Jeden stre! preveč. Pozdrav zastave.
PRI VČERAJŠNJEJ SLAVKO STI SO POMOTOMA POZDRAVILI TUDI OKLAHOMO KOT DRŽAVO.
V Washingtonu so na fortah izstrelili po 46 strelov.
OKLAHOMA ŠE NI UVRSTENA.
Washington, 5. julija. V raznih krajih repub.ike so včeraj pozdravili xve/xluio zastavo s 44» streli mesto b 45. To se je zgodilo pomotoma, ker so do tie ni častniki mislili, da imamo že 4<i držav, ker je kongres sprejel predloir. vsled klerega jw>stajie Oklahoma 40. država.
To >e je pa zgodilo pre rano, kajti Oklahoma še ni uvrščena med države in 4<». /.vezalo na modrem ]»*>1 ju naše iaM:ivr l*>d> pritrdili še le 4. julija 1907. 1H> tedaj l*>de na zastavi morda že 47 zvezd, aUo postane tudi Arizona in New Mexico skupna država. Za sedaj pa ''država Oklaluwna'' oti-cijeaio še ne ck>istira.
-o--
MOŽEVA OSVETA.
Ustrelil je zapeljivca svoje žene.
Bristol, V a.. ^ včeraj na tukaj
. jul. John J. Orr je -nje kolodvoru izne-nadil svojo ženo. ktera je v spremstvu svojega ljubimca Georjre S. Jo-nesa hotela uteči. Orr je takoj vzel it. žepu revolver in trikrat ustrelil na Jonesa, kteri je par minut nato umrl. V ječi j
unn-u
bode
»ajbiv
Ha
>rr izjavil, da mu je Jones ovo rodbinsko srečo. Orra .<•» brezdvomuo oprostilo,
danes.
Nezgoda na železnici.
to, N. Y., 4. jul. Kkspresni vlak. ki vozi med Saratogo in New York.>m je bli/.o tukajšnjega mesta skočil raz tir. vlaku je bilo kakih 20 jMitniknv, k te rim se pa ni nič zalega zgodilo.
Parnik America še vedno ni dospel.
l)a>iravno bi parnik America od Fatoer Line moral dospeti v New-York že pred 13 dnevi, ga se vedno ni. Dne 11. junija je bil v azorskej luki St. Michaels. Parnik bi moral na svojem {Mitu preko Atlantika srečati več parnikov iti si<-er one, kteri so pluli iz .Jamajke v Southampton, iz Colon a v Liverpool in iz Bermuda v Plymouth. Toda dosedaj fia ni srečal nijeden parnik.
Na Ameriki je 110 potnikov med-k rov j a in sicer 98 Italijanov, dočim so drog} (frki. Mornarjev je na njem 40 in provijanta za sedem tednov.
Vsa rodbina utonila.
Na reki Animas pri Cedar Hill, N. M., utonila je vsa rodbina Leonard Roalova, ozir«rma ofe, mati in otrok. Rodbini" je bila na potu v Durango preko reke, da prisostvuje nekej slavnosti.
Poprave v Bele j hiši.
Washington, 3. jul. V Bele j hiši je treba mnogo poprav, ktere morajo biti izvršene predno se Roosevelt vrne iz počitnic. Kedaj bodo poprave potove, še ni znano, vsekako se pa Roosevelt ne bode mogel vrniti do oktobra, kajti popravljali bodo do imenovanega meseca.
Boj v ječi.
Bridgeport, Ionn., 4. jul. V tukajšnjem zaporu sta se včeraj z britvami •tepla in medsebojno smrtno ranila Italijana Capello Bruno in Antonio Coehi. Bruno je dejal nekaj svojemu tovariša po italijanski in slednji ga je takoj napadel z britvijo, s ktero mu je prorezal vrat in roko, s kojo •e je branil. Končno je Bruno tudi sebi zadal veliko rano na vratu in padel preko trupla svoje žrtve. Oba n-mirata.
"The glorious Fourth". Včerajšnje streljanje.
ROJSTNI DAN REPUBLIKE JE PREBIVALSTVO SLAVILO PO STAREM NAČINU.
Izvanredno veliko število ranjencev. V New Yorkai sta bili .ustreženi le dve oso bi.
ARETACIJE.
Ker je včeraj proti jutru deževalo, se pri streljanju v proslavo proglašen j a neodvisnosti od polunoči do 8. ure zjutraj ni pripetila ni jedna nesreča. Kasneje, ko se je zvedrilo, so se pa bolnice hitro napolnile z ra-njenei, kteri so dobili svoje rane od k rogelj iz revolverjev ali pa od raket.
število nezgod je večje, nego je bilo .ktero kol i leto jxiprej in število ranjen-cev sega v tisoče. Ranjence so v bolnice taliti hitro dovažali, da uradniki niso ziunogli uknjiževati vsa njihova imena. Samo v bolnieo Bellevue ho {»ripeljali 135 ranjencev, v harlemsko 4.",. sv. Luke 10. Wrigktovo 25, Wash-ingto:i Heights s. Lebanon 25, Lincoln H. Ford h am 2, Flower 22, rancosko 4. St. ineentV 20, New York 20 itd.
Tekom dneva so v New Yorku are-tova.i 401 osobo radi streljanja z re-volverjL
Tekom minolih 24 ur gorelo je v New Yoifeu 41 hiš, toda povsodi so krnalo pogasili.
Na 101. ulici je nekdo skozi okno ustrelil voznika M. Shapiro:a, kteri je na meslu umrl. Strelca niso dobili. — 171etna Mary Giercke je padla ra< streho tinadst mpne hiše št. 014 iztočna 14. ulica, kjer je strelja a. Obležala je na mestu mrtva.
Zidar Scot-t se je zjutraj vozil po ■mduličnej želznici na 9. Avenue in tu streljal v vajrone z rafceti imenovanimi "kane'n". Med ženskami v vlaku je zavladala velika panika in radi <<*ga je Scot t še bolj st relja . tako da je bil ves vlak poln dima. na kar so (Hit:i"f;i bežali v drujre vajrone. Scotta so j>otem izročili policiji. Na postaji se je j>onudil, da bode ]>riredil naj-krasnejše streljanje, toda v tu inu ni-xi privolili in so ira preko noči za-prli.
Na tisoče Xewyorcanov je potovalo v okoiieo s parnik i i>n vlaki.
Todi alco j« hiša, v kterej prebivate, k tako majhna, je v njej vedno dovolj sa Sidro Pain Expell«r proti oslabelosti ki drage bo-po 50 » 25

Pomanjkanje ledu v Washingtonu.
Washington, 3. jul. Dne 1. t. m., ko je vladala tukaj uprav neznosna vročina, bilo je tukajšnje mesto skoraj brez ledu. Restavraterji in trgovci z živili so zgubili na tisoče dolarjev. Mno«o otrok je moralo biti brez hrane. Za 100 funtov ledu je marsikdo j>onujal po $10. Tudi sedaj je pomanjkanje ledu zelo občutuo in te dni je zopet pričakovati p«.draženje ledu.
Razveljava volitve.
Paris, Francija. 4. ju ija. Poslanika .zbornica je z 253 jm>ti 221 glasovom razveljavila izvolitev r*r>fa Boni de Castellane, in sicer radi neprilSk, ktere ima s svojo ženo, rojeno Goul-dovo iz New Yorka.
DOBER PRAVEC.
Pri vsakem našem podjetju moramo imeti kak način, oziroma kak pravec, po kterem se ravnamo. Ako se pripeti, da pozabimo na ta pravec in ako poslujemo proti temu, potem je naša dolžnost, da iščemo hitre pomoči. Ako živimo natančno tako, kakor zahteva narava, potem bode naše življenje dolgo in srečno; ako pa živimo drugače, postanemo nezadovoljni in posledica temu je — da imamo slab tek. V tem slučaju je pa jedino sredstvo Triner-jevo ameriško grenko vino, ktero podel u vsemu truplu redno delovanje. Ono upliva na prebavalne organe in po teh po vsem truplo. -Dokler ne morete jesti, toliko časa ne morete pričakovati, da postanete krepki. To sredstvo Vam bode dalo dober in zdrav tek. V vseh boleznih v zvezi z izgubo teka, anemije in bolelinosti, je Trinerjevo ameriško grenko vino vedno ono sredstvo, na ktero se zainore vsak zanesti. Ono u »treže vsakemu ze'odcu, zdravemu in bolnemu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ; Ave. Chicago, HL
Zvezine finance.
Izdaten prebitek.
V MINOLEM POSLOVNEM LETU ZNAŠA PREBITEK V ZVE-ZINEM ZAKLADU
$26,187,150.
Državni dolg se je v minolem tednu zmanjšal za $17,519,005.
DOHODKI IN IZDATKI.
Velik požar
v New Yorku,
Washington, 3. julija. Z dnem 30.
junija, oziroma koncem poslovnega leta znašal je dolg Zjedinjenih držav $964,435,065, kar znači, da se je ta dolg v juniju znižal za $17,519,005. Gotovina zvezineira zaklada znaša $1,471,358.119, pri kterej je $338,0S7,-283 v z jat u.
V	juniju so znašali dohodki vlade $55,342,309.
V	minolem poslovnem letu znašali so vladini dohodki $594,914,714, dočim so znašali skupni izdatki 5(jS milijonov 727 tisoč 5(34 dolarjev, tako da znaša prebitek $20,187,150, medtem ko ise je prejšnje leto zaključilo s primanjkljajem.
ZAPREKA NATURALIZACIJI.
Kedaj postane novi naturalizacij ski zakon pravomočen, še ni znano.
Ljudje, kteri so hoteli predvčerajšnjim dobiti pri zvezinem sodišču ta-kozvani "prvi papir", ga niso dobili, ker pričakujejo sodišča na odgovor iz Washingtona, kedaj postane novi naturalizacijsk-i zakon pravomočen.' Dokler ne dobe odgovora, sodišča "prvega papirja" ne bodo izdajala. Posebna klavzula imenovanega zakona določa, da postane zakon pravomočen 00 dni potem, ko ga predsednik podpiše.
Cerkev zgorela.
Hamburg. Nemčija, 4. julija. Velika cerkev sv. Mihaela s 420 Čevljev visokim stolpom je včeraj popolnoma zgorela. Ko se je podrl stolp, je razdejal več bližnjih hiš, ktere so tudi pričele jroreti. Štirje delavci, kteri so eeifkev popravljali, so bili usmr-
Volitve v Panami.
Panama, 2. jul. Včerajšnje volitve so mirno minole in izvoljeni so bili kompromisni kandidatje. Iz drugih krajev se poroča, da so dobili kandidatje ustavne stranke veliko večino. Natančneja poročila se izvedo šele tekom dveh dni.
V	Colonu s^ dobili vladini kandidatje večino 290 glasov.
Potovanje državnega tajnika Roota.
Washington, 3. jul. Program za potovanje državnega tajnika Roota po jugoameriških republikah je sedaj že določen. Root odpotuje jutri s križar-ko Charleston iz New Yorka in pride v San Juan de Puerto Rico v nedeljo dne 8. julija in nadaljuje svojo pot iz San Juana dne 10. julija ter pride v Rio de Janeiro, Brazil, dne 25. jul. Iz Rio odpotuje dne 6. avgusta v Montevideo in tri dni kasneje od tam v Buenos Ayres dne 14. avgusta. Od tam potuje v Valparaiso, Chile, kamor pride 30. avgusta. Od tam se napoti dne 4. septembra v Callao in dne 15. septembra v Panamo, kamor pride dne 22. septembra. Od tu odpotuje dne 25. septembra v New York.
$1850 ukradel
V	Hobokenu, N. J., so včeraj zaprli'28 let starega knjigovodjo Maksa Essinga od tvrdke Fux & Lang, ker je ponarejal račune in ukradel $1850 imenovanej tvrdki. Ko je bil Essing uslužben pri tvrdki Hofe Silk Mill Co. v New Yorku, je ukradel za dva tisoč dolarjev svile, radi česar je moral sedeti v zaporih v ElmyrL
B LIZ O WTT.T.TAMSBURSKEGA MOSTU ZGORELO JE ŠEST-NAD STROPNO TOVARNIŠKO POSLOPJE.
Požara je prisostvovalo nad 20,000 ljudi. — Sedem o sob ranjenih.
$50,000 ŠKODE.
Včeraj je zgorelo še stnadstropno tovarniško poslopje št. 35 Cannon St. blizo villiamsburškega mocJtu na v>il-liamsburškem koncu. Požaru, kteri je napravil za $50,000 škode, prisostvovalo je najmanj 20,000 gledalcev.
Xa lice mesta so pribitile vse bližnje sotnije gasilcev, ktere je pa množica pri delu zelo ovirala.
iKo so ludje, kteri so delali v po-slopju (sami zidovi) bežali na projto, je bilo 7 osob lahko ranjenih.
flioslnaneDieD
Zli*' •trak«
ali pa t Ameriko vzeti, volne cene na: FRANK Orecswkfc St, Hew Ywfc, N. Y, ker tu bodel
postreže a. Ft.
nikvwli isrcvimih
>iSi
ter
Zarota za bombardiranje nemškega cesarja.
Seattle, Wash., 4. jul. Vsled prošnje nemške vlade je tukajšnja policija preiskala hišo, v kterej je stanoval Avgust Rosenberg. Tu so našli delavnico za izdelovanje bomb. Rosenberg je znan anarhist in je odpotoval v Nemčijo, da dlnamitira cesarja Viljema. V Rosenbergovem stanovanju so zaplenili nad 200 steklenic raznih kislin in streljiva. -
200 let star mlin zgoreL
Washington, N. J., 4. jul. V Ne\v-hamptonu je požar razdejal 200 let stari mlin za irris, £teri je bil last Frittsovih naslednikov. Poslopje je bilo najstarejše v severnej New Jersey. Y
Novo jezero in železnice.
Los Angeles, Cal., 4. jul. Novo jezero, ktero je nastalo vsled kanalizacije in kteremu so dali ime Sal ton, je zoi>et tako naraslo, da je bila Southern Pacific železnica ponovno prisiljena, svojo glavno progo ob jezeru preložiti in sieer sedaj že v petič. Voda je narasla sedaj do tira. Samo v minolem letu je bila železnica prisiljena s tirom štirikrat bežati. Voda, ktera prihaja iz Rio Colorado, naraste vsaki dan za dva palca.
Pozdrav Oklahomi.
Manila. 4. jul. Novo državo Okla-homo so včeraj zvečer pozdravili z nacijonalnim pozdravom in sicer v Luneti, točno o polunoči.
Današnji praznik so proslavili s tem, da so izpustili 68 jetnikov iz zaporov Bilibidi.
Patrijotični Američani in Filipinci so pogostili otroke po raznih parkih.
Zastrnpljenje z mesom.
Morristovvn, N. J., 4. jul. Mrs. Frederick C. Gallagherjeva je smrtno zbolela, ko je povžila konservirano meso, ktero je kupila pri nekem tukajšnjem grocerju. Ko je konservo odprla, je opazila, da je na vrhu zelena. Plesnobo je potem odstranila in zvečer sta z možem meso povžila. Par ur kasneje je zbolela. Zdravnica dr. Ana L. Alban je dognala, da je Gallagherjeva zastrupljena s ptomainom.
O tem slučaju so obvestili zdravstveno oblast, ktera bode stvar preiskala.
Jak potres v
državi New Mexico.
V SOCORRU, PRI ALBUQUERQUE, POJAVILO SE JE VČERAJ MNOGO POTRESNIH SUNKOV.
Ljudje so v strahu bežali iz svojih his, ktere so zelo poškodovane .
PODZEMSKO GROMENJE.
Denarje v staro domovino
poftOjaate:
sa f 20.50 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 ............ 1000 kron,
u $1020.00 ............ 5000 kron.
Foifcarina j« vitota pri tok vsotak. Dona m	vsot« popolnoma
isplačaj« htm vinarja sititka.
taam poinjatr« kplaioje tkr. poital kzaaOsi vai t 1L fe U illk,	I
DsaaiJ* mm podan J« ■ajprffii-»•)« 4m	w g—vb* ▼
mm ali ndHrataMi H DmmH« aB H Viv TI
tli
Albuquerque, N. Miex., 5. julijla. V Liocurro, To milj daleč od tukaj, pripetilo se je včeraj zjutraj več izredno jakih potresnih sun'kov, kteri so ]>o presledkih trajali več ur. Zajedno je bilo čuti jako podzemsko gro-menje. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo iz svojih his. ktere so popokale in so deloma zelo oškodovane. Ljudje so našte.i najina n j 20 potresnih sunkov.
V	mestu ni ostalo ni jedno oikaio eelo in skoraj vsi stropi so popadali na tla.
---o-
313 čevljev globoko skočila.
Akron, O., 5. jul. Gdč. Alice Funk, stara 22 let, je na potu med Akronom in Cuyahoga Palls ostavila voz ulične železnice ter skočila v reko Cuyahogo — 313 čevljev globoko. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen z nekim o-ženjenim možem.
Strup v vodi.
Cairo, 111., 3. jul. V aparat za mrzlo vodo v tovarni Singer Sewing Machine Co. je nek zamoree vrgel strup. Nek deček je umrl, ko se je na pil vode, dočim je pet osob nevarno zbolelo.
Vihar v Lincolnu.
V	Lincolnu, Xebr.? in okolici je razsajal izreden vihar. Vsled dežja so vse reke izstopile in škoda znaša mnogo tisoč dolarjev.
$150,000 škode.
Pri Toledu. O., je požar razdejal tovarno U. S. Gypsum Co. in napravil za $150,000 škode. Vsled požara je sedaj 1.30 delavcev brez dela.
Zapuščina kralja Aleksandra.
A" Rue Drouot ima priti na prodaj zapuščina usmrtenega srbdkega kralja Aleksandra. Vsled prigovora fran coskega srbskega j>oslanika na ministra za zunanje stvari je odredilo državno ipravdništvo, da naj prodaja iz ostane.
Promocija Srbkinje na Dunaju.
Dne 19. junija je bila promovirauia na dunajskem vseučilišču za doktorico filozotije Srbkinja gospodična Jul lea Gjorgjevič, ki je v septembru 1904 maturiraJa na ljubljanski I. državni gimnaziji. To je prva Srbkinja, ki je na Dunaju dosega to akademično čast. Živela!
Kongres jugoslovanske mladine.
Sofijska il Večerna rpočta" prinaša vest, da je imelo sofijsko mladinsko društvo sest a n dk, kjer je sklenilo po-rvfciti p |>riliki jngtoslavjanske razstave v Sofiji na dijaški kongres vso jugoslavjansko omladino in poleg tega še rumunsko in grško. Za končno organizacijo tega kongresa je sestanek že določen.
Ruski revolucijonarji.
Neki v Stockhobnu na Švedskem izhajajoči socialdemokratični list je prinesel poročilo o shod« ruskih revolucionarjev, ki se je vršil v Stockholmu od 23. aprila do 8. maja. Zastopanih je bilo do 140 ruskih socialnodemo-fiVatičnih društev, od kterih šteje vsako najmanj 300 članov. Na shodu so se poravnali vsi raz por i med posameznimi skupinami in določil se je načrt za bodoče ravnanje. Policiji očitajo, da je prezrla ta veliki shod, a fcu se opravičuje, da je pri veliki množici ruskih izseljencev, ki prihajajo dani za dnem v zadnjem času v Stockholm, to docela lahko mogoče.
Tat in krokodil. K
V cirikusu Beketov v Budimpešti imajo 40 dresi ranih krokodilov. Jed-nega od teh je hotel ukrasti hlapec Kraus, a krokodil zna je odgriznil roko in bi ga bil popolnoma razmesaril, da niso prihiteli 'Kraosu na pomoč valusfoenci eiifcinsa,	„

Tolstoj o dumi. Po zapadnem uzoru.
RUSKI PARLAMENT JE USTANOVLJEN PO SUŽNJIŠKIH ZAPADNE EVROPE.
Teroristi v Varšavi nadaljujejo s streljanjem na policaje.
VLADINI AGRARNI PREDLOG.
Jasnaja Poljana, 5. jul. Grof Lev Tolstoj Tolstoj je včeraj z ozirom na ru^ki parlament izjavil, da se zanj le malo zanima. Ako vzame časnik v roke, potem gotovo ne čita ]>oroeil o sejah gosudarstvene dume. Ako pa tu pa tam vendarle kaj prečita, obude se v njem trojna čuvstva: euvstvo humorja, nazadnjaštva in zgražanja.
"Meni se dozdeva", pravi Tolstoj, "kakor da bi se iirrali otroci odra-ščene." Doirodki ne nudijo nič novega. nič originalnega in nič zanimivega. Vse se po stokrat ponavlja. Parlament kar na sužnjiški način posnema sužnjiško zapadno Evropo.
4 4 Naš parlament me spominja na mode, kakoršnje so običaj na deželi. Klobuki in obleke iz prejšnjih let pridejo v provincijonalna mesta, kjer mislijo ljudje, da je najnovejša moda. Smešno je, kako skušajo takozvani zastopniki rešiti probleme, kteri naj določijo osodo 14C,090.000 ljudi.
Varšava, 3. jul. Teroristi vztrajajo pri svojem sklepu, vse policaje umoriti. Danes malo pred poludnevom so umorili še dva policijska narednika. Oba so ustrelili na ulici. Morilci so ušli.
Petrograd, 3. jul. Vlada je predložila dumi svoj načrt ijlede razdelitve zemljišč kmetom. Imenovani načrt je vlada tudi objavila v uradnem "Vjestniku". Zajedno objavlja tudi proklamacijo, v kterej slavi carjevo skrb za kmete in dokazuje, da ponie-nja uresničenje socijalističnih načrtov agrarnega vprašanja, pogubo kmetov. Vlada predlaga:
1.	Razdelitev vseh zemljišč evropske Rusije, ktera je mogoče obdelati, med kmete, kteri nimajo dovolj posestva.
2.	Nakup zemljišč na račun občinske posesti.
3.	Prodaja državnih zemljišč kmetom pod ugodnimi pogoji, itd.
Nadalje obeta vlada, da bode podpirala izseljevanje v Sibir in osrednjo Azijo. Kmete bode vlada podpirala pri naseljevanju ne le samo potom brezplačnih zemljišč, temveč tudi z gradnjo cest na državne stroške.
Petrograd, 4. jul. V par dnevih je pričakovati splošne ljudske izjave za, ali pa proti dumi. Med vojaštvom in tudi med častniki je opažati nezadovoljstvo in mnogo častnikov namerava odstopiti. Je li vse to resnično"ali ne, se še ne more trditi, vsekako je pa v kratkem pričakovati važnih dogodkov in vlada si bode pomagala iz sedanjega položaja ali s koncesijami, ali pa z reakcijo. Duma mora na vsak način dobiti svoje ministerstvo, ali se pa mora raziti.
Petrograd, 4. jul. Ministerski predsednik Goiemykin je v minolej noči, ko se je vrnil iz Petrovega dvorca, sklical kabinetno sejo, ktera se je pričela ob 10:30. Seja je brezdvomno v zvezi s spremembo ministerstva, ktero postane mešano in sicer iz članov dolenje in gorenje zbornice naj-brže pod vodstvom Jermolova, bivšega poljedelskega ministra, kterega je car že povabil k sebi v svrho ustanovitve novega ministerstva. Mogoče je pa tudi, da postane ministerski predsednik Timirjazov, ako ugodi car zahtevam ustavnih demokratov.
Petrograd, 4. jul. Oblasti so končno vendar le zasledile vojaško revoluei-jonarno organizacijo, ktera skrbi za vojaške upore. Glavne člane te organizacije so aretovali in sicer v Vilni, kjer sotudi zaplenili važne listine.
Vojni minister je odredil za vse vojaštvo kar najstrožjo preiskavo.
V Odesi je vlada proglasila izjemno stanje. Iz Askabada se poroča, da so pričeli tamkaj vojaki z uporom. Vojaki zahtevajo, da se njihovi zaprti tovariši izpuste in da se nekteri nepriljubljeni častniki prestavijo. O-blasti so sedaj poslale v Askabad vojaštvo iz Merva.
Agrarni nemiri se vrSe v osrednjih in južnih gubernijah. Do boja je prišlo v nekem vrtu v Tuli.
Iz Avstro-Ogrske. Samostojna Ogrska.
PRAN KOŠUT O TRGOVINSKEJ POGODBI S ŠVICO IN NJEGOVA IZJAVA.
Bivši avstrijski ministerski predsednik Koerber se zagovarja.
-o-
REFORMA MORNARICE.
Dunaj, o. julija. Veliko vzrujanost je provzročila izjava ogrskega finančnega ministra Košuta povodom jnjsve-tovanja ogrske delegacije. Trgovinska pogodba s Švico je spisana v nemščini H madjarščini in avstrijski minister inostranih del G.:Licho\v-ki icr zastopnik Švice >ia }nig.-diio ; dj i-sala tako, da se posebna madjarska država izrecno pripo/.na. O tej ivošu-tovej izjavi se sedaj ]"• vsej Avstriji govori.
V proračunskem <. Isi ku avstrijske delegacije vladala je včeraj velika živahnost. P.ivši ministerski predsednik Koerber je prišel k -eji. da se zag -varja radi goljulije pri razširitvi tržaške luke. On je zavrni, vse napade.
Avstrijska delegacija je sprejela predloge za mornarico. Poveljnik vojne mornarice Montecucoli je izjavil, da večina avstrijskih vojnih ladij ni moderna in da namerava vlada mornarico reorganizovati. Kadi teira predlaga gradnjo treh oklopnic in več križali ter torj>edovk. l^uka Šibenik v Dalmaciji naj se spremeni v vojno lulko.
Strajk pri Bell Telephone Co.
Philadelphia, Pa.. 4. jul. Nad tisoč delavcev tukajšnjega oddelka Bell Telephone Co.. in sieer na črtah v Pensylvaniji, New Jerseyu in Delaware, pričelo je štrajkati, da si izpo-slujejo večjo plačo in krajši delavni čas. Delavci pri žicah delajo po devet ur na dan in zaslužijo dnevno po .$2.75. Oni zahtevajo sedaj po $3 na dan. Družba je zahteve delavcev odklonila in bode najela druge ljudi.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo:
Kaiser Willi elm der Grosse 3. julija iz
Bremena s 1205 potniki. Grosser Kurfuerst 3. julija iz Bremena s 12U7 potniki. Statendam 3. julija iz Rotterdaiha s
13S0 ix>Uiiki. Slavonia 3. julija iz Reke s 144S potniki.
Astoria 3. julija iz Glasgowa. Kroonlar.d 3. julija iz Antwerpena
s 1009 potniki. Koenig Albert 4. julija iz Genove s
1098 potniki. Lmcia 4. julija iz Trsta. Majestic 4. julija iz Liiverpoola.
D cape ti imajo:
Ernv iz Trsta.
Virginia iz Trsta.
Pennsylvania iz Hamburga.
St. Laurent iz Havre.
Giulia iz Trsta.
La Touraine iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Umbria iz Liveypoola.
Dora iz Trsta.
St. Paul iz Southamptona.
Columbia iz Glasgowa.
Zeeland iz Antwerpena.
Pannonia iz Reke.
Ryndam iz Rotterdama.
Kaiser Wilhelm H. iz Bremena.
Barbarossa iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
Odplnli so:
Baltic 4. julija v Liverpool. Nieuw Amsterdam 4. julija v Rotterdam.
Amerika 5. julija v Hamburg. La Lorraine 5. julija v Havre. Friedrich der Grosse 5. julija v Bremen.
OJpliH
Kroonland 6. julija v Antwerpen, Philadelphia 7. julija v Southamp-
ton*
Lucania 7. julija v Liverpool, Koenig Albert 7. julija v Genovo. Astoria 7. julija v Glasgow. Bulgaria 7. julija v Hamburg.
"GLAS NARODA"
C4$£ slovenskih delavcev v Ameriki.
V/sednik:	Editor
ZMAGOST^V VALTAVEC tawtik:	Publish«;
FRANK SAKSER, |D9 Greenwich Street, New York City-
fa leto velja list za Ameriko . . . $3.00
* pol I-ta............. 1.50
la Evropo, u vse I^to ....... 4.50
" " pol leta.......2.50
** " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
•GLAS NARODA .«haja vsaki dan iz-vzetaši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(." Voice of the People")
&dwe<i eve/v day, except Sjndays and Holidays.
Subscription yearly $3.(JG. Advertisement on agreement.
števi.fee izdatno povišale in bodo dokazale, da bode v New Yorku pereče stanov anjsiko vprašanje kimalo rešeno.
Novih poslopij se sploh v ni jednem mestu na svetu ne zaradi toliko, kakor a* New Yorku, »kteri je po obsežnosti ozemlja že sedaj največje mesto na svetiu
iz Balkana.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopibi brez podpisa in osobnosti se *e natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po llcmey Order.
Pri spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-, ie niijuani, da hitreje najdemo n^slov^ Hi k a. - Dopisom in pošiljatvam nafcdUe
"Glaii Naroda"
Greenwich Street, New York Cits;
Znamenja časa.
Naši "višji krogi" postajajo vedno ►olj vznemirjeni, in sicer bogatini rail vedno večjega zavedanja delavstva n takozvani srednji stanovi radi kon-i-nt racije ho tras t va v rokah nekater-tikov. Kadi tega prihaja v javnost edno več tozadevnih člankov in tudi »rupovedi, namenjenih za to, kakor udi /a ono -tranko. in kdor zasleduje ia>e propovednike, mora hipoma opa-iti. da vlada tudi med njimi netil r.
V Ocean Grove vršila se je te dni uii-i -'-va a "Prayer Meeting", kte-■ej je pri- -t vovalo nad 5000 ljudi, ečiuoma pre mož. ni, čeravno ne boga-
1 i voi. iic jim je pripovedoval o '-i /nem duhu mamonLzma, ikteri ne >!-,■:.i le ::a~emu domu in cerkvi, tem-l'i- tudi ;iašemu ljudstvu. Svoj govor e .-.' iičal l besedami: "Kogar hočejo ■ _ uničiti, temu dajo najprej bo-
lu t i.ii drugod se čuje jediiako sto-
inje. V nt
kter in s
viikt 1900 a'tot 1 st va tejra Jjud-
pose
newyorskej cerikvi se je te ovovilo o koncentraciji hotrastva.
pomenja za republiko propast ■er v doglednem času, in govor-navi de. v dokaz naslednje šte-: bogastvo dežele je znašalo 1. t'J-UOO.OOO.OUO, tri desetinke od-i ima J" odstotkov tega boga-v svojih rokaii in 9 odstotkov bogastva i*oseduje 51 odstotkov :ega bogastva, dočim ima 91 od-)v prebivalstva le 29 odstotkov
1'olovieo b igastva, ktero se izdela v uašej republiki vsako leto, gre v žep 25,000 ljudi in polovica vsega prebivalstva, ktero šteje SO milijonov, de a vse leto za onih 25,000 ljudi.
Toliko naj zadostuje iz imenovane pmpovedi, ktera ima še mnogo drugih zanimivih točk.
Znamenje časa je, da postajajo sedaj že cerkve prostori nezadovoljnosti, ktera. more tembolj naraščati, kolikor bolj se zbira bogastvo v rokah ©ojedincev.
Stanovanja.
Minoli "torek objavili smo v "Glasu Naroda" četrtletno poročilo delavskega (komisarja newyorške države in smo poročali, da se je tekom jninolih treh mesecev v mestu New York zgradilo 4416 novih hiš, dočim s o v istej dobi minolega leta zgradili le 2659 hiš. Nadalje so tekom mino-lih treh mesecev pričeli v New Yorku graditi 5153 novih hiš pi\>ti 3696 lii-tiam v istem času minolega leta.
Izvanredno veliko število novih poslopij odpade na hitro se razvijajoča predmestja, kajti vsakdo želi ostaviti nezračna stanovanja v središču mesta in se nastaniti na bolj prostem in zračnem prostoru. Radi odkritja v zločinskej upravi in zapravljanju zavarovalnih družb slednjim nihče več ne zaupa; denar, kterega so preje ljudje naložili v zavarovalne police, nalagajo sedaj v predmestjih na zemljišča, oziroma stavbišča in to je jedi-ni vzrok, da je trgovina z zemljišči letos dosegla svoj vrhunec. Denar naložen v zemljiščih je varen in je vedno v kontroli Lastnikov.
Vsestransko zidanje novih hiš je naravno stavbnim delavcem zelo po godu. Po vsej newyorskej državi je bilo v meseeih januar, februar in ma ree zaposlenih 123,735 delavcev te Obrti, Njihova povprečna dnevna plača znašala je $3.47 na dan in delali so v imenovanih treh mesecih 63 dni. Plača je napredovala le za 10 centov na dan, toda delalo se je-več nego lani.
Brezdvomno se bodo v drugem četrtletju tekočega leta zgoraj navedene z^dev in zato je srbska javnost ogor-
Belgrad, 14. junija.
Srbska javnost se ne briga posebno za avstrijski in za ogrski parlament, ali zato pazno zasleduje zasedanje delegacij. Posebnega interesa za Srbijo je bil vedno expose avstro-ogrske-ga ministra zunanjih del — to pa zato, ker so si avsirijski diplomati zabili v g avo, da imajo pravico govoriti o samostojni in neodvisni srbski kraljevini kakor o kaki še napol barbarski državi, ki stoji pod avstrijskim protektoratom. To je star običaj in zato niti letos nihče ni bil iznenaden, i!io je orof Goluchowski pročital malo pridigo kraljevini Srbiji, ki ima edino pogreško, da vodi srbsko in jugo-slavjansko zunanjo politiko in ne mara poslušati "dobrohotnih" svetov iz dunajskega Ballplatza, da naj ostane mirna in ponižna. Ponižnost je ;epa krščanska čednost, ali za Srbijo je vendarle bolje, ako to čednost popolnoma ignorira in hodi svoja pota, ne glede na levo in ne na desno, ker edino na ta način bode žela uspehe. Saj je znana stvar, da danes ponižne ljudi vse peha na stran in da se vzdržijo na površju samo brezobzirni in samozavestni ljudje. Oni, ki ne zaupajo v svojo moč. propadajo sramotno. To velja za posameznike, pa tudi za države in za narode.
Ko sta pred d vem i leti poslednji-krat zborovali delegaciji, je bil grof Goluchowski ve.ik moralist in se je "zgražal" radi umora Ikralja Aleksandra in kraljice Drage.
Takrat je srbska javnost bila ogorčena, a ogorčena je zopet danes, ker se je grof Goluchowski tudi letos v svojem ekspozeju spomnil Srbije, o kteri govori v posebno neljubeznjivem tonu, četudi mnogo, celo preveč naglasa naklonjenost avstro-ogrske monarhije napram Srbiji.
Govoreč o reformni akciji v Mace-doniji, pravi grof Goluchowski v svojem ekspozeju, da ona vidno napreduje in da se že pokazujejo dobre njene posledice, a uspehi bi bi.i še boljši, ko bi balkanske države reformno akcijo podpirale, ali pa vsaj prenehale podpirati revolucijonarno gibanje v Macedoniji. Grof Goluchow-,-lki milostno priznava, da je bolgarska vlada poslušala blagohotne nasvete velikih sil! (recte Avstro-Ogr--ke!) in onemogočuje formiranje čet na bolgarskem zemljišču, ali s Srbijo grof Goluchowski nikakor ni zadovo-en. Srbska vlada po mnenju grofa Goluchowsfcega premalo pazi na delovanje revolucionarnega komiteta, ali >n upa, da se to v najkrajšem času popravi!
Cel oni ipasus ekspozeja grofa Go-lilehowskega, kjer se govori o balkan-kih zadevah, ni nič druzega kot je-zuit.-lko pačenje istinel Notoriena i s t in a je, da ravno v.ada bolgarskega ministerskega predsednika Rače Petrova pomaga z denarjem in orožjem nečloveško delovanje takozvane notranje maeedonske revolucijonarne organizacije, a ravno tako je znano, da srbska vlada ne da niti pare pomoči srbski revolucijonarni organizaciji, ki ima svoj "raison d'etre", ker ima popolnoma defenziven karakter m ima edino zadačo, braniti srbski ži-velj v Stari Srbiji in Macedoniji pred turškimi in arnavtskimi razbojniki in različnimi "krščanskimi" teroristi.
Cilj, ki ga je imel grof Goluchowski pred očmi pri tem ordinarnem falzi-ficiranju istine, je jasen. Avstrija hoče na vsak način predstaviti svetu Srbe kot element, nevaren miru, a Srbijo kot polbarbarsko državo, na ktero treba vedno paziti z odprtim očesom, da ne zaneti ognja, ki bi u-pepelil celo Evropo— !
Dalje govori grof Goluchowski o •necu verni nekorektnosti Srbije in Bolgarske, ki mu ni hotela povedati, da namerava skleniti med seboj carinsko unijo! Take stvari se vendar držijo v tajnosti povsod^na svetu in da ni bila bolgarska vlada talko neoprezna, da je prezgodaj {predložila dotični zakonski predlog sobranju, ne bi bila carinska unija pokopana. V ostalem o nekorektnosti nima pravice govoriti grof Goluchowski, Iki uporablja denar avstro-ogrskih davkoplačevalcev v to, da plačuje z njim arnavtske razbojnike, da z večjim veseljem koljejo in ubijajo Srbe po Stari Srbiji in Macedoniji. ..!
Ko bi človek hotel pisati o grehih avstrijske diplomacije na slavjanskem jugu, mogel bi napisati cele knjige, ker ti grehi eo veliki in kriče do neba ! Zato sem se omejil samo na eks-poze, 3d ga je čital pred aristofcrat--^Kima delegacijama avstrijski krvnik balkanskih narodov slavjanžkih. Predrzen je bil ton, v foterem je govoril o Srbiji avstro-ogrski minister zunanjih
cena, četudi je bila — kakor sem že rdkel — pripravljena na to.
Bolgarom je končno padla mreža
z oči in oni so začeli čisto drugače gledati <na macedonsko vprašanje, kakoT so gledali dosedaj. Ni še dolgo temu, ko Bolgari enostavno niso hoteli priznati, da je v evropski Turčiji kaj Srbov in njihove revolucijonarne organizacije so si ovekovečile spominov z Lztrebljavanjem " srbomanov' (Bolgarski izraz za one maeedonske Slavjane, ki se priznavajo za Srbe.) Bolgarska vlada je pošiljala v Staro Srbijo in Macedoaiijo čete, ki so imele edino zadačo, da s terorizmom prisilijo Srbe, da postanejo Bolgari.
Ali vsaka akcija provoeira — reakcijo, a vsaka ofenziva defenzivo. Macedonski Srbi so formirali svoje čet£, da branijo srbdke vasi revoluci-jonarnega davka i noža. Začela se je borba, v kteri so Srbi imeli lepih u-spehov, ker so v kratkem potisnili bolgarske Čete iz cele Stare Srbije in iz velikega dela Macedonije. Žalostna je bila ta borba in nesimpatič-na, ali sedaj se najbrže konča. Bolgari so namreč sčasoma izprevideli, da jim negiranje Srbov v Macedoniji nič ne pomaga, nego jim samo šikoduje in sedaj so začeli pametno misliti. Bolgarsko časopisje danes priznava, da maeedonsko vprašanje ni Čisto bolgarsko nac-ijonalno vprašanje, nego da imajo pri reševanju tega vprašanja pravico sodelovati tudi Srbi.
DOPISI.
Cleveland, Ohio.
Dragi "'Glas Naroda":—
Danes Vam zopet poročam po dolgem ča-iu o tukajšnjih razmerah. — Spremenilo se je pri nas dosti — ali pa nič, kakor kdo vzame.
Pri nas imamo dnevnik, 'kterega vladajo otroci, zato je pa tudi zares otročji. Vsi ti otroci jia so brez pravega očeta; ali je potem kaj čudnega, da lezejo — že veste kam — našemu Hribarju/ in Kržetu?
Naš farni odbor prosi in moleduje že dve leti — pravice. Ali ni to čudno ? Pravice želimo, ničesar druzega, in vendar je nimamo in je ne dobimo.
Vendar pa se nam od časa do časa nameče peska v oči. Tak pesek je priletel nedavno odboru in vsem fa-ranom, kteri se bore za resnico, po tukajšnjem dnevniku: farni odbor je to kaj hitro sprevidel. Tisti časi, ko je komu kaj verjel in zaupal, so minili. Zdaj verjame in zaupa le samemu sebi.
Da je omenjena novica le pesek v oči, to sprevidi vsakdo. V Ameriki ne manjka slovenskih duhovnikov, posebno za take fare ne, kot je naša. Čemu nas vleče škof za nos? Ali misii, da smo tako neumni, da bodemo verjeli v njegovo dobro voljo? Ce bi •bil on hotel narediti red v fari, bi ga bil lahko že zdavnaj. Zdaj ga pa nočemo sami.
Kako naiven je ta škof! Naj bi rekel: poiščite si sami duhovnika, če vam bode všeč, bode meni tudi. Jaz sem itak zato tukaj, da potrjujem ljudsko voljo, ne pa, da jo komandi-ram.
Mi bi imeli na mah duhovnika, ki bi bil res na svojem mestui
A škof noče pa noče. Čemu priob-čuje ta pisma? Naj jih le obdrži^a-se in jim sam verjame; mi jim ne. Nas je ipredolgo vlačil za nos na (korist Hribarjevo, kterega bi morali že zdavnaj izbacniti iz svoje srede. Tako je in nič drugače. Vsi smo zgubili vsako zaupanje v škofa in drago nam bode, da se od zdaj za naprej sploh ne vtika več v farne zadeve.
Do sedaj smo ga pripoznavali kot višjo instanco, ker smo mislili, da je pravičen sodnik. No — v tem smo se korenito zmotili. On nam je dal dragocen nauk, kterega ne pozabimo nikdar !
Ce misli zdaj, da se bodeta prala škof in Hribar s tako "žajfo", potem rečemo, da ostaneta vedno jedri ako umazana. Njih stan zahteva, da tako postopata, da se jim sploh ni treba prati v javnosti. V obče je to dokaj žalosten dokaz.	Odbor.
Sail Francisco, C al.
Mr. Frank Sakser,
New York, N. Y.
Spoštovani gospod:—
S tem potrjujem, da sem prejel Vašo menico v vrednosti $79.00, ktero' svoto ste Vi po "Glasu Naroda" nabrali ter poslali za slovenske ponesrečence v San Francisco. V imenu Slovenskega Pomožnega Odbora in vseh tukajšnjih Slovencev se Vam in drugim darovalcem iskreno zahvaljujem za ta dar. Dosedaj Smo prejeli vsega skupaj $208.00, in sicer so nam poslali:
Slovenci iz Ely, Minn. (Jurij L. Brožič), $86.00; "Glas Naroda" (Fr. Sakser), $79.00; župljani sv. Lovien-ca v Cleyelandu, Ohio (Fr. Kerže), $25.00; župljani iz Pueblo, Colo. (Fr. Cyril Zu^an), $15.00;. Anton in Ana Kravanja iz Darragh, Pa., $3.00. Skupaj $206.00.
Nesreča, ktera je razkropila prebivalce mesta San Francisco na vse
Cast in hvala doktorju Leonardo Landosu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisna so poslali: Ignae Sede j, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.t
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlo, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušt s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
strani sveta, je nas Slovence še bolj žbližala. Po sreči ogenj ni dosegel hiš naših rojakov, ki žive na strani mesta na nekem še ne jalko obljudenem hribu. Tu so naši nesrečni rojaki našli zavetje v prvi sili, in tu so se naselili za sedaj. Oni, kteri niso mogli več dobiti mesta v hišah, postavili so si tam male lesene kolibiee, je-dno poleg druge. Tu sedaj prebivajo navidezno zadovoljni s svojo osodo. Nekteri so že tako napredni, da celo dajejo stanovanje v najem slovenskim delavcem, četudi imajo sami premalo prostora v teh barakah. Jeden naših rojal.iov, kteri je dobil svojo zavarovalnino, sklenil je zgraditi si boljšo hišo in zapustiti svojo barako. To barako je kupil neki slovenski fant od njega za celih 17.00. Videti bi morali, kako je ta fant ponosen na svoje novo posestvo! Pravi, da mu sedaj ne manjka nič, samo družico svojega življenja si mora še poiskati ter pripeljati v svoj kraljevi dvor!
Xn>i možje hodijo zopet vsak dan na delo kakor bučele. Dela je tukaj sedaj dosti, posebno za tesarje in zidarje; vendar pa bi jaz nikomur ne svetoval sem priti, ker je življenje jdko drago in ker ni mogoče dobiti stanovanja. Po vsem mestu so lastniki hiš povišali najemnino; vem za jeden slučaj, kjer je lastnik zahteval $50.00 na.mesec za dve sobi; dobre hiše pa spleh ni dobiti izpod $60.00 na mesec. Tudi ni upati, da bi kmalo z,boljša.e razmere, ker bodemo morali večinoma še dolgo čakati na milost zavarovalnih drufžb, ako bodemo sploh kedaj deležni te milosti.
Z odličnim spoštovanjem Vas pozdravlja:
Rev. Francis Tuiik,
2125 ISth St.
Iz slavjanskega sveta.
Volitev novega pastorja
na srbski visoki šoli v Belgradu se je nedavno ■ vršDa. Izvoljen je bil znan srbski učenjak dr. Jo van Cvijič.
Odbor za medicinsko fakulteto v Belgradu
zahteva za inštalacijo od vlade milijon dinarjev. Za to fakulteto potrebne institute osnuje posebni odbor, ki sestoji iz dr. Jovana Daniča, dr. M. Radovanoviea in Andra Stefanoviča.
Srbska omladina v Gradcu
je osnovala glasbeno društvo '1 Viš-
"v t.
njic .
Kako je storil češki župan v Šleziji
Deželna vlada šlezka je poslala občinskemu uradu v Polancu pri Opavi samo nemški razglas o klasifikaciji konj, kterega pa je vrli Češki župan vrgel v koš, ne da bi ga bil dal preje razglasiti na kraju običajni način ali nabiti na uradno desko. Določeni dan 15. maja so došli v občino vladni in vojaški člani klasifikacije komisije, prišli pa niso zastopniki občine, kakor tudi niso privedli posestniki svojih konj h klasifikaciji. Komisija ni torej mogla poslovati in odšli je praznih rok. Tak pouk vladi, kakor ga je dal v tem slučaju vrli češki župan, izda več, kakor še tako odločna resolucija, in če bi se to zgodilo večkrat, bi kmalo vlada bolje pogrnila jezikovno ravnopravnost v Avstriji in minilo bi jo pošiljati češkim ali slovenskim občinam samo nemške pripise.
Srbsko višjo dekliško šolo
snujejo v Viljevini. Denar v ta namen že nabirajo.
Poljski visoioošolci
so nedavno posetili Budimpešto. Ta-mošnji madjarski visokošolci 00 jih najprijaznejše sprejeli.
Ruski dijaki v Belgradu.
Okrog 200 ruskih visokošolcev misli posetiti srbdke drogove.
Izseljevanje Macedoncev.
* 'Politika" javlja, da je odšlo od 1. januarja dalje samo preko Belgrada v Ameriko okolo 3000 Macedoncev.
Južnih Slavjanov
je po najnovejšem štetju v Avstro-Ogrski točno: Slovencev 1,192,720, a Hrvatov in Srbov 711,3S0.
Nova hrvatska drama.
Časopis "Jedinstvo", ki izhaja v Spljeitu, javlja, da je napisal hrvatski književnik Milan Begovič novo dramo, ktere snov je zajeta iz poljske zgodovine. Naslov ji je: " Grofica Walenska". Drama se bode uprazo-rila najprej v Krakovu.
Nova Tolstega drama.
Poročajo, da je napisal rinski pisatelj grof Lev Tolstoj novo dramo iz ruskega življenja pod naslovom: ;iPot tk resnici".
Ncvo darilo Poljakom.
Po poročilih lista f<Slowo Polskie" je dovo.ilo ministerstvo, da upravlja odslej dalje ministerstvo v notranjih krogih v poljskem jeziku.
Ruski jezikoslovci v Belgradu.
V	Belgrad pride te dni profesor slavjanske biologije na visdki šoli v Pefrogradu P. IL Lavrov. Spremljala ira bosta se dva ruska filo.oga. Namen jim je pregledati stare rokopise po belgradskih bibliotekah in potem potovati še v Sveto Goro v isto svrho.
Kralj Peter obišče Frana Josipa v Išlu.
V	dobro Obveščenih srbskih krogih se nadejajo, da se politične razmere v Srbiji v kratikem spremene v toliko, da bode kralju Petru možno odpotovati v inozemstvo ter obiskati razne dvore. Najprej, baje tekom meseca julija, obišče kralj Peter avstrijskega cesarja v Išlu.
ZAHVALA.
DR. E. C. COLLINS, M. I.,
New York
Veleeenjeni gospod:—
Jaz Josip Pavlič Vam naznanim in Vas srčno zahvalim za Vaša zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni sporočili. Zdaj je — hvala Bogu — čisto popolnoma zdrava in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni; zato se Vam, dragi g. zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni.
Josip Pavlič, Box 334, Aspen, Colo.
Slo vensko katoliško
Q.
Zlata ura in verižica zastonj
in brezplačno fountain pero.
Pravo črno gumijasto pero "Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlačeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej škatlji z napolnjevalno čevjo. Taka peresa se prodajajo povsodi po $2.00.
_ Pošljite nam Vaš naslov
in 50c. in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po 10e. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisirno pero, ali verižiea in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino.
CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph SL, Chicago, 111.
PROŠNJA.
Naročnike v Lloydellu, Pa., prosimo, da 11am blagovolijo naznaniti natančen naslov od rojaka Frank Ober-starja zaradi njegove denarne pošiljat ve.
Upravtništvo "Glasa Naroda' (3-6—7)	9
podp. društvo
o
svete Barbare
Za Z!edln]ene države Severne Amerike«
Sedež: Forest City-, Pa.
»sftBgf-iortrnno dne 3*. Januarja IQ02 v dt-žavj Pennsvif
ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAI.AR, ml., Box 547, Forest Oity, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Su, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Oity, fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Porest Oity, fa,
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomas, W Yfc FRANK SUNK, P. 0., Lnzerne, Pa.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. -ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
DopW maj se poialjajo 1. tajniko: Ivan Telban, ?. ft S09 gf?, Pace* Oity, Fa.
Društveno glasilo je "GLAI NARODA".
ni zaščitni zdravstveni zavod tegrt iniana za
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—
To ztl ravišče opazilo je, da neki nesramni individuji vse bolj in bolj navaljujejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobrazno in laž-njivo s svojim tobožnjijn iskustvom in znanostjo v novinah, ktere oelase za-morete vsaki dan citati. Tem nesromnežem ni svrha naš narod zdraviti, marveč njih eilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garanri-rajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da ma ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti kakor hitro uvidijo, da je nemogoče še kaj izvabiti, prepuste ti takozvani " Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilost ni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim živ-Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delavski narod o njih trditvah uvei-iti, prestavljajo razne medieinske knjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da ložje ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-slkih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem lišpajo in slepijo naš narod.
SLOVENCI! Zatoraj vas opozarja to zdravišce. čuvajte se takih malovrednežev, dokler je čas, ker drugače bodete to pozneje britko obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI, KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le svoj težko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed vas bolnje in ima željo zopet popolno in temeljito se ozdraviti, naj ne zre k tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take_ ljudi pa zamorete najti samo 11a SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VTŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukre- ' niti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti se, kamor hoče. Da se vam pa 'krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠCE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče pod ravnateljstvom slavroznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema.
Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamogii, ali pa so jih še bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker r>a tem zdravišču bodo, če je še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč zadobilL
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišču zglasiti, so uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. pred poldne do 3. popoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov:
SlovenskoHrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOM P S OIV.
334 W. 2Qth. St.
NEW YORK.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marea 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST
To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami-
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa Thane.
>
Obcevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. rojakom toplo priporoča
\	Anton Flori,
lastnik gostilne
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda največji in najcenejši dnevniki
POZIV.
Anton Sterle, doma iz Poljan pri Starem trgu na Notranjskem, ki je bival meseca novembra v O'Reilly, Miss, naj nam blagovoli naznaniti svoj sedanji naslov zaradi njegove neizplačane poštne nakaznice.
Upravništvo " Glasa Naroda". (3-6—7)	9
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E-, Cleveland, O.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. I>elo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $23 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelugem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstnim je od $45 do $80.
Jugoslovanska
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Mim^esota.
Sedež v ELY, MINNESOTA,
URADNlKx:
Predsednik: MIHAEL SUKIČS, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomoini tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 106, Ely, Minn.
NADZONRNXKI:
FRAN ME DO S, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewii^ Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bur dine. Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, UL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nek.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'« Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov In drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Der ;<rn« poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOL ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve Udi na glavnega tajnika Jednot«.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki make pritožb«.	~ . ,.
Društveno glaailo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K '1: i>t i >v. Jožefa st. 40 v Claridge. Pa., 28. junija: Valentin jcB 1-7!' , , 52S23 II. rasred, Mihael Hervol 1S79 cert. 5224 M 1 Pra/:::.v 1SS1 te rt. 5225 I. razred. Alojzij Praznik 1-S72 5227 I. razred, Fran Vidmar 1S>4 cert. 522S I. razred, Ivan Jakše cert. 5226 I. razred. Društvo šteje S4 udov.
K	i M ar i,; a Zv.-z.la št. 32 v Black Diamondu, Wash., 2S. jun.
la Krmenc 1SS3 cert. 5301. Dr-ištvo Šteje 1!» članic.
Iv .i ;-i . i Marija Danica -t. 2S . <.':imberla::du, Wyo., 28. junija: K ;ak 1S.<0 cert. 2432. Društvo šteje 12 članic. K	; s.. Barbare št. 3 v La Salle. 111., 2S. junija: Alojzija
lSS,s	641. Društvo šteje ;;s članic,
iv - : -v. A • >j/i j a št. v R-t ; Sprint's. Wyo., 28. jutnija: Ma-Nirali	cert. 3143. Društvo šteje SO e auic.
K Št v a sv. Jožeta št. 52 v Mineralu, Kansas, 28. junija: Ma-v -	cert. 4192. Društvo štrje 18 članic,
iv ■	a s v. Barbare št. 4 v F. ieralu. l'a.. 28. junija: Terezija
, ,-rt j!>41. Marija Renko 1870 cert. 5270. Društvo šteje 18
K d: .šf. sv. Mani a št. 44 v Barbertonu. Ohio, 28, junija: Neža
lsS7 cen. 5092. Društvo št ji- 29 članic. 1 vo sv. .lurija v Rea.lingu. Pa., se sprejme v J. S. K. J. z dnem mija pod št. 61.	j
f»ru4tvo sv. i l-ila in Metoda v Colorado City, Colo., se v sprejme v K. J. z dnem 26. junija ih*1 št. <!2.
•I l KIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
3R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 18. jun. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 10 Slovencev in 60 Hrvatov.
Strela ubila. Strela je ubila dne 18. jun. popoldne na senožeti pri Iški Loki 711etnega L lvraiiča, ko je v družbi svojih treh sinov nakladal seno. Strela mu je prebila klobuk. Ko je mlajši sin pristopil k njemu, je bil Kralie že mrtev.
Strela. Iz Želimelj se poroča: 1<. junija popoludne je med strašnim nalivom treščilo v jiodružnico na Gradišču, ko je zvonil cerkvenikov sin hudi uri. Razčesalo je ostrešje, zid na več mestih prebilo, fanta pa vrglo na cerkveni prag in omamilo. Po dolgem so sra oživili — in drugih posledic ni, kakor da ga silno bolijo roke.
Poboj. Ko je šel 11. jun. mladenič Ivan Majdič iz Podgoriee pri Ljubljani k svoji nevesti istotam, kjer je dobil za skrinjo 20 kron, bili so fantje Ivan Zaje. Anton Kovač. Karol Zaje, Anton Pengov, Vincenc Majdie in Fr. Gregorc od tam jezni zaradi toga in začeli razgrajati pred njegovo hišo, kamor se je kmalo vrnil- Ker ni bilo razgrajanja in vpitja konec, vzela sta Ivan Majdič gnojne vile, njegov oče pa sekiro ter udarila na fante, izmed kterih sta dva smrtno ranila. Oba sta aretovana.
Pretep pred žandarmerijsko postajo. Dne 17. jun. je nastal pred žandarmerijsko postajo v Spodnji Šiški pretep, v kterem je bil 251etni delavec Franc JeriŠa težko ranjen. Glavnega pretepača Ivana Šivica je orožništvo areto-valo.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. K o n k u r z
splošnegra konzumnega društva. Z obratnim kapitalom 1000 K so si ustanovili delavci socijalne demokracije v Ljubljani na Sv. Petra nasipu svoje konzumno društvo in ga otvorili 1. prosinca 1904. Namen je bil skupno si nabavljati živila, obleko, hišno opravo, sploh blago vsake vrste ter ga zadružnim članom proti takojšnemu plačilu oddajati. Društven i ki so si sestavili odbor s petimi, nadzorni-štvo pa s Štirimi člani. Vodstvo cele trgovine je imel v r»Ei J os. Breskvar, fcevljarski pomočnik v Ljubljani, kte-
ri je tudi konzumno društvo pripeljal do poloma. Dognalo se je, da znašajo dolgovi 9635 K. temu nasproti pa obstoji imetje s 6277 K, torej primanjkljaja 3375 K. Da bi se bil obdolženec držal sklepov občnegra zbora, bi bilo morda to bolje za društvo; a on je gospodaril po lastni volji ne oziraje se na društvena pravila ter nasvete in se obenem po robu postavil vsakemu vmešavanju od strani društvenikov. Dasi je Josip Breskvar dobro vedel, da je društvo pasivno, vendar je še tik pred otvoritvijo konkurza dolgove plečeval in naročil novo blago. Sodišče je smatralo le njega krivega razpada tega, podjetja ter ga je radi tega obsodilo na pet dni zapora.
Na j dnino si je p r i d r ž a 1. A. Pun t ar, posestnice mož z Rakeka, je vozil neke hrvaške delavce z Rakeka od Starega trga. Xa Bloški Polici je delavcu Antonu Antončieu padla iz žepa denarnica z vsebino 1 K 70 vin. Gostilničar Modie jo je pobral in Pun-tarju oddal misleč, da je njegova. Ta jo je. mesto da bi po lastniku vprašal, spravil v svoj žep in jo zase obdržal. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Zaročenko in sebe ustrelil. V pred-kraju sv. Marija Magdalena v Trstu je 26 let stari poštni sluga Franc Kre-sevič streljal na svojo 20 let staro zaročenko Marijo Kresevič in si potem sebi pognal krogljo v glavo. Oba sta v bolnici umrla. Vzrok: ljubosumnost.
Pretepajoč železniški uradnik. V Roču v Istri je na postaji nastavljen železniški pristav Josip Škrbotal, rodom Slovenec, a italijanaš, ki pa trdi, da je "Kranjc". Ta Človek ima navado, da brez povoda sune ali udari človeka. Tako je v soboto nekega Nežiča sunil v prsi s tako silo, da je padel po tleh in se tako poškodoval, da so ga morali domov prepeljati. Škrbotal je res vzorni železniški uradnik.
Nesrečen sunek. Marija Božič, mati štirih otrok v Piranu je imela sestanek z nekim moškim. Ker sta bila oba nekaj pijana, nastal je med njima prepir, v kterem je ljubimec Božičevo sunil v prsi, da je padla in si pri padcu ubila lobanjo ter drug dan umrla. Ljubimea so zaprli.
Usoda ruskega begunca. V Trstu v bolnici je umrl politehnik M. Wachter iz Jekaterinoslava na Ruskem. Pri
zadnji revoluciji je bil ranjen. 48 ur je ležal med mrtveci, nakar so ga prepeljali v bolnico, iz ktere je pa ušel v Avstrijo. Ker je bilo njegovo zdravje slabo, se je šel zdravit na Mali Lošinj, odkoder so ga poslali v Trst, kjer je, kakor rečeno, umrl.
Lahkovernost nresga Ijndstra. Kako je naše ljudstvo lahkoverno, je po-' kazala razprava, ki se je vršila pred porotniki v Gorici. Neki Andrej Štruc — o kterem smo že poročali — je prodajal prepovedane inozemske srečke in jih v kratkem razpečal za 900 K. Ni se mu bilo treba za to dosti tru-iti. Pravil je le ljudem, da je na njih podpis cesarjev in pokojne cesarice, da je pokojna cesarica zapustila za reveže tri milijone, ktere se mora dati na srečkanje po "6 K. Mož je govoril in govoril, ljudje so pa kupovali in kupovali in še celo denar na posodo jemali, da so mogli kupiti srečke, "ki gotovo zadenejo". Koliko enakih slučajev najdemo po vsej slovenskej zemlji. Xaše ljudsto pa to lahkovernost drago plačuje. Dasi ima tolikrat toliko vzgledov, in sicer jako žalostnih, vendar se ne izmodri in ne izpame-tuje. Lahkovernost je velika nevarnost našemu ljudstvu, zategadelj jo je treba pobijati z semi pristopnimi sredstvi. da se korenito zatre.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Prste si je razstrelil pri streljanju z možnarji dne 17. jun. v Širjem pri Zidanem mostu neki železniški delavec. Ko je začel nabijati možnar, je vse eksplodiralo. Prepeljali so ga v bolnico.
Zastrupil se je v Trstu 201etni Jo-ip Verde s karbolovo kislino. Predno je prišla zdravniška pomoč je bil že mrtev.
Poskusen samomor. Pri Sv. Treh
Kraljih v Slov, Goricah se je ustrelil kolarski pomočnik Mihael Ivocliek v .»bližje srca in se smrtiionevarno ranil.
HRVATSKE NOVICE.
Vslika Hrvatska v Veliki Avtriji.
Bivši oddelni predsednik za nauk in bogočastje |H).l banom Khuenom, dr. !><> Kršnjavi. priobčuje v " Agraner Tagblattu" to-le vdlezanimivo pisno: "Bili >te toli dobri, da ste v svoji številki poročali, da kandidu-jem v Varaždinu kot kandidat nove stranke, ki se ima ustanoviti. Prosim, blagovolite to vest popraviti v toliko, da ne kaudidujem niti v Varaždinu, niti kot kandidat kake nove stranke. Ako bi kje kandidoval, bom to storil v smislu svojega pisma na temelju programa čiste Starčevieeve stranke prave. Oni dan, ko se pri otvoritvi parlamenta na kraljevem gradu ni razobesila cesarska zastava, ker je Kossuth šel v grad, oni dan mi je postalo jasno, da postaja sedaj stvar jasna: Tu Habsburg, tu Kossuth! 0-nega dne, ko so Kossuthovi prijatelji v Belgradu izjavili, da mora Habsburg iz Bosne ven, je moral vsakdo jasno uvideti, da je Velika Hrvatska mogoča samo v Veliki Avstriji. Lahko umljiv mi je ogrski imperializem in ga odobrujem, ako Avstrija noče voditi imperialistične politike, a ničesar nočem imeti opraviti z O-grsko, ki se hoče degradirati v balkansko državo. Živela habsburška predstraža na balkanskem polotoku! Dajte nam splošno volilno pravico in. spodili bomo vas hrvatske Kossu-tliovce z vašim kolovodjo vred iz sabora, da ne bo dovolj mišjih lukenj, v ktere bi se lahko zarili. Mi nismo nobena nova stranka, mi Stareevičan-ci. Nova je samo situacija, v kteri mora tako govoriti star unionist. Vaš udani Kršnjavi. Zagreb, 18. junija 1900." — Torej madžaroni, ko-jih ideal so bile še nedavno volitve v senci bajonetov, so sedaj navdušeni pristaši splošne volilne pravice in kar preko noči so postali iz najponiž-nejših petoliznikov vsakokratne ma-žarske vlade, odločni Starčevičanci in Velikoavstrijci.
BALKANSKE NOVICE.
Grško-rumunski spor. Rumunski uradni brzojav priobčuje izjavo, ki naglasa, da so rumunski vladni krogi začudeni vsled zavijanja grške izjave ministra Skurzeja. Rumunska vlada očita marveč, da so po grški vladi pospeševane organizirane grške roparske tolpe pričele terorizirati z vso silo v Turčiji živeče Rumunce, ker so jim Turki priznali narodno enakopravnost. Kako so postopali grški roparji, dokazuje napad v Grebeni, kjer so parali Grki z bajoneti nosečim ru-munskim ženam trebuhe in morili otroke. Grški ekumenski patrijarh je zasledoval rumunske duhovnike in rumunske vernike. V Atenah obstoji društvo, ki vodi grške čete v Turčiji, ki nastopajo proti Rumunom, dasi to grška vlada taji. Grška ne brani grškim četam prestopati grške meje. Zato je odpovedala Rumnnija Grkom trgovinsko pogodbo in izgnala več Grkov, da vzdrži red. Dementira tudi poročila o bukareštskih protigrškrh izgredih.
Depatadja beaanikfh dijakov je
bila nedavno v Budapest! pri ministru Kossuthu ter prosila za podpiranje zahtev bosanskega prebivalstva i
kakor: modernejša ustava, svoboda shajanja in tiska, cerkvena avtonomija itd. Kossuth je odgovoril, da so bile njegove simpatije vedno za bosansko prbivalstvo in da bi rad podpiral njegove težnje, toda Ogrska ne more mnogo storiti v tem pogledu.
Nove tiskarne v Črni gori. V vsi Črni gori je bila dosedaj samo ena tiskarna in sicer državna tiskarna v Cetinju. Kakor eetinjska "Ustavnost" poroča, se osnujeta sedaj dve novi tiskarni: ena v^Nikšiču, druga pa v Podgorici. Tiskarni se osnujeta kot delniški družbi. Vsaka tiskarna bo jela izdajati po en političen list. Črna gora bo potem imela štiri liste. Sedaj izhajata v Črni gori dva lista: uradni list "Glas Črnogorca" in "U-stavnost'
RAZNOTEROSTI.
Dve epidemiji razsajata v angleških kolonijah, in sicer v Indiji kuga v Afriki pa "spalna bolezen". Kuga se je v Indiji zadnje čase začela znova zelo opasno širiti, tako da umrje na dan povprečno po 5000 oseb. Samo v Bombavu umrje na dan po 150 oseb. Istotako mori spalna bolezen v angleški koloniji v centralni Afriki na tisoče domačinov. Angleška vlada stori vse premalo proti razširjenju. Dokler ni bila angleških oblastnij, so si divjaki na radikalni način pomaga i, da se bolezen, ki je skoraj vedno smrtna, ni širila. Ako je poprej kak domačin zbolel za to boleznijo, so ga odnesli daleč v gozd ter ga ubili. Angleška vlada pa seveda ne dovoli takega sanitarnega postopanja.
Nenavaden spomin se pripisuje angleškemu kralju Edvardu, ker se spomni po letih ne samo imena, te-tnuč vse podrobnosti, kar je kdo govoril \ njegovi avdijenci. Tako mislijo ljudje, ki pridejo čez leta dragic v avdijenso. Toda kralj je le prebri-sanee. Po avdijenci si zapiše v knjižico n.i posebno stran ime vsakega "■prejetega z vsebino razgovora. Pred vsako avdijenco potem primerja imena m iv. »prijavljenih z imenikom v svoji k ljižici. Nadalje vodi kralj posebno knjižico o vseh škandalih, ki se dogajajo v visokih krogih, da more preprečiti prihod kompromitovanih oseb na dvor.
VABILO NA NARQGB0!
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti.
'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo.
'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — OE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati
'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje!
Upravni štvo 'GLAS NARODA'.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnji%a preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS * Medical institute,
nervoznost, zivčnebolezm, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni m prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, _ otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-
lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse bole; danje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse žensk
tramib fircanih ripurpct-pnirni rr!ivnKr,!i -^,-..-.-.,1 „„, ...»__>•■».-.	_ t_ , :
zni na oeeh, izpa-
. v	. . , .	„ . ,	M----1-------ike bolezni na no-
tranjih organih, neurastenicm glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sihlis kako^
tudi vse tiljlie spolne bolezniUlO^ke ill Ženske (Zdravljenje spolnih bole;
noma tajno.)	ci
)Ieznij ostane popol-
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujiq:o Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
_O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koH ozdravljenih rojakov.
A nt. Klapčlč,
Box tS3, Barl>ert«in, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins '	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem
Slavni doktor Coiiins M. I.
\ am naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše dru^e medecine ^.»nucalo, nobenih znakov bolezni
navodilu porabil in se popolnoma j ni č in nob n mazulj se mu več ozdravil, da se še danes čutim po- j n~	Sedaj je čisto popolno-
polnoma zdravega, za kar se Vam ; nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. |
ma zc!r:ivo, toraj se Vam iskreno zahvaiim zi V:iŠ trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume,
Box 87, Forest City, Pa.
35flt0lsn I rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vašo 1)0-Iezni, trptenja in slabosti točno o; i^ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoiudne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoiudne.
J
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite t angleškem ali nemškem jeziku^:
C HAS. O. WEINAR, Room 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas.
Kako dobite lepe in goste lase?
Največji špeeijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostili las potrebno umno in redno mazanje glavne Ikože skozi eno ali celo dve leti. Isto trdita tudi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus.
Najbolje in edino po zdravnikih preskošeno In priporočeno sredstvo zoper izpadanje las je
"C RESCENT".
Okrepča je lasišče, odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah. —
Škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o negovanju las velja 10c.
IZREDNA UGODNOST za mesec julij. "Kdor pošlje naenkrat $10 ali pa v dveh obrokih po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 škatelj "Crescent*", ali'pa vsak mesec eno poepešenje Tasti brk in brade velja $1.25. Nedosežno in neprekošeno.
P. FRANK, 286 East 11th Street, New York, N. T.
JOHN KR&CKER
8t Clau St,s	i
W
7tX
a

Največja krščanska tvrdka za izdeloTauje društvenih
zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkriljn-jejo .vsa druga ameriška vina.
B.ndeče vina (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 OALON. BRINJEVEC, za kterega sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaiona DROŽNTK ?2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1191 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe ta francoske dege in sa doge sa kili Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naši pogoji so ngodmL
Trarp.m.A7.wr>T!^ fc OLIVEN CO., Shreveport. La. P. Q. Bex 60S.
i I
H m
■v?
I
ca
V AMERIKI
E. BACHMAN,
o»u »o. Centre Ave.,
Chicago, III.
Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igen za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna.
Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (cenik) katerega pošljem hitro in brezplačno.
Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznam,'h pisem od slovanskih društev iz Amerike.	Z odličnim spoštovanjem
E. BACMMAN.


S3
I
1 i
1 I
I 8
m m
m

EEmnsassi
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki
Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in ženske bolezni.
Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z cropejsko ^P^^b in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem M P redpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled.
W	Govori se slovenski in hrvatski.
m	^^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th'STREET, NEW YORK, N.Y.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik
Delo dobe izdelovalci dog
in iznrjeni delovodja.
MAX FLEISCHER, 258 Groie Street, (30 jan)	Memphis, Tenn.
nabavna CALIFORNIJSKA VINA
IN A. PRODAJ.


Pozor Slovenci v Cleveland!
Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandn in okolici svoj dobro urejeni
Saloon "Bank Cafe"
na voglu St. Clair & Willson Aves.
(55th Street.)
Imam vedno pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free nneh).	£
Slovence postrežem z pristno ^ pijačo ter dobrimi smodkami. r i Ža obilen obisk Be priporoča f ]
MATH1AS STEINEN, l|
5M1 St. Clair Ave.N.E., ClevclaBd,0.^;
Dobro Čroo In belo vino od 35 do
45 centov galona. _ Staro belo ali črno vino co centov 9 galona.
3 Reesling 55 centov galona. g Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plafiati.
Drožnik od $>.25 do #2.75 golona.
Sllvovlca po I3 galona Pri večjem noročilu dam popust.
Spoštovanjem Stefan Jakše,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cat. _ t

Za vsako hišo"
koristne in jako potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
njL " vezana IlIRi 75 cent.
Dalje:
araika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin,
pri poteč, rožmarin, cmetlika, tav-
že nt rože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
PiSite po knjilico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko
za 5 centov. Priporoča se
k:, ausenik,
1146—49tb Street. Broofcjya, N. Y.
Kolesarjeva snubitev.
Humoreska, spisal Janko Kersnik.
(Nadaljevanje.)
Ko so ustanovili v trgu gasilno društvo, bil bi Rokee silno rad za načelnika, ali ni imel pojma o vojaški komandi; znal ni, kaj se pravi "na desno kreni", "na levo glej", "stopaj", "društvo, pozor", in kolikor je še teb skrivnosti. Vežbal se je sicer dolgo ča>a. in to pod vodstvom svojega hlapca Nejčeta, ki je nekdaj služil za vojaka in se kot izvršujoč član gasilnega društva skoro priučil tudi slovenski komandi. Sosedje so pravili, da sta v tistem času v mesečnih nočeh stala Kokec in Nejče na zaprtem dvorišču med hibo in hlevom in da je Nej-«'-e tam prav korporalski ravnal s svojim gospodom.
'Tozor!" "Korak!" "Stopaj!" je veleval Nejče.
Kokec je metal noge predse, život pa držal trd kakor drenov klin; tako je stopical proti hlevnim vratom. Ko ni mogel skoznje, ker so bila zaprta, ee je obrnil in hotel zopet nazaj.
"Glej jra no!" je zakričal Nejče; 4'ali sem morda velel: 'Obrni se'? Se enkrat: 'HerstelltVtem je Nejče padel v nemško povelje. Kokec je že toliko vedel, da mora zopet nazaj na prvo mesto, in se je postavil tam kakor rekrut, ki ga vodijo že štirinajst dni po pesku pred vojašnico. "Korak!" "Stopaj!" zakriči strogi poveljnik iztiova, in Kokec zopet butne v hlev na vrata. Sedaj se ne upa obr- I niti i ti neprestano eepeta na pragu, z no.Toni pa rije v duri. Hudobni Nejče si tišči trebuh od samega smeha in lie če veleti: "Stoj!"
"tKel iit-umni!" zakiiče naposled "reci vendar, naj se obrnem, hočeš!" ter še vedno eepeta v
ttOi
ali
udar Nejče. Kokec in si hoče
"Moji" revt
"Oh!" vzdil obrisati }w>t s čela.
"Sedaj je še vedno 'pozor* komandi! ano!" zakriči Nejče, in vestni njegov učenec ga sluša ter stoji zopet kakor sveča.
Tako se je vežbal Kokec, toda vse mu ni pomagalo, da bi ga izvolili za načelnika gasilnemu društvu; prekosil ga je njega trgovski tekmec v Šmarju, ki je bil svoje dni vojak. Kokra vendar nix> mogli popolnoma prezreti, in zato so ga napravili za po-bočuika. Nato si je omislil dragoceno sekirico, lepo pozlačen šlem z belim konjskim repom, in o posebnih prilikah ,j«» za jahal svojega konjiča. In MwVn, >ilno srečen je bil, kadar je svetlo opravljen stopal med vrstami, ali pa jahal na svojem sircu poleg načelnika.
Toda v zadnjem času ga je docela pivvzt-Io nekaj druirega, nekaj čisto
V trg so prihiteli lepega poletnega
dopoldne nekteri kolesarji. Ustavili so i
s»' pred krčmo blizu Kobalove. hiše,
• - • ■
naslonili svoje vozove ali kolesa ob
P
nleč okrog: mize
pod košatim ko <Vla. iztezali m suh kruh. Sele k
Panjem brisali pot s j
nepr o tei bolj
in noge ter jedli n bili dobro ohlajeni. j * i/.pil vsak kozarec piva, in potem hajdi zopet na kolo! "Cink, cink, | cink!" je zapel zvonček, privit na prvem kolesu, in kakor bi trenil, so izginili po prašni cesti.
Ta dan je bil neizbrisen iz Rokče- j vega spomina. Taksno-kolo se mu jej stano sukalo po glavi. Stari Urši j i seveda ni zinil, tudi v krčmi je j sramežljivo govori! o svoji želji,' sesti kdaj na tak«iv voz, akotudi se je vedno silno oduševljen spominjal te 11<»ve i?.najill>e. Edinemu Nejčetu, či-^ar zasluge je vedno cenil v vojaškem svojem vežbanju ki kterejra je videl od one=;a časa mnogo laže ne^o prej. je razodel svojo misel, da si kupi takšno kolo in se privadi tej novi spretnosti.
Nejče jt zmajal z glavo, nasmehnil se nekoliko hudomušno, toda nasprotoval ni gospodarju. "Potem bode še manj doma!" si je mislil, in to mu je bilo izvestno najljubše, In res! Nekega dne se vračata Kokec in Nejče z vozom, polnim bla^-a iz mesta, na vrhu pa leži pristno kolesarsko kolo, voz, kakeršnesra si je želel naš junak.
Stara Urša je izprva veselo vzkliknila: "joj, joj. to pa je svete Katarine kolo! To pojde v cerkev!"
"Beži, beži!" zagodrnja Rokec.
"Gospodu pa še utegne biti — sv. Katarine kolo!" zamrmra Nejče z zlobnim nasmehom in pristavi: "Kadar si polomi kosti pod njim!"
"Molči in petrolej zvali v klet!" veli Kobal, sam pa jako varno spravi novi svoj zaklad v vežo.
Drugega dne se je vršil prvi poizkus na kolesu. Nejče in drug dninar sta opirala gospodarja, jahajočega na tem novem železnem »konju, in vsa tr-rka mladež je vpila in drla za njimi. To je trajalo tri dni. Četrtega dne se je že malokdo menil za novega kolesarja; samo zvečer v krčmi so mu v obraz hva^> peli, zakaj Rokec je že sam vozil brez podpore Nejče to vih rok, za hrbtom pa so se mu rogali in st namežikovali.

V dobrem tednu je bil Rokec na kolesu že res kar "na konju", in mladi fantje v trgu so živo ugibali, kje in kako bi se dobil denar, da bi si sleherni kupil takov voziček.
"Jaz sem le radovedna, kakšno brezunmost si še omisli naš gospod!" mrmra nekega večera stara Urša proti nečaku Nejčetu..
"Babo!" vzklikne le-ta z zlobnim naglasom. "Oženil se bode!"
"Ka-a-j? Koga?" zakriči teta, in žlica ji pade iz rok.
"No, jaz sem le tako mislil," pravi Nejče.
"Še tega nam treba!" vzdihne ona.
"Pa morebiti ti — kaj veš o tem?"
"Jaz?"
"I, ko tako govoriš!"
• • Ne, toda mislil sem, to bi bila največja brezumnost! Za naju namreč, helie!"
'' Bog nas varuj !'' vzdihne Urša iznova.
Tisto noč ni mogla spati.
Nje strah pa je bil tedaj povsem prazen; zakaj Rok Kobal, petdesetletni mladenič, ni mislil na ženitev. Ponujala se mu je bila sicer že mnogokrat. saj je bil imovit mož, vobče spoštovan, da^i takov, kakor smo ga narisali: toda ločiti se lepega samskega stanu, to mu ni prišlo na misel. Ali človek nikdar ne ve, kaj ga čaka, in le v tem oziru je bil strah stare Urše vendar nekoliko opravičen.
II.
Zakaj se gospod Rokec še ni oženil ? O tem mor«ia ugiblje marsikdo. Povejmo vzroke kar nakratko. Edini sin svojih roditeljev in pomočnik v njih trgovini je živel do svojega petintridesetega leta vedno pri njih. Oče mu ni hotel dati gospodarstva, mati ni želela druge gospodinje, in tako je moral ostati Rok samec. Počutil se je prav dobro pri tem . Ko so mu roditelji umrli, prav naglo drug za drugim, je bila zopet stara Urša, ki je prevzela materino nalogo, in tako Rokcu ženitev zopet ni moirla prav v glavo.
Nekaj moramo še izdati: Rokec bi se bil bržkone oženil, toda izbirčen je bil, in "v trgu mu ni bila nobena po volji, dalje naokrog pa jih ni poznal, in "kar tako mačka v vreči kupiti," je dejal sam pri sebi, "vendar nečem.'
Kakor smo že culi, je to ugajalo najbolj Urši in njenemu nečaku.
Bilo je poleti, nekoliko pred pasjimi dnevi, tedaj ko beže meščani, kte-rim pripuščata čas in denar, iz vročega zidovja na deželo, na kmete.
V Šmarje sicer do sedaj še ni bilo nikdar nikogar, ker ni bilo pripravnih stanovanj in ker so se tržani držali iresla. <la je najbolje, ako ni tujcev mednje; toda semtertja v bližnji o-koliei je prebila kaka rodbina vroča dva poletna meseca, in o tej se je v tr-gu vedelo slehrai dan, kaj počenjajo nje člani, kaj jedo, koliko imajo denarja in sploh vse, kar spravi klepetanje na dan. Bilo je torej o tem času, ko se je ustavila zgodaj dopoldne pred Kobalovo hišo mestna kočija, iz ktere je zlezel debel možiček okroglega, gladko obritega lica in naglo prisopihal v odprto prodajalnico.
"Si li še živ, Rokec? Ali me še poznaš?" zakiiče gospodarju.
Ta zre nekoliko osupel na prišleca, toda potem veselo vzklikne in mu poda roko: "Ej, Tinček, ti si! Komaj sem te spoznal!"
"lvako je kaj ?" hiti oni.
"Hvala Bogu, dobro, kakor vidiš! In tebi?"
"No, tako, tako!"
V slučajih nesreče
izvfjenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
vite pr * 2
tovati ž njo, oziroma dobiti dovolitev v tako važni stvari, ki se je tikala zlasti vendarle nje, gospodinje.
(Dalje prihodnjič.)
Slovencem in Hrvatom pri* poročam svoi
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra, vina. in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denar« j© v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa-robrodne in železni-ške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New "Yorku.
Z velespoštovanjera
Ivan Govže,
Ely, Minn.
BRZOPARNIKJ francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Touraine. .12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence. .26. jul. ob 10. uri dop.
La Lorraine. .2. avg. ob 10.	uri dop.
La Goseogne..9. avg. ob 10.	uri dop.
V B r e m e n :
Kaiser "Wilhelm II.
17. julija opoldne. Kronprinz Wilhelm
31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der G-rosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II.
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
V Hamburg:
Deutschland. .26. jul. ob 8. uri zjutr. Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
, * '-000--
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Beko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih
Govoreč stopata oba v gorenjo so- črt odplujejo iz New Yorka:
bo. —
Tinček Zajec je bil star znanec in prijatelj Rokčev. Skupaj sta se izučila, in potem je pričel Tinček kmalu na svojo roko v oddaljenem mestu svojo trgovino, dočim je šel Rokec domov pomagat očetu. Videla sta se malokdaj in zlasti zadnjih petnajst let nič več; podilo se je pa obema dobro.
"1, kaj je pa vendar tebe prineslo semkaj?" prične Kobal dokaj radoveden.
"Ugeni!"
"Kako bi? Opravki, trgovski o-piavtki menda vendar ne?"
" Ne boj se, ljubček moj!" se zasmeje Tinček. 11 škode ti ne napravim!"
"No, kaj pa je vendar?"
1' Vedi, prijatelj, na deželo, na kmete hočem, to se pravi, ne jaz, ampak moja žena in moja hči — oh, ti še nobene ne poznaš! Moja Toniea ima že , dvajset let; seveda, ko sva se midva zadnjic srečala, je bila še otrok, pa ti je itak nisi videl. Torej na kmete hočemo za nekaj tednov."
"I, pa semkaj — k nam v Šmarje?' vpraša Rokec nekako začudeno.
"Nimaš li nič prostora? Oj, ti srečni človek! Hišo imaš, sob dovolj — ti bi nas lehko spravil za nekaj dni pod streho!"
"Hm, hm!" zamrmra Rokec. Kakor je bil vljuden in postrežen, ta prijateljeva misel mu ni hotela v glavo.
"Kaj poreče Urša?" je dejal sazn pri sebi. Te oblastne osebe pa slučajno ni bilo doma, da bi se mogel posve-(
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v meseca.
Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki "se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nefcterega izmed izvršnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo
Predsednik: Muško Josip 54 Spring Garden Avenue, Allege ny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; I. tajnik: Cekuta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Volk Ferdinand,1 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor: | Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Alleg- j heny; Povše Nik., 28 Tell Street, Al-( legheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Alleghe-j ny; Golob F., 1211 Madison Avenue,' Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddook, Pa.
Mesečni prispe vtki naj se pošiljajo samo II. tajniku: Josip Cekuta, 34 Villa St., Allegheny, Pa.	t
Josip Tratnik
276 First Avenue, Milwaukee, Wia,
priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo ure-
SALOON.
PIJAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOON Al
8vo j i k svojimi
Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijak zvezd z bančnim uradom Fr. Sakaei ▼ New Yorku.	(T četr)
Skušnja učil
Podpisani naznanjam *oiakom. da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu. Iz najbolj* #lh rof la korenin, ki jih }e dobiti v Evropi ia Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor- boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tacat (12 steklenic) na vse kraje capad* Rih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUS&. 432 South Santa Fe Ave, pHeble.
RED STAR LINE
Prekomorska jiarobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpeoos! * * ♦ ♦ ♦ ♦ Fhiladeiphijo in Antwerpeiioir
Fravolfc potaikg $ sledečimi noStnimi paruik?;
VAOERLAND dia Wjaka 12017 ten. I KRuCnLAND............12760 m
ZEELAND.. ............£305 ton.!FtNNLANC..............I27S0 ion
Pri cenah za medkrovfe so vpošiete t p« potrebščin©, dobri hran ta, najboljša postraiba.
Pot Cez Antwerpen je iedna najkrajših in na -prijetn-iSih za potnike v Avstrijo: na kranjsko, Sujfsko. koroška, Priraorje, hrvatsko, Dalmacijo < druge dele Avstrije.
Is NEW YORKA odpliajeio parniki vssko soboto od 10:30ur* dopo-ludne od pomola štev. 14 ob *znož]« Fulton Street. — Iz PIHL,AO^t* PHUE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan} ali kupovanja voinjih listkov se i« obrniti na:
V	Antwerpen:
Kroonland.. .7. jul. ob 7. uri zjutraj.
Zeeland----14. jul. ob 10.30 dopoldne.
Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne.
V Hamburg:
Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. Aug. Victoria . .19. jul. ob 3.30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne.
V	Rotterdam :
Statendam. .11. jul. ob 16. uri dop.
Ryndam..........18. julija opoldne.
Rotterdam____25. jul. ob 10. uri dop.
Potsdam.........1. avgusta opoldne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb.
FRANK SAKSER
109 Graemrick St, New York Oity.
=D O C=

VAŽNO!

Slika preuStavlja uro za go-ipode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost IG", in je
jamčena za 20 let.
Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka	^
Elgin all Springfield na 15 kamnov.
Blago se pošilja na zahtevo *n stane sedaj samo
$13.00-
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
Jacob Stortich,
73 E. Madison St.
Chicago, 111.

Nižje podpisana pripora
iam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.......
OSO" fj icem -
SA
iv/'iirf ureenwica —,
o , NEW YORK o C
▼ katerem točim vedno pivo, doma ^rešana in iniportirana vina, fine likerje tor prodajam iz-vrstne smodke.. ......
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje doH.............
stanovanje in hrano
proti nlzld ceni Postr* iba solidna*.............
Za obilen poset se priporoča
FR1DA VON'KROGE
MM« Omnrick Start. ItarVni
M0N1A
CUNARD LINE
PARNI5C! PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO iN NEW YORKOM,
IfABNtKl IMAJO JAKO OBSEŽFM POKBIT PROSTOR jffi\ SBOTU ZA ŠETANJ42 POTHIXOY TBET*iECU EAZBRJ&ii
odpluje iz New-Yorka dne 10..
julija.
odpluje iz New Yorka due 17. julija.
odpluje iz Xew Yorka due 31. juliju, j
ULTONIA* 8LAV0N1A m PANNOJfUI parniki
na a^a vi-
taka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio prikladna <s& tretji razred, JEDILA bo dobra i2 potoikoni trikrat na dam pr> ame postrežena
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje ln
Cunard Steamship Co., lit
š§ ihm&m$j-> Hew fork	126 State St9 Bostoa
67 Dearborn St,,, Chicago.
CARPATHIA
Gomoagnie Generale Transaflanfique.
[Francoska parobrodna družba.j
DIREKTNA CRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE.
POSTNI PARNIKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 000 konjskih moči«
"La Savoie" ,, „ „ ...................12,«hh» „	25,<hk>
"La Touraine" „ „ .....................IO^hhj ,,	12,0m	„*
"L'Aquitaine" ,, „ „ ...................10,000 ,,	1G,ihh) ,, „
"La Bretagne"................................. 8,000 „	„
"La Champagne" ..............................8,<m)0 ,,	9,ih»i „	'
"La Gascogne".................................8,0iJ0 ,,	9,0uo
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. pri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N. 1.
•LA TOURAINE La Bretajrne •LA PROVENCE *LA LORRAINE La Gascogne
12. julija 1006	La Bretairne
19. julija 1006	*LA TOURAINE
26. julija 1906	*LA SAVOIE
2. avg. 1006	*LA PROVENCE
9. avg. 1906	* LA LORRAINE
16. avg. 1906.
23. avg. 1906. 30. avg. 1906. 6. sept. 19(HL 13. sept. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
At. W. Koimirfki, 111 vi, }<L
-I L uilctr 4- tChki|C, II I-
■Vi lVT^-TT- I ■
AUSTBO-AMEBICAN111
Regularni potni parniki
odpluje 12. julija • «ERANCESCA" odpluje 28. julija. "SOFIA HOHENBERG" odpluje 16 avg
voiljn medJINew Yorkom, Trstom In Reko.
I
Najpripravnejša in najKnejfa parol redna črta v Ljubljano "in sploli na Slovensko. ŽeleznVa velja do Ljubljane le SO*centov. Potniki dospo isti dan na pamik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St /New York.
Rojakom
v Rlttslburgu, Pa. in okolici
naznanjam, da
a, tiunošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
1 »4824 Blackberry Alley
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do j i 8. ure zvečer.
ikM ga toplo priporočam.
Frank Sakser« ^ \

t

i