snegu je nastopil daljno pot nazaj ter ves spehan prišel nazaj na volišče. Rekel mi je: »Vest mi ni pustila, da ne bi oddal svoje glasovnice, ker se gre tu za vsak glas in bi mi v slučaju propada domačini lahko očitali, da sem jaz kriv, da smo propali in da sem jih izdal.« To so besede pripro-stega kmetiča. Tudi bolni volivci z gospodom župnikom Kelemino, ki si je stekel največ zaslug, da je pal Šent Ilj v slovenske roke, so prišli vsi do zadnjega na volišče. Ko je vrli gosp. župan Thaler naznanil volivcem, da so v III. razredu slovenski kandidati prodrli z večino 30 glasov, je zavladalo nepopisno veselje. V tem razredu so izvoljeni stebri šentiljskih Slovencev: župan g. Thaler, g. Ivan Bauman, gosp. Franc Freiham, g. Josip Ferk in za namestnike: g. Ludovik Lešnik ter g. Ru-pert Fromm. Dobili so 94 do 91 glasov proti 54 do 60 nemškim. Nemški volivci so sami naseljeni protestanti iz Nemčije ter Gradčani in Dunajčani, ki jim je »Sudmarka« sparcelirala eno njivo ter plačajo po par vinarjev davka. Šent Ilj vidijo samo ob času volitev. Pribiti pa moram v sramoto naše države, ki je po veliki večini slovanska, da je volil c. kr. erar po pooblaščencu proti slovenskim domačinom nemške kandidate. — V drugem razredu sta bila izvoljena dva naša moža s 15 proti 13 glasovom, nemila usoda je pa hotela, da je žreb odločil za dva naj-strupenejša nasprotnika protestanta Freissa iz Gradca in Fisclierederja. Naj si to nemški kršč. socialci enkrat za vselej zapomnijo. V prvem razredu so zmagali nemški kandidati s šest proti štirim glasovom. Med temi sta dva zmerna. V tem razredu je južna železnica že zopet pokazala, svojo naklonjenost napram Slovencem, cla je s pooblastilom volila proti Slovencem. To je naravnost škandal. »Siidmarka« se je pa s svojim pooblaščencem nesmrtno blamirala, ker ga je pustila volit brez pooblastila. Pri tem manevru si je menda stekel največjo zaslugo deželni poslanec Wastian. Seveda je bil ta glas odbit. Da si bodo »Siidmarkov-ci« to blamažo dobro zapomnili, naj parkrat prebere') članek graškega »Volksblatta«. — Slovenci smo z izidom zadovoljni, Nemci in »Sudmarka« naj si pa zapomnijo, cla se bo njihov naval ob tako sijajno izvedeni organizaciji razbil. Protestantom in Sudmarkov-cem pa napovedujemo boj na življenje in smrt,. Visoko in neomadeževano bomo držali krščansko in slovensko zastavo, ostati moramo zmagovalci, ker je pravica in poštenost na naši strani. Gospodu županu Thalerju, čast. g. kap-planu Golobu ter našemu najboljšemu prijatelju in organizatorju g. Franjo Zebotu in Lileku pa naše priznanje in iskrena hvala za ves trud. Posteljno vlago odstrani za|tmčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanitqs" Velburg P 347 Bavarsko. 284 31 Stalno službo dobi takoj sotrudnik manufakturne stroke ki je že 21 let star in je že služil v kakšni engros-trgovini. Ponudbe pod „sotrudnik" na upravništvo tega lista. 219 —16 Ono vadiš? Roman iz Neronove dobe. Henrik Sienkicwicz. Drugi natis. Vezano 5 K 50 vin. * Zbirka ljudskih Ifler, 12. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 80 vin., s poštnino 90 vin. 12. zvezek te priljubljene zbirke bo s svojimi lahkimi igrami, polnimi krasnih prizorov, igralcem kakor gledalcem prav posebno ustrezal; obseg mu je sledeč: »Izgubljeni sin«, svetopisemska žaloigra za moške vloge v petih dejanjih. — »V ječi.« Burka iz vojaškega življenja za moške vloge v petih dejanjih. — »Pastirci in kralji.« Božična igra s petjem v treh dejanjih za moške vloge. — »Ljudmila.« Igro-kaz v petih dejanjih za ženske vloge. — »Planšarica.« šaljiv prizor s planin. Pred rojstvom otrokovim najde mlada mati s SCOTT-ovo EMULZIJO novo moč in z novo močjo sve-žost življenja. Izredno nagel in vspešen učinek iznenadi in oveseli. Scott-ova emulzija je lahko prebavna in prijetnega okusa. Poskus Vas prepriča, kako je Scott-ova emulzija primerna ravno za ta slučaj. Scott-ova emulzija odpravlja utrujenost pri hranenju, pomnoži hrano in napravi dojenčka čvrstega in zdravega. Scott-ova emulzija velja za neprekosno vzor-emulzijo. 2615 Cena izvirni steklenici 2*50 K. Dobiva se v vseh lekarnah. Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT- ovega ravnanja! za spalnico in jedilnico (za gospodo) in razni drugi predmeti, se ceno proda. Vpraša naj se v Hrenovi ul. 19. in dooriSie. „Slooenca". tik Ljubljane v jako prometnem kraju, se zaradi bolezni takoj proda pod ugodnimi pogoji. V hiši je dobro upeljana gostilna, pri hiši Hep senčnat ari Kje, se izve pri upravništvu 278 3-1 Trgovski sotrudnik za trgovino z mešanim blagom, ki je sposoben za potovalca, obeh deželnih jezikov popolnoma zmožen in nrcirictictlkn v delikatesni ali slaš- P1 UtmJalKa čičarski stroki izurjena se sprejmeta. Naslov 281 pove upravništvo »Slovenca". 3—1 rjftnflr kmetje in fan-riluli!, tje! v moji iekar-' niški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk iu las proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči le od mene. Naslov P. Juri, lekarnar v Palran št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3190 a Dobro vpeljana, 10 let obstoječa ki nese letno 25.000—30.000 K čistega dobička se proda s hišo vred. Dokazi na razpolago. Vprašanja na upravo lista, 251 Ako kašljate ali težko sopete (astma) poskusite slavonski želfftni sok iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na želodčnih boleznih 2SM: tem zahtevajte v lekar- naliraČIlD 3o nah znamenito znane jPuAllldlltS UL' lodfne Kapljice Cena: j Menica slavon. zelisčnesa soha II m. 1 ,. umikih želodčnih napiiic K roo. Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanovalcu, naj isto naroči iz centrale 3289 LeHarna „pri zlatem orto" v PaHracu (HrvatsHo.) Po pošti se nc pošilja izpod 'l stcklenic. Peter M(l](Iit Jarše v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231. NaroČila se sprejemajo v obeh skladiščili ia tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Telefon št. 165. KHREL MEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik tordke LaurenčiC & Domlcelj, Žitna trgovina. 3-1 Tri žlice železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množine železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Več dobrih stavbenih in pohištvenih mizarjev dobi stalno delo in dobro plačo pri Antonu Kolencu, parna žaga in mehanično mizarstvo na Mirni, Dolenjsko. Vstop takoj. 283 3-1 Zadnji čas je, da naročite Holedar za kmetovalca Spisal J. Legvart ker je le še malo iztisov v zalogi. Naroča se pri Ivan Bonaču l Ljubljani. SS Pri desetih iztisih se eden navrže. 3BS naznanilo in priporočilo. Usojava si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da bodeva s 5. februarjem 1.1. pričela osebno Izvrševati gostllnlčarsko obrt v restavraciji mmmm pri „Novem svetu" mvmmm na Marije Terezije cesti št. 14. Točila bodeva pristna najboljša dolenjska, blzeljska in črna vina, vedno sveže pivo ter postrezala z okusnimi Jedili. — Na brano se sprejema tudi v abone-ment. — Gospodične se sprejemajo v učenje v kubl. — Kegljišče, popolnoma zaprto, se odda vsaki čas. — Na razpolago je tudi hlev za živino. Priporočajoč se si. občinstvu za obilni poset, beleživa velespoštovanjem 276 3-1 Anton in Ivana Gorše. se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijali teta: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisa izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. Karla Planinska * * nražena kava * Pra Poznavalce najbolj. za mm- Anton Polanc, valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst pšenične in koruzne moke. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado nedosegljiv pridelek kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo se pošljejo ceniki franko. S s Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik. iTisk: »Katoliške Tiskarne« Odgovorni urednik: Ivan Štele.