Zaenkrat je predvideno, da bo večina podatkov prevzetih in vzpostavljenih še v devetdesetih letih, :nato pa bodo stalno zagotavljali prevzeme vzdrževanih podatkov iz državnih podatkovnih baz. Kratkoročno naj bi MEGRIN zagotavljal tiste podatke, ki bodo uporabni na evropski ravni, v začetku naslednjega stoletja pa naj bi bila v Evropi večina topografskih podatkovnih baz dostopna prek državnih meja ob uporabi njihovih storitev. RESNOST PRISTOPA MEGRIN naj bi zadovoljeval potrebe po geografskih podatkih ne glede na meje v Evropi. Državni kartografski oz. geodetski upravni organi bodo s sodelovanjem v razvoju MEGRIN-a in kot primarni dobavitelji prostorskih podatkov izboljšali okolje za izmenjavo geografskih informacij tako v državnem kot zasebnem sektorju. Njihova vloga bo odgovorna, predvsem pa zelo zahtevna, saj bodo morali v svojih državah z razvojem podatkovnih baz slediti poleg domačih trendov tudi zahtevam evropskega tržišča. Prek CERCA in MEGRIN-a imamo priložnost, da na področju obvladovanja prostorskih podatkov dokažemo strokovno zrelost in s tem enakopravnost pri pripravi rešitev, ki jih bomo lahko ponudili v uporabo preostali Evropi. Viri: Salge, E, 1992, A Geographical Data Interchange Environment for Europe, EGIS'92, Third European Conference and Exhibition on Geographical Information Systems - Conference Proceedings, Muenchen, 1502-1511. Salge, F., Ahonen, P., Smith N, 1992, MEGRIN, Preliminary Study, Version 2.0, CERCO PTG, Paris. Salge, F., Ahonen, P., Smith N, 1992, MEGRIN Programme de Developpement, MEGRIN Business Plan, CERCO PTG, Paris. mag. Božena Lipej Prispelo za objavo: 1.3.1993 Kronologija dogodkov pred včlanjenjem v CERCO Paris, 2. oktober 1991, Dopis g. Frarn;oisa Salge-ja g. Tomažu Banovcu, direktorju Zavoda Republike Slovenije za statistiko, o aktivnostih v CERCU in MEGRIN-u s povabilom za sodelovanje. Ljubljana, 8. januar 1992, Pobuda g. Tomaža Banovca Republiški geodetski upravi, Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, FAGG, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo ter Geodetskemu zavodu Republike Slovenije za sodelovanje v CERCU. Ljubljana, 16. januar 1992, interni dopis na Republiški geodetski upravi s pobu.do g. Demšarju. in g.dr. Beseničarju za vzpostavitev kontakta s CERCOM - brez rezultatov. Budimpešta, 12. maj 1992, Razgovori o organizaciji in možnostih včlanjenja - g. Hrbek (Avstrija), g. Demšar, ga. mag. Lipej. eodetski vestnik 37 (1993) 1 Dunaj, 21. julij 1992, Dogovor g. Hrbek- ga. mag. Lipej, da Slovenija (Republiška geodetska uprava) nemudoma pošlje vlogo za včlanjenje. Statutarno določeni uradni roki za sprejemanje vlog so minili, zato g. Hrbek izposluje, na našo prošnjo, naknadni sprejem vloge pri takrat predsedujočem združenja CERCO g. Barwinskemu (Nemčija) in pri sekretarju združenja g. Mousseju (Belgija). Ankara, 8.-11. september 1992, Slovenija je bila na XV. plenarnem zasedanju CERCA sprejeta za opazovalko. Predstavnik Republiške geodetske uprave se iz objektivnih razlogov zasedanja ni udeležil. Dunaj, 9.-10. februar 1993, Sestanka pripravljalnega odbora za.naslednje plenarno zasedanje se udeležita predstavnika MOP-Republiške geodetske uprave, ki uspešno zastopata uradno slovensko kartografijo oz. geodezijo in državo Slovenijo. Ljubljana, 5. marec 1993, Republiška geodetska uprava uradno zaprosi za članstvo v CERCU. Prispelo za objavo: 5.3.1993 Udeležba na tečaju GIS/LIS v Varšavi in Delftu mag. Božena Lipej V mesecu novembru preteklega leta je potekal v Varšavi in Delftu enomesečni tečaj o osnovah GIS/LIS tehnologije. Točaj je organizirala Tuhnična univerza iz nizozemskega mesta Delft v okviru izobraževalnega programa TEMPUS, ki ga financira Evropska skupnost. Formalni naslov tečaja je bil „Basic Postgraduate Course in Land Information Systems". To je bil že drugi tečaj, predlani je bil organiziran samo za slušatelje iz Poljske. Lani so krog udeležencev razširili na takrat še obstoječo Češkoslovaško, Madžarsko in Slovenijo. Vseh udeležencev je bilo osem, poleg štirih Poljakov še po dva iz vsake naštete države. Izobrazbena struktura se je gibala od absolventov do doktorjev geodezije, kakšnih kvalitetnih razlik pa zaradirnzličnih vzrokov skorajda ni bilo opaziti. Povprečni udeleženec, ki ga seveda ni bilo, pa je štel malo pod trideset let, diplomiral je pred par leti in se na svojem delovnem mestu ukvarja z izobraževanjem in raziskovanjem GIS/LIS-ov. Prve tri tedne smo bili nameščeni v hotelu v predmestju Varšave, kamor so hodili tedensko predavat profesorji geodetske fakultete iz Delfta. V tem času smo imeli tudi vrsto strokovnih obiskov v Varšavi in Olztynu, mestu kakih 200 km severno od poljske prestolnice. Toko smo lahko spoznali, kako se Poljaki spoznavajo z Arc/lnfom, Integraphom in ostalimi sistemi. Moram priznati, da sem v teh treh tednih spremenil dotedanje šablonsko mnenje o njih in njihovi strokovnosti. Na področjih, na katere mislim, da se malo spoznam, so dajali kar dober vtis. Res pa je, da so nam prikazali le najboljše in da pri nekako 20 krat številčnejšemu potencialu ni to nič nenavadnega. Poleg tega so se začeli spoznavati z moderno tehnologijo takrat kot mi, če ne še nekoliko prej. Zadnji teden smo preživeli na Nizozemskem, med kanali mesta Delft, kjer smo poleg ogleda Fakultete za geodezijo ter predavanj obiskali tudi center za prostorsko Geodetski vestnik 37 (1993) 1 lltri l