i*o3tntna i»l»čan3 v gotovini. Leto XVI., št, 294 upravuistvo; Ljubljana, Knafljeva uLica 6. — Telefon St_ 8122, 8123, Lasfiratnl oddeiea.; LJubljana, Selen-burgova mi. - Tet 3492, 2492, Podružnica Maribor: josposka ulica Si« 11- — Telefon St. 245& PooruZnlca Celje: Kocenova ulica St. z. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-3124. 3125, 3126b. IJana št. 11.842. Praga člslo 78.180, Wien št 10fi.241. Ljubljana, četrtek 19« decembra 1935 Cena 1 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Prezident Beneš 5'godovinskemu 13. decembru t. L, ko se je ustvaritelj Češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryk, sklonjen pod težo let, odrekel predsednišfevu republike, je sledil danes nov zgodovinski dan v analih bratske države, ko si je čeSkolsovaški narod po svojih zakonitih zastopnikih izbral novega prezidenta v osebi najzve-stejšega učenca in sodelavca svojega osvoboditelja in uedini-.elja, dr. Edvarda Beaeša. Na skupni seji narodnega predstavništva, senata in poslanske zbornice, je bil dr. Edvard Beneš, dosedanji minister zunanjih zadev, izvoljen m predsednika republike s 340 od 440 oddanih glasov, že tako j pri prvi volitvi je torej dobil daleč nad potrebne tri petine oddanih glasov in je tako ta velepomemb-ni dogodek v zgodovini češkoslovaškega, naroda zapečaten s tem edinim svečanim glasovanjem. Težavne so notranje razmere dandanes povsod, v vseh državah, tnm v tistih, Id se vladajo po odločnih demokratskih načelih. To dokazujejo tudi dogodki, M so se razvijali pred predsedniškimi vc-Jjfcvanvi v Češkoslovaški. Vendar pa je česškosilovaški narod, ko se je po svojih predstavnikih z ogromno veSmo izrekel za dr. Beneša,, slovesno manifestiral, da je njegov genij sinit®1, da ni niltogar, ki bi bil vrednejši in sposobnejši od njega. Ob enem pa je jasno izpričal svoje neomajno zaupanje v prezidenta Osvobodite! ja, ki je ob svojem odhodu priporočil dr. Beneša za svojega naslednika. S prezideotom Benešem prihaja na poglavarje, češkoslovaške države spet rrož iz preprostega naroda. Dr. Beneš je sin kmečkega rokodelca, ki se je z mnogoštevilno družino pridno, ali težko preživljal. Mlademu študentu je >d prvega dne trdia predla za vsakdanji kruh. Z najskromnejšimi sredstvi, a neumorno pridnostjo in nepremagljivo energijo se je prebiial skozi študije in se pripravil za vseučiliško kariero. Zaslovel je kot sociolog in prerokovali so mu kot znanstveniku lepo bodočnost. 2e iz njegovih študentskih dni so ga^ vezali intimni odnosi učenca na učitelja Ma-sarvka. Izbruhnila ie vojna. Mladi docent je od orveea dre bfil vmešan v takrat še majhni krog ireden+istov. In ko je prof. Masarvk iz inozemstva zahteval sodelavcev" je dr. Beneš med prvimi zapustil ž^no m dom, eksistenco in kariero in pobegnil v emi^racij-o. Bilo je to 1. 1915., ko so se nemške armade valile v osrčje ■pnsi-fe im se je pripravljala poplava Balkana. Teda j so avstrijske in nemške zvezde jasno sijale in podiarmljenim narodom je bila bodočnost zakrita s temnimi oblaki. Le neskončni idealizem in neomahljiva vera sta bila v ^ tistih dneh opora l judem Masarvkovega in Be-neševega kova. Njihov optimizem. P^"1® krepil ves narod, da je čvrsto vzdržal tudi v najtežjih časih. Danes, ko ie zavzel nekdanji mladi emigrant najvišje in najčastne.jše mesto, ki ga more poveriti češkoslovaški narod svojemu siru, se ta narod gotovo z globoko hvaležnostjo spominja neizmernih zaslug, ki si jih je stekel novi prezident za osvoboditev in zedinienje, a nič manj tudi za utrditev in ugled nove mlade države. Kadarkoli se imenuje Masarvkovo ime. zveni pol ep njega ime dr. Beneša. Sokol od milladih let se je dr. Beneš pri svojem delu ravna! po starem častitljivem geslu: »Ne dobiček, ne slava!«. Ko so v mladi državi slavili triumfalno zmago, je skromno sedel za mizo konference v Parizu. S svojo spretnostjo Jn temeljitim poznavanjem najzapletemeiših mednarodnih vprašanj si je pridobil ne samo zavidnih uspehov za svoj narod in njegovo državo, temveč tudi občudovanje in spoštovanje vodilnih državnikov velikih narodov, ki brez pridržka priznavajo dr. Beneša za enega najsajaine^ših diplomatskih in državniških talentov nove Evrope. Dr. Beneš se je vrnil domov šele. ko je mogel prinesti s seboj mirovne dokumente, s katerimi sta. bili zajamčeni samostojnost in neodvisnost Češkoslovaške republike. Od tedaj je dr. Beneš do včeraj nepretrgoma kot minister zunanjih del vodili mednarodno zunanjo politiko svojega naroda. Nadaljeval se je ono tesno, tako olodno so-trudništvo dveh velikih mož, stereea Ma^arvka in mladega Beneša, mladega po letih, saj je šele pred kratkimi meseci imel svojo 50 letnico, oa mladega tudi po duhu, volji in energiji. Izvolitev za predsednika je kronanje velikega dela ministra Beneša, a je istočasno garancija., da bo bratska republika v svoji politiki notranje demokratične discipline in naporov za ohranitev miru, v najožji zvezi z našim jugoslovanskim narodom in ostalimi prijatelji in zavezniki, korakala odločno po preizkušenih naglih. Zlasti mednarodno ^dinstvo Male antante in bratska intimnost z Jugoslavijo sta dobili z včerajšnjo izvolitvi novo potrditev in okrepitev. Jugoslovenski narod z radostjo pozdravlja izvolitev dr. Edvarda Beneša, saj spoštuje v novem prezidentu svojega najisk-eneišega m naiboljšega prijatelja. Prezident Beneš spada med -ne, ki jih druži z našo n-^eijo ne samo zavest skupnosti interesov, temveč je njegov odnos napram nam prežet z ono prisrč- izvoljen z ogromno uecino Izvoljen je bil že takoj pri prvem glasovanja - Dobil je 340 glasov, 76 glasovnic je bilo praznih, 24 glasov je dobil dr« Nemec, ki pa je že prejšnji večer odklonil kandidaturo — Veselje po vsej državi — Ganljiv sestanek učitelja in učenca mmmmmMMM Proga, 18. decembra, r. Za vso Češkoslo* vaško republiko je bil danes zgodovinski dan. V sloviti vladislavski dvorani na Hrad-čanih se je sestalo narodno predstavništvo, ki ga tvorita poslanska zbornica in senat, da po ostavki prvega prezidenta republike izvoli njemu vrednega naslednika. Če« prav je za edinega resnega kandidata od vsega početka veljal dr. Beneš in je sam Masaryk ob svojem odstopu priporočil njegovo izvolitev, so vendar notranje politične napetosti dovedle do tega, da so nekatere politične skupine iskale drugih kandi* datov. Nekaj časa se je celo zdelo, da se bodo odločili proti dr. Benešu tudi češki agrarci, ki so se očividno bali, da bi mogla Beneševa izvolitev preveč ojačiti v no-tramji politiki njihovega glavnega konkurenta. narodno socialistično stranko, med katere voditelje spada tudi dr. Beneš. Postavljena je bila kandidatura uglednega znanstvenika in nacionalnega delavca vse-učiliskega profesorja dr. Bohumila Nemca. Vse do sinoči je bila situacija nerazčiščena. Po dolgotrajnih pogajanjih in po zaslugi državniške uvidevnosti odločujočih političnih voditeljev pa je bil v kasnih večer-nih urah dosežen sporazum in so se tudi agrarci kot najjačja češkoslovaška stranka odločili glasovati za Beneša. Prof. Ne« mec, ki je itak le pod pritiskom sprejel kandidaturo, je na kandidaturo zopet re-signiral, tako da je dr. Beneš ostal edini kandidat. Romasnfe sta Hradiane Praške ulice so danes nudile sliko izredne svečanosti. Vse je bilo v zastavah, listi pa so izšli v svečanostnih izdajah, posvečenih državniški osebi dr. Masaryka in današnjemu zgodovinskemu dnevu volitve njegovega naslednika. Že v zgodnjih jutranjih urah 60 bile praške ulice izredno živahne. Železniška uprava je za danes dovolila velike popuste, ki so jih prebivalci izven Prage izkoristil- v ogromnem številu, dn prisostvujejo v Pragi slovesnosti predsedniških voMtev. Preskrbljeno je bilo tudi za filateliste. Pri blagajnah poštnih uradov, zlasti na glavni pošti in na pošti na Gradu je bil že zgodaj zjutraj velik naval, ker so pošte tam žigosale znamke z rdečim žigom »Predsedniške volitve 1935«. Zgodovinska dvorana Celo jutro so ogromne množice romale na Hradčane. Zgodovinska dvorana kralja Vladislava je bila za današnje volitve posebej pripravljena. Na čelni strani so bili na vzvišenem mestu pripravljeni pro-stori za predsednnštvo narodnega predstavništva. tik pod njimi pa mali oder. na katerem bo položil novo izvoljeni preža -dent republike svečano zaobl jubo. Nato so bili razvrščeni 6edeži za člane vlade, ob strani pa prostori za diplomate. Sedeži senatorjev in poslancev so bili v sredini dvorane, v ozadju -bila velika tri- buna za publiko in druga za novinarje. Dvorana je bila okrašena z zastavami in zelenjem in je nudila izredno svečan vtis. Pod visokimi gotskimi oboki so bili nameščeni nevidni žarometi, ki &o razsvetljevali strop zgodovinske dvorane. Velike preglavice je povzročila kurjava. Na vso naglico so morali instalirata posebne naprave za gretje zraka Vladislavska dvorana je namreč zelo hladna in niti v največji vročini nima nad 12 stopinj. Sedaj so jo kurili že od nedelje, vendar pa j« bila še danes dokaj hladna. Tik pred sejo Kmalu po 10. uri so se začeli zbirati člani narodnega predstavništva, senatorji m narodni poslanci. Med prvimi sta prispela predsednik poslanske zbornice dr. Malypetr in predsednik senata Soukup. Vsi so bili v svečanih oblekah. Dostop v dvorano m na sosedna dvorišča je bil dovoljeni le s posebnimi izkaznicami. Kljub velikemu navalu je vladal povsod vzoren red. Dočim sta bili prvo m drugo dvorišče rezervirani za razne ofici« elne predstavnike in delegacij«, je bilo tretje dvorišče, na katerem je bila postro-jena tudi častna četa z godbo in državno zastavo, določeno za publiko, ki ga je napolnila do zadnjega kotička. Ob 10.15 »o zaprli vse dohode v grad, ker je bilo že vse prenapolnjeno Malo pred 10.30 so prispeli v dvorano člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodio na čelu. Manjkal je edino zunanji minister dr. Beneš, ki je ostal v zunanjem ministrstvu in tam čakal na izid volitev. V diplomatski loži so bili navzoči vsi v Prac< akreditirani diplomatski zastopniki, navzoči pa so bili tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki s praškim nadškofom na čelu. zastopniki vojske ter rektorji vseh uni* verz in drugih visokih šol Nabito polna je bila tudi novinarska loža, ker je posebej za današnje volitve prispelo v Prago veliko število tujih novinarjev. Zahvala Masaryku V slavnostnem razpoloženju je ofo 10.35 v napeti tišini otvoril sejo narodnega predstavništva predsednik poslanske zbornice Malipetr, ki je po vrstnem redu tokrat predsedoval narodnemu predstavništvu, dočim je predsediniik senata Soukup vršil funkcije podpredsednika. V svojem otvoritvenem nostjo, kd daje besedi »bratski« šele pravo vsebino. Ko Jugosloven govori z dr. Benešem, ima občutek, da govori s svojim človekom; novi prezident Češkoslovaške republike kaže za probleme in skrbi našega naroda in njegove države zanimanje in razumevanje, kako- ga more imeti le človek, ki se čuti z našim narodom notranje povezan. Nešteto ie javnih delavcev, politikov in državnikov, s katerimi je za časa vojne in po vojni sodeloval dt. Beneš, ki pozna m oem naše ljudi iz vseh de'-v naroda in iz vseh krajev naše domovin^ KireVor:-stično pa je, da so ga najintimnejša vezi vezale s kraljem Uediniteijem, v kate- rem je dr. Beneš spoštoval velikega vladarja in velikega človeka, a ki je f svoje strani v dr. Beneša imel zaupanje, kakršno se redko najde, in je v njem cenil svojega najzaslužnejšega sodelavca za mir in prijateljstvo med narodi. Naslednik velikega Tomaža Masaryka je skupaj z našim narodom dedič izročila kralja Uedinitelja o skupni borbi obeh bratskih narodov za njuno skupno srečo in bodočnost. Jugoslovenski narod čestita bratskemu češkoslovaškemu narodu k novemu prezidentu z iskreno in toplo željo za srečno vlado predsednika republike dr. Edvarda Beneša. govoru je najprej objavil dnevni red, ki je obsegal samo dve točki: volitev predsednika in prisega. V svojem nadaljnjem govora je Malvpeter v ganljivih besedah v imenu vsega narodnega predstavništva rn vsega češkoslovaškega naroda izrazil naj» globljo hvaležnost dr. T. G. Masarvku za vse njegovo veliko in neumrljivo zgodovinsko 'petr na i>od-lagi tega izida končnoveljavno ugotovil, da je s tem izidom glasovanja dr. Edvard Be: neš izvoljen za prezidenta republike, je bilo to samo znak za nove ovacije in manifestacije. Kako so glasovali Za dr. Beneša so glasovale vse stranke narodne koalicije, to so republikanska agrarna stranka, češka socialna demokrat« ska stranka, narodni socialisti, katoliška ljudska stranka, stranka obrtnikov ter obe nemški vladni stranki, socialni demoikrati in agrarci, nadalje slovaška ljudska stranka in komunistična stranka. Prazne glasovnice 90 oddali člani sudetsko—nemške stranke in nekateri madžarski poslanci, dočini so člani Kramar—Stfibrnega bloka glasovali za profesorja Nemca. Predsednik Malypetr je odredil nato kratek odmor, med katerim je bil podpisan zapisnik o volitvah. Potem je predsednik Malypetr pozval ministrskega predsednika dr. Hodžo, naj odide v stanovanje novoizvoljenega prezidenta republike, mu sporoči izid glasovanja ter ga pozove, naj pride zaradi prisege v narodno predstavništvo. Med odmorom, ki je zaradi tega nastal, so člani Narodnega predstavništva živahno komentirali izid volitev. Enodušna je bila ugotovitev, do pomeni izvolitev dr. Beneša kontinuiteto Masarykove tradicije. Prav tako pa je bilo tudi soglasno mnenje, da je vladna koalicija odlično prestala to težko preizkušnjo. Izvolitev dr. Beneša pa pomeni tudi poudarek neomajnega edinstva med Čehi in Slovaki. Baš okoliščina, da 9e je opozicionalna ljudska stranka patra Hlinke odločno postavila na stran dr. Beneša, kaže vso realnost češkoslovaškega edinstva. Obvestilo prezidenta Beneša Mecftem je prispel pred»e*infk vtterle dr. Hodža k dr. Benešu in umu sporočil izii glasovanja. Obenem um je izročiti listino Narodnega predstavništva naslednje vsebine, ^Nteirodsno predstavništvo češkoslovaške republike je v izvrševanju svojih pravic in doHn<«ti, ki min jih natega, ustava republike, iavoflilo vas, gospod prezident, 11.45 stopil 7 vladislavsfco dvorano. V trenutku, ko je stopil predsednik v dvorano, so ^e sptrožile navdušene dolgotrajne ovacije- Dt. Beneš je -'topiil na pripravljeno tribuno in zasedel prezidenteko mesto. P -edsedniik Malvoetr je nato zoj-ed otvonil sejo teir e bralki m irage ■"orani pozdravil novo izvoljenega prezidenta republike, izražajoč preipirioaiTi.ie, da bo dr. Beneš kot učen-ec sledil svojemu velikemu učitelju iin prednik« dir. Masarviku ter s krepko reko vodšil usodo Tioiioda iin države, ki mu jo je zjsmpak) narodno predstavništvo, kakor tudi, da bo čuval nad ustavo in branil narod im državo vsake škode i.n nevarnosti. ,,-Da boste to potrdi; iLi, boste sedaj pred narodom iin predstavništvom položili prisego na ustavo. Pozivam vas. da položite svoio desnripo na tu.barvno lisiti.no i>n da izgovnoite besede, k? jih predpisuje olen 65 ustave kot prisego predsednika.* Vidino giajen je dir. Beneš z mailo tresočim, a vendar krepkim in razločnim srksc-m ifc-govoirM nas1 edin jo prisego: »Prisega?« na svojo fast in svojo vest. da bom čuval bia«or republike in nar(vla in da bom delal po ustavi in po zakonih.« Prve čestitke Ko je po končani prLsegi, ki jo je larei.el v gnooni tišini im ka so jo vs pcehišah stoje, segesl dr. Beneš predsedniku narodnega predstavništva Misily;petru v roko. ©e je v dvorani dvigni] nov vihar navdušenja. Med neprestanimi ovacijanri je Malvpetr dejal: »Čestitam vam v imenu namodinegfa predstavništva najiprisrčinejše. Predsedniku iin republiki: Siavia!« Tem besedam so sledile nove ovacije dr. Benešu. Nato je jrastopil k novo izvoljenemu prezidentu republike ministrski predsednik dr. Hodža in mu v imenu vlade izrekel svoje čestitke. Oba državnika, ki sta ee dolga leta skupno borila za svobodo svojega naroda, sta se dolgo držala za roke in bila oba vidno giinjena« Slediiile so nato čestitke drugih visokih dostojanstvenikov in funkcionarjev, ob zaključku seje pa so vsi navzoči zapeli himno »Kje dom je moj c. S tem je bil volOlni akt 'končanu Pri Masarjfkis V spremstvu ministrskega predsednika, članov vlade ter predsednikov obeh zbornic je odšel prezident dr. Beneš na tretje dvorišče, kjer je pregledal častno četo, kri mu je izkaizala predpisano vojaško čast Ob enem eo aadonele 6večane fanfare, ki so evirale Smetanovo »Liibušo«, nad G-radom pa so krožila letala. Odtod se je preeidenit podal v mesto na grob Neznanega legionairja, kjer je položil venec, nakar se je med viharnimi oviacijami zbram.ih množic odpeljal v Lamy, kjer se je poklonil dr. Masarvku. Dr. Masairvk je bil medtem že obveščen o izvolitvi dir. Beneša ter mu je si njen čestital in ga solznih oči polljuM. Bil je to sestanek med učiteljem in učencem, učencem, ki dela učitelju čast in mu je v ponos. Dr. Ma-sai-yk je izjavil svoji okolici, da vidi v tako prepričevalni izvolitvi dr. Beneša za svojega naslednika najboljše jamstvo za uspešen razvoj in bodočnost češkoslovaške republike. Formalna ostavka vlade Dr. Beneš je ostal nad poj ure pri Ma-saryku, nakar se je vrnil v Prago. fopoL dne je sprejel čestitke diplomatskega zjo-ra, ob 5. popoldne pa mu je predsednik vlade dr. Hodža po običajni tradiciji kot novemu prezidentu republike podal formalno ostavko celokupne vlade. Prezident dr. Beneš je naprosil dr. Hodžo in vse ostale člane vlade, naj do nadaljnjega vrše svoje posle. Z izvolitvijo dr. Beneša se je izpraznilo mesrto zunanjega ministra. Začasno ga bo vodil predsednik vlade dr. Hodža, že v bližnjih dneh pa bo imenovan za zunanjega ministra dosedanji pomočnik dr, Ka_ mil Krofta. ki je bil vsa zadnja leta najožji sotrudnik dr. Beneša. V vladi Rami za enkrat ne bo nikakih drugih izpre-memb, pač pa pričakujejo v političnih krogih, da se bo vladna koalicija najkasneje v teku januarja razširila s pritegnitvijo Hlinkove slovaške ljudske stranke ter nemških krščanskih socialcev. S tem bi dobila vlada značaj koncentracijske vlade ter bi bila naimočneiša kombinacija, kar jih beleži dosedaj češkoslovaška republika. V političnih krogih tolmačijo to kot najboljši znak dr. Benešovega predsedovanja. Posebne izdaje listov Izid volitev so objavili praški listi v posebnih izdajah, ki objavljajo obenem prve komentarje. Vsi listi pozdravljajo iz_ {Nadaljevanje oa "k. Naslednica v poslanski zbornici Praga, 18. decembra. w. Poslanski mandat novoizvoljenega prezidenta republike dr. Be* neša bo namesto njega prevzela ga. Milena Šmeicova, tajnica zveze tobačnih delavcev. Brzojavki NJ. Vis. kneza namestnika Novoizvoljeni predsednik češkoslo vaške republike dr. Edvard Beneš se je rodil 2b maja 1. 1&84 v Kožlanih pri Kralovicah v zapadni Češki. Nje* gov oče je bil srednji kmečki posest« nik in po njem je sin podedoval ae* uraorno marljivost in vztrajnost, ki di* čita poleg težnje po naprednosti od nekdaj češkega kmeta. Nadarjenega dečka so starši poslali na gimnazijo v Kraljeve Vinonrade, po končani sred* nji šoli pa je mladi Beneš stopil na praško vseučilišče, kjer si je za svo« jo glavno stroko izbral filologijo. Pri* vlačevala pa ga je močno tudi tedaj še nova sociološka veda. Njo in filozofi« jo je poslušal pri prof. Masarvku. s katerim je stopil kmalu v tesne zveze. Po enem letu študija v Pragi je odpo* toval v Pariz, kjer se je posvetil po* poinoma sociološkim in političnim ve» dam. Polušal je predavanja na pariški Sorbonni in posečal visoko šolo za po* litične znanosti. Zdi se da je v politi« ki in sociologiji našel svoje pravo to« rišče in svoj življenjski poklic. Leta študija Leta 1908. je bil promoviran za dok« torja prava na univerzi v Dyonu, kjer je končal pravne nauke. Njegovo dok« torsko delo je imelo naslov »Avstrij« ski problem in češko vprašanje.« S to svojo disertacijo si je nekako doiočil življenjsko pot in kakor nam kaže zgodovina, je imel res odličen delež pri reševanju obeh problemov Med svojimi dijaškimi leti je prebil po eno leto v Londonu in Berlinu, kjer se je podrobno spoznal s tamošn jimi politič« nimi prilikami Ves čas svojega biva* nja izven domovine je polee ogromne« ga študija vedno našel še dovolj časa, da je dopisoval češkim listom, obrav* navajoč v svojib člankih kulturna, so« cialna in poetična vprašanja zapadne Evrope. Po svojem povratku v Prago (19(R) je bil na praški univerz' promo« viran še za doktorja filozofije, nasled« nje leto pa je bi! imenovan za profe« sorja praške trgovske akademije, kjer je predaval o narodnem gospodarstvu. Leta 1912. se je babilitiral na Karlovi univerzi kot docent za sociologijo, les to dni kasneje pa je postal tudi docent tehnične visoke šole v Pragi. Mladi znanstvenik in politik Po tako temeljiti znanstveni pripra« vi se je mladi docent spustil v politi« ko in se je pridružil Masarvkovi na« predni stranki. V češki javnosti si je bil kot učenjak že pridobil velik ugled s svojimi temeljitimi razpravami »O narodnostnem vprašaniu« (19 0 9.). »Kratek oris razvoia modernega so« cializma« (1910.), »Naša politična iz« Ko stopa, vaša ekscelenca n« mesto predsednika češkoslovaške republike, vas prosim, da sprejmete v mojem imenu in ▼ imenu kraljevske vlade ter vsega jugosto-venskega naroda izraze najtoplejših čestitk. Naj mi bo dovoljeno pri tej priliki izraziti željo za dolgo življenje in srečo vaše ekscelence. želim, da boste v duhu svojega velikega prednika vodili češkoslovaško republiko po poti miru in napredka, po poti bratskega sodelovanja, ki je temelj vsega delovanja naših dveh držav. Visoka zasluge vaše ekscelence ves čas vašega dolgotrajnega delovanja, ki je toliko koristilo mednarodnemu sodelovanju in pomiritvi med narodi ter prisrčnemu sodelovanju med Češkoslovaško ta Jugoslavijo v okviru Male antante, so najdragocenejše poroštvo za veliko in srečno bodočnost. Tuji državni poglavarji Med številnimi drugima čestitkami 6o prispele v teku današnjega dne tuidi čestitke mnogih državnih poglavarjev, predvsem predsednika francoske republike Leti ni na, predsednika nemške države, kance, larja Hitlerja, predsednika poljske republike Moeciokega, zlasti pa čestitke od državnih poglavarjev Maile Antante in Balkanske zveze. obrazba in potreba socialno*politične visoke šole« (191 L). Vendar se v do« mači politiki še ni mogel izkazati svo« jim sposobnostim primerno, saj je imela Masarvkova stranka vedno le zelo omejeno število pristašev, ki pa so bili res v vsakem pogledu najboljši del češke politične javnosti Pač pa se je pokazal kot nenadomestljiva moč ob izbruhu svetovne vojne, ko je ob koncu leta 1914 Masarvk odšel v ino* zemstvo Dr. Beneš je ostal v Pragi in tvoril zvezo med čsl revolucionar* nim odborom v tujini in med domači* mi zarotniki, ki so stvorili znano Maf* fijo in z vsemi silami izodkopavali Avstrijo. Omembe vredna je okolišči« na. da je dr Beneš takoj dal znaten znesek iz svojih zasebnih sredstev za revolucionarni pokret. Njegov dar je bil prvi temelj za finance revolucio* narnesa odbora, ki so ga kasneje češki domoljubi vzdrževali z bogatimi na* klonili. V emisracijfi med vojno Cez leto dni (1915.) je tudi dr. Be* neš moral v inozemstvo, da se ogne preganjanju avstrijske policije. Naj* prej je odpotoval v Ženevo, kasneje pa se je stalno naselil v Parizu kot tajnik čsl Narodnega sveta, ki se je bil sestavil leta 1916 in postal vrhov* ni organ za vse češkoslovaško uporni* ško delo v besedi, tisku in dejanju. Postal je leta 1917 tudi urednik re* vijer »La nation Tcheque.« kier je ne* umomo propovedoval popolno razbit« je Avstrije. To zahtevo ie obrazložil leto dni prej v posebni knjigi »Detrui* sez 1' AntrichesHongrie!« (»Razmš;te Avstro=Ogrsko«). Te besede so posta* le geslo vsega njegovega prizadevania. Tedaj je namreč na zapadu prevlado*' vata še nazor, da se Avstro«Ogrska ne sme uničiti, marveč da jo je treba le kaznovati z izgubo manjših delov ozemlja. Dr. Beneš je kot tajnik Narodnega sveta stopil v zvezo s svetovnim ti* skom in je na ta način prišel v stike z vojaškimi, političnimi in diplomat« skimi krogi. On je tudi vodil pogaia« nja z antantnimi državami in izposlo* val niih priznanje samostojne češko« slovaške vojske in priznanje Narodne« ga sveta kot prave vlade češkoslova* ške države V tej vladi ie dr Beneš opravljal posle zunanjega ministra Pri mirovnih pogaianiih ie skupno z dr Kramafem vodil češkoslovaško dele* gacijo in z neutrudnim dokazovanjem dosegel, da so se novi republiki pri« znale zgodovinske meje nekdanjega kraliestva Češkega Pn ckle.nienem mi* m. ki je dejansko že obstoiečo repu* bliko utrdil tudi v mednarodno prav* nem pogledu, se je vrnil v Prago (sep* tembra 1919.), kjer so ga navdušeno pozdravili kot najodličnejšega sobo« jevnika Masarykovega in kot sotvor* ca svobodne češkoslovaške države. Zunanji minister svobodne Češkoslovaške Ko se je sestavila prva čsl. vlada, je bil dr. Beneš v njej poverjen z vod* stvom zunanjih zadev, kajti na tem polju se je bil že izkazal in mu med češkimi politiki ni bilo najti nadomest* ka Odslej je bil dr. Beneš nekak pre* destinirani zunanji minister Češkoslo* vaške ter je v politični zgodovini go* tovo edinstven primer, da je v repu* bliki zunanji portfelj sedemnajst let brez prestanka poverjen isti osebi. Ta kontinuiteta je povzročila, da je dr. Beneš zelo uspešno izvrševal svoj pro» gram, v katerem sta bili dve osnovni točki: utrditev Češkoslovaške tn kon* solidacija Srednje Evrope. Vidni uspeh te njegove politike, ki se je v vsem strinjala s politiko našega Veli* kega kralja, je zlasti Mala antanta (stvoriena leta 1920.). ki je iz leta v le* to pridobivala na. veljavi in postala močan činiteli v evropski politiki. Drugo polie Beneševega delovania je bila Ženeva, kjer si ie dr. Beneš, čeprav po letih najmlajši med evrop* sk;mi državniki, znal ustvariti tako ugledno pozicijo, kakor io imajo ko* maj zastopniki velesil, ki se lahko opi* rajo na močne kopne in pomorske si* le. medtem ko si je dr Reneš prido* bil odlično mesto v Dmštvu narodov s svoiim globokim znaniem. s pod rob* nim poznavaniem svet nvnonol i tirnih problemov in s svoio državniško sno* sobnostio. Od 1 1923. do 1927. ie bil član sveta OmStva naroda, nato pa zonet od 1932 do danes. « č;mer ie opravičil svoiečasno iziavo lorda Cur« zona: »To ie mož. na katerega se obračamo, kadar ne vemo. ne kod ne kam.« On ie bil tudi poročevalec raz* o roži t vene konference in nod niego* vim predsedstvom ie bila Rusija spre* jeta med člane Društva narodov. PoTeg neoirnaine rvestobe Mali an* tanti ie vodila dr. Reneševo širšo zu* ninio politiko še te*nia po ozkem so* delovaniu z zavemiki 'z svetovne voi* ne. posebno poglavie na tvori nieoo* vo przadevanie za sklenitev vzhodne* ga pakta. Vi je Češkoslovaško nrive* del do voiaške zveze z Rusiio Pogod* V»o o vzaiemni pomoli ie pod*vicj»l dr. Beneš imria rr>pd1 Abo. Te čete eo ogrožale des no italijansko krilo pri Aksurnm. Italijani eo se branili pred napadom Abesincev tudi Ženeva, 18. decembra. w. Svet DN je imel davi samo kratko neoficielno sejo, ki je bila izključno posvečena vprašanju naselitve Asircev iz Iraka v Siriji Imenovana je bila komisija, ki bo prevzela finančno upravo asirskih naselbin v Siriji. Za predsednika komisije je bil imenovan causann-ski industrijec Cuenod. Popoldne je imel svet Društva narodov javno sejo, ki se je zastop. Italije ni udele* žil. Predsednik Guinazu je najprej omenil izvolitev češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša za predsednika češkoslovaške republike in pri tej priliki naglasil nje* gove velike zasluge za DN. Čestitkam k izvolitvi dr. Beneša so se pridružili tudi ostali čLani sveta ND. Predsednik je nato pozval novega abesinskega delegata Volde Mariana, naj se vse-de za posvetovalno mizo, nakar se je takoj pričela razprava o abesimsko-italijan* skem sporu. Predsednik je najprej sporočil, da na francosko-angleške inirovoe predloge od prizadetih strank še ni prejel odgovora, kar se tiče predloga Abesinije, da bi se sklicala plenarna skupščina ND, pa je svet smatral za umestno, da najprej počaka, — ker je že sklioano zasedanje sveta DN, — kakšno stališče bo zavzel sam. Angleški minister Eden je najprej pripomnil, da je sankcijska konferenca pri sprejemanju sedaj uveljavljenih sankcij izvedla tudi korake za mirno ureditev spora in da je posebno pozdravila, keir sta po nasvetu belgijskega ministrskega predsednika angleška in francoska vlada poizkusili najti podlago za takšno razpravo med obe- I Novi mariborski Maribor, 18. decembra Tiskovni referent pri mariborski mestni občini je dal danes vašemu dopisniku glede novega mestnega proračuna za leto 1936/37 naslednje zanimive informacije: Razhodki novega osnutka mestnega proračuna izkazujejo 56.136.024 Din in prav toliko znašajo tudi dohodki Novi osnutek računa torej s 197.184 Din manj izdatki na« pram lanskemu. Osnutek proračuna mestnih podjetij izkazuje 32,262 364 Din napram 30.370.101 Din lani, mestnega zaklada pa 23,873.660 Din napram 24 071.044 Din lani. Iz proračuna posnemamo nekatere številke iz glavnih postavk (v oklepajih številke lanskega proračuna): Osebni razhodki 90 določeni na 3.715.350 Din (3.298.277). splošna mestna uprava 1342.200 (1.352.050) razhodkov. dočim so nroračunani dohodki na 371.290 (337 ?00) Din Mestne davščine: razhodki 274.000 Din (275.500) dohodki 16.505 000 (16,467 844) Din Mestni dolgovi (amortizacija) 8.140850 (8.459 155) Din razhodkov in 6.080.320 (6.388.000) Din dohodkov. Ceste, ulice in trgi: razhodki 2.350 900 (2.350 900) dohodki 810 OSO Člani nrav toliko) Din Gasilstvo 106.500 Cmonoi D'n Z* rdravstvo ie določenih 2.055 500 (2.052.500) Din. Izdatno je povišana postavka socialnega skrbstva Od s tanki in letali Ta kruni napad Abesincev proti Aksuma je vodil dedžasmač Bu- ru, ki je zaupnik abesinskega cesarja. Ob 6. zjutraj se je pokazala po t raba, da 6e umaknejo italijani od Mai Timketa proti prelazu Demeguini. Tu so umikajoče se ita/lnJanSK.e pr©d6traže dobile ojačenja in se je nato nazviia huda bitka, ki je trajala do ponedeljka zvečer. Poleg tankov in okloPnih avtomobilov je v bitki sodelovalo tudi 20 italijanskih letal _ Ponoči se Je borba polegla in včeraj zjutraj so italijanske straže zopet obvdadorvale položaj. in kaj pravijo Abesinci Addis Abeba, 18. decembra a Ob reia Takazi se je začela velika bitka, katere obsega še ni mogoče pregledati. Abesinske čete so na več krajih prekoračile reko in severno od nje izvoievale važno zmago. Italijani se umikajo in so jim čete ra^a Kase in rasa Sejuma neprestano za petami. Krvave borbe so se tudi že začele okoli Aksuma, 30 km severozapadno od Adue, kakor tudi v pokrajinah Tembien in Ge-ralta. Podrobnejša poročila še manjkajo, vendar imajo Italijani že po prvih vesteh velike izgube. Italijanski komunike Rim, 18. decembra AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št 74: Bitka, ki se je začela 15. decembra prt Dembeguini, se je končala 17. decembra. Naše čete so napadle abesinske kolone, ki so korakale proti Dembergitini, in jih po ogorčenih bojih razgna-le. Sovražne izgube znašajo nad 800 mrtvih. Na naši strani je padlo 7 častnikov. 20 podčastnikov Italijanov in 48 podčastnikov-domači. nov ter 107 askarijev. Ranjena sta bila dva častnika, dva podčasntnika in 25 askarijev. Naša letala so uspešno obstreljevala pokrajino južnozapadno od Makale. Nižji poglavarji, ki pripadajo vojski dedžasa Kase, so se v Azbiju predali. Na samaiskem bojišžu je organiziranja zasedenega ozemlja končano. Tako je po., podnoma končana tudi upravna razdelitev Ogadena. ma spornima strankama. Seveda bi moral biti sporazum sprejemljiv za obe stranki in bi ga moralo odobriti tudi DN; v ostalem pariški predlogi niso bili predloženi, da bi morali za vsako ceno in neizpreme-njeni ostati v veljavi. Njihov namen je pač ta, da bi se zvedelo, kaj mislita Italija in Abesinija o njih, in samo kot take jih je tudi priporočila angleška vlada. Če bi se izkazalo, da ti predlogi nimajo temeljnih pogojev, da bi jih mogle sprejeti vse tri stranke, jih tudi angleška vlada ne bo dalje priporočala ali podpirala. Minisitirski predsednik Laval je prav tako poudarjal, da je za vse prediloge potreb, na odobritev Sveta DN, dokler pa ostale vlade ne bodo zavzele stališča, bo svet DN storil najbolje, če se ne bo izj-avii. Po izjavi abesinskega zastopnika, kije v glavnem govoril o italijanski politiki, je predsednik sveta DN sporočil, da nazira-nje italijanske vlade glede teh predlogov še ni znano. Zato želi svet DN razpravo odgoiditi na Polnejši čas. predlog so člani moti če sprejeli na znanje, Seja pa je bila nato zakljtučena. Velika večina članov sveta DN je sicer prav malo pripravljena, da bi oficielno podpirala pariški načrt, pač pa so vsi odločeni preprečiti vse, kar bi moglo kakorkoli kvariti posredovalno akcijo obeh velesil. Zdi se, da bo svet DN bodisi poži-vel odbor petih aH odbor trinajstih, ni pa tudi izključeno, da bo izvoljen nov odbor strokovnjakov, ali pa da bosta francoska in angleška vlada oficielno dobili nalogo, naj nadaljujeta delo za spravo. mestni proračun 2.671.155 Din lani je poskočila letos na 2,902.390 Din. Dohodk' v tej postavki zna* šajo 36.100 Din (37.050). Šolstvo: razhodki 1,347.480 (1,326,714) Din. Znanost in vm&t-nost: 228.100 (390.100) Din, obrt in trgovina 301.000 (182.000) Din. vojaštvo 20.000 (20 000) Din. Postavka raznoterosti je poskočila od 967.693 na 1,008.390 Din, dohodki v tej postavki pa so proračunani na 70.000 (30.000) Din. V celoti je torej letošnji proračun vendarle precej višji od lanskega kar gre na račun poviška pri mestnih podjetjih, pri čemer malenkostno znižanje 197.184 pri proračunu mestnega zaklada ne prihaia toliko v poštev. Uvoznina ostane nespremenjena kakor lani, prav tako se ne spremene davščine na 40% doklade na direktne div-ke. Novi proračun bo po božiču obravnaval mestni finančni odsek in se računa, da bo proračunska razprava že v prr polovici januarja 1936 Osnutek novega proračuna je že na vpogled vsem občanom pri mestnem knjigovodstvu. Duna iska vremenska naooved za četrtek: Snežiti bo nehalo, toda proti konca tedna bo morda zopet začela Beograd. 18. decembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je T. G. Masaryku ob odstopu s predsedstva češkoslovaške republike poslal naslednjo brzojavko. »Nj. Eks. T. G. Masaryku, bivšemu predsedniku češkoslovaške republike, Praga. — V trenutku, ko je Vaša Ekscelenca sMienila odstopiti s predsedstva, želim izraziti Vaši Bksorfenci naše občudovanje dela osvoboditve in ureditve razmer na Češkoslovaškem in naše najboljše želje za zdravje in srečo. — Pavle-« Beograd, IS. decembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik je poslal novoizvoljenemu predsedniku češkoslovaške republike dr. ildivarid-u Benešu naslednjo brzojavko: ^Njegovi Ekcelenci dr. Edvardu Ben«-&U( predsedniku čsl0v_ reputo., Praga. Na poročilo o izvolitvi Vaše Ekscelence za predsednika češkoslovaške republike, zvestega prijatelja in iskrenega zaveznika naše države, hitim izjavit vam svoje naj-prisrčnejše čestitke in svoje najboljše želje, ter vam izražam svojo radost, da bomo nadaljevali naše so-"Vlova(nje za ptTditev bratskih zvez, ki dražijo naši dtve državi v prizadevanju za konsolidacijo in ohranitev miru — Pavle«. čestitka dr. Stojadinoviča Praga, 18. decembra, r. Novo izvoljeni predsednik češkoslovaške republike je v teku današnjega dne sprejeli nebroj čestitk tudi iz inozemstva. Med prvimi je prispela tudi čestitka predsednika jugosl o venske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ki je poslal dr. Benešu naslednjo brzoiavko: ..... -r Le Ženeva obžaluje Po poročilih iz inozemstva je izvolitev dr. Beneša Povsod naletela na zelo simpatičen siprejem. Vsi vodilni svetovni listi posvečajo njegovi izvolitvi daljše komen. tarje in izražajo najboljše nade za bodoči razvoj češkoslovaške republike pod vodstvom moža, ki uživa sloves izredno sposobnega državnika m diplomata. Z obžalovanjem so sprejeli iiavolitev dr. Beneša edin0 v 2enevi, ki je z njim, ker preneha biti zunanji minister, iag-ubila ne le svoje-ga uajDolj spretnega, marveč tudi naiib<>i„ vnetega in odkritosrčnega zagovornika tn poboraika idej Društva narodov. Prepričani so, da bo tudi na položaju prezidenta republike nadaljeval politiko miru ter mednarodnega sodelovanja, ki je bila tudi doslej temelj njegovega udejsbvovanja. Odmev v Beogradu Beograd. 18. decemibra- p. Izvolitev dr. Beneša za prezidenta bratske češkoslovaške republike je bita sprejeta v vseh tukajšnjih političnih in diploma>tskih kroeih z velikim odobravanjem in zadovoljstoom. Na najvišje mesto bratske države je prišel tako dostojen nasledntik svoieea velikega nrednika in vnet pristaš čeSkofllovašiko-jugoslovenskega sodelovanja Nič manjše Da m ob enem obžalovanje. da izstopa s tem iz aktivnih vret onih državnikov ki so po!asa]i orve temelje Male antante in jo ivisrnili na ono dvorno mesto, ki ga zavzema danes v mednarodnem oolitičn^m življenju. Tolaži pa iih zavest da bo dT. Beneš tudr na svojem novem položaju ofltia! zvest onim načelom, ki iih :e « toliko vnemo, sposobnfistio in usioehom z-astoma! dosedai ir. Edvard Beneš Življenje in delo novega prezidenta češkoslovaške Važen Edenov govor na seji sveta DN Na včerajšnji seji sveta DN je lord Eden izjavil, da pariški predlogi niso neizpremenljivi Naši krafl in ljudje Prof. dr. Metod Dolenc 60 letnik Danes praznuje vseučiliščni profesor dr. Metod Dolenc svoj šestdeseti rojstni dan. Rodil se je v Slapu pri Vipavi kot sin ravnatelja tamošnje šole Riharda Dolenca, ki je pozneje deloval na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu in tam umrl Po rojstvu je torej naš profesor Vipavec, njegova govorica pa izdaja, da je svojo mladost prebil v Novem mestu, kjer je tudi študiral na gimnaziji. Pravne študije je dovršil na Dunaju in potem vstopil v sodno službo. Rano je prišel k višjemu deželnemu sodišču v Gradcu, kjer je potem tudi še shižil pri višjem drž. tožilstvu in pri okrajnem sodišču. Po prevratu je služboval kot svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, od marca 1930 je pa rodni profesor za kazensko pravo in kazenski po-»topnik na ljubljanskem vseučilišču. Prof. Dolenc je nedvomno najplodov>-tefši slovenski pisatelj na pravnem polju. Pile kar v dveh strokah: v kazenskem pravu m v pravni zgodovini. Nemogoče je našteti njegove razprave in članke, ki jih je priobčil v »Slovenskem pravniku«, v tržaškem »Pravnem ves trnku«, v »Zborni-ku znanstvenih razprav«, ki ga izdaja jun_ dična fakulteta ljubljanske univerze, v zagrebškem »Mjesečniku«, v »Arhivu za pravne i društvene nauke« v Beogradu, ter v drugih domačih in inozemskih znanstvenih in strokovnih publikacijah, listih in obzornikih. Naj samo omenimo, da v »Zgodovini slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929« seznam njegovih večjih del in manjših razprav obsega 10 stolpcev drobnega tiska. - ... L« * Največ zaslug si je pa današnji jubilant pridobil s svojimi učbeniki in tolmači. Napisal je »Tolmač k kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije«. (1929), »Sodni kazenski postopnik kraljev ime Jugoslavije«, <1932), skupaj s prof. Maklecovom »Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije«, (1934), nadalje »Dušanov zakonik«, (1925)in »Slovenska ljudska sodL šča v dobi od 16. do 18 stoletja«, (1930). Dijakom je dal vse, kar na polju kazenskega prava potrebujejo, sedaj pa že težko pričakujejo njegovo »Pravno zgodovino za slovensko ozemlje«, ki je že v tiiku :n !z!de v začetku L 1936. Piše gladko 'n z neverjetno lahkoto, slovensko, pravno term:neio-gi jo pa je obogatil za mno?o posrečeno besedo. Kar se tiče pravne zgodovine na domačih tleh, ni pretirano, če rečemo, da je dr. Dolenc s svojimi raziskovanji in dognanji ta študij šele prav osnoval. Dolenčeva neumorna delavna sila ee je popolnoma razživela potem, ko je postal profesor na univerzi. Od tedaj ni samo napisal svoja najboljša dela. marveč se je takoj od početka z vso vnemo posvetil organizaciji pravne fakultete. Sedaj, ko so vse stolice zasedene, pa ga že skrbi privzgojitev dobrega naraščaja. Mlade pravnike, v katerih sluti bodoče znanstvene delavce, bodri ki nagovarja k znanstvenemu deliu ter jim gladi pota, kjer in kakor le more. V tekočem študijskem letu je že tretjič dekan juridične fakultete, v letu 1929/1930 je pa bil rektor ljubljanske univerze. V tej lastnosti se je pTav odločno zavzemal za zgradbo vseučiliške knjižnice. Kdor pobližje pozna razvoj tega vprašanja, ne more mimo grenke ugotovitve, da knjižnice tudi zato še nimamo, ker so nekateri zavidali, da bi se z zgradbo vezal spomin na Dolenčevo ime. Ko je nepozabni dr. Majaron za vedno zatisnil svoje oči, je društvo »Pravnik« takoj volilo za svojega novega predsednika prof. Dolenca, ki je bfl dr. Majaronu desna roka pri vodstvu društva in pri njego- vih prizadevanjih za ljubljansko univerzo. Kot predsednik je poživil delovanje in zlasti se trudi, da člani prirejajo predavanja o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo tudi širšo javnost. V Majaronovem duhu je uvede} prijateljske sestanke pravnikov; izprva so take večere prirejali samo odborniki, po tem so jih razširili tako. da se jih udeležuje že dobršno število tovarišev. To mnogostransko m mravljično delova-nje prof. Dolenca v znanstvenj književnosti, v zakonodajnem svetu, čigar član je bil v letih 1929 do 1931, in na ljubljanski univerzi je pa tudi želo priznanje Prof. Dolenc je dopisujoči član »Jugoslovenske akademije znanosti« v Zagrebu in »Akademie fiir deutsches Recht« v Berlinu. Odlikovan je z redom sv. Save II. in III. stopnje ter z redom Jugoslovenske krone UL stopnje, prezident Masarvk je pa njegove zasluge za seznavanje znanstvenega sveta v Češkoslovaški s pravom m zakonodajo v Jugoslaviji priznal s podelitvijo reda Belega leva III stopnje. Iz enakega razloga je bil L 1933 ob kongresu slovanskih pravnikov v Bratislavi tudi svečano promoviran za častnega doktorja prava bratislavske univerze. V zasebnem življenju g. jubilant vneto goji glasbo, ter ljubi naravo in strokovne ali prijatelisko-šegave razgovore v prijetni družbi. Priljubljen je zato tudi kot zasebnik pri vseh, ki ga poznajo In teh ni malo, saj je že samo pravnikov izšlo iz njegove šole več sto. Vsi njegovi učenci, vsi njegovi prijatelji in znanci, pa z njimi vsa naša javnost zeli uglednemu znanstveniku ob današnjem njegovem življenjskem jubileju, da bi ostal še dolgo ohrani en svoji rodbini, naši znanosti kn naši univerzi. Tujski promet proti krizi Manifestacijsko zborovanje obeh naših tujsko-promet- nih zvez LJubljana, 18. decembra. V sejni dvorani Zbornice za TOI so se dopoldne zbrali zastopniki tujskopro-nnetaah organizacij in ustanov iz vse banovine, da na sflcupinem občnem zboru ljubljanske tn mariborske Zveze za tujski promet manifestirajo za nekatere zahteve, ki so poetale aktualne spričo težkih izgub v lanski sezoni. Skupščino je otvoril predsednik Zveze za tujski promet v Sloveniji načelnik dr. Mara, nato pa so o posameznih perečih vprašanjih poročali mestni svetnik prof. Jarc predsednik po-_ Distkiskaga odseka zbornice za TOI re-stavrater Majcen, referent za tujski promet pri banski upravi Sotier, ravnatelja obeh zvez Loos iz Maribora in Piffltar iz Ljubljane ter novomeški župan Kavčič. Na koncu je bila soglasno odobrena resolucija, ld jo bodo zastopniki obeh zvez v skupni deputaciji s slovenskimi poslanci predložili prometnemu, trgovinskemu, finančnemu, zunanjemu in notranjemu ministru in M med drugim zahteva: Za turistične sporazume in turistične atašeje Važnosti turističnih sporazumov s tujimi državami mora vlada posvetiti več pozornosti. Najkasneje do 1. marca naj se sklenejo, obnovijo ali izpopolnijo sporazumi z državami, s katerimi smo imeli že živahne tujškoprometne odnošaje, predvsem z Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko. Na novo naj se sklene oziroma pospeši že najavljeni kolektivni turistični sporazum med državami Male antante in direktni turistični sporazum z Bolgarijo, Bumumijo, Turčijo im Egiptom. Takoj naj se podaljšata sporazuma s Poljsko in Cehoslovašiko. Vsa naša konzularna zastopstva naj se pozovejo, da bodo ob vsaki priliki moralno in materialno pospeševala naš tujski promet. V ta namen naj se jim zagotove potrebna finančna sredstva, naj se jim preskrbe kvalificirani turistični atašeji in naj se redno zalagajo s propagandnim materialom. V državah, ki bi mogle postati važne za naš tujski promet, naj se ustanove posebne tujsikoprometoe in propagandne pisarne, tako v Atenah, Amsterdamu, Bruslju, Bukarešti, Carigradu, Gradcu, Inn^brucku, Kairu, Londonu, Miinchnu, Parizu in Varšavi. Ker smemo v Angliji in Franciji z oziram na sedanjo mednarodno konstela-cijo pričakovati večjega zanimanja za naš turizem, naj se poveča propaganda v teh zemljah. Pisarne v Berlinu, Pragi in na Dunaju, naj se povečajo, da bodo ustrezale potrebam turizma in obsegu Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogi. reg. 3. br. 16483/36 Knjige Vodnikove družbe Dr. Ivo šorli: Petdeset odstotkov Pravijo, da je bistvo novega leposlovja, posebno pa romanov in povesti, problematika časa in življenja. To se pravi, da one malenkostne ljubezenske in življenske dogodivščine, ki ?o prej vzbujale glavno zanimanje čitatelja, stopajo ▼ ozadje in tvorijo samo še neko podlago, da na njih razrešujemo gospodarska, socialna in druga vprašanja sodobnosti, ki stopajo v ospredje pripovedne proze Problematika! Res, naše življenje in svet okoli nas sta polna problemov. In dolžnost pisatelja je, da rešuje te P^j5'®: me v obliki romanov, povesti itd. Mladi čitatelji, ki »o s trepetom v srcu spremljali junaka do prvega poljuba in potem \T duše želeli, da bi bil konec srečen, d« bi se zaljubljenca vzela, in so včasih celo odložili knjigo, če so opazi Vi na zadnjih straneh, da sta se razšla, te vrste čitatelji bodo 8 takšnimi romani manj zadovoljni. Kajti oni še ne čutijo problematike okoli sebe, za nje je vsa sreča zapopaderi samo v izpopolnitvi mladih sanj in presojajo vse s stališča svojega erca, s katerim gledajo bi merijo življenje oko*i sebe. Ker se svet vedno znova rodi. naravno. da bomo vedno imeln čitateli" te vrste in da bodo »Deseti bratje« še dolgo časa najslajša dušna paša za ooo mladež, ki sanja še v tihem zatišju brezskrbne mladosti in je ne motijo vprašanja in razni problemi, Id sučejo in gibljejo sodobni svet Zato ti mladi čitatelji neradi segajo po novih modernih knjigah, ker čutijo, da v njih ni ndč zanje. Lepi romantični svet se je nekako preživel. Ni več časa za sanje Komaj človek dobro pogleda v svet, že mu zazija nasproti grozeče vprašanje: kruh? Zato je mladina zdaj tako malo časa mlada. Problemi, ki so bili včasih daleč od nje, prepuščeni učenjakom, državnikom in politikom, da so jih razreševali, trkajo danes že na vsaka stanovanjska vrata. Svet je postal čudno resen. Saj skoraj ni več pesnikov, ki bi peli zaljubljene permi, in v romanih in povestih ni skoraj ljubezni več. Povsod sam boj. prepir, skrbi, trpljenje, životarenje. umiranje. Kam je izginil oni lepi nekdanji svet, ki smo ga videli vsaj v romanih. Ni ga več. Problematika ga je vzela. V poetiki srno se učili, da roman obstoji tz ozadja in iz fabule t. j. iz zgodovinskega, družabnega, živlienskega naravnega itd. ozadja v katerem so se razvija le zgodbe in dogodki okoli glavnega junaka. Čitatelju prejšnie dobe je bila ta zroH ba, osebni doživi ia jI in dogodki, glavna stvar, vse ono drugo se ran je zdelo odveč prometa. Dravska banovina naj se pri turističnih razstavah v inozemstvu ne zapostavlja kakor doslej. Železnice, motorna vozila Železniške proge v dravski banovini se morajo čimprej popraviti, kakor je vobče potrebna vsestranska modernizacija železniškega prometa -Nujno potrebna je rekonstrukcija nekaterih prog za dosego večje hitrosti vožnje, predvsem proge Ljuibljana-Karlovac. Preurede naj se koflo- ■■ KINO UNION ™ Tel. 22-21 DANES Grandiozni pasijonski velefilm GOLGOTA REZIJA: Julien Duvivier, nad 4000 sodelujočih. dvori z večjim tujskim promstom (obmejni postaji) št. Bj in Rakek, Ljubljana itd.) Drastičen primer vsakršnih nedostatkov je glavni kolodvor v Ljubljani, ki je do danes ostal v stanju, v kakršnem je bil pred 80 leti, dasd se je medtem promet 10 krat povečal. Društvo Wagons-Lits naj ne daje pri nas v promet vozov, ki so bili drugod izločeni iz prometa. Prav tako naj društvo revidira cene v vagonih-re-staurantih, da bodo v skladu s tržnimi cenama naše države, železniška uprava naj-podpre naš tujski promet s tem, da bo stavila zadostno število direktnih vagonov za tu- in inozemske turiste na razpolago. Porazno je vplivalo na Čehe, da Bled doslej na imel direktne zveze s Prago, in dotok Grkov bi bil mnogo večji, če bd se obnovila bivša direktna zveza med Solunom—Beogradom in ostalimi kraji države. Na proge, ki služijo tujskemu prometu, je treba zmerom dajati zadostno število vagonov, da turistom ne bo treba prepotovati včasih kar vso državo stoje. Vsaj polovica motornih vozil, ki jih je prejela železniška uprava, naj se dodeli v službo ljubljanski železniški direkcija, kjer so za njih uporabo dani najboljši pogoji. Z manjšim številom ne bi bilo mogoče zadostiti realni potrebi, saj gresta dve tretjini celotnega prometa preko Slovenije na Jadran in v ostalo zaledje. Ena najvažnejših nalog pri bodočem izpopolnjevanju železniškega omrežja je zgradnja jadranske železnice Ljuibfljana— Kočevje—Delnice—Sušak. Na izvedbi te naloge nista tateresirana samo dravska banovina in Primorje, marveč vsa država. Promet po cestah, po zraku Prav tako je nujno potrebno temeljito popravilo obstoječih glavnih cest, ki vodijo iz inozemstva v dravsko banovino in skozi njo na jugoslovensko Primorje ali drugam (Št. IIj—Maribor—Rogaška Slatina—Zagreb Št. IIj—Maribor—Celje—Ljubljana, Podkorensko sedlo in Jezersko— Ljubljana, Planina pri Rakeku—Ljubljana, Ljubljana—Kočevju--—Sušak, Ljubljana— Zagreb) in čimprejšnjo zgraditev nove avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak. Stanje naših cest je v primeri z inozemskimi naravnost obupno in zato ni čuda. da avtomobilski turizem stalno nazaduje. V ob- in ni ljubi lpisateljev, ki so moralizirali, učili, razlagali in se dotikali javnih vprašanj. Vse to se je zdelo, da samo moti tek zanimivih dogodkov. Sedaj so stopili ti osebni dogodki, ki so brezpomembni za človeštvo, v ozadje, in v ospredje je stopilo ono ozadje — življenje z vsemi svojimi važn mi, vsakdanjimi in neizogibnimi vprašanji. A med tem je vzrastel tudi nov čitatelj, ki zahteva te vrste slovstvo. Dozorel je. Ni več tako naiven, da bi se zanimal za male ljubezenske zgodbe, nas zanima svet v velikem in širokem obsegu, kar je v nas in okoli nas. Vse to se je spremenilo v čudno poezijo, ki je postala prav tako del nas vseh, kakor je nekdanji aitatelj sočustvoval z junakom in junakinjo, se ž njima veselil in plakal in se ves združil z njuno usodo. Zdaj čutimo, da je ves svet okoli nas del nas samih in da smo vsi povezani z istimi vezmi na svet in življenje; čitatelj ni več romantik individualist, postal je socialen človek svoje dobe, ki mu je reševanje sodobnih vprašanj srčna in življenjska potreba. Tako je n. pr. problematika postala nele bistvo leposlovja ampak tudi — rekli bi — okus dobe. kakor so imele tudi druge dobe svoje okuse in zahteve glede slovstva Res je. da še vedno radi posežemo po starih mojstrih, kakor radi gledamo stare stlike Moramo jim priznati, da so znali pripovedovati, da so imeli bogato domišljijo in spretno pero. Tod« vsaka doba za- mejni postaji št. Ej pri Maribora odpade. ta na prejšnjih 100 vozil enega dne danes povprečno le 2 motorni vozili, ki pre-ideta to tranzitno točko v našem premetu s Srednjo Evropo. Prav tako je treba izgraditi zračni promet, kakor to zahteva geopolitični položaj dravske banovine. Poleg obstoječe letalske proge Ljubljana— Sušak, ki pa naj se v bodoče ne ustavlja pred časom, zahtevamo isto tarifo za prevoz kakor na drugih progah pa direktne zveze Ljubljana—Zagreb—'Beograd, Ljubljana—Celovec—Salzburg—Nemčija, Ljubljana—Milano in Ljubljana—Maribor—Praga. V zvezi s to zadnjo progo je potrebna zgradba aerodroma v Mariboru, ki jo nujno zahtevajo visoko razvita industrija, bližina Rogaške Slatine in drugih velikih zdravilišč, klimatična letovišča na Pohorju in živahen tujski promet Za zakon o turizmu, za napredek pogostinstva Razmere na naših poštah kriče po izboljšanju in ureditvi. Nujno potrebna bi bila smiselna revizija in širokogrudneiše tolmačenje določij § 11. potniške tarife, šmarješke Toplice se morajo sprejeti v seznam kopališč in zdravilišč, ki uživajo ugodnosti. Izločitev krajev Kamnik. Sv. Lovrenc na Pohorju. Gornji grad, So^va, Luče in Ljubno, Sv. Križ—Planina, Lesce, Begunje in Poljče. Mojstrana, Bohinjska Bistrica in Srednja vas ob Bohinjskem je-zecu je hudo pogodila te stare turistične postojanke. Velika ovira našemu tujskemu prometu je počasnost pri nakazovanju plačilnih sredstev, zato naj uveljavi Narodna banka za nakazila v tujskoprometre svrhe pospešeni postonek. v splošnem na naj se olajša inozemskim turistom plačiL KAM. AR: Redov Kovač 8 dni zatvora zaradi kašljan ja v vrsti zakaj odkar obstoj VLjsdi lMM,l,on morete kašelj prepreči«. PROIZVOD: UNION, ZAGREB ni promet s priznanjem travelercekov. Čimprej naj se izda zakon odnosno uredba o turizmu. Zaščitijo naj se vse tujskopromet-je. zimskosportne in turistične naprave, prav tako pa tudi folklora, spomeniki, izkopanine, muzeji in arhivi. Zaščita slednjih bi bila najbolje urejena s posebnim zakonom. Poskrbi naj se za sposoben naraščaj tujskoprometnih funkcionarjev. Mnogo premalo pozornosti uživa pri nas pogostinstvo, ki je eden najvažnejših 60_ nosilcev turizma. Zaradi splošne gospodarske krize in previsokih bremen je ta pridobitna panoga zaš'a zadnja leta v težko stanje, iz katerega brez sanacije ni izhoda. Za prve rešilne ukrepe priporoča skupščina konverzijo obstoiečih dolgov in pocenitev kredita. Prav tako pa je treba skrbet1 tudi za boljšo vzgojo pogostinske-ga osebja s pomočjo gostilničarskih in hotelskih šol. Brozga, beda in podpore Ljubljana, 18. decembra Zmedena zima, v kateri se zadnjih štiriindvajset ur drug za drugim vrstna dež in sneg, ie dala Ljubljani nodobo brdnega, zapuščenega mesta. Po ulicah br ? ?a, da človeka niti najboljše galoše ne obvarujejo moče. a veter, ki potegne od časa do časa. zanaša dež, da tudi plošč in dežnik ne zaležeta kaj prida Ulice v me6tu in na periferiji so v takšnem stanju, da si upa na cesto samo, kdor ima neizbežne opravke. Najbolj usmiljenja vredni so pač mali šolarčki. ki morajo vkljub temu, da mno-gokje manjka dobre, cele obutve, zjutraj zdoma in opoldne po brozgi in mlakah, ki povsod zapirajo prehode, domov. Na mestnem magistratu vprašanja, kako bodo letošnjo zimo kidali sneg, še zmerom niso rešili. Dasi je danes vreme zahtevalo, da bi morala pri.lična armada delavcev z Iona frami pljuniti v roke, je šel na ceste samo redni štab delavcev mestnega cestnega nadzorstva, da so vsaj tam, kjer je brozga že z največjo silo ovirala promet, posegli vmes. Na mestni socialno politični urad pa naval ju jejo trume delavcev, ki še zmerom upajo, da bo zima prinesla nekaj dni dela in zaslužka. A z delom na žalost ne morejo nikomur postreči. pač pa so te dni po malem začeli z razdeljevanjem podpor. Dasi so bili nekateri uradi v mestnem domu danes za stranke zaprti, se je po stopniščih ves dopoldan premikala dolga kolona prosilcev, da potrkajo na katerihkoli vratih in poizkusijo, ali se jim odpre. Samo v mladinskem uradu so imeli dopoldne okrog 300 strank, ponajveč mater z otroki, ki so prišle po nakazila za trgovine. Krediti so majhni in tako je tudi majhen delež, ki pripade siromakom. Po številu otrok dajejo družinam živil za 40, 50, 60 Din ali morda tudi kaj več. a že ta majhna količina jc za stotine bednih dragocen božični dar. Te dni so razdelili že tudi dva vagona premoga in nekaj drv med najbolj potrebne družine, nekaj malega kurjave pa bo prispelo še pred prazniki. V zvezi s podporno akcijo nas mestni socialno politični urad naproša za naslednjo objavo: Podpore brezposelnim in drugim potrebnim, ki se nakazujejo na magistratu. niso nikaka skrivnost, vendar pa je treba v interesu podpirancev čuvati neko diskretnost. Marsikomu, ki ni prišel po svoji krivdi v stisko, bi bilo neprijetno, če bi se njegova siromaščina javno razglašala. O vseh izdanih podporah v denarju, živilih, obleki, zdravilih in kurivu pa se vodi natančna evidenca v posebni kartoteki. Vpogled v to kartoteko je vsakomur mogoč, po funkcionarjih dobrodelnih ustanov in organizacij, po mestnih svetnikih, župnih uradih in okrajnih ubožnih načelnikih. Vsakdo, ki bi izvedel za koga, da izkorišča dobrodelnost, naj prizadetega osebno ali pismeno naznani socialno po- Smučarji! Hribolazci! Vaše telo je zavarovano s toplo obleko, zavarujte tudi svoje lice in to boste edino zt URAN KREMO Masirajte večkrat dnevno z učinkovito URAN KREMO, ker URAN KREMA je zares čudežni balzam specijalno za Vaše lice. hteva svojo umetnost in tako je leposlovna proza sedanjosti živ odmev svoje dobe. Dr. Ivo Sorli ni bil nikoli pisatelj, ki bi ga zanimale samo ljubezenske zgodbe in srčne skrivnosti mladih ljudi. Gledal je vedno življenje v vsej njegovi polnoti in je rad odgovarjal na vprašanja časa. Že njegovo prvo večje delo »Človek in pol« je reševalo sodobni problem nadčloveka. V noveli »Sam« je globoko posegel v svet našega verskega čuvstvovanja. Istortako v vseh delih do »Zadnjega vala«, bi odgovarja na problem ljubezni s širokega življenjskega stališča. On rad filozofira, pa ne moreče, dolgočasno, ampak zabavno in zanimivo. Ne rešuje problemov enostransko, ampak v soglasju z življenjem in človekom. V tem oziru se 6eveda loči od naših najmlajših, ki vidijo iz vse problematike samo en izhod, na vsa vprašanja samo en odgovor. Šorli je optimist in veruje v zmago življenja Zato je nam v teku 40 l«t kar ga poznamo na našem književnem polju, povedal poleg zanimivih zgodb marsikatero modro misel. Ne pretirava rad niti navzgor niti navzdol, rad priznava, da je resnica vedno nekako v sredi. Zato mma niti preromantičnih zgodb niti prepesimi-stičnih nazorov. Celo v naslovih ni izbirčen, skoraj prozaičen (Sorodstvo v prvem členu Krščen denar. Zgodba o povišanju). Tudi »Petdeset odstotkov« zveni nekako matematično nepoetičeo. A mAo C skriva litičnemu uradu. Anonimne in pavšalne pa takšne prijave seveda ne smejo biti. Zafco se občinstvo naproša, naj preneha zabav,'ijanje in neumestno na miga ve nje po gostilnah, češ, kako neootrebni dobivajo mastne podpore, potrebni pa odhajajo praznih rok. Vc"kdo naj rajši stori svojo socialno dolžnost in naj na odločujočem mestu prijavj vsakega izkoriščevalca podpor. JUTRI Z. K. D. film senzacija iz džungle in živalstva R A N G 0 In drago Sloni, tigri, levi. adavi, opice Deformacija hrbtenice Ljuibljama, 18. decembra. V dobi rasti preti vsakemu otroku nevarnost, da se njegova hrtbtenlca pokvari, ali kot se znanstveno reče, deformira. Po statistikah raznih strokovnjakov je ugotovljeno, da se to mnogokrat dogaja, zlasti pri otrokih, ki hodijo v šolo. Podatki so zelo zanimivi Večina strokovnjakov je ugotovila, dia imklinira najmanj 26 odstotkov šoloobveznih otrok k tem deformacijam. Seveda s tem ni rečeno, da se pri vseh teh 26 odstotkih hrbtenica deformira. Dejstvo pa je, da se razvije pri naj-maaij 10 odistotkilh šoSoobvezmili otrok napaka, bodisi v obliki skrivljene hrbtenice po strani (skoMosa), aili pa v obliiki iz-•bočenja hrbtenice na ven (kifosa). V Ljufoljami je približno 5.000 šolarjev in najmanj 10'/« — 500 otrok iima nepravi], no ali že pokvarjeno hnbteniico. Posledice prekasnega zdravljenja so za otroka jako resme v fizičnem in estetičnom oziru. Deformacija se pod obleko razvija z©lo hitro in neopaženo, posebno pri ženskem spolu. Ko se je enkrat deformacija razvila, je že kritično, ker je Hira vrenje v takih prime, rih sicer ne brezupno, pač pa zelo komplicirano in dolgotrajno. KINO SLOGA Danes poslednjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Vas bo očarala FRANČIŠKA GAAL v prelepem filmu CSIBI Smeh in zabava! Lepi šlagerji! Stari zdravniški izrek: >Principris ofb-sta sero medicina paratur« (©rani ee takoj', sicer se ti prepozno pripravi zdravilo) 'je pc®e»bno pri dieformacijah hrbtenice umesten. Ne zaimnudite torej prilike in napotite obroka pravočasno ma temeljito zdravljenje za vsakim teh naslovov dovolj poez'je in življenjske resnice. Kajti res je, da tudi glede problematike velja staro pravilo: >Cmne tulit punetum ...« Epika ne sme trpeti na račun filozofiranja in fabula se ne sme izgubiti v ozadju. Sicer pridemo zopet v utilitarizecn in didaktiko, ki je slana za poezijo. V »Petdeset odstotkih« je polno sočasne problematike, saj je zgodba zajeta tako iz srede naših dni, da bi skoraj lahko pokazali: to je tam in tam. Saj se razvija povest okoli javnih pojavov, kakor so zmrznjeni denarni zavodi in razne zavarovalnice za življenje i. t d. A zato se pisatelj nikjer ne postavlja na stališče sto-procentnega moralista: Moj razum mi pravi, da je treba marsikaj razumeti. Vsako mesto ima kloake, celo kraji brez greznic niso brez njih.« V dobi relativnosti vseh resnic in vrednot eo se tudi moralni nazori izpremenili. Saj smo zadovoljni, če se poravnamo s 50%. Takoj na prvih straneh, ko stopi junak naše povesti v gostilno »Pri struni« se znajdemo sredi razgovora o enakosti, enakopravnosti, svobodi, prosveti in drugih geslih, ki mučijo naš svobodni svet. Ves čas se gibljemo sredi vsakdanjih ljudi. ki rešujejo dnevna vprašanja in se bore za obstanek, kakor ukazuje živlienje. Tudi z ljubeznijo je tako: romantika je zahtevala stoprocentno resnioo: vse aH nič. Tu se plete življenje tako kot je v resnici, in tudi stoprocentne ljubezni nL Ce- sžfšsia številka Jutra Izšla v torek zjutraj, rta kar opozarjamo zlasti velecenjene tnserente In naročnike malih oglasov, ki nameravajo izkoristiti njeno tridnevno aktualnost v reklamne svrhe. Prosimo pa, da se nam naročila za razne reklamne objave dostavijo najkasneje do sobote zjutraj, ker bomo mogli sprejemati v ponedeljek le še nujne primere. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. in ace vesti * Ne bodite užaljeni, če ste sami krivi. Ka pisarno in na poverjeništva Vodikove aiaaue je nasiai pravi naval, Ko oo ljudje opazili. Itako lepe knjige so izšle. In prišu so novi naročniki in zahtevali knjige.. Severna jih ni&o mogli dobiti, ker je odbor ta previdnosti dal tiskati ie 10.000 izvodov m ta so za ooe, ki so se pravočasno oglasili. V tisku je še 4000 izvodov za zamudnike. Ti jih morejo dobiti žal šele, ko bodo knjige v drugi izdaji dotiskane. Zato s^ ne jezite na pisarno in Poverjenike, če ste sami krivi svoje zamude. « Odlikovanje. Z redčim sv. Save rV. stopnje je bii odlikovan pehotni kapetan I. razreda g. Jakob Kočevar Čestitamo! » Predavatelji ZKD predavajo: Pri Sokolu v Mostah 20. t m. ob 30. o potovauju 6 >Kraljico Marijo« IV. del. Skioptične slike bodo ponazorovale vsebino. pri Sokolu v šiški 20. t. m. ob 20. g. prof. Dolžaa o pradavnih živalih; pori Meddruštvenem odboru v K°čevju 22 t. m. ob 11. dopoline g Viktor Piraat o temi: Y dolini gra-^v predavanje spremljajo skioptične spfce, Pri Sokolu v Podbrezjah 22. t. m. ob 15. dr. Vrč on o Abesiniji; pri Sokolu v Medvodah 23. t m. ob 20. b »Kraljico Marijo« Po Grčiji in Egiptu. SMUČARSKE OPREME v največji izberi pri SPORT-KMET d. z o. z. specialna trgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7. « Izredni kongres meščansko-šoiskega nčiteljstva. Da bi bili pravočasno sprejet! sklepi o raznih vprašanjih meščanskih šol in učite! j-stva, je izvršilni odbor 'Združenja nastavmikov meščanskih šol sklenil, naj ee 4. Janurairja 1936 v Beogradu v dvorani oure, 4. doc. dr. Ivan Matko: paroksiamalna hladne hemoglobinoma. Vsi gg. zdravniki so vabljeni. u— JNAD Jadran. Sklicujem 6ejo plenarnega o-dibora za danes ob 11. dopoldne Odborniki, točnost! Tajnik. u— Mladinski odsek SPD bo po^lovafl v petek 20. t. m. od 15. do 17. v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti. Poverjeniki Ferijalnega saveza naj se javijo v tem času Mladinci bodo takrat prejeli informacije o delovanju in izletih mladinskega odseka v času božičnih požiitnic in sicer od 27. t. m. dalje. lo. ko zagleda beti dan Petrček, sad ljubezni. premišljuje junak, ko gleda svojega sinčka: »Čisto stoodstotno sicer tud>i z mojim ubogim malim Peterčkom se vedno ni ..« In vendar slutimo srečo kot nagrado za zmago nad vsemi predsodki onega 50odstot-ne?a sveta. ki sam pri sebi popušča v vsem. pri drugih pa bi hotel imeti vse sto-procentno. To je zdrava življenjska filozofija sodobnosti, ker premaguje pogosto nerazrešljive probleme, preko katerih bi ne m<;g'i naprej, če bi jih hoteli razrešiti stoprocentno. Cani Vodnikove dru?be bodo gotovo z veseljem pozdravili Šorldja v svojem krogu. Dr Iv L. = Dobave. V Intendanturi štaba obrne j. ne čete v Skoplju se vrši 5. t. 1. druga ustmena pogodba za nabavo 4 jeklenih blagajn za denar in 8 komadov železnih cznar za arhiv V intendanturi dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani se vrti 9. t. m. direktna pogodba za nabavo 41.000 kg svinjske mssti in 10.000 kg olja- Gradbeni oddplek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m ponudbe glede dobave 5 000 groverjevih obročkov, 20.000 tirnih žebljev in 3.300 navadnih spojnih vijakov. Pri komandi 16 artilerijskega polka v Ljubljani se vrši 10. t. m. javna ustmena dražba Za prodajo pomij in odpadkov od vojaške hrane ki 11. t. m. za prodajo kosti. V inženjerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani Se vrši druga ofertalna licitacija Za oddajo popravila I. objekta vojašnice Vojvode Mišida v Ljubljani. = Italijansko notranje posojilo za obo. roževanje. Kakor znano, je italijanska vlada v začetku vojne v Abesiniji razpL sala notranje posojilo, istočasno pa je ponudila konverzijo dosedanjega 3 in pol od. stotnega konvertiramega posojila v novo 5% posojilo za oboroževanje s primer, nim doplačilom. Po vesteh iz Rima je bilo doslej vpisano v gotovini 5021 milijonov lir novega posojila. Vremensko poročilo Ljubljana 7. 763.1,1.8,96,NE2, 10, dež, 27.7; Ljubi jama 14, 753.1, 2.2, 93, NE1, 10, dež,-; Maribor 7. 7S2.0, 2.0, 90, S2, 10, —, Zagreb 7. 753.7, 2.0, 70, NE3, 10, —, ; Beograd 7. 757.0, -1.0, 70, SE4, 5, —, —; Sarajevo 7. 759.4, -1 0, 90. O, 6, — —; Skopje 7. 762.4, -2.0, 90, O, 5, —; Kumbor 7. 700 4, 8.0, 70. S4, 10, Split 7. T63.0, 10.0 80, SE9, 10, —_; Rab 7. 753 0, 8.0, 70. S6. 10. dež, 13.0; Rog Slatina 7. —, -1.0. 97. NI, 10, —, — Temperature: LJublja»na 3.0, -4 0; M a ribor 2.0. 1.0; Zagreb 1.0, 0.0; Beograd 6.0, -20; Sarajevo 6.0, .4.0; Skoplje 9.0, S.4; Kumbor —, 6.0; Split 10.0, 8.0; ELITNI KINO MATICA Teletoi. 21-24 Danes težko pričakovana premiera najaktualnejšega velefilma sezone. Afrika v plamena. Afrika vstaja. B O S A M )B O je senzacija za staro in mlado. Sodeluje slavni črnski bariton PAVEL ROBESON in lepa mulatka NINA MAE. Predprodaja vstopnic od 11-% 13. Predstave ob 7 >4 in 9 li uri. PREMIERNI E f NO Božični koncert ali koncert božičnih pesmi in skladb primernih za božič bo v nedeljo 22. t m. ob 8.15 zvečer v Huba-dovi pevski dvoram Sporeo ie naslednji" 1.) Premrl: Parafraza na Grubarjevo »Sveta noč«. Igra na <>rglah Bohinc Stanko. 2) Premrl: 4 božične pesmi s spremljeva-njem klavirja. Poje ravnatel-j Betetto. pri klavirju Marijan Lipovšek 3) Ocvirk: Pa-storale. igra na orglah Bohmc Stanko. 4) CorelH: Concerto grosso za 2 violini in vi-olonče!o_so!o s spremijevanjem sjodalnega kvinteta in čembala Igrajo- Pfeifer. Pre_ voršek Leskovic. dalje Omilcova Dražil. Dermelj. Pertort in Puppis ter Marjan Lipovšek. 5) Bach: Tri anje iz Božičnega oratorija Poje ga. Bernot-Golobova. pri klavirju Marijan Lipovšek 6j Kladmk. Bo. žična improvizacij op. 40 št. 9 Igra na orglah Bohinc Stanko. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din, v Matični knjigarni. n— Božična elasbena prireditev bo danes ob 20 v frančiškanski cerkvi. Od kritike soglasno priznan kot eden najboljših ljubljanskih zborov bo Ciril Metodov pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom skladatelja Ludvika Puša izvajal spored samih starih božičnih pesmi. Pevovodja je znan interpret slovenske narodne pesmi, a zbor poje !>rez spremljanja, kar kvaliteto izvajanja močno dvigne. OKUSNA POCENI Ogro ti en prihranek na kurjavi Proizvod osjeske livarne železa im tov r.«e stno.ev d. o. osijek Samoprodaja za Ljubljano FRANC GvLOB železni na, Wolfova uL Razočarani smučarji. Decembersko vreme je letos izredno spremenljivo. V torek je bil še hud mraz, proti večeru je začelo naleta vati, pozneje pa močno snežiti. Smučarji &o si mali roke, veselili So se, da bodo imel j za praznike idealno smuko Včeraj zjutraj pa jih je pozdravila na ulicah in cestah grozanska brozga, veselega smuka je bilo konec. NAJLEPŠA DARILA ZA BOŽIČ IN NOVO LETO KUPITE NAJCENEJE FBI TIČARJU LJUBLJANA — SEL ENBUBGOVA 1, in SV. PETKA C. 26. u— Žrtev zime In snega. Včeraj zjutraj je 40-letni delavec France Maršnšek, zaposlen pri stavbeniku Ogrmu v Sokolski ulici na Pru ah, čistil gospodarjevo streho sega. Po neprevidnosti j© stopil na stekleni dei strehe, ki je bil prekrit z belo odejo. Steklo se je strto Pod njim in jp padel kake tri metre globoko na betonsko stopnišče, kjer je nezavesten obležal. Pr padcu se Je močno Pobil na glavi, dobil pa Je tudi resne notranje poškodbe — Iz Smlednika »o pripeljali v bolnišnico 5-let-nega posestnikovega sina Antona Jeraja. ki je zli! lonec vrele vode Po sebi in dobil nevarne opekline Po životu ln po nogah, iz Stične pa 24Jetnega posestnika Žagarja Albina Lampreta, ki si je v prsa prožil strel. u— 2ive jasl'ce nam bodo z vso svojo milino in poetiko predočile skrivnost Jezusovega rojstva Ta prizor bo gotovo globoko ganil slehernika, ki naj ne zamudi prilike da bo občutil to božično razpoloženje. Mamice. pripeljite deco, da vidi sveto družino, anigilece in sliši rai«ko petje. Ti dojini jrih bodo spremljali vedno in povsod, ker so lepi. imajo svoje trajne vrednosti Zato na svidenje v četrtek 19. t m. ob pol 17 v dvorani De'avske zbornice na Miklošičevi cesti. Prispevek za stroške lc Din 3.— TKD Atene. nMnnnnnBnnnmmmm POZOR ! POZOR ! IZŠLO JE: SUSEC ŠTEFAN NEPOSREDNI DAVKI zakoni, pravilniki, uredbe, razpisi s obširnim konten-farjem KNJIGA POTREBNA ZA PRAVILNO PRIJAVO PRIDOBNINE ITD. Naroča se: V KNJIŽNI ZALOŽBI TISKARNE MERKUR D. D. LJUBLJANA. Cena 160.— Din in poštnina Društvo »Tabor« Zaradi obo^losti g. prof. dr Ernesta Turka mora za danes javljeno predavanje odpasti. u— Silvestrov večer priredi v Trgov, skctn domu Združenje trgovcev z zelo bogatim sporedom, na kar že danes opozarjamo vse trgovce in prijatelje trgovcev Ker je pričakovati, da bo udeležba zelo velika, je treba mize rezervirati do 27 t. m v tajništvu Združenja tel. 29.27 — Uprava. u— Ob amnestijo. Mariborčan Lojze sobni slikar. Je septembra ukradel neke malenkosti, tako poročni prstan. Že v no. vembm bi sp bil moral kljub rednemu va. bi>hi zglasitl pred MnbHanskim malim se oa tam. Na prišel. Včeraj pa ga je pri vedel orožnik v dvorano št 79. Bil je obsojen na 4 mesece strogega zap0ra predsednik je pripomnil: >če bi bili prišli novembra k I. razpravi, bi bili sedaj pomiloščeni.« Branite!j j8 pristavil: »»Imel je pač smolo«. u— Nepoštena služkinja. »S fanti ste okrog Popivali. Svojemu ljubčku ste pa. čali večji račum. Pri va-s so dobili še 1900 Din«, je predsednik malega senata o>meni! proti obtoženki, 35-letni Ivanki, ki je svojemu gospodarju (izmaknila 5.200 Din goto" vine. Bila je obsojena na 6 mesecev strogega zapora. Iz Celja e— Maša ®a pokojnim voditeljem koroških Sloveueev črrafenauerjeni bo jutri ob 7. v Marijini cerkvi. Ker se Slovenci iz Celja niso mogli udeležiti njegovega pogreta, so vsi koroški Slovenci in narodno zavedni Celjani vabljeni, da prisostvujejo maši. e— »Izdaja pri Novari«. Ljubljanska dra« ma je uprizorila v torek zvečer v Celjskem gledališču »Izdajo pri Novari«, dramo znanega švicarskega dramatika Cezarja von Arxa, polnokrvnega teaterskega človeka in sijajnega poznavalca odra. ki zna dati snovi enotno zelo močno obliko s pretresljivimi dramatičnimi viški in učinki. V dognani, skrbno izvedeni režiji g. Petra Malca je dosegla »Izdaja pri Novari< tudi v Celju jk>-poln uspeh. Silen lik kmeta Ernija Turman* na, ki postane izdajalec, da reši svojo kmetijo za svojega otroka je ustvaril g. Skrbia-šek. Izvrstni so bili gg. Jan. kot zemljelačni Gilg, ga. Mira Danilova kot Emijeva satanska žena Arnei in ga. Marija Vera kot Turmannova mati. Z dosledno ograjeno in tehtno igro so se odlikovali gg. Lipah, prof. Blaissey), Kralj (general Trivulgio) in Le* var (poveljnik In der Gassen). Želo ljubek je bil mladi Peer kot Ernijev sinček, Jostli. Scenerija je bila skladna in učinkovita. Občinstvo je živahno aklamiralo igralce. v gledališču je bilo v nasprotju s prejšnjo soboto prijetno toplo. R. p. e_ Venček plesne šole trgovskih in privatnih nameščencev bo 4. januarja 1936 v mali dvorani in vseih restavracijskih prostorih Celjskega doma. Vabi k čim večji udeležbi —odbor. OBDARUJTE svojce z najprimernejšim darilom kakor so vestje, žemperji, pnlo-varji — po najugodnejših cenah pri B. P U S N I K, Celje, Cankarjeva. e— Drzna tavina. V ponedeljek 90 trije moški, in sicer dva brata, izmed katerih je bil eden šele pred kratkim izpuščen iz zapora, ter neki njun znanec, vdrli v nezaklenjeno sobo knigoveške nameSčenke gdčne G. na Glavnem trgu in odnesli 10-200 Din. ki jih je imela gdčna G. shra* njene v svoji sobi. Se predno je oškodo-vanka odkrila tatvino, so storilci najeli avtomobil in se odpeljali iz Celja v St Jurij, odtod pa z drugim avtomobilom v Poljane, nakar so nadaljevali pot proti Mariboru. Obeh bratov še niso izsledili, njunega tovariša pa so prijeli v torek blizu Maribora. Pri zasliševanju je tajil krivdo. Denarja niso našli pri njem. Zasledovanje obeh bra« tov se nadaljuje. e— Kino Union. Dames ob 16.30 in 20.30 velefilm »Valček na Nevi< in zvočni tednik. I Križarji Iz Maribora a— Novi ljubljanski češkoslovaški končni v Mariboru. V soboto 21. t. m. popoldne pride prvič v Maribor novi ljubljanski češkoslovaški konzul g. Minjovski. Na kolodvo* ru ga bodo sprejeli predstavniki Češkega kluba in Jugoslovansko—češkoslovaške lige. V Mariboru ostane preko nedelje, ko si hoče ogledati tukajšnja gospodarska podjetja in ki jo namerava prebiti v krogu svojih tukajšnjih rojakov. Ob prvem prihodu v Mariboru novega zastopnika bralske republike prisrčno pozdravljamo! a— Maša zadušniea za pokojnega roditelja koroških Slovencev Grafenauerja bo ju« tri v petek ob 9. dopoldne v tukašnji stolnici. Zvečer kratka komemoracija. a— V železnem repertoarju vseh gledališč. ki eojijo tudi opereto je Kalmanova znana opereta »Bajadera«, katere premiera bo na prvi božični praznik. Režija je Ha« rastovičeva. dirigira Lojze Hercog. V večjih ulogah nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Go-rinškova. Sancin, Harastovič, Verdonik, Ko-šič, Razbenrer in Gorinšek. a— Lepo pridobitev za Maribor predstavlja novootvorjena prodajalna mesnih izdelkov tovarne Josipa Benka v krasno preurejenih prostorih v vogalni hiši Gosposke ulice in Glavnega trga, ki jo je, kakor smo svojčas poroča U, kupil od trgovca Kavčiča g. Josip Banko iz Murske Sobote. Po načrtih našega priznanega arhitekta inž. Saša Deva je dobil« zgradba moderni izraz, pri če mer ao se ohranile vse značilnosti starega zgodovinskega poslopja. S svojim duhom podjetnosti je g. Benko priredil na najpromet-nejši točki Maribora najmoderneje urejeno prodajalni00 mesa in mesnih izdedkov, kakršnih ni v&liiko v naši državi. Notranjost blešči vsa v niklai in kromu, stene so obložene z belimi keramitnimi ploščami do stropa, tlak pa je iz diskretno se odražajučdh rdečih keramitnih plošč. Vse je izpeljano s posrečenim okusom in v enotnem stilu. Je to ena najlepših trgovin novega Maribora. a— Vabila za 15. akademski ples so razposlana. Vse one. ki vabi) po pomoti niso prejeli, prosimo oproščenja. Reklamacije: Sax. trgovina s papirjem, Maribor, Grajski trg. a— 300 dinarjev škode trpi posestnik Ivan Kocutar iz Laznice pri Limbušu radi požara, ki mu ie vpepelil viničarijo z vsem inventarjem. Viničarija je bila pred nedavnim na novo preurejena- Zvočni kino Ideal mm Danes ob 4. 7. in 9.15 uri nepričakovana premiera velefilma LJUBIM ŽENE Clark Gable — Carola Lomnard Ganljiva zgodba žene, ta je žrtvovala vse, da zadrži ljubezen moža IS iet umetniškega deia Janeza Cesarja Ljubljana. 18. decembra. Nocoj pet minut pred 20. uro se je na odru dramskega gledališča za spuščenim zastorom zbralo vse članstvo naše drame k intimni proslavi 15-letnice umetniškega udejstvovanja našega priljubljenega igralca Janeza Cesarja. Petnajst let sicer ni dolga doba, vendar kdor pozna vse križe in težave slovenskega umetnika na naših deskah ilk končana. Prvovrstno blago se prodata po 210 do '220 hč. *,abše biago pa sploh ne ipre v denar. = Jugoslavija v trgovini z Avstrijo. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je uvozila Avstrija (po avstrijskih podatkih) blaga za 963.3 milijona šilingov. Od tega odpade na Nemčijo 153, Češkoslovaško 122.9, Madžarsko 94.2, Jugoslavijo 70, Ru-munijo 65.4, P<>ij®ko 60.2,, Zedinjene države 54, Italijo 49.2, Veliko Britanijo 38.4, Švico 32.6, Francijo 28.6, Nizozemsko 17.3 milijona šilingov. Avstrijski izvoz pa je v istem času dosegel 721.8 milijona šilingov. Od tega odpade na Nemčijo 112.8, Italijo 101.3. Ma*3žarsko 79.5, Češkoslovaško 52.5, Jugoslavijo 42.9, gvico 41.3, Ru-mumijo »9.7, Velfoko Britanijo 32.3, Poreko 28.8, Francijo 25.2, Zedinjene države 13.7, Nizozemsko 12 milijona šilingov. = Izredno ceneno japonsko blago v Jugoslaviji. Prejeli smo: V naših krajih se čedalje češče pojavlja razno japonsko bla So, ki se prodaja po tzredno nizkih oenah Tako stane Prava japonska čajna garnitu ra Iz finega porcelana polovico manj ka kor garnitura ia evropskega porcelana, dasi so prevozni stroški iz Japonske zelo veliki V trgovinah s kolesi se dobe že tudi japonska kolesa, ki jim glede kakovostni ničesar očitati. Cema jim je od 500 Din navzgor Nadalje 8e prodajajo pri nas ja Poraski sivinčnikl in mnogo drugega Jrn>>-nega drobiža, vse Po cenah, ki jim v naših razmerah komaj verjamemo =r Sporazum o nrertitvi plačilnega prometa med Italijo in Avstrijo. Predsednik Mussolhr 'n av>strii«k: opo:m»mo5en? mini-ste v Rimu -»tt oodTv;s»-* M>>"ii?.um o ure--Flt' olač.ilnega pa ometa m ji Ilaiijo n Avstrijo. =■ Potrditev poravnave. Med dolžnico Al bino Polakovo. pocestnico in trgovko v Or* možu in njenimi upniki sklenjena prisilna poravnava je potrjena. = Maksimalne žitne cene v Italiji Kakor poročajo iz Rima, so italijanski trgovci z žitom dobili obvezno naročilo, da ne »mejo pri svojih kupčijskih sklepih prekoračiti cene. ki je določena za rž na 112 lir in za soržioo na 127 lir. Tudi mlinarji so se morali obvezati, da ne bodo plačevali višjih cen. = Nizozemski Indeks eeo na debelo se je v novembra znižal. Za letošnji november znaša indeksna številka nizozemske veletrgovine 62.7 nasproti 63.3 v oktobru in 63.0 v povprečju lanskega leta. Samo indeks za živila se glasi na 68.2 nasproti 70.0 in 66.9, za industrijske sirovine 44.7 nasproti 44.3 in 42.8, a za industrijske izdelke 66.8 naspro. ti 67.2 in 68.4 Borze 18. decembra Na ljubljanski borzi so popustile devize na Amsterdam. Bruselj, London, Newyork in Pariz. Drugo neizpremenjeno. V privatnem kliringu v Ljubljani so se avstrijski šilingi malo učvrstili na 8.88—8.98. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski Šilingi po 8.94, grški boni po 30.25, angleški funti po 245.81 in španske pezete po 6.75, a kompenzacijske nemške marke po 14.20 (včeraj 14.15). Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda spet popustila. Za kaso se je trgova« la po 363. V drugih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana Amsterdam 2966.44—2981.04, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.51 do 742.57, Curih 1421.01 — 1438 0«, London 215.07—217.12, New York 4339.40—4375 72, Pariz 289.42—290.85, Praga 181.49—182.59. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3675, London 15.1660, New Y0rk 307.75, Bruselj 51.25, Milan 24.82, Madrid 42-20, Arnster. dam 208.75, Berlin 123.90, Dutn&j 56.80, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kobenhavn 67.70, Praga 12 78, Varšava 68.15, Atene 2-90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb, Državne vrednot«: Vojna Skoda 362.50—363.50, za dec., jam- febr., marc 363.50 'bi., 7% invest. 76 den., 4V. agrarne 43.50—46, 1% Blair 70.75 — 71.25., 8% Blair 80.50 den., 7% Posojilo DHB 74 den„ 6V. beglušk« 60.50 — 62, 7% stabiliz. 74 den., 6% dalm. agrarne 60.25—61.50; delnice: PAB 239—245, Trbovlje 122 — 140, Sečerana Osijek 135 bL Jutri bo borza za. prta. Beograd. Vojna škoda 362.50 _ 363.50 (363.50), 1% investicijsko 78.75—79 (79.25) 4'/« agrarne 46 25 bl„ 6 % dalm. agrarne 62.50 — 63 (62.50), 1% stabiliz. — (78), 6V« begfriške 64—64.50, 8% Blair 81.50 do 82, 7% Blair 71.25—72, (71 75), 7*/. posojilo DHB — (76.50—77), Narodna banka 6350—6550, PAB 239—240 (239—240). Jutri bo borza zaprta. Blagovna tržiSča 2ITO + Chicago (18. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.50, za jui. 99.8750, za dec 102.50; turščica: za maj 59.26, Za dec. 57.25. + Wlnnipeg, (18. t. m.). Začetni tečaAi: pšenica: za maj 98.8750, za julij 99.25. + Novosadska blagovna borza (18. L m.) Tendenca čvrsta Promet srednji, pšenica baška 160—165, 'ladja Tis® 172—174; baška, ladja Begej 171—173; slavonska m srem.ska 163 — 165; banaitska 163 — 168. Oves: baški, sremski in slavonski 130 do 132.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50—137.50. Turščica: baška, sremska ln banatska stara 108—110; nova 104 do 106. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 240—265; »2« 226—245; »5« 205 do 225; »6« 180—205; »7« 145—160; »8« 105 d0 110 Fižol: baški in sremski beli brez vreč, 2•/. 225—235. Otrobi: baški, sremski in banatski v jutastih vrečah 82—86: ba-ški v juta=tih vrečah ladja 84—86. Jutri torza zaprta. -j- Budimpeštanska termlnska borza riS t. m.) Tendenca stadna, promet sreden. Pšenica: za marc 18.26 — 18.27, za maj 18.31—18.32; turščica: za maj 16.28 do 16.29. {SIV/NA. -4- Ljubljanski živinski aejem (18. t. m.) Dogon: 13 voJov (protoni 4), 20 krav (loj, 23 telet (13), 30 svinj (10), 30 prascev (22) in 12 konj (0). Cene za kg žive teže (ne. • zpremenjene) so nastoone: volom I. 3.50 do 4, n 2.75—3.50. IK. 2—2.75, kravam debeMim 2—3 50 kloba«ar1cam 1 50—2, te letom 4.50—5.50 svinjam 5.50—7 50 Din prasc' za rejo so se prodajali po 85—150 Din za rilec Konji so bili po 500—3o0r Din za glav0 Po kakovosti in velikosti. BOVBAS + Liverpool (17. L m.). Tendenca »talna. Zaključni tečaji: za dec. 6.22 (prejšnji dan 6.17), za jan. 6.21 (6.16). + Kowyork (17. L m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 11.45 (11.29), za jan. 11.42 (11.25). Kako se živi na meji Gornja Radgona, 15. decemb a Načeto je vprašanje opredelitve večjih mest v razne draginj&ke razrede, a za manjše kraje se nihče ne zmeni mnogo, ker pač vsakdo sodi, da se živi na deželi v manjšjh mestih in trgih mnogo cenejše kakor v večjih mestih. Ali naj vam povemo, kako živimo v obmejnem trgu? Dobro. Naše navedbe naj dokažejo da spada Gornja Radgona že davno v II. draginj-ski razred. Cene življenjskih potrebščin so pri nas višje kakor v Mariboru, Ptuiu, Celju, Ljutomeru. Po konvencijah o obmejnem prometu kupujejo pri nas Avstrijci in lahko plačujejo za življenjske potrebščine višje cene. kakor ao drugod v Jugoslaviji. In zato so cene tudi za nas takele: bela moka 3.75 Din. ostale 2.75, bel kruh 4, črni 3.50, govedina 7 do 12. teletjna 8 do 14 Din. slanina 15, svinjska mast 16, fižol 3.25, kava 72, sladkor v kockah 16. krista!ni 15, jajce 1.50. Kurjava: kub. meter trdih drv 80 do 90 Din, 100 kg premega 40 do 42. In če prav smo takorekoč 6redi goric, je vino pri nas najdražje: vina so po 10 do 14 D ju liter stara 14 do 18. Stanovanja so draga, o tem kar ne bomo navajali številk. Vzroki visokim cenam stanovanj in lokalov so seveda pred vsem ogromne davščine in pa tujski promet Le z veliko težavo dobiš tod stanovanje: ako se slu^jno katero izprazni, čaka nanj že cela vrsta re-flektantov: saj stanujejo tukaj tudj nekateri avstrijski upokojenci, ki imajo v ši'in-gih ugodnejše prejemke kakor naši javni nameščenci. Skrajni čae je. da prde tudi Gornja Radgona v II. dravinjski razred. Občni zbor Jugoslovensko bolgarske lige LJubljana, 17. decembra. Sinoči se je vršil v restavraciji Zvezdi občni zbor pred letom ustanovljene jugoslovensko bolgarske lige- Zbor je otvoril predsednik g. R&srto PustosUemdek a pozdravom na navzoče, posebno topilo pa je pozdravil predsednika Jugoslovensko čeSke Hge g. dr. Stareta, docenta g. dr. Murka in akademsko mladino, ki se je odzvala povabilu tn a tem storila svojo narodno dolžnost. Zbor je pozdravfl ▼ imenu JC lige tudi g. dr. Stare a poudarkom na potrebno zbUžanJe med slovanskimi narodi in podal svoj predlog, da se povabijo na sodelovanje vse ostale Slovanske Hge- Akademik g. Jež je v imenu visotko-šolcev in uredništva »Slovanskega sveta« sporočil, da se je osnovala akademska sekcija, po vzgledu že ustanovljene v Sofiji. Njihova, pred kratkim ustanovljena revija lepo napreduje, zelo laskavo so se o njej izrazili tudi vsi vodftnl čeSkl tisti ki so pozdravili idejo naših akademikov. G. predsednk se je obema govornikoma zahvalil za izrečene besede, nakar je tajnik g. dr. Jug prečita! zapisnik zadnjega občnega Zbora, ki je bilo ▼ celoti odobreno. Sledilo je poročilo predsednika o delu lige, ki je tekom leta dokazala svoj potrebni obstoj. Sporočil je tudi, da se bo vršilo prihodnje leto potovanje na Ople-nac, odkoder bodo čland nadaljevali pot v bratsko Bolgarijo. Njegove nadaljne besede so izvenele v poziv na sodelovanje vseh, ki se čutijo Slovane, da se uresniči cilj: Velika Jugoslavija od Jadranskega do črnega morja. Tajnik Hge g. dr. Stanko Jug je ▼ svojem poročilu podrobno opisal ligino delo, iz katerega je bilo razvidno, da so priredili tudi jezikovni tečaj bolgarščine, ki se ga je udeleževalo večje število članstva. Poročila predsednika, tajnika kakor tudi blagajnika g. Lajovica, ki mu je bila dana razreSnica, so bila sprejeta z neprikritim navdušenjem. Sledile so volitve. V odbor so biM z vzklikom izvoljeni: Rasto PustoslemSek, dr. Ant Svigelj, dr. Janko Lokar, Hrvoj Maister, dr. Mavricij Rus, Vekos&av Bučar, Janko Lajovic, Ivo JeJačin, dr. Ivo Lulik, B. Kozinc, dr. Stanko Jug, Ferdo Palovec, Dušan Vargazon, Janko Jež, Sonja Tonia in Erie Gombač, za namestnl. ke: dr. Egon Stare, dr. Vladimir Murko, dr. Ivo Pleas, dr. Milan Bano, Dušan Hi-nič In Dominik Bezenček, za preglednike pa Milan Jug, Andrej Gabršček in Lojze Smuč. *oT£mH\SVETU iiH ANO Jm*WlA^SRtpjST^Ol Pri sluJajnostfh Je govoril g. dr. Murko, ki je podal več lepih predlogov, kako naj si narodna društva pomagajo pri delu. Nasvetovano je balo, da bi »Slovanski svet« imel stalno rubriko za širjenje idej, ki jih propagirajo v Ljubljani obtoječe slovanske organizacije. Predlagana je bila tudi pozdravna brzojavka Bo gar^ko— jugoslovenski ligi v Sofiji, ki je bila spontano sprejeta. Zeio živahen pogovor se je pričel z vprašanjem, kako bd že sestavljena slovensko—bolgarska slovnica bila čimpreje izdana, kajti letošnji tečaj bolgarščine je zaradi tega nedocstatka zelo trpel G. Bučar je predlagal več predavanj in stik s Slavjanskim družestvom t Sofiji. Po živahnem daljšem pogovoru, med katerim so se obravnavala razna društvena vprašanja in naši odnosi do drugih sorodnih lig ter o sodelovanju z njimi, je g- predsednik PustosJemšek zaključil lepo uspeli drugi občni zbor z žefljb intenzivnejšega delovanja v prihodnjem letu. Zbor je potekel v najlepšem soglasju in je članstvo odhajalo zadovoljno v trdnem prepričanju, da zastavi vse svoje sile za uresničenje vedikih ciljev, ki jih gogi JugosGovenaka.bolgairska Ega. Prizadevanje rudarskih nameščencev Trbovlje, 17. decembra. Zveza rudarskih, plavžarskih in tehničnih nameščencev Jugoslavije, ki je nastala iz nujnih potreb strokovno kvalificiranega nameščenstva v naših premogovnih in industrijskih revirjih, je vzbudila živahne odmeve tudi po vseh ostalih industrijskih bazenih države, tako da obeta v kratkem postati močan organizacijski faktor strokovnega gibanja- Kako je dandanes z našo rudarsko, plavžarsko in ostalo industrijo, je dovolj znano in prav tako je znano, da kriza zadene pač najprej one, ki živijo le od svojega dela v obratih. Razmere se pa še venomer slabšajo in zmerom bolj ogra-žajo obstanek predvsem onih. ki vršijo najvažnejšo produkcijsko funkcijo v vsaki industriji. Svoje temeljne težnje je Zveza rudarskih, plavžarskih in tehničnih nameščencev strnila v enoten akcijski program, po katerem se bo borila med drugim: za zakonito izenačenje V6eh onih strokovnih šol in zavodov tehničnega značaja s popolno srednješolsko izobrazbo, ki doslej tega priznanja še niso deležni; za pravico do zavarovanja pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, odnosno za razširjenje tega zavarovanja na vse one pokrajine, ki ga doslej še nimajo; za zakonito skrajšanje službenih let od sedanjih 35 na 25; za uzakonitev obveznega višjega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu; da se uzakoni enotna službena pragma-tika za vso državo po vrsti tehnične stroke in po službenem položaju nameščenstva; da se z zakonom uvede posredovalnica za službe tehničnih nameščencev vseh strok in sicer kot samostojen odsek javnih borz dela, tako da bi nameščenci imeli pravico "saj do trimesečne redne podpore ter izredne podpore za sebe in svojce, dokler ne dobe redne zaposlitve, in sicer v višini, ki naj omogoča minimalne življenske pogoje; da se izvajajo določila delovnega prava, ki jih vsebujeta obrtni zakon in zakon o zaščiti delavcev, zlasti kar se tiče plačevanja nadur in sklepanja pismenih kolektivnih pogodb; da se t zakonom uvedejo posebne nagrade ali remuneracije za vestno vršitev službe in rentabilno ekonomijo (štednja z materialom itd.); da se po podjetjih uvedejo strokovne knjižnice na račun delodajalcev in da se ukaželjnim nameščencem daje možnost praktičnega študija doma in v inozemstvu za izpopolnitev v stroki. — Delovni načrt pa s temi zahtevami kajpada še ni izčrpan in zvezo čaka še kopa vpra* šanj. ki se pa dajo rešiti le postopoma-A da ho gibanje obrodilo kaj uspeha, je treba temeljite reorganizacije v vseh smereh delovanja. Končni cilj Zveze rudarskih, plavžarskih in tehničnih nameščencev pa je: da dobi strokovni delavec soodločujočo besedo pri vodstvu tehničnega dela. INSERIRAJTE V „JUTRU" Tovarna mesnih izdelkov JOS. BENKO odpre na najprometnejši točki Maribora, na vogalu GLAVNEGA TRGA in GOSPOSKE ULICE t petek dne 20. decembra 1935 svojo novo preurejeno prodajalnico. Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi c. 19 ostane še nadalje ▼ obratu. Nova prodajalna na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, je urejena najmoderneje in najhigijeničneje s posebnimi hladilnimi omarami, tako, da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vedno vse mesne izdelke in meso v svežem in zdravem stanju. Za obilen obisk se priporoča tvrdka JOSIP BENKO Prekop od Rdečega mm ja Zadnjič smo na kratko poročali o novih italijanskih načrtih, da bi se Danakilska puščava, ki jo zadnji angleško-francoski mirovni predlog prisoja Italiji, z zgradbo prekopa iz Rdečega morja spremenila v morje. >Popolo d' Italija« meni k temu načrtu, da da bi se ves gospodarski, politični in vojaški značaj tega ozemlja na ta način zre* volucioniral. V stvari je nekaj podobnega kai'rala naročiti v večjih razsežnostih, nego so običajne pri drugih ljudeh. Nekaj posebnega so tudi mize, ki so morale dobiti močne vbokiline, da bi ne bifLe na poti trebuhoma. Doma torej še gre. Težje pa je zunaj doma, naj si bo v tramvaju, v lokalih ali v gledališču. Vedtno so jima tn eedeži premajhni. To je tiidli razlog, da gresta le redkokdaj ven. Klobuki iz svile v Italiji Tvorničarji klobukov v Monzi so te dni Poslali Mussoliniju vzorec novega tvoriva za izdelovanje klobukov. Tvorivo naj bi zamenjalo klobučevino za moška in ženska pokrivala. Narejeno je iiz odpadkov 6 vile. Italijanska borba proti sankcijam bo zdaj izpopolnjena z novim nadomestkom sa klobuke, za katere so morali doslej uvažata eirgrvime iz inozemstva. Žrtev italijansko-abesinske vojne Dr. Robert 'lockmann, Sel delcgacije ameriškega Rdečega križa v Abesiniji je bil ubit v Dagaburja (provinca Ogaden) o pril'Id zadnjega italijanskega bombnega napada na abesinsko zaledje letali. Nesbitt je izgubil življenje pri znani katastrofi holandskega potniškega letala v Alpah, baron Franchetti pa se je ubil skupaj z italijanskim ministrom Razzo, ki sta hotela iz Kaire poleteti v vzhodno Afriko. Takrat je bilo mnogo domnevanja o tem, da je bila ta katastrofa delo neznanih sabotažnikov v abesinski službi. Če bi se ideja prekopa uresničila, tedaj bi v Danakilski puščavi nastalo prilično 180 km dolgo in 75 km široko celinsko morje. Segalo bi do Taruja, jezera Ašangi, ki ga v zadnjem času često imenujejo ln y njem bi se kopalo tudi vznožje tistega gorovja na katerem leži Makala Italijanom ne bi bilo treba izgubljati preveč časa in energij z gradnjo cest v provinco Tigre, kajti po Danakilskem morju bi lahko z ladjami pluli do nje. Lahko si mislimo, da bi to morje imelo potem velike gospodarske in podnebne posledice. Za gradnjo prekopa bi potrebovali tri leta, za napolnitev puščave z vodo iz Rdečega morja pa bi bili potreb* ni nadaljnji dve letL Najvišji vršaci v Afriki Znani švicarski letalec VValter Mittelholzer je posnel na svojih poletih čez Afriko tndi vršac Kilimandžara, najvišje gore na črni celini. Zgoraj vidimo žrelo Kiba, zapadni vrh te gore (5913 m), spodaj pa drugi najvišji vršac črnega kontinenta Mont K e n y a (5103 m). Letalec je posnel oba vrha iz letala v višini 6150 m Nov! šahovski prvak sveta Kariera dr. Euweja — Zmaga računarja proti geniju — Ali se bosta Euwe in Aljehin spopadla še enkrat ? Dr. Maks Buwe, ki je iztrgal žezlo šahovskega kralja v Franciji naturalizirane-imu Rusu Aljehinu je še razmeroma milad mož. Rodil Se je 20. maja 1901. v Amster. damu, kjer je študiral matematiko in fiziko. 2e v dijaških letih je zbujal pozornost med svojimi tovariši in doktorat, ki ga je delal L 1926. je napravil »cum Itfude«. Službo je dobil kot nastavnik za matematiko na neki srednji šoli v Rotiter-damu. Istočasno je imel za postranski poklic zavarovalno tehniko, opravljal pa je tudi posle statistečarja pri neki veliki holandski hranilnici. Euwe je postal že v svojem dvajsetem letu šahovski mojster svoje domovine in se je udeleževal odtlej vseh velikih šahovskih prireditev. Posebno se je izkazal na turnirju v Gbteborgu 1. 1920, kjer je delil z Johner jem in Nielsohnom drugo in tretjo nagrado. Na šahovskem turnirju na Dunaju L 1921 je zmagal sicer Sa. inisch, toda drugo nagrado je odnesel Euwe. Potem je zmagal 1. 1921 v Nymwe-genu, 1. 1924 v Hastingsu, L 1925 v Wies_ badnu, L 1928. pa si je priboril v Haagu ponosni naslov amaterskega svetovnega mojstra v šahovski igri. S turnirjema v Kissšngemu 1. 1928. in Karlovih V arih 1. 1929. je bila učna doba Euweja v šahovski igri zaključena in so se začela leta mojstrstva. V nasprotju z dosedanjimi kralji šahovske igre ni dr. Euwe noben izreden pojav ter nobena veličina. Steinitz, Lasker, Ca-pafelanka in Aljehin so bili v igri možje Neizčrpno bogastvo lužiškega narodnega bla^a — Starinske gosli s tremi strunami Kakor vsako leto v sredo po Nedelji mrtv.h so Lužiški Srbi tudi letos priredili svoj tradicionalni veliki ljudski kon cert, ki je bil letos v zvezi s proslavo 300-letnice, odkar pripada Lužica S^ški, še posebno sijajen. Mesto Budišm, kulturno središče kakšnih 150.000 Lužiških Srbov, ki žive v pruski in saški Lužici, je spremenilo svoje običajno lice zavoljo velikega ljudskega dotoka in pestre pomešano-6ti narodnih noš, ki jih moreš videti samo ta dtaJi v letu v tolikšni obilici in boga ebvu. Črna krilna pokrivala katoliških Lu-žičank so se meša.ie z belimi pokrivali evangelskih Srbinj vz Gornje Lužice ln s svojevrstnimi, pisanimi naglavnicami žensk iz Sprevskega lesa. Letošnji koncert je stal pod geslom »Lužiška vas poje«. In tako je tudi bilo. Vas je prišla v mesto- da pokaže tu neizčrpno bogastvo Juižiškega narodnega bla- ga Fantje in dekleta so prepevali to, kar Pojejo v svoji d0mači vasi. Množeetvemi in manjši zbori se izmenjavali z otroškimi zbori in prelepimi samospevi ter dvospevi. Večinoma je šlo za narodne pe-smi. Posebno pozornost je zbudil nastop nekega gosilača, ki je igral na starinskih goslih s tremi strunami, že sam ta inštrument je s svojimi zvočnimi intehniič-nimi Posebnostmi kulturna redkost. Mož, ki je igral nanj, skor0 g0tovo eden izmed zadnjih, ki ga še obvladujejo. Narodno socialistične oblasti so hotele pokaza ti, da ne gojijo nobenega nasprotstva do slovanskih Lužičanov in so poslale na ta, koncert, ki ga je priredila Zveza Lužiških Srbov ^Domovina« številne zastopnike. Prisotni so bili tudi zastopniki vlade Kulturni vodja narodno socialistične stranke ?e je v svojem govoru v imenu Nemcev Srbom c©I0 zahvalili, da tako skrbno čuva jo svoge staro ljuidtsko blago. neobičajnega formata. Dr. Euwe ni noben dogmatik kakor na priSiko dr. Tarrasch, ni fiziolog šahovske igre kakor fenomen Lasker, ni genij kakor Aljehin, on je samo hladen in trezen računar ki spretno operira z danimi činiteljd ter išče rešitve svoje metode v mirni pozicijski igri. Zato pomeni njegova zmaga proti Aljehinu presenečenje za šahovski svet. Sicer pa se bo že v kratkem času pokazalo, kako je v resni, ci z Aljehinom. Očividci šahovskega dvoboja na Holandskem pripovedujejo, da je prihajal Aljehin na turnir k partijam še vedno z bistrim in energičnim očesom, toda telesno vidno utrujen in izčrpan, zaradi tega tudi nezbran. V začetku je dosegel proti Euvveju velik uspeh in so bili že splošno prepričani, da bo svojega tekmeca, ki ga je izzval na šahovski dvoboj, enostavno pogazil. V nadaljevanju turnirja je sreča obrnila Aljehinu hrbet, ker je prečesto farsiral nemogočo igro. Zato je izgubljal ter ostal na koncu drugi, ker mu je manjkala ena zmaga. Vprašanje je torej, ali je dr. Euwe svoje zmage vesel. Po določbah pravkar končanega turnir, ja se mora dr. Euwe še enkrat pomeriti z Aljehinom. če slednji v teku šestih mesecev naloži v kakšni holandski banka deset tisoč goldinarjev. Ni dvoma, da bo Aljehin spoznal napake, ki jih je zagTešil v tem turnirju ter začel trenirati. Moral bo svojega zmagovalca tudi študirati, ka. kor je storil pred osmimi leti s Capablanco, Potem bi se utegnilo zgoditi, da bi s pre-stofla odrinjeni šahovski kralj ponovno za-blesitel v slavi svojega genija in si iz-nova priboril šahovsko žezlo. govore Pri nas ne Sraze temveč dejstva! fizstrocoria _ 'mineraJzza roaa. JE NAJJAČJA V CELI JUGOSLAVIJI 1. po vsebini litija, (proti sečni kislini) 2. po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon) 3. po množini in raznolikosti sestavin i n edina v celi Jugoslaviji 4. s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizma). Zato je tako zdrava in dobra! Izdiranje zob brez bolečin Profesor na Kolumbijski univerzi, dr. Hartman Leroy, je odkril način za izdiranje zob brez vsake bolečine. Gre za preparat, katerega kemične sestave pa razen njega še nihče ne pozna. Prodal ga bo svoji univerzi, ki to poskrbela, da pride že v kratkem na trg. Poročajo le to, da postanejo zobje po uporabi tega preparata za trideset do šestdeset minut popolnoma neobčutljivi. Namažejo se enostavno s preparatom v tekoči obliki, nakar se lahko izdirajo ali drugače obravnavajo brez bolečin. Snov ne škoduje niti zobem, niti dlesnim. Alter ego v ženevi Nadomestilo za bombaž Milanski tehnik Gino Radice je izumu postopek za izdelavo nadomestila za bombaž. Prvi poskusi so baje dobro uspeli in Italija, ki je morala bombaž doslej uvažati iz inozemstva oteta od tega veliko korist Izumitelj pravi, da bo blago po novem postopku več nego za polovico cenejše. Dvajset ton božičnega nakipka Angleške oblasti e^ odredile, da se mora za britske vojake in mornarje speči 20 ton božičnega nakipka in slautkarij. pet ton teh dobrot bodo poslali angleškim mornarjem na Malti in Gibraltarju, ostalo bodo razdelili v domačih gamizijah. Baron A 1 o i s i, Mussolinijev delegat pri Društvu narodov, ki ima v sedanjem itali-jansko-abesinskem konfliktu veliko besede Utajena železu Žalostna obletnica velike železniške nesreče v P odkar* patski Rusiji 12. tm. je prešlo 20 let, odkar se je pri Svaljavi v današnji čehoslovaški Podkar-patski Rusiji zgodila huda železniška katastrofa. 12. dec. 1915. je v zgodnjem jutru ©stavil vojaški prevozni vlak Svaljavo v smeri proti severu, kjer se je tesno za La-voczo v Karpatih vlekla gališka fronta. Rusi so bili prav tedaj predrli to fronto in avstrijske vojaške oblasti so z vso naglico pošiljale sveže čete proti severu, da bi zadržale rusko prodiranje. Vlak je bil nato-vorjen z vojnim materialom in municijo, kmalu za njim pa je vozil drug vlak s četami. Vojake so bili stlačili v tovorne vagone, ki so jih od zunaj zaprli, da bi možje ne dezertirali. Za postajo Hankovice se proga močno dvigne. Na tem mestu se je municijski vlak nenadoma pretrgal. Del vlaka je začel z rastočo brzino dreviti nazaj in je pred Svaljavo treščil v vlak z vojaki, ki so v tem usodnem trenutku v svojih vagon i h spali. Posledice trčenja so bile strašne. 2S mož je bilo na mestu ubitih, veliko število pa jih je bilo težko poškodovanih, in še večje lažje. Ker so bili vozovi od zunaj zaprti, se vojaki seveda sami niso mogli rešiti, posebno ne v prvih vagonih. Na kraj nesreče je prispel oddelek železničarjev, ki je odstranil razbitine, trupla in ranjence. Trupla so pokopali vi svaljavskem pokopališču. Nadaljni vojaški transporti, ki so vozili skozi kraj. niso imeli niti slutnje o tem. kaj se je bilo zgodilo. kai+i v? zoni teh vlakov so bili prav tsko oa zunaj zaprti. Z odločilnimi činitelji v pokojni Avstriji je bilo pač vedno tako, da jih uobena izkušnja ni izniodrila- Pač pa so zr.ili takšne stvari utajili, v ti--k ni smela niti najdrobnejša vesi o veliki nesreči. Državnik brez bremena m® Masaryk po svojem odstop 'v L wti Češkoslovaški tiskovni urad poroča, da teče življenje odstopivšega prezidenta Masaryka »vojo miitrno pot. Bdvši pretzident se še vedno rad vozi na sprehod v avto-mobiiu. Te dni se je peljal skozi celo vr. sto vasi v okolici Lany. Obistoafl je Smeč-no in Stražnic©. Vožnja je trajata dve uri in pol V Prajgo fin Lany prihajajo cele kope Pošte, pisem in brzojavk. Vsebina vseh je enaka: posamezniki, občine, društva in korporacije obžalujejo Masarjkov odstop ter žeiiijo sivolasemu državniku, da bi mve oPere >Lohengrin«.— 23.30: Jazz. — Berlin 20.10: Koncert orkestra ln solistov. — 21: Spevoigra — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 20.10: »Svet na tračnicah«. - 32.30: Lauer-jeva »Zimska kantata<. __ 23.30: Iz Stutt. garta. — Stuttgart 20.10: Prenos iz Berlina. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Koncert orkestra. — 24: Nočni koncert. — Rim 16: Plošče. — 20,50: Veseloigra. — 22.15: Plesna muzika. Iz živiloma na dežel7 Z Jesenic s— Podružnici TKS in SPD na Jesenicah priredita drevi ob 20. alpinistično predavanje znanega svetovnega alpinista Krobatha iz Beljaka o uspehih in doživljajih njegove ekspedicije na Kavkaz. Predavanje bo v prostorih Krekovega prosvetnega doma. Predavatelj bo pokazal nad 100 krasnih Slik a kavkaškah gora. Na predavanje so vabljeni vsi prijatelji planin. Iz Hrastnika h— Lov t občini Hrastnik-Dol je bi? h-dražban v torek pri sreskem načelstvu ▼ Laškem za 3010 Din od hrastniške lovske družbe, koje predstavnik je g. Metod Jen- ko. rudniški uradnik. Ker je bil oddan lov za tako nizko ceno prijatelji lovskega športa ne žrtvujejo več toliko kakor nekdaj. Pri znižani zakupnini pa bo občina prikrajšana za kakih 4.000 Din. Zmanjšani dohodek bo trela občini na kak način nadoknaditi. Naše gledališče DRAMA Četrtek 19.: Otroci. B. Petek 20-: Zaprto. Sobota 21.: Frak ali Od krojačka do ministra. C. OPERA Četrtek 19.: Aida. Red Četrtek. Petek 20.: Zaprto. Sobota 21.: Salome. Premiera. Izven. Ga. Karena gostuje v Verdijevi operi »Aida«. Vsa ostala zasedba kakor običajno. Tenorist dr. Maks Adrian bo gostoval prihodnje dni v naši operi. »Salome« slavno operno delo Richarda l Straussa bo v letošnjem repertoarju. Naslovno vlogo poje ga Zlata Gjungjenac. Delo študira kapelnik Stritof. Premiera bo v soboto 21. t m Za božične praznike dobimo novo opereto in sicer >Oj ta prešmentani grad«. Mariborsko gledališče« Četrtek 19.: Malomeščani. Petek 20.: Zaprto. Sobota 2L: Vest. Premiera. B. NE POZABI DA SE V DOBRI HIŠI PO OBEDU SERVISA LIKER! d2 •9 ' Likerji H§rny ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega nepozabnega ERNESTA KOBLERJA višjega davčnega upravitelja v p. na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Oražmu za skrbno nego za časa bolezni, čč. duhovščini, g. Ančiku za ganljiv govor ob grobu, Sokolskemu društvu Ribnici za spremstvo z godbo, g. Stanetu Flegarju, odposlancu župe, Gremiju trgovcev za sodna okraja Ribnico in Velike Lašče, Gasilnemu društvu iz Ribnice, načelstvu posojilnice v Ribnici, zastopnikom Ciril-Metodove družbe, Bran-i-bora, dalje zastopnikom davčne uprave iz Ribnice in Kočevja, pevcem iz Ribnice. Sodražice in Kočevja, vsem prijateljem in znancem lz ribniške doline. Velikih Lašč, Kočevja in Sodražice, kakor tudi vsem darovalcem vencev in šopkov. V Ljubljani, dne 18. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. VIUTKOV SF 59?. ~= 8 CENE MALIM OGLASOM Po SO por za besedo, Dia 3.— davka za vsak oglas in enkratno pri-etojbino Din S.-— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id tičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 0.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasn^oddelka.Jutg« OJjj j.. v Isl3mkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tideša se sizzlih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni eddelek „Ju£raw, Ljubljana. /jjjj^jj Beseda 1 Oin. -Iavek 9 Din, ca iilro ali dajanje naslova 5 Oin. NajmanJS nesek 17 Oio. Trgovsko pomočnico mlajšo, sprejmem v trg. * mešanim biagarn. Pogoj: vljudnost x vsako stranko. Piaulbe s wedbe p»6e bi sliko pod SBro >Bodoe-nostc *»»» I j Gramofoni in plošče poceni pri Banja!, K&kn iičeva e. 30. • " Boljšo služkinjo ki ma kuhati in nekaj šivati i?V«m k trem oeetraan. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva služkinja« 27250-1 Služkinjo ~>5teno, pridno, vajen« kuhe, hiSnih del, predpogoj da ima rada otroka sprejme takoj boljša družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistost«. ^ £7347-1 Vsaka beseda 50 par? davek Din, ta dajanje naslova 5 Din, aajmanjSl nesek 12 Din. Ženska srednja let pridna io poltena, i€če naposlenje ra, vsa hišna dela. Dobra peri-ea. Naslov v vseh posl. Ju-ira. 27310-2 (&ai*nc* (Ge) 8t~*?.Ja 1 Oio. Javeli J Din. ta itfro ali dajanje iasl««va S Din. NajmanjSI (nesek 17 Din. Učenko sa trgovino z meš. blagom, sprejmem takoj. Prednost dobre računarke rn iz že-i«zn. družine Ponudbe na egl odd. Jutra Dod šifro »Učenka«. ' 27130-44 Frizerska vajenka ai želi premeniti učnega mojstra. Učenja , ima 16 me-sec-erv. precej zmožna v delu pridna in poštena. Ponudbe poslati na »g1. Jutra pod »Vsa oskrba«. 27228-44 Smuči In sanke dobite najugodneje pri Izdelovalca Matej Fajfar, Trnovska al. 25. Tel. 34-10. Poceni! Me 70.-100,- fi kg ki jukane gori 5 kg Ia gosje masti 5 kg Ia svinjake masti 70.-5 kg domače salame 75.-5 kg domačih klobas 80.-5 kg domače slanine 75.-5 kg pitanega purmana 75.-5 kg pitane pure 75.-Razpožilja po pošti franko v vsak kTaj A. Majerovič, Čonoplja. 27139-6 »It.J Hrastovo spalnico prodam za nizko ceno radi preselitve. Naslov v vseh pod. Juda. 3795MS Beseda 1 Din. davek 3 Din, sa Šifro ali dajanje naslova S Din. NalmanjSI znesek 17 Din. Šampanjske steklenice prazne kupujem v vsaki količini. DRUFOVKA, Tyr-ševa 1)5/1. Tel. 29-32. IJUTBM Mafiji ££2ssS&ai E?>rit t Uit.. Javek > Oin. is Šifra ail daianje naslova 5 Pm NalmanjSI tnesek 1? Din Smučarji vse pcSr&bSe-iaie najceneje kupit-, pri Banjei, Miklošičeva c. '20. 2733^6 Perzijske preproge vozlane nekoliko komadov v veličini 200x300 in i;»X330 eni. Prodajno po okasijskib cenah, ogled v izložbi Državne tkaonice, Belenbnrgova 7. 27U33-6 Nekaj briljantnih stvari boa iz srebrne lisice ln Salovratnik ter muf stl. poceni prodem. Naslov v vseh posl. Jutra. 27283-6 Najprimernejša božična darila so: listnice, denarnice,' to-bačnice, ročne, Šolske, spjisne in potue torbice,' kak it tudi potoi kovčki, v r.ajvečji izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor. Aleksandrova oesta 10. 27066-6 Ostanki! Paket C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanel). zimski, cvirnatl barchent za 1 obleko ln ostanek Ilne-ga blaga za eno celo žensko obleko. Skupno samo Din 135.-. Pišite takoj, dokler še na zalogi. Eazpošlljamo poštnine prosto, samo ■po povzetju. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg 4. 26927-6 Beseda 1 Din. Iavek 3 Oin. sa šifro al) dajanje naslova S Din. NajmanjSI tneatk 17 Din. Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moj« pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamke. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka i 12. Telefon 38-16. Za knjižice Kmetske posojilnice ljublj. dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd.Jutra pod »Fino pohištvo«. 8MM6 Posojilo 30.000 Din išče nujnim potem trgovsko podjetje z 10% odplačilo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Sigurno naloženo« arjsao-i« Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banka coa 40.000 Dim kupim proti takojšnjemu izplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam« 272B4-16 Družabnika z gotovino Kčem za dobro vpeljemo špecerijsko in kolonialno veletrgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovima 300« sims-ae Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske 150.000.- Okrajne posojilnice Ormož 32.000.-Ljudske posojilnice v Celju 230.000.- Savinjske posojilnice v Žalcu 25.000.-Okrajne hranilnice Slov. Bistrica 50.000.- Mestne hranilnice Radovljica 40.000 in garaj esavinjska poe. Mozirje IS.000.- prodam proti takojšnjemu plačilu. prevzamem pa 300 komadov obveznic Vojne škode. Knjižice in Vojna škoda se_ obračuna po dnevnem tečaju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hranilne knjižice za Vojno škodo« f 2734446 Din 300.000.- posojila na vknjižbo na prvem mestu za krajSo dobo iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko® Hipoteka 300«. 2T7356-16 Din 100.000 posojila | iščem proti popolni varnostni garanciji in primernim obresti™. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurno 100« 87-357-06 Trgovino z mešanim blagom 40 minut od žel. postaje, poleg farne cerkve ln šole, dobro vpeljano, brez konkurence oddam s 1. januarjem v najem. Potrebno za prevzem okrog 35.000 Din. Najemnina 250 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zelo redka priložnost«. 27056-19 Hišo odnosno parcelo, tn Oin. davek Din. sa litra ali dajanj« laslova S Oin. NajmanjSI »nesek H Din. Lovski pes nemški kratkodlak, temno rujave barvo, ki sliši na ime ©rt, se je izgubil. Oseba katera W tozadevno kaj vedela naj to javi lastniku Zupančič Iv. Ljubljana, Kersnikova 3. 27340-67 Najlepša darila za Božič in Novo leto kupite najceneje pri TIČARJU Ljubljana, Šelenbur-gova 1, in Sv. Petra cesta 26. Telefon 2 9 Si PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUBfl Dolenjska NOVOST ZA SMUČARJE Za božično darilo JAK - vzpenjalka Din 60.—. Dobi se pri tvrdki IVAN JAX ta sta, Ljubljana, Gosposvetska c. 2 ta »Šport Kmet« Aleksandrova c. Najslajša ist najboljša krepilna pijača je BERMET-VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to gpecijaliteto »vojžm gostom. V sodčkih od 60 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. O K n o ss A < DECEMBER © B t H P C ALK0-likerji, ALKO brandv ALKO-vermut ALK0-žganje OOSPOSVETSKA 13. KOL1ZEJ, DVORIŠČE. Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik iICdor oglašuje ta napreduje t ZAHVALA Za številne pismene tn ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene in nenadomestljive soproge, matere, tete in tašče, gospe ANTONIJE KOKOL, roj. ŠEPETAVC se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti č. g. dekanu msgr. dr. Kruljcu za ganljive tolažilne besede ob odprtem grobu, g. zdravniku dr. Cedetu za požrtvovalno skrb za časa bolezni pokojne, pevskemu društvu »Hum« za presunljivo petje, gg. zastopnikom društev in korporacij, darovalcem prelepega cvetja in vencev ter končno vsem številnim znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki so drago pokojnico prišli kropit, in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V LaSkem, dne IS. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Bavijen« ~ fedaja n konzorcij »Jutra« AdoK Ribnika?* » Za Narodno tiskarno d. d. kot Oakaraarja Franc Jezeršek. - Za taseratnl del je odgovoren Aloja Novak, — M t £4ubtjant