V Ljubljani, ponedeljek dne 23. maja 1910. Leto 1 : Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1 —, z dostavljanjem na dosn K l-20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 — četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. : Naš obračun. Radikalnosti Slovenci ne poznamo. Mi živimo v obožavanju strankarstva. In tako globoko se je ukorenilo to strankarstvo v nas, v naših srcih, v naši krvi, da smo postali gluhi in slepi. V stranki, kateri slučajno pripadamo, vidimo vse najlepše, vse vzvišeno, vse brez madeža... in če se vendarle prikrade skozi kopreno naših slepih oči posebno temna proga naše edino zveličavne stranke — potem si zastremo oči z dvojnim gostim zastorom, zamašimo si ušesa in zaklenemo usta . . Le nič videti, le nič slišati, kaj šele govoriti... Za božjo voljo tiho, dragi prijatelji, tiho in zopet tiho... to zahteva disciplina naše stranke!... A glej — nasprotna stranka je nekaj malega zagrešila! Lopar v roke, somišljeniki .. . glejte izdajalce, škodljivce našega naroda, grobokope ljudskih pravic, sebične koristolovce, vladne podrepnike!.. . Udari po njih, teptani narod, izpreglej enkrat in videl boš vse črno pri nasprotnikih ... In nastane vihar. .. vname se papirnat boj . .. psovke lete kakor puščice ... a v trenotku je zopet konec vsega .. . Brez škode in brez koristi je bilo vse to prerekanje in fra-zerstvo ... Dan za dnem se vrše tako boji in vsakdo jih lahko zasleduje: za piškav oreh dolgotrajno obrekovanje .. . A če zagreši lasten strankar velik naroden greh — tedaj ga vidi zopet samo nasprotna stranka, grešnikova stranka pa ga zagovarja, ali pa molči... Vzrok: ker ne poznamo radikalnosti! Mi nismo še prišli tako daleč, da bi vrgli takega človeka iz svoje sredine, ker nam je onečastil ime, ker nas je osramotil pred vsem svetom ... Trpimo ga še vedno med sabo, ker je pristaš irl sicer ugleden pristaš naše stranke ... V zadnjem času se je zgodil tak slučaj v zadevi Kotnikove zapuščine Ciril-Meto-dovi družbi. Umevno je, da je »Slovenec" čisto po svoje lopnil po vsej napredni slovenski javnosti, češ, taki ste naprednjaki. „Jutro" je ves slučaj zrlo skozi druga očala, pokazalo je na Lenarčiča, ožigosalo kakor doslej še nobeden slovenski časnik ta veliki narodni greh uglednega naprednjaka in danes je zopet .Jutro" oni list, ki hoče govoriti do slovenskega ljudstva odkrito besedo. Upamo in zanašamo se na napredno javnost, da nas bo razumela pravilno ter da bo naše besede tudi upoštevala. Kdor hoče naš narod ogoljufati in oropati — ta nima prostora med nami! Lenarčič je hotel ugrabiti C. M. družbi pol milijona kron, ki jih je zapustil blago-pokojni Karol Kotnik za našo deco. Ne samo, da je to velikanska nepijeteta do lastnega sorodnika — je to marveč še nekaj stokrat hujšega, ker je hotel stem oropati svoj lastni narod v bične namene! se- Govorimo odkrito! Ali je Lenarčič še vreden našega zaupanja? Dasi ga je .Slovenski Narod" branil, dasi sedaj s svojim molkom kaže, da ga še trpi v svoji sredi, ker je liberalec — vendar si upamo povzdigniti svoj glas in pozvati našo javnost: .Ven z Lenarčičem, 011 ni vreden, da bi ga dičilo zaupanje onega ljudstva, ki ga je hotel oropati!" Lenarčič je predsednik trgovske zbornice, deželni poslanec, predsednik raznih društev i. t. d. in mi ga pozivi jemo, da vsa ta mesta, ki mu jih je zaupalo slovensko ljudstvo, odloži. Ko je pred leti nastopil v Ljubljani dr. Ravnihar kot samostojen kandidat za deželni zbor in je pri tem iskal klerikalnih in nemških glasov, kdo je bil takrat oni faktor, ki je pozval Ravniharja na odgovor? Bila je to liberalna stranka in v prvi vrsti „Slov. Nar." Takšen človek ne more biti več starosta .Sokolske Zveze" — je vpilo vse in Ravnihar se je udal ... Ali Lenarčičev greh ni mnogo hujši? Sodimo previdno in objektivno! Lenarčičevo dejanje stoji pred nami — nikdo ga ne more tajiti — in s tem faktom je treba računati. Storil je, kar smo mu očitali in ker je to storil, ni več vreden narodovega zaupanja. Naj se zarije v svoje milijone, naj premišljuje svoj veliki narodni greh — drugo pa naj prepusti, drugim, čistejšim in značajnejšim ljudem! Mi^ od svoje strani smo s tem obračunali ž njim, upamo, da stori isto vsa slovenska napredna javnost in tudi narodno-napredna stranka kot taka. Toliko ji danes še zaupamo, a ako ona tega ne stori, postane sokriva Lenarčičevega protinarodnega dejanja. Iz slovenskih kr saj ti lažeš, kadar praviš, da si Krscanski človek s sveto dušo v prsih, ti la- z . 1 * ; ms, kada r zahtevaš spoštovanja in svobode: Bog daje oblast in pravico le tistim, lu delajo s teboj kakor z nemo živino!" 1 Jakob je premolknil: vsi udje so mu trepetali, od senc so mu vzlic hladnemu jutranjemu zraku curljali strupeni biseri znoja. Izpljunil je gosto slino, ki se mu je bila nabrala v ustih; nato je nadaljeval: .In to je tista strašna brezmiselnost te vojne ... Iz usmiljenja, ne, in ne iz sočutja, pač pa od studa pred glupostjo mi trepeče duša in roka, kolikorkrat izpalim strel. In Bog ve, da nisem pomeril niti enkrat, odkar sem ubil prvega nedolžnega človeka. Toda kroglje blodijo, mimo cilja lete, lete vse v enomer dalje — in kdo ve, še ne leži tam zadaj za svojim grmom drug človek, ki prav tako preklinja to zločinsko in glupo divjanje in prav tako hrepeni po miru, po ženi in po detetu kakor jaz? Ta strah mi trga srce in mi orje kakor s plugom po prsih, strah pred ne-zmislom, ki mi ga ukazuje železni gnet krivičnikov. Če bi vedeli, zakaj umiramo, zakaj ubijamo; če bi imeli kaj maščevati! Maščevanje je sladka in sveta reč, kadar gre o višji pravici, toda boj brez pravice in maščevanja . . . .Tako sem se jaz maščeval," ga je prekinil nesrečni človek ob njegovi strani: „In ko sem storil svoje dejanje, v tistem trenotku, ko sem stisnil prste okrog vratu oskrunilca svoje žene in svojega nedolžnega, še neporojenega otroka, sem vedel, da mi je maščevanje dolžnost. Ali spoznavaš ti dolžnost maščevanja?" .Saj si slišal moje besede!*1 .Slišal sem jih." In glas grešnika je mahoma vzrastel in zadonel kakor opomin proroka. »Kdaj pa si tudi spoznal sveto dolžnost ljudstva, maščevati svoje zatiranje, svojo oskrunjeno čast in svoje poteptane pravice?" Jakobove oči so se odprle na široko; po izkušnjah in dvomih, ki so ga bili spremljali križem bojišč, mu je zdajci zasijala trda misel in neizprosno spoznanje: zažarelo je kakor večen kres, ki dvigne svoj plamen na vrhu gore in ima svetiti oblakom in kruti zemlji skozi vsa stoletja bodočnosti. Redka zarja na vztoku je bila razgrnila svoj plašč in je obledela v sveži jutranji svetlobi; visoko med vejami bližnje lipe se je izpozabil nedolžen ptiček in je zavriskal čez morišče. Veter se je vzdramil med listjem, rosa je poškropila puške, te-lečnjake in lica nesrečnikov, upadla od blaznih dvomov in od brezmiselnih muk. Nekje med hribi se je oglasil rog; megla je odletela iz doline in pokazala v daljavi oprezno premikanje vojaških čet. Ta hip se je zazibal zrak in vztrepetal kakor globoka voda, ki ji padec težke grude skali zaspani pokoj: strel iz topa je zagrmel v molčanje, in prva graneta e žvižgaje zlete a preko glav. Sledil je drugi grom m tretji; Jakob je začutil na plečih solnčno gorkoto; takrat pa se je raztrgal nad vojaki glaseč tresk iz neposredne bližine: prva granata je bila storila svoj namen, m ko se Jakob ozre, je ležalo namesto delavca ob njegovi strani drgečoče truplo, ki je stresalo čeva iz razparane strani . . . (Dalja.) povedala, namreč, da sem prejela le 1600 K drugič pa 800 K. Oba zneska pa sem prejela vpričo nekega magistratnega uradnika. Slovo. Ko sem bila odpravljena na pot, me je objel in rekel: „Kar je že zatoženo, je zatoženo, prosim Te pa, da o vsem drugim pa bodi tiho!" Jaz sem mu na to le rekla: »Vidiš do tega so Te le Tvoje hčere pri-e 1 j a1 e.“ Na to sem odšla. Mislim, da je ilo to 25. marca 1909. Preiskava ustavljena. Trdno prepričana, da se započeta preiskava nadaljuje, sem si vzela dr. N. za svojega pravnega zastopnika. Izročila sem mu celo zadevo, jaz pa sem odpotovala na Dunaj. Takoj, ko sem prišla na Dunaj, sem Soslala svojemu zastopniku svoj novi naslov, [a to dobim od njega pismeno obvestilo sledeče vsebine: V Ljubljani, dne 9. aprila 1909. Blagorodna gospodična Marija Sladič! Dunaj, X. Hotel Laxenburg. Potrjujem prejem Vaše včerajšnje brzojavke, s katero mi naznanjate Vaše bivališče. Med tem sem tudi poizvedel na deželnem sodišču in pri državnem pravd-ništvu, da bo cela kazenska zadeva proti P. popolnoma ustavljena. Z ozirom na to pred kazenskim sodiščem ne bo nikake rešitve Vašega slučaja. Preostaja nam tedaj pot, katero sem Vam že ustmeno razložil, namreč tožba pred civilnim sodiščem na plačilo odškodnine. Za ta slučaj potrebna bi bila natančna preiskava Vašega položaja v tem pogledu, bodo li imele poškodbe, katere so Vam bile prizadete, kake posledice. Morda bi se dali preiskati tu v Ljubljani po zdravniku, katerega Vam jaz določim. Šele, če bi se pokazala potreba, da Vas še kak drug zdravnik preišče, se o potrebnem koraku pozneje pomeniva. Kadar pridete tedaj v Ljubljano, se takoj pri meni zglasite. Vas pozdravlja dr. F. Novak. Pripomnim, da se mi je čudno zdelo, da nisem dobila dotičnega sklepa v roke. (Dalje.) Vremensko neurje v hribih med Savo in Zagorjem. Posebno poročilo .Jutru*. O tem dogodku smo prejeli za včerajšnjo številko prepozno došlo zanimivo poročilo od očividca in sicer: Nevihta. Predvčerajšnim okrog 6. ure zvečer so se začeli zbirati črni oblaki na vzhodni meji Kranjske, med železniškima postajama Sava in Zagorje. Pričakovati je bilo vremenske katastrofe. In res se med 6. in pol 7. uro zvečer usuje dež, da kaj takega tamošnji prebivalci ne pomnijo. Utrgal se je oblak. Po hribu, nad tirom južne železnice, ki teče po tej divje romantični Savski dolini, pridero celi potoki vode z groznim šumenjem. S seboj pa je valila voda ogromne množine peska in debelega kamenja. In vsa ta velikanska množina šodra je drla proti železniškemu tiru, ob katerem teče strahovito narasla reka Sava ... Železniški čuvaj prepreči grozno nesrečo. Ko je šel okrog 6. zvečer železniški čuvaj, ki ima nalogo prehoditi in pregledati progo med Litijo in Zagorjem, od postaje Sava naprej, zapazi, da dere po hribu nad tirom ogromna voda in da vali s seboj mnogo peska in kamenja. Sluteč nevarnost, se ustavi na prvem kraju, kjer je drla voda in čaka, kaj da bode. In res kmalu zasuje voda s kamenjem kanal, ki j e narejen ob tiru in udere na progo. Hipoma sta oba tira zasuta s kamenjem. Čuvaj hitro naznani nevarnost na postajo Sava, da naj se vsi vlaki ustavijo in pridejo delavci popravit lir. In tako je čuvaj preprečil veliko železniško nesrečo. Ako bi šel on dalje po progi, ne meneč se za neurje, bi nihče ne slutil nevarnosti, ki je pretila. Osobni vlak, ki gre ob pol sedmih iz Ljubljane proti Mariboru, bi zavozil v ta pesek, gotovo skočil raz tir in posledice bi bile nedogledne. Kajti ttk ob progi dere narasla reka Sava . . . Na kraju nesreče. Tir med Savo in Zagorjem je nudil grozen .pogled. V razdalji treh kilometrov je bila proga na mnogih mestih popolnoma zasuta s peskom in debelim kamenjem. Kanali, ki so narejeni ob progi in pod njo, da se po njih odteka voda, ki teče po hribu navzdol, so bili zasuti s šodrom. Na enem mestu je bilo udrlo več kakor 100 m8 šodra na tir, na ostalih nekoliko manj. Tudi mostovi čez podtirne kanale so bili pokvarjeni. Naplavine so segale daleč gori v hrib od tira. Železniški delavci so stopili takoj v akcijo in pričeli snažiti progo. V treh urah so za silo osnažili desni tir, da je mogel peljati osobni vlak, ki gre ob lh 7 uri iz Ljubljane, po triurni zamudi počasi naprej. Vozil je po nepravem, desnem tiru in se je moral parkrat ustaviti. Potnikom se je nudil grozen pogled: na levi strani velikanski kupi šodra, po hribu je drla voda, a na desni je drla z orjaškim bobnenjem Sava; utis pa so povečavale temne postave delavcev z baklami, Zamude vlakov In panika med potniki. Vsled zasute proge so imeli vsi vlaki, ki vozijo v tem času po tej progi, velike zamude. Oni vlaki, ki prihajajo od Ljubljane, so morali čakati v Litiji, a oni od Zidanega mostu, pa tam ali v Zagorju. Osobni vlak, ki gre iz Ljubljane ob pol 7 uri zvečer, je prišel v Litijo pravilno ob '/<8. Tu pa se naznani potnikom, dane morejo naprej, ker je proga med Savo in Zagorjem zasuta. Med potniki je nastala velika panika. Isto so povečavale še telefonske vesti iz postaje Sava v Litijo. Natančnih poročil pa se sploh ni moglo dobiti vsled oviranja brzojavne zveze potom bliskanja. Ko je stal vlak že približno dve uri v Litiji, naznani železniški uradnik, da bo vozil vlak nazaj v Ljubljano ker naprej ne more; kdaj pa bo proga prosta, pa se nič ne ve. Že so odpeli lokomotivo spredaj in jo pripeli zadaj k vlaku, da bo šel, nazaj v Ljubljano, kar dobi službujoči uradnik ob 3/« na 10 obvestilo, da naj gre vlak naprej proti Zagorju, ker je eden in sicer desni tir za silo osnažen. In vlak je odšel s triurno zamudo dalje. Nemška nesramnost. Dočim so se vsi potniki imenovanega vlaka udali v usodo in čakali, da bo mogoče iti dalje, je neki Nemec, ki se je tudi s tem vlakom vozil, pokazal vso tako-zvano nemško kulturo. Pričel je kričati in -razgrajati, zakaj da vlak stoji. Ko mu je službujoči uradnik pojasnil vzrok zamude, je bil ta. Nemec še bolj siten ter pričel še huje razgrajati. Zahteval je, da mora vlak naprej in znosil svojo „kulturo“ nad službujočim uradnikom, ki je imel že itak težavno stališče vsled železniške nezgode. Trudil se je itak kolikor mogoče, da je ustregel čakajočim potnikom. Druge poškodbe. Vremenska nezgoda je zadela tudi vas Savo in napravila mnogo škode. Vsled neurja narasla Sava je odtrgala posestniku Štrusu brod ter ga odnesla s seboj. Razbilo ga je popolnoma in deloma odneslo dalje, le polomljena čolna sta obtičala na neki peskovini na desnemu bregu Save. Posestniku Lajovcu je Sava odnesla nekaj lesa, ki ga je imel pripravljenega za splav, da ga odpošlje dalje. Voda, ki je drla s hribov navzdol, je posula s kamenjem nekaj polj, kjer je bujno rastlo žito. Uničila je tudi nekaj njiv, na katerih je posejan krompir in fižol. Ti pridelki so sedaj vničeni. Pesek je udrl tudi na ceste ter je zasul precej na visoko cerkev, ki stoji ravno ob ustju ozke doline. Po njej je pridrla voda s peskom, ki se je ob cerkvi ustavil. Skopuštvo južne železnice. Ob tej priliki moramo odločno ožigosati odredbo južne železnice, ki je odpravila vse progine čuvaje med Litijo in Zidanim mostom. In ravno ta del proge teče po najbolj nevarnem kraju. Vsak čas se utrga v hribih skala in pade na tir. Ako se o pravem času ta nezgoda ne zapazi, lahko ■ postane to za potnike ’ usodepolno. Po odpravi čuvajev hodi vsakih šest ur eden čuvaj od Litije do Zagorja, da pregleda tir. A vse to je veliko premalo. Vsled mnogih ovinkov čuvaj ne bo opazil, ako mu za hrbtom pade skala na tir in vlak bo lahko neovirano zavozil v njo. Vsled te umazane štedljivosti južne železnice so potniki izpostavljeni vedni nevarnosti. Isto bi se bilo lahko zgodilo sedaj ob zadnji nezgodi; katastrofo je preprečil le vesten železniški čuvaj, ki zasluži zahvalo in priznanje javnosti, če ga že južna železnica ne bo hotela posebej nagraditi. Južna železnica gotovo čaka človeških žrtev, pa se menda ne bo spametovala. Nov zakon o trgovskih so-trudnikih. Konec službenega razmerja, a) Odpoved; glede tega zakona določa § 1 9. Službeno razmerje neha s pretekom časa, za katerega se je sklenilo ali po gre-mijalnem sklepu kakega okraja v drugem oziru po tem novem zakonu. Na poskus dogovorjeno službeno razmerje se lahko od obeh delov razveže v prvem mesecu poskusne dobe. Če se je službeno razmerje brez določenega časa dogovorilo ali nadaljevalo, se lahko razveže z odpovedjo po naslednjih določilih § 2 0. Če ni o roku za odpoved izrecnega dogovora, ali Če ne obstoji na delojemalca ugodnejši krajevni običaj, sme razvezati službeno razmerje po preteku vsakega koledarskega četrtletja vsak del po prejšnji šesttedenski odpovedi. (Tako n. pr. imamo v Ljubljani gremijalni sklep za odpoved, ob vsakem času za 6 tednov.) Odpovedni rok se z dogovorom ne more skrčiti pod en mesec in mora vselej petnajstega ali zadnjega dne koledarskega meseca končati. Odpovedni rokmorabiti vedno za oba dela enak. Če sta se dogovorila neenaka roka, velja za oba dela daljši rok. Za iskanje nove službe pood-povedipa določa § 2 2., da je dovoliti delojemalcu na njegovo zahtevo primeren čas za iskanje nove službe, ne da bi se mu krajšali prejemki. Glede konkurza oziroma ob službenem razmerju pri kakem konkurzu pa določa §2 3. Če se po nastopu službenega razmerja otvori o premoženju delodajalca konkurz, stopi kon-kurzha masa v pogodbo (torej kot bi bila prejšni delodajalec). Tekom enega meseca od dneva otvoritve konkurza pa sme delojemalec razvezati službeno razmerje brez odpovedi, upravitelj mase pa, če se drži zakonitega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka. Če se službeno razmerje razveže vsled odpovedi upravitelja mase pred pretekom določenega časa, za katerega se je sklenilo, ali se je v pogodbi dogovoril daljši odpovedni rok, sme delojemalec zahtevati povračilo povzročene mu škode. (Dalje.) Dnevne vesti. Razmere, ki so slabše kot na Turškem. Prejeli smo: Do danes še nismo slišali, da bi bil dobil napreden učitelj dopust, da bi se mogel udeležiti shoda napredne stranke. Toda, kar ni dovoljeno naprednim učiteljem, to je dovoljeno klerikalnim, in sicer celo v napredni Ljubljani. — Dne 11. t. m. je bil shod klerikalne straže v „Unionu“. Med udeležniki smo videli tudi znanega Nepomuka Jegliča, vodjo II. mest. šole in to ob času, ko bi imel poučevati njemu zaupano mladino. Iz tega vzroka so se učenci 2. razredov stlačili v enega, da jih je bilo blizo 100 skupaj in je morala polovica stati celo uro ter pisati stoje. Sedaj pač verjamemo Jegliču, ki vedno trdi, da sme on storiti kar hoče. Toda če merodajni krogi to puste, davkoplačevalci in starši otrok pa ne pustimo, da bi take turške razmere vladale na šoli v napredni Ljubljani. Vprašamo samo c. kr. mestni šolski svet: ali sme provizorični vodja Jeglič, ker je klerikalec, zanemarjati svoje službene dolžnosti, da se peča s politiko ? Ali mestna občina zato plačuje mnogo tisočakov za šolske zdravnike, da se na II. mest. šoli tlači v en razred po 100 otrok in to na ljubo vodji, da se more iz koristolovstva udeleževati klerikalnih shodov? Ali veljajo strogi predpisi samo za napredno učiteljstvo ? Ali res že ne bo konec škandaloznih razmer na II. mestni deški ljudski šoli, ki smrde že do neba in o katerih govori celo mosto? Nakopičenih je že toliko nekorektnosti, da bi lahko napisali cele strani, toda za enkrat hočemo počakati, ker upamo, da stegne c. kr. mestni šolski svet svojo roko tudi na grabensko šolo, kakor jo je svoje dni na neko drugo šolo, ko se je pomotoma v neznosni majevi vročini odredilo vročinske počitnice, ki so pa bile res na mestu. Ako je bila takrat mrtva črka merodajna naj bo še sedaj in to temveč, ker je škandal, da se kaj takega dopušča v stolnem mestu Ljubljani. Ako pa je Jegliču to dovoljeno, potem je tudi drugim učiteljem. Zdravniški izlet v Zagreb se je bil moral za sedaj odložiti. Dne 29. t. m. vrši se na Dunaju v zadevi socialnega zavarovanja skupno zborovanje vseh avstrijskih zdravniških zbornic in pa državne zveze zdravniških organizacij. Na tem važnem zborovanju, ki se ga bodo udeležili tudi drž. poslanci, mora biti zastopano tudi »društvo zdravnikov na Kranjskem", radi česa ne kaže, napravljati dne 26. in 27. t. m. izlet v Zagreb. Vabilo na dunajsko zborovanje došlo je še-le te dni, ker baš radi udeležbe državnih poslancev in referenta socialnega odseka ni bilo preje mogoče določiti dneva. Dalje pa se je še-le sedaj avtentično do-znalo iz časopisov, da se meseca julija vendar le vrši vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji. Mnogi zdravniki so izjavili, da bi se nikakor ne mogli udeležiti izleta v Zagreb in kongresa v Sofiji, raditega se je prvi preložil na poznejši čas. Naše pokopališče. Tako domačini, kakor tujci, naj pridejo od koder koli, se zgražajo, kakp žalostno, zapuščeno in prazno izgleda naše pokopališče pri Sv. Križu. Povsod drugod se trudijo, da čim preje napravijo lepe nasade, tako da postane pokopališče zelen gaj, v katerem počivajo naši dragi. Pri nas pa je pokopališče prava peščena pustinja. Niti za pota neče skrbeti pokopališča uprava, kaj še, da bi nasadila dreves. Če se ne bo bolje zavedala svoje dolžnosti, se bomo tudi pri nas začeli zanimati za sežiganje mrličev. Arhitektonično dostojno zgrajen kolumbarij vpliva mnogo ugodnejše in blažilnejše na človeško srce, kakor pa peščena pustinja pri Sv. Križu. Obrtna oblast in tolovaji v »Unionu«. Vsa javnost z napeto pozornostjo pričakuje, kaj bo obrtna oblast ukrenila proti tolovajem v »Unionu*1. Navadnemu gostilničarju revežu, bi bili že davno vzeli koncesijo. Tu pa je obrtna oblast prišla v škripce. Prvi odgovorni »birt“ »Uniona" je znani bahač Kobi. Tega se obrtna oblast ne upa prijeti — ona že ve zakaj ne. »Ravnatelja" Bračiča — ne morda glavarja tolovajev — se zopet boji, tudi tu bi skoro rekli: ona že ve zakaj. Neznosne razmere v hotelu — notabene prvem hotelu stolnega mesta — ki delajo sramoto celi Ljubljani, celi deželi; razmere, vsled katerih se ima vsak zaveden slovenski gost bati za svoje življenje; razmere, katere javne oblasti ne le mirno gledajo, ampak celo podpirajo, bodo tudi po zadnjem napadu na slovenskega časnikarja ostale, kakor so bile? Ne, to pot se bo poskrbelo, da obrtna oblast ne bo več nosila črnih očal. Agro-Merkur je popolnoma narodno podjetje, o tem ni nikakega dvoma. Kot dokaz za to naj služi fakt, da tržaška podružnica tega društva piše zavednim slovenskim trgovcem pisma na trgovskem papirju z nemško-laškim napisom. Pobožni sovražnik alkohola. V »Domoljubu" je izšel nekak spis proti alkoholu. To je dobro, ker klerikalce je res treba odvaditi od alkohola, ali začudili smo se zelo, ko smo pod sestavkom videli podpis — prof. dr. Josipa Tominškal Odkdaj je ta gospod klerikalec? Nov, modern most dobi Ljubljana. Ta teden so pričeli podirati na Poljanski cesti stari leseni most, ki vodi čez Gruberjev kanal. Prve dni junija pa začno graditi ondi nov železnobetonast most najnovejše konstrukcije, kojega izvršitev je poverjena tvrdki Pitte & Brausevvetter. Vsled osuševanja barja se bodo podrli in z novimi nadomestili tudi šentjakobski (ki ga postavi cestni erar), šentpeterski in frančiškanski; bržkone pa se spremeni tudi dolenjski kamniti most na Karlovški cesti. Nad in pod zemljo. Vzpričo posebne informacije se je naša včerajšnja vest o izbruhu ognjenika Etne oficielno ne potrjuje. Naš tukajšnji vremenski poročevalec tozadevno pripominja: Naj se vest o zopetnem izbruhu Etne tudi ne potrjuje, to prav nič ne spreminja moje prognoze, ki se nikakor ne nanaša izrecno na določeno ozemlje. Slej kot prej zavzemam glede vzrokov zadnjih vremenskih izgredov svoje včeraj, oz. tudi pred tem označeno stališče. Da je isto vsaj pretežno pravilno, dokaz žalibog žalostna vresničenja vremenske prognoze : Zg. Štajersko n. pr. je obiskala v petek večer strahovita, vničujoča nevihta; naši kraji pa so ne glede na katastrofo med Zagorjem in Savo ponekod močno trpeli vsled nalivov v soboto pop. ozir. zvečer. Pred na-daljnimi vremenskimi izgredi vsaj še do 25. t. m. nismo še varni. Vztrajam še odločneje pri tem, da so ti vremenski izgredi v tesni zvezi z delovanjem tega ali onega ognjenika in sicer bržkone katerega v Italiji ozir. Siciliji. In če bi se ravno v tem slu: čaju vendarle zmotil, kakor se je vnanji poročevalec dozdevno glede izbruha Etne, bi iz prav v tem slučaju zame zanimivega razloga celo prav rad videl. Halleyev komet. Sinoči od pol 9. do pol 10. so bili nekateri zasledovalci kometa tako srečni, da so ga — v naših krajih menda prvič — opazili na večernem nebu. In sicer levo nad Grmado, s komaj vidnim, kratkim, a vendar že določeno izraženim repom. Spoznali so ga po velikosti in svetlobi zvezde v razmerju z drugimi. Opazovanje je otežkočila razsvetljava vsled lune, še bolj pa oblačnost, oziroma meglenost zapadnega obzorja. V Ljubljani jih je bilo menda rnaio take srečnih, da bi ga bili opazili z zavestjo, da je bil to res Halleyev komet. Prednost stalnim gostom. Iz Novega Udmata se nam poroča: V neko gostilno koncu novega Udmata, kamor zahajajo stalni gostje Udmačani, so pili v zadnjih dneh tudi fantje onkraj Ljubljanice odhodnico (fantovšno). Začetkoma so se gledali Udmačani in došli dobro, a ko so fantje že precejšno množino vina povžili, začeli so mirnejše goste izzivati. Prišlo je do prepira. Gostilničar p«, ker je videl, da imajo fantje onkraj Ljubljanice precejšno svoto za zapiti in ne misleč, da mu stalni gostje veliko več dobička polagoma doneso, je zadnje pognal z »marš ven* skozi vrata. Če bo dotični gostilničar vedno tako delal, bode pač imel vsake tri kvatre enkrat vesele razgrajače a mirni stalni gostje se ga bodo ogibali. — Očividec. Med vojaki. V sobotni noči sta se na Gruberjevi cesti sprla neki prostak 17. pešpolka in neki domobranec. Vojak od 17. pešpolka j« psoval domobranca z »preklet kromplrjevec*. To pa je domobranca tako razjezilo, da je potegnil bajonet in udrl za nasprotnikom, ki je zbežal. Kako bi se mu bilo zgodilo če bi ga bil dohitel, ne vemo, to pa vemo, da je zgubil čepico, nad katero se je domobranec maščeval s tem, da . jo je na drobne kosce raztrgal. Kako je potem prišel tisti, ki je bežal brez čepice v vojašnico, pa molči zgodovina. Pogreb gospe Marije Novak. Iz Stepanje vasi se nam poroča: Pogreb dne 20. t. m. umrle gospe Marije Novak, gostilničarke pri »Kozarju (Speckhtlgel) se je vršil v soboto popoldne ob veliki udeležbi vseh slojev mestnega in okoličanskega občinstva. Društvo »Slavec* in pevsko društvo iz Bizovika sta združena zapela krasne žalo-stinke pred hišo žalosti, v cerkvi pri »Božjem grobu* in odprti gomili. Poslednjo čast je pokojnici izkazalo tudi domače gasilno društvo pod vodstvom načelnika g. Anžiča in pa bratska gasilna društva iz Bizovika pod vodstvom g. Vrbinca. Da je bila pokojnica res obče priljubljena, prepričala nas je sijajna udeležba pogreba. — Rodbini naše sožalje... pokojnici pa kličemo: Počivaj v miru! Napad s kamnom. Tovarniški delavec Fr. Piber in poslovodja J. M. se že dalje časa nič kaj rada ne vidita. Ko sta v soboto večer v neki gostilni na Tržaški cesti slučajno naletela skupaj, je Piber poslovodjo nahrulil: „Ti proklet k .... r ali si tudi ti tukaj! Ko je poslovodja ostavil gostilno in šel po cesti proti Glincam, je Piber pritekel za njim, pobral debel kamen in ga vrgel v poslovodjo. Zadel ga je na desui roki. Sodišče ga bo poučilo, da vendar ni prav — zadel. Zaradi poročila o neurju med Zagorjem in Savo je moralo več za današnjo štev. že pripravljenih dopisov izostati. Prosimo potrpljenja. Nepreviden voznik. Nek voznik iz Vel. Lašč je po Karlovški cesti tako neprevidno vozil, da je posestnikovi hčeri Heleni Pavličevi prevrnil ob hodniku stoječi ročni voziček, kjer sta bili dve desetlitrski steklenici kisa. Povzročeno škodo 7 K 50 v je vozik povrnil. Loterija 21. maja. Trst: 78. 29. 30. 87. 88. Line: 37. 38. 7. 8. 9. Društvene vesti. Telovadska skušnja »Ženskega telov. društva* je včeraj vspela najbolje. Sokolova telovadnica je bila polna odličnega občinstva. Nastop telovadk pod vodstvom gospodične Debevčeve je bil eksakten in je žel splošno odobravanje. Jako elegantno so izvajale telovadke »majnikov ples* ki je bil za nas nekaj popolnoma novega. Po končani telovadbi se je zahvalila gospa dr. Tavčarjeva slovenski javnosti; v imenu S. S. Z. je pozdravil društvo br. dr. Oražen, v imenu »ljubljanskega Sokola* b. starosta dr. Murnik. O delovanju društva priobčimo daljše poročilo. Slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani je sklicalo za soboto dne 21. t. m. shod trgovcev in trgovskih so-trudnikov. Shod je imel namen pojasniti trgovcem in trgovskim sotrudnikom določila državnega zakona o delovnem času in o zapiranju trgovin, ki je že v veljavi od 4. maja, ter dati prizadetim krogom priliko povedati, kako bi bilo urediti zapiranje in odpiranje trgovin v Ljubljani in obližju. Shodu je predsedoval g. Šarabon. O tem predmetu je na dobroobiskanem shodu obširno govoril g. dr. Windischer in na vzgledih pokazal važnost in vrednost novega zakona. at? se je vršila razprava, katere so se udeležili gg. Šarabon, Jelačin, Volk, Medic, Selak m zbor. svetnik Zorc. Sklenilo se je storiti potrebne korake v ta namen, da vlada izda potrebne nadaljne ukaze glede zapiranja lrg°vin v Ljubljani in na deželi. Potem je dr. Wmdischer poročal o nai-novejši odločbi upravnega sodišča, ki je izreklo, da trgovski sotrudniki niso dolžni biti zavarovani za starost. Po kratki debati je dr. Windischer omenjal nevarnosti, ki prete našim trgovcem zategadelj, ker se poteguje neka tvrdka za dovoljenje, da bi smela prodajati petrolej od kraja do kraja in od hiše do hiše na vozovih. Shod je sklenil soglasno, da se je obrniti do deželne vlade s prošnjo, naj ne da koncesije za to novo vrsto krošnjarstva s petrolejem. Taki »tank-vozovi* so pri nas popolnoma nepotrebni. Nabava petroleja je lahka in kon-sum petroleja jako znaten. Šentjakobska-Trnovska (moška) podružnica sv. Cirila Metoda je imela včeraj dop. v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti svoj dobro obiskani občni zbor. Združeni podružnici štejete 180 udov, imata že 800 K čistega premoženja. Prvomestnikom je bil zopet izvoljen g. Lapajne, tajnikom §• Jesenko, blagajnikom g. Trtnik. Kot zastopnika glavnega odbora sta zborovanje P°zdr«vila družbeni tajnik g. Brce ter nadučitelj g. Crnogoj. času primerno je govoril pek. m. g. Mole, ki se je zavzemal za to, da nosi vsak član društveni znak, kar se ■Slovencu bolje pristoja kot »Krieger medalja*. (Kaj bo k temu rekel g. Mihelič kot »Korps-kommandant des neuen Kriegerkorps von Laibach) ? _______ Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Predsednik »Slovanske Enote" v avdl-jenci pri ministrskem predsedniku. Praga, 22. maja. »Narodni listi* poročajo iz Dunaja: Načelnik češkoagrarne stranke in predsednik »Slovanske Enote* poslanec Udržal je bil sprejet v posebni avdijenci od ministrskega predsednika barona Bienertha. Avstrijski učenjak umorjen od Indijancev. Praga, 22. maja. Po poročilih, ki so došle od rektorja petrograškega tamošnjega etnografičnega zavoda, je bil v južni Bolidiji umorjen od Indijancev avstrijski raziskovalec Oskar Fritsch, ki je raziskoval Bolivijo tudi po naročilu ruske vlade. Ruska vlada je radi tega brzojavno vprašala Bolivijo, ali se usmrčenje učenjaka potrjuje ali ne! Khuen-Hedervary pri cesarju v avdijenci. Budimpešta, 22. maja. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil včeraj sprejet od cesarja v posebni avdijenci, ki je trpela tričetrt ure. Poročal je cesarju o splošni politični situaciji in o tekočih poslih. Kraljevski komisar imenovan v srbski crkveni zbor. Budimpešta, 22. maja. Med vče-rajšno avdijenco ministrskega predsednika je cesar podpisal dekret, s katerim imenuje kraljevskim komisarjem v srbski crkveni zbor državnega tajnika Rokomyja. Volilni govor grofa Khuen-Hedervaryja. Budimpešta 22. maja. Narodna delavska stranka je priredila sinoči na čast svojemu kandidatu v državni zbor grofu Khuen-Hedervaryju banket. Med drugim je govoril tudi Khuen-Hedervary in se je njegov govor splošno odobravalo. V svojem govoru je med drugim omenjal ministrski predsednik, da je njegovo delovanje zelo podobno delovanju zdravnika. Ponovno je moral določiti diagnozo in ko je bila ta določena, se je pričel veliki boj proti uničujočemu delu bolezni. Narod se mora končno zbuditi iz bolehavega spanja, v katerega se ga je vspalo proti njegovi volji. Svoj govor je končal ministrski predsednik sledeče: Nadejam se, da nas bodo v bodoče zopet podpirali tudi oni, ki so nas sedaj zapustili in nastopajo celo proti nam. Uvideti morajo namreč, da je uspešno naše stremljenje, namreč podkrepitev notranjega miru. Spopolnjenl letalni stroji. Rim, 22. maja. Nek mlad duhovnik je konštruiral letalni stroj (aeroplan), ki izključuje takorekoč skoraj vse dosedanje slabe strani letalnih strojev. Halleyev komet in člani nemške vladarske rodbine. Berlin, 22. maja. Sinoči so došli na potsdamsko zvezdarno še pred solčnim zahodom nemška cesarica Viktorija Avgusta in princ Avgust Viljem s soprogo ter opazovali iz kupole zvezdarne z refraktorji nebo. Halleyevega kometa ni bilo mogoče opaziti. Cesarica se je zanimala za opazovanje zvez-doslovcev v pretekli noči in se jej je o teh poročalo. Berlin, 22. maja. Cesar Viljem je brzojavil zvezdami v Potsdamu, da obišče zvezdarno. Notar poneveril. Danzig, 22. maja. Tukajšni državni notar Hofer se je sam javil sodišču, odnosno državnemu pravdništvu, češ, da je poneveril 40.000 mark. Notar Hofer je navedel, da je poneveril teh 40.000 mark kot upravitelj neke konkurzne mase in da je denar porabil za svoje dolgove. Kopenlk št. 2 v Berlinu. Berlin, 22. maja. Tukajšna policija je aretirala nekega slaboumnega človeka, ki je uprizoril v zadnjem času celo kopo sleparij. Med drugim je revidiral tudi v uniformi sanitetnega podčastnika moštvo in si pri tem prilastil razne predmete. — Možakar pa je umobolen in je bil že parkrat interniran v norišnici. Poneverjenje. . , u n ? j, 22. maja. Pri reviziji blagajne rudokopa Konigshiitte v Nemčiji se je iz- 32J300' mark.Je ** blagajne Poneverienih Vremensko poročilo. ^.urlai» 32, maia- Vremenska prognoza je se vedno ugodna. Današnje jutro je bilo precej soparno. Opoldne in popoldne je v kratkih presledkih deževalo. Proti večeru se je zopet zjasnilo. Zračni tlak je še vedno neizpremenjen. Iz okolice se poroča o skrajno ugodnem vremenu. V severni Nemčiji so bile zopet nevihte. Za prihodnje dm je napovedano lepo vreme. Nova zmaga na polju avlatlke. Doter, 22. maja. Aviatik Lesseps, potomec Lessepsa, ki je zgradil sueški prekop in dal tudi inicijativo za Panama-kanal, je poskusil preleteti z letalnim strojem ožino med kontinentom in Angleško. Poskus se mu je izborno posrečil. Najprvo je bilo vreme skrajno neugodno, končno pa se je vendar zjasnilo toliko, da je Lesseps mogel podvzeti polet. Takoj spočetka se je dvignil nad 500 m visoko in je ostal v tej višini ves čas svojega poleta iz Calais do Dowra. Ko se je bližal angleškemu obrežju, zaradi goste megle ni niti na 100 metrov daleč mogel zapaziti suhe zemlje. Kljub temu se je spustil srečno na tla v Marga-retnem pristanišču v Dowru, kmalu po četrti uri, dočim je odšel iz Calais ob V* na 4. uro. Za to pot, ki je dolga 27 angleških milj (angleška milja je 1608 m) je rabil 35 minut. V tem času je odšteto tudi dviganje in pristanjenje. Aviatika je spremljala torpedovka, ki pa ga je mogla samo semtertja opazovati. Aviatiku so se prirejale najpresrčnejše ovacije, zlasti ker očividci zatrjujejo, da Lessps vodi aeroplan veliko elegantneje in sigurneje kakor Bleriot, ki je zadnji preletel ožino. Lesseps je sam mnenja, da je Blerietov rekord potolkel. Turški prestolonaslednik obišče Belgrad. B e lgra d, 22. maja. Turški prestolonaslednik Jusuf Izedin obišče koncem tega tedna oficijelno tukajšni dvor. Arnavtski upor. Carigrad, 22. maja. Poroča se, da razoroževanje Arnavtov napreduje vrlo. V zadnjem času se je razorožilo mnogo albanskih vasi. Orožje se je z vozovi pripeljalo v Ferisovič. Kakor poročajo, je ponekod zadostovala samo dobra beseda, da so prebivalci pustili orožje, ponekod pa je bilo seveda treba nastopati kar najstrožje. Nove Železnike zveze med Turčijo in Grško. Carigrad, 22. maja. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da odločilni vladni krogi delujejo na to, naj bi se čim prej izvedle nove železniške zveze med Turčijo in Grško. V najkrajšem času se baje odpošljejo na mejo inženirji, ki naj bi študirali tozadevne trase. Kretsko vprašanje. Pariz, 22. maja. Četudi je vtis, ki ga je napravilo postopanje kretske vlade, da se je namreč pripustilo mohamedance k zborovanju, ne da bi prisegli, skrajno neugoden, se vendar upa, da se bo pri Veni-zelozi doseglo ugodnosti. Zaradi tega je premor 40 dni dobrodošel. Carigrad, 22. maja. Kakor se poroča odpluje 27 deloma manjših bojnih ladij v Marmarsko morje k vaji, ki bo trajala več dni. To se spravlja v zvezo s kretskim vprašanjem. Toča je v soboto pop. obiskala kraje okoli Polhovega Gradca. Kakor je bilo videti, tudi včeraj pop. nekaterim k*rajem ni prizanesla. za razvažanje piva sprejme s 1. junijem zaloga mengiškega piva. v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. Mesečna plača 80 K. Oženjeni imajo prednost. latej Orehek, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 20 (blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških,-ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago 1 Čudovito nizke cene 1 Prav izdaten postranski zasluže nudi inteligentnim osebam popolnoma nov način zavarovanja. Dopisi pod »Lahka služba" na glavno pošto v Ljubljani, le proti »rpčilneum listu. 3-1 Kolodvorska ul. 22 je vsak dan „_10 cele noč odprla ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. trgovec s pohištvom I-Jutoljana Sv. Petra c. 19 izdeluje in popravlja raznovrstno pohištvo po naj nižji n e en ali. Telečjo pečenjko po izredno nizki ceni I. vrste kilogram . . K 1’60 IL » „ ... 1*40 III. . .......1*30 prodaja v Šolskem drevoredu pri jubilejnem mostu Matija Lavtižar. 10 družb (kompanij) dobrih oglarjev za izdelovanje bukovega oglja v dobrem polo-žajubrez kamenja išče tvrdka I Mrkopalj, železniški kolodvor Lokve. (»Zlata kaplja") Novo moderno opremljene sobe, kopeli, restavracija, krasen vrt. Vsako sredo 1.111 Otvoritev in preurejenega vrta v sredo, 25. maja 1.1. Za mnogobrojen poset se priporočata 3-1 Al. in Leop. Tratnik. : Poštne hranilnice št. 49.086. : Giro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 : K 3,700.000. : Telefon štev. 135. Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 K 160.000. : GLIHI P0S0JILHICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo J Pisarna: Kongresni trg 15, Souvanova hiša, Ljubljana j sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih j obrestuje po 43|40|0 od dne vložbe do dne vzdige t brez odbitka rentnega davka. I Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. j Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. ki. • JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5. Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. -» Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh mmStm cenah. \XJ •• ** VX/ VI/ *• w •» •* \A/ \x/ • • ** *• \U Vi/ •* VI/ »» \i/ *• Vi/ «• \*/ •» \»/ •• \*/ »• \*/ v .Trgovsko podjetje se radi odpotovanja takoj proda. Isto je vpeljano in dobičkanosno ter se lahko naprej vodi pod sedanjo tvrdko s pristavkom „naslednik“. - Jako ugodni delni plačilni pogoji! - | Ponudbe na inseratni biro „Jutra“ pod šifro »Trgovina 500“. 5—1 | s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola“. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpripiostejše, najceuejše in naj trpežnejše kritje Streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce iu popis. Spretni zastopniki se iščejo. Delniška glavnica: K 3,000.000. 301—46 Rezervni fond: K 400.000. ....................................... II HUMIH M.... lllllimmillllHIIHIIIIIIIIIIHIIIIHIHIIMIHIHHUlliHi,,,,,,,, Llablianska kreditna isanka v LfnMiaiil Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4y|0. Sprejema prijave za subskripcijo delnic „Ljubljanske kreditne banke“ IV. izdaje: za delničarje a K 420*—, za nedelničarje k K 445*— do dne 31. maja 1910.______________________ Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik! Največja zaloga najfinejših barv in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovano akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve za srednje in strokovne šolo, za umetniške in prijatelje umetnosti. -—: Firneži, olja in retnše za slikarstvo ---------------------- Slikarsko platno ====== Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A rl ni f TTq n "nt m Q rm Prva kranjska tovarna oljnatih barv, illlUll Ha Ujp IJlLalLlij firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zaradi rninole sezije se prodaja j v »Angleškem skladišču oblek“ izgotovljene obleke za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice še ceneje kakor doslej. O. Bernatovie v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Prostovoljna prodaja obrti in hiše. Na najbolj prometnem kraju glavnega trga v Novem mestu se proda Iz proste roke nanovo prezidana hiša. V isti so 4 dobro idoče trgovine, 16 sob In 3 kuhinje. Prizidani sta dve sobi s kuhinjo. Pri hiši je tudi velik vrt. — Cena jako ugodna! Pojasnila daje Josip Fischer, Kandija (Novo mesto). 3—1 5F. P.Vidic & Komp., Ljubljana ======== tovarna zarezanih strešniov — ponudi vsako poljubno množino 52—9 pat eri/tir aril d-T7"ojn.o zarezani strešnik-zakrivač