SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prsjeman velja: Za celo leto predpiaCai 16 fld., s« pol leta 8 rld., u četrt leta 4 fld., ta Jedea meiec 1 (Id.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za «ele leto 11 vid., ta pol leta 6 rld., u ietrt leta S rld., it jedtn aeiec 1 rld. ▼ Ljnbljani na dom poiiUan velja 1 rld. 20 kr. v»« nt leto. Poiamne številke po 7 kr. Naročnino in oananlla (in ter t te) «prejema upravništvo ia ektpedicija v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pitma ne viprejemajo. Vrednistvo je v Semenilklh ulicah it 2, I., 17. Iahaja твак dan, itvtemši nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v soboto 26. junija 1897. Letnik XXV. Nova doba. Le peuple est le Louis XIV. des temps noveaux et rćpčte apres lui: L' Etat, e' est moi. Piou. V listu „Revue des Deux Mondes" je v zadnji številki francoski poslanec Piou objavil znamenit članek, v katerem pojasnjuje, zakaj da francoski konservativci zadnjih dvajset let niso nič napredovali, da si jim je vpliv, duhovitost in denar na razpolago. Četrt stoletja je minulo in na svetu se je mnogo bistvenega spremenilo poprej aristokratičen je sedaj svet postal demokratičen. In tok je tako močan, da ga ni jezu, nobenega tudi še tako umetnega in modernega, da bi ga mogel ustaviti. In uprav za francoske konservativce je minulo zadnje četrtstoletje ne da bi bili kaj pozabili, ne da bi se bili kaj naučili. Čas je tekel naprej, oni pa so ostali na istem mestu, čas jih je prehitel in sedaj ga ne poznajo. Zato bo pa temu toku popolno nasprotni in mu ničesar ne zaupajo. Vzrok nepopularnosti konservativcev, piše zato Piou, je v preziranju združenem z bojaznijo, katero jim navdihuje demokracija. Konservativci namreč mislijo, da so ogoljufani za svojo oblast, ki je njih prednost in nevoljni čakajo, da pride demokracija se jim poklonit ter jim zopet izročit oblastvo. Konservativci žive hvaleč preteklost in prezirajoč sedanjost. To je njih usodna napaka. Demokracija jih prezira zato, ker jo tudi oni prezirajo. Konservativci ne zaupajo ljudstvu in narod se obrača nezaupen od njih. In vendar je ljudstvo, ki bo govorilo v dvajsetem stoletju : „Narod je Ludo-vik XIV. sedanjih časov in ponavlja za njim : Država, to sem jaz." — Konservativci pa ne marajo za ta tok, ker menijo, da so oni najboljši prijatelji ljudstva in zato so tako osamljeni. Novim strankam se pač povsod tako godi, ka- kor je zvedel o sebi Napoleon I. Vprašal je namreč pri priliki odlično tujo damo, kako da Evropa sodi o njem. Odgovorila mu je: „Starejši dvori vas ljubijo, kakor stare ženske ljubijo svoje mlajše vrstnice". — Nato imenovani francoski pisatelj opisuje lepe lastnosti, ki jih imajo konservativci, tako voditelji kakor tudi drugi njih somišljeniki. Hvali jih kakor velike domoljube, ki so vsaki dan pripravljeni z orožjem v roki in z navdušenjem v srcu braniti domovino pred zunanjimi sovražniki; proslavlja jih kot ljudomile dobrotnike trpečega človeštva, ki vsta-navljajo dobrodelne zavode itd.; vse to je hvalevredno, toda napačno je, ker mislijo, da vse krivične razmere morajo trajati tudi zanaprej, zato da tudi oni lahko vstrajajo pri svojih dobrih delih. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da bi bile mogoče kake načelne bistvene spremembe v osnovi človeške družbe, dasi so sami pri tem mnogo sodelovali ko so osnovali francosko republiko, a jo po svoji malomarnosti prepustili framasonom na veliko kvar francoskega naroda. To tivba sedaj odvzeti brezvercem s pomočjo naroda in v prilog naroda. Zato je treba nastopiti pot, po kateri hodi ljudstvo, ker države se bodo vedno bolj snovale na podlagi demokratičnih načel. Pot, katero hodi socijalna demokracija se sedaj Se ne da odločiti, gre se torej zato ali bo demokracija materijalistična ali krščanska, socijalistična ali bratovska. To je problem sedanjih dnij, katerega je rešiti tudi konservativcem. Tako francoski poslanec Piou v „Revue des deux Mondes". V pojasnilo tega treba omeniti, da je na Francoskem mej katoličani vsled vplivanja Leona XIII. močna katoliška demokratična stranka, ki se odločno postavlja na stališče republike ter skuša na ustavnem potu potem volitev v republiki zopet pridobiti veri potrebno veljavo. Glasilo katoliških demokratov „L' Univers" popisuje, kakor da se kaže v tem oziru dvoje tokov pri katoličanih. Ne- kateri njegovi somišljeniki se nagibljejo bolj na demokratično stran in pravijo: Res imajo socijalisti nekako revolucijonarno stališče, brez dvoma so proti-krščanski, vzlasti ako gledamo na njih voditelje, vendar jih kar splošno ne smemo obsoditi, ker imajo v svojem progremu marsikaj dobrega, četudi izposojenega od krščanstva. Zato treba skušati, da se to dobro reši in ž njim od socijalistov tudi oni, katere pri tej stranki to dobro zadržuje. Druge vrste somišljeniki pa, piše „L' Univers" očitajo tako zvanim demokratičnim katoličanom, da so prav za prav socijalisti, kakor kaže več ali manj krščanski, ki bodo več zlega storili, nego dobrega, ki le kriče in razkrivajo rane, katerih zaceliti ni mogoče, katerih s'cer pošteni nameni jih ne bodo mogli opravičiti, da delajo za revolucijo, ker s svojimi utopijami le pot pripravljajo — socijalni demokraciji. Na to dvojno očitanje odgovarja „L' Univers", da je oboje pretirano. Prvim nasproti treba povdar-jati, da se katoličani brez raziike morajo z vsemi silami boriti proti brezverskim in zato revolucionarnim elementom socijalne demokracije, kajti mej zastopniki brezverstva in mej zavednimi katoličani ne more biti druzega, nego boj. — Drugim nasproti pa je izjaviti, da na ljubo razdraženim čutnicam in sanjarenju nekaterih takozvanih konservativcev nikakor ne gre katoličanom prezirati socijalne naloge, ki je dtndanes za katoličane najnujnejša dolžnost. Uprav zaradi tega je Leon XIII. opetovano naročal francoskim katoličanom sprijazniti se s sedanjo demokratično državno obliko, da se tako dobi podlaga za nadaljno delovanje v blagor naroda in cerkve. Glasilo demokratičnih katoličanov nato vspod-buja Francoze, naj se krepko ustavljajo nakanam socijalne demokracije, toda ne s tem, da bi jo mogočno prezirali, ker s tem ji le v roke delajo, mar- LISTEK Dva junaka našega časa. Tekom tega meseca izginila sta iz vrste živih dva moža, kojih duševni podobi sta, rekel bi, izrezani iz obličja našej dobi. Vsak zase uprav značilen zastopnik naziranja sveta, eden prorok materijalizma in sebičnega mamonizma, drugi vzoren duhoven vere ljubezni: Barnato in Kneipp. Žaljivo bi moralo biti za poslednjega, da ga imenujemo v isti sapi s prvim, ako bi ne storili tega z namenom, že s samim izuščenjem teh dveh imen dokazati, da še ne vlada človeštvu materija-lizem, da dotlej vladati ne bode mogel, dokler nas bolečina in bolezen spominjata, da smo umrjoči. Kedar nam roka zapisuje ime: Barnato, tedaj „difficillimum est, satyram non scribere". Toda, uže suhoparna poročila, katera nam je prinašal brzojav o delovanji in potem o koncu tega moža, so najboljša, najzbadljivejša, najrezkejša satira na tisti divji lov za mamonom, v katerega vrtincu se sučejo in mučijo tisoči in stotisoči ljudij. Ko je Barnato iz teme prvič stopil pred veliko javnost, postal je bil uže iz klovna, ki je v areni cirkuzovi e prekucevanjem kozolcev razsvetljeval gledalce, in iz igralca, ki je stradajoč prepotoval vasi in mesta, zbok svoje žilavosti, brezobzirnosti in spretnosti milijonar-špekulant. Posebnost njegova bila je ustanavljanje delniških društev za izkoriščevanje zlatih rudnikov. Vse borze preplavil je se svojimi delnicami. Zvezda njegova vzdigala se je višje in višje, da ni naposled nenadno zatonila v Atlantskem oceanu, v kojega valovih je našel grob — samomoiilec potem, ko je zašpekuliral vse svoje neštete milijone. Podjetje za podjetjem namreč, vsako zidano na pesek špekulacije, izjalovilo in podrlo se mu je naposled. Mož, ki je bil vajen razkošnega življenja, mož, kateremu na čast je prirejal lord major londonski njega dni bankete, ni mogel prenašati globokega padca. Raje smrt, kot življenje brez bogastva, saj je s smrtjo konec vsega. To tolažilno vero daje nam koncem prosvitljenega devetnajstega veka materijalistična filozofija. Da se le posameznik vzdigne, da si pridobi milijone, kaj zato, če vniči tisoče življenj, pokonča tisoče malih premoženj, — apres moi le deluge, kedar pa pojde slabo, takrat pa se naredi radikalen konec. To je čredo materijalista. Nasproti pa častitljiva podoba sivolasega župnika v Worishofnu. Tudi on dosegel je svetovno slavo, katere si pa ni želel nikoli. In navzlic tej svetovni slavi, navzlic temu, da bi mu bilo le ho-teti treba, pa bi bil z največjo lahkoto zaslužil si milijone, živel in umrl je ubog. Vse, kar so mu iz hvaležnosti darovali od njega ozdravljeni, porabil je za vstanovitev dobrodelnih zavodov v prvi vrsti bolnic. Država za tega moža ni imela odlikovanj, odlikoval ga je le sveti oče. Iz hvaležnosti do Boga, ki mu je dal bogate dušne darove in iz ljubezni do bližnjega, deloval je neumorno, zdravnik duši in telesu. Kedor pa zre to svitlo prikazen v našej mračnej dobi, ne bode obupal nad človeštvom. f Župnik Kneipp. III. Poklic do duhovskega stanu postal je v IS. letu tako silen, da mu ni dal več mirovati. Neko noč vstane ob 1. uri popolnoči in se napravi. Ko ga stariši vprašajo, kaj da hoče, odgovori Boštjan, da gre v Kempten pogledat, bi li ne mogel tam v šolo hoditi. Tedaj mu zakličejo stariši za slovo : „Na polu premišljuj četrto božjo zapoved in pa svoje ravnanje 1" Niti bora ni imel v žepu, da bi si kaj kupil na 8 ur dolgi poti. Ko pride v Kempten, pogleda, kje bi dobil kako stanovanje, ter prelepo, skoro da več 8 tem, da se krepko iu razumno poprimejo praktičnega krščansko - socijalnega dela ter ljudstvu s svojim nesebičnim, požrtvovalnim delovanjem pokažejo, kje so prijatelji njegovi in kje so njegovi hinavski, a najhujši sovražniki. Narod se bo potem lahko odločil ter se pridružil svojim krSčansko-soci-jalnim prijateljem ter bo ž njimi vred z vsemi silami pobijal narodom kvarno socijalno demokracijo. V tem oziru so kakor na Francoskem razmere tudi drugod med katoličani povsod jednake. Zato iz navedenih besedi ni težko vporabe napraviti tudi za naše razmere. Posebe pa še naš sedanji položaj v Avstriji zahteva, da se narodi urno krepko organi-zujejo, ker v pravo korist ljudstva se bodo Jboji izbojevali le tedaj, ako bo ljudstvo samo po svojih zanesljivih zastopnikih odločilno nastopalo v tej borbi. In le tedaj je pričakovati nove dobe,'srečnejše dobe, ko si bode ljudstvo samo brez židovsko-liberalnega jerobstva dajalo zakone ter v dejanju izvrševalo geslo: L' Etat c' est moi. Politični pregled. V L j u b 1 j a ni, 26. junija. „Neue Freie Presse* z gnojnico na barona dr. Шедегја. Davno je že, kar je dobil vodja češkega naroda, dr. Lad. Eieger, od cesarja visoko odlikovanje, vsled katerega je imel pravico do plemstva. A dokler je bil Rieger politično delujoč, toliko časa ni hotel prositi za to, sedaj pa, kot član gospodske zbornice nekako otet političnim strankarskim strastem, je dobil plemstvo. In to priliko porabi dunajska .N. F. Presse", da v svoji židovski nesramnosti z blatom okidava moža, ki si je pridobil neizmernih zaslug za češki "narod in kate rega velik pomen se ravno zadnji čas kaže na Češkem, odkar so sedanji mladočeški zastopniki stopili popolno v Eiegrove stopinje glede politike nasproti vladi. In Rieger, ki je bil tudi mnogo preziran od strani Mladočehov, sedaj vživa to redko zadoščenje, da vidi, kako so se nasprotniki njegovi najedenkrat spametovali ter radi hodijo politično pot, katero so nekdaj Eiegru očitali kot narodno izdajstvo. Najbrže tudi to čutijo židovski liberalci in zato bi radi 8 svojimi napadi tudi ob tej priliki počrnili Riegra pri njegovih čeških sorojakih. Toda to je prazno delo. Rieger v svoji visoki starosti s ponosom gleda nazaj v svoje življenje in politično delovanje, ker vidi, da njegovo nesebično delo v javnem življenju ni bilo brez mnogih koristij za češki narod. Čehi na Nižjeavstrijskem. Zonasta kurja polt obdaja nemške časopise zaradi tega, ker nameravajo Cehi na Nižjeavstrijskem v okrajnem glavarstvu Mistelbach sklicati češki shod. To vendar po našem mnenju vzlasti pri nemških liberalcih ne bi smelo vzbujati nobene jezice, kajti ako so res liberalni, potem jim bi moralo še prav biti, da se vsak narod po svoje razvija, in sicer ondi, kjer prebiva. V tem oziru smo pa že mi črni in nazadnjaški Slovenci veliko bolj svobodomiselni. Koliko šuma dela nekaj tisjč liberalnih Nemcev in slovenskih poturic na Kranjskem, toda še na misel nam ne pride, da bi dejali, da nimajo pravice, stopati po shodih na i --s'1 —■ s povzdignjenimi rokami prosi gimnazijskega ravnatelja, naj se ga usmili in ga vzame v šolo. Ta si je prizadeval vse, da bi mlademu tkavcu izbil take misli iz glave. Ker pa Boštjan nikakor ni odnehal prositi, dovoli mu ravnatelj vstop v gimnazijo pod tem pogojem, da prinese od očeta potrdilo, češ da je zadovoljen s sinovo namero. Zvečer ob 6. uri istega dne bil je zopet doma, a oče mu ni hotel dati takega potrdila. Kaj naj stori zdaj ? Nagnenje njegovo je tako burno in silovito, nikogar pa ni, ki bi mu hotel iti na roko, da niti noben duhovnik mu noče pomagati. Boštjanu to ni dalo pokoja, in ker vidi, da se mu ni zanašati na pomoč druzih, sklene si pomagati sam. Pa kako ? Napravil si je ta načrt: Shranjevati hoče prav pridno denar, kar ga prisluži, delati neumorno, zapravljati nič, in ko si bo tako nabral nekaj vkup, pojde kot tkavski pomočnik iz doma, da poišče kakega župnika ali druzega človekoljuba, ki bi mu hotel pomagati pri učenju. Seveda, zgodilo se je tudi njemu, kakor že marsikomu : napravil je račun brez oštirja, ne, brez Boga. Boštjan je obračal, Bog pa je obrnil, kakor bomo videli iz naslednjega oddelka v njegovem življenju. Človeka mora ganiti do solz ta neusahljiva in neumorna pridnost in delavnost njegova, zlasti pa če pomislimo, če je toliko delal in trpel, da bi dan in se blamirati pred svetom. In vendar je na Nižjeavstrijskem primeroma veliko več Čehov, nego je Nemcev na Kranjskem. To kričanje zopet kaže, kako nestrpni so Nemci in kako so razvajeni, neomejeno gospodovati in po Beustovem geslu Slovane pritiskati na steno. Tudi „Reichspost", katero je znani Opitz, kakor se kaže, dobil popolno v svojo oblast, je srečno priveslala do luke, kjer se v tem oziru sesterski druži z drugimi nemškonacijonalnimi in liberalnimi listi. Seveda list, ki nima za opravičenost vladnih jezikovnih naredb nobenega smisla, tudi ne more mirno priznati, da bivajo Cehi na Nižjeavstrijskem. Po mnenju te pravicoljubne gospode bi bila najkrajša pot, Cehe na Nižjeavstrijskem v narodnem oziru pobiti, potem bi bila Avstrija zopet srečna. Nemške občine na Češkem hočejo odpovedati svoje posle v prenešenem delokrogu. Tako je občinski zastop v Litomericah soglasno sklenil, da župan s 15. julijem ustavi vse posle prenešenega delokroga, ako jih zakoni ne ukazujejo. Listi sedaj prerešetavajo vprašanje, v koliko je ta sklep opravičen. Prvi tak posel je pobiranje direktnih davkov, kar po zakonu ni dolžnost občin. Iu če so ta posel opravljale, dobivale so odškodnino. Istotako zakon ne ukazuje občinam, da bi morale dostavljati strankam odloke političnih oblastev, pač pa sodnih uradov. Dalje niso občine dolžne izvrševati posle gledć vojaških rezervistov in odpustnikov; dolžnost imajo le naznaniti objavo glede nabornih dnij, nikakor pa ne pobirati vojaške takse. Dalje morajo občinski uradi izgotavljati delavske knjižice proti odškodnini. To so glavni občinski posli prenešenega delokroga, ki pa po trditvi nemških listov niso utemeljeni po zakonih, če tudi po vladnih naredbah. Proti mogočim ukazom morejo se občinski zastopi pritožiti na deželno vlado, oziroma na notranje ministerstvo in upravno sodišče. Radovedni smo, ali bodo ostale nemške občine posnemale vzgled litomeriškega občinskega zastopa. Gornje Avstrijsko — deveta dežela za nemške nacijonalce. Državni poslanec dr. Eben-hoch je izdal zadnje dni brošuro, v kateri natanko opisuje dogodke iz zadnjega državnozborskega zasedanja, posebno podrobno še dogodke glede jezikovnih naredb. Pisatelj pojasnjuje, kako stvarno stališče da v tem vprašanju zastopa katoliška ljudska stranka, katere zastopnike vodijo pri tem jedino le stvarni oziri, da vsak narod v državi dobi svoje po ustavi mu zagotovljene pravice. Dr. Ebenhoch omenja, da s tem poslanci katoliške ljudske stranke niso izdali svojega nemškega naroda, kakor jim očitajo nacijonalci in liberalci, marveč, da so jedini dostojno in častno zastopali kulturni nemški narod v državnem zboru. — Jasno je, da je nemškim nacijonal-cein krepko organizovana katoliška ljudska stranka na Gorenjem Avstrijskem hud trn v peti. Zato so marsikaterikrat že liberalci poskušali zanesti strasti in prepire mej somišljenike katoliške ljudske stranke Toda do sedaj se jim to ni še nobenkrat posrečilo. Sedaj zopet napovedujejo Schonerer, Wolf, Iro in drugi nemško-nacijonalni apostoli, da pridejo na Gorenje Avstrijsko hujskat narod zoper narodne odpadnike. „Linzer Volksblatt" piše, da naj le pridejo postal to, kar mu je velevalo srce : mašnik Gospodov. To dobo Kneippovega življenja moramo imenovati junaško dobo in to po vsej pravici, če si pred-očimo njegov vstrajni boj zoper razne ovire. Dne 17. majnika leta 1842, torej ravno njegov 21. rojstni dan, ko je delal pri statvah, nastal je na drugem koncu vasi požar, ki je v jedni uri dosegel tudi Kueippov rojstni dom. Bil je sam doma razven jedne sestre in kar se je dalo, sta znosila iz hiše, toda čas je bil prekratek, ogenj je pa silovito divjal in segal dalje. Zgorela je hiša, vrh tega tudi njegovo malo pohištvo, katero si je bil napravil. Ravno tako požrl je ogenj tistih 70 gld., katere si je bil prihranil in katere je prinesel izpod strehe ter jih položil v vežo. Popadel je tudi svojo skrinjo, da bi jo čez stopnjice privlekel. Toda nagnila seje počez in stopnjice so bile zabasane: skrinje ni mogel spraviti niti naprej niti nazaj. Skodlje na strehi so pregorele in kamenje, katero je branilo, da ni veter strehe raztrgal, začne padati v vežo in na stopnjice. Bila je skrajna sila in komaj se je še Boštjan rešil s tem, da je splezal čez skrinjo ter drril n& prosto, pri tem je pa pozabil na denar. Tako je stal stari študent — kakor se sam imenuje — pred pogoriščem svoje sreče ter gledal, kako uničuje ogenj rojstno hišo, njegov težko pridobljeni denar, njegovo pohištvo. Rešil je le hodni- nemško-narodni kričači na Gorenje Avstrijsko, toda naj si sami pripišejo, ako v tej deželi tudi staknejo, česar po evetu iščejo. Brezvercev in brezdomovincev Gorenji Avstrijci ne marajo in zato je vsak poskus prodreti t nemško-narodnimi frazami mej ljudstvo brezvspešen. Španija. Vodja Španskih liberalcev, Sagasta je v klubu prečital izjavo, v kateri oporeka očitanju, da bi se liberalci ne zanimali za kubansko vprašanje. Liberalci bi, ko bi bili na krmilu, poslali na Kubo sposobnega generala ter ločili politično od vojaške uprave. Na Kubi se mora uvesti avtonomija, na Filipinih pa zatreti vstaja. Čudno, da Sagasta preje ni izdal svojih načrtov, ki bi domovini prihranili mnogo milijonov. Sicer pa je bil maršal Campos takoj izprva poveljnik proti kubanskim ustaSem, a ni ničesa opravil. Mirovna pogajanja. TurSki vojaški krogi zahtevajo, da mora Turčija dobiti tudi Karadagh gorovje in mesto Volos. Tako daleč pa evropski zastopniki gotovo ne bodo odnehali turškim zahtevam. — Iz Berna se poroča, da hoče bivSi Švicarski zvezni predsednik prevzeti mesto guvernerja na Kreti. Preje pa hoče vedeti, katera sredstva in nalogo mu poverijo velevlasti. V Parizu se pripravlja obširen vladni program, ker Francija želi, da se krečansko vprašanje hitro resi. Cerkveui letopis. Katoliški shod v Milanu. Katoliški Italijani bodo imeli dne 30. in 31. avgusta, ]., 2. in 3. septembra t. 1. XV. shod v Milanu. Sekcije bodo sledeče: 1. Organizacija in katoliško gibanje v obče; 2. krščansko-eocijalna ekonomija ; 3. vzgoja in pouk; 4. tisk; 5. krščanska umetnost. Glede na organizacijo se bodo razgovar-jali posebno o organizaciji katoliškega dijaštva na univerzah; o postavni obrambi pravic katoliške cerkve in cerkveuih ustanov, o volitvah ; o papeževih delih, novčiču sv.Petra, božjih potih; o nedeljskem počitku. Kar se tiče ekonomije, razpravljali bodo o socijalnih ekonomiških ustanovah v prid delavskim stanovom, pa o občnih socijalno - demokratičnih ustanovah. Glede na vzgojo posvetovali se bodo o verskih šolah ; o katoliških vzgojevališčih ; o obrambi pravic, ki jih imajo katoličani do šole. — Razgovarjali se bodo tudi, kako pospeševati katolišk politični tisk in tisk za ljudstvo. Častni predsednik shodu bo kardinal nadškof milanski, dejanjski predsednik pa bo energični markese Bottini. Veselo znamenje je, da se katoliški Italijani vedno bolj gibljejo. To je tem bolj potrebno, ker so se zadnji čas zopet začeli pojavljati katoliški liberalci, ki hočejo biti po stari navadi liberalno katoliški, a bi ob jednem radi sami določevali, kdaj morajo biti pokorni cerkveni oblasti, a kdaj ne. — Leon XIII. je modro prepovedal italijanskim katoličanom, da se ne smejo udeleževati volitev za zbornico, a ti možje, ki imajo v programu kot prvo točko, da so celi katoličani, pravijo tudi nadalje v programu, da se bodo udeležili volitev, kadar se jim bode zdelo. Vladavina na Laškem je protipo-stavna in papeži jo nočejo in ne morejo priznati, katoliški liberalci izpovedajo, da jo priznavajo. Zoper čno srajco na Bebi iu ravno take hlače: to je bilo celo njegovo premoženje. Kdo ne bi verjel njegovim besedami, s katerimi opisuje svoje tedanje stanje ? Pravi tako-le: „Nikdar v svojem življenju še nisem tako umel, kako ničevi so naklepi človeški in kako hitro konča Neskončni vsako sklepanje in izvrševanje teh sklepov. Izgubo doma bi bil že kmalu prebolel, če bi bilo le količkaj kazalo, da bodem vendar le izvršil, kar nameravam. Toda vsled tega dogodka zdelo se mi je — da govorim po človeško — vse popolnoma nemogoče. In vendar oživila se je v meni stara misel, katero ui požgal uničujoči plamen: ako tvoj Bog hoče, zamore se še vkljub temu zgoditi. — Pa le pomislimo bedo pogorelcev! Na vrhu nekega hriba stoji naša vas, bližnji kraj — neka podružnica — je oddaljen tri četrt ure, večji kraj pa jedno uro. ' Res, žalastno je bilo stanje Boštjanovo: brez vseh pripomočkov, pogorelec, ubožen, a vendar ga žene srce in poklic v šole, v duhovski stan! To je bil hud boj v duši, katerega je moral prestati, a zmagalo je ono krepeneuje, ki ga je od mladih nog naudajalo: sklenil je vse storiti, kar bo le mogoče, da izvrši svoj namen. Iu kakor bomo videli, se mu je po tej nesreči v tem oziru obrnilo na boljše. Našel je kmalu lju- ta katoliški liberalizem postavil se bo katoliški shod. Zato je vsprejel v program obrambo pravic katoliške eerkve, pa odločno izjavo : ne elettori, ne eletti I Socijalne stvari. Kmetijske zadruge. S kmetom se je dosedaj postopalo liki pasterka. Dasi je steber države, dasi sloni na njem vsa teža davčna, krvna in denarna, je vendar država dosedaj zanj vse premalo storila. Če je tudi sem in tje vlada predložila kako predlogo, ki bi služila v prospeh kmetijstvu, se je navadno pokopala v kakem odseku. Čuditi se pa temu ni, saj so v bivši zbornici imeli še vedno največji vpliv židje in kapitalisti. Tako je vlada vže dne 10. oktobra 1893 predložila zbornici načrt zakona o kmetijskih zadrugah. A cela predloga je zaspala v arhivu gospodarskega odseka. V lanski jeseni pa je novi poljedelski minister načrt odtegnil, ter letos z novim zasedanjem ga dopolnjenega in popravljenega predložil zboru. Upanje je, da se vsaj v jeseni sprejme zakon o ustanovitvi kmetijskih zadrug. O koristi in važnosti kmetijskih zadrug je govoril naš list obširneje vže lansko leto, vendar hočemo nekoliko pojasniti nekatere važniše točke vla-dinega načrta. Vsak sodni okraj bode imel svojo okrajno in vsaka dežela svojo deželno kmetijsko zadrugo. Zadruge bodo prisilne in vsak posestnik, ki ima zemljišče v kakem sodnem okraju, bode moral biti član dotičae kmetijske zadruge. Vsi člani okrajnih zadrug so tudi člani deželne zadruge. Zadružnina se bode plačevala z naklado na državni zemljiški davek. Davkarije odpošljejo nabrane svote zadrugam. • Vživale pa bodo te zadruge razne olajšave; tako pri plačevanju davkov, oproščenje pristojbin in kolekov pri lastninshih izpremembah, znižanje že-lezničnih voznin itd. Delokrog kmetijskih zadrug bode zelo obširen. Glavni njih namen je, da se bodo pridelki skupno prodajali in vse za kmetovanje potrebno skupno kupovalo. Zadruge bodo napravljale svoja skladišča, kjer se bode shranjevalo blago zadružanov, naro-čevale kmetijske stroje. Zadruge bodo pospeševale osobni kredit kmetov, podpirale bodo posojilnice, posebno Reifeisenove, posredovale pri raznih zavarovanjih, prirejale poučne shode i. t. d. To za kmetijstvo velepomenljivo vladno predlogo mora vsaki prijatelj ljudstva z veseljem pozdraviti. Tudi mi smo se razveselili tega načrta pravi .Primorski list". Le paragraf 20 nam ne ugaja, ker utegne postati osodepoln za slovensko narodnost. Po tem zakonskem načrtu se namreč dosedanji deželni kulturni sveti spremene v deželne zadruge. Ako ima dežela kulturni svet po narodnostih razdeljen v oddelke (na Češkem), se ustanovi toliko deželnih zadrug, kolikor ima kulturni svet oddelkov. Pa tudi okrajne zadruge se v takih deželah pridružev oni deželni zadrugi, h kateri spada po narodnosti. Da bi se tudi v drugih deželah z dvojno narodnostjo ustanovile po narodnosti ločene deželne in •ii" i 1 = dij, ki so ga umevali in mu pomagali naprej. Prej pa je še moral pomagati svojim, da se vzdigne iz pogorišča nov dom. Imel je malo blagajnico, v katero je vse deva), kar je prislužil. Ta denar pa je spravil in skril pod streho, da ne bi tudi domačih kdo vedel, kje ga ima. Tri leta delal je kot težak z največjim veseljem, ker zdelo se mu je, da je že polovico bližje svojemu cilju. Sedaj je nosil pri zidarjih malto, sedaj je zopet pomagal kmetom pri setvi in žetvi, in tako mu je potekel čas do Božiča. Mislil pa ni pri tem samo na denar, ampak tudi na to, kako bi si napravil malo pohištvo, kakor bi se spodobilo dijaku. Sam si je stkal posteljno opravo, dal si napraviti skrinjo in mislil je, da je dobro poskrbel za svojo bodočnost. Ko je bil star 20 let, mu je nagloma umrla mati; ulila se ji je kri. Zanj je bila to velika nesreča, ker sedaj bi ga kot izurjenega rokodelca njegovi domači mogli še manj pogrešati. Ko je dosegel 21. leto, sklenil je po leti, mesto da bi šel kmetom pomagat pri košnji, iti na ptuje, da bi tam koderkoli poiskal usmiljenega in Človekoljubnega duhovnika, ki bi mu hotel začeti pomagati pri učenju. Nikdo ni vedel, kaj da namerava; vse je bilo dogotovljeno in pripravljeno, meseca junija hotel se je podati na pot. okrajne zadruge, o tem zakonski načrt ne govori. In ravno ta okoliščina je skrajno nevarna za prospeh zadrug in narodnost i Slovencev. Po tem načrtu bi se pri nas na Goriškem, v Istri, Štajerskem in Koroškem ustanovila samo po jedna deželna zadruga. Kolika nevarnost za slovensko narodnost. Slovenci bi bili v teh zadrugah izročeni v popolno oblast narodno nasprotnim deželnim zastopom. Kako znajo naši sosedje vsako napravo izrabljati v svoje namene, je predobro znano. Ves vpliv na zadruge bi naši narodni nasprotniki izrabljali v to, da bi raznarodili Slovence. Ti bodo branili svoje pravice in tako bode v zadrugah vladal narodni in politični boj, delo za gospodarski napredek pa bode zaspalo. Da bodo zadruge res vspešno delovale v prospeh kmetijskega stanu, treba jih razdeliti po narodnosti. Zato se morajo člani naše krščansko narodne zveze potegniti z vso odločnostjo, da obvelja predlog posl. v. Berksa, naj se zadruge ločijo po narodnostih. Ako naši poslanci ne dosežejo tega, potem nam Primorcem kmetijske zadruge bodo ne samo nič koristile, marveč škodovale v narodnem pogledu. To važno točko priporočamo v prevdarek vsem kmetovalcem in njih prijateljem, ter naj se po tem bodisi na shodih, bodisi po občinskih zastopih izjavljajo za to, da se po vseh deželah z mešanim prebivalstvom ustanove po narodnostih ločene deželne in okrajne zadruge. Take izjave bodo najbolja opora poslancem, kedar pride stvar na vrsto v državni zbornici. Na delo v prospeh kmetijstva in obrambo naše narodnosti 1 Tedenski koledar. Nedelja, 27. junija: Tretja pobink.: evang.: Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. Srce D. M. — Ponedeljek, 28. junija: Leon II. papež. — Torek, 29. junija: Peter in Pavel ap. — Sreda, 30. junija: Spomin sv. Pavla. — Četrtek, 1. julija: Nicet škof. — Petek, 2. julija: Obisk Mar. D. — Sobota, 3. julija: Helijodor šk. — Lunin spremin: Mlaj 30. junija ob 3. uri 53 m. zjutraj. — Solnce izide 1. julija ob 4. uri 19 m., zaide ob 7. uri 48 minut. — D a n se skrči v juliju za 50 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. junija. (Narodna slavnost) blagoslovljenja zastave pevskega društva „Ljubljane" dovedla bo jutri v belo Ljubljano mnogo zastopnikov raznih društev iz vseh krajev naše lepe domovine. Vesela nam je prilika najiskreneje pozdraviti vse drage nam brate in sestre, ki jutri pridejo od blizo in daleč v naše mesto, vsem kličemo bratski: Dobro došli pri narodni slavnosti, kjer se v lepi jedinosti družijo Slovenci proslavljajoč društvo, ki goji vsem milo sloveneko pesem, od katere je želeti, da oblaži razburjene duhove, ter jih združi v krepko slogo pri delu za duševni in gmotni napredek naroda ! (Brezverci.) Pisali smo zadnjič, da ne odobravamo vsega, „kar pišejo in počenjajo dunajski krščan- Revolucija v Pasji Vasi. Kulturnozgodovinska študija. Spisal Jože Arko. (Konec.) „Sodimo ga, obsodimo ga!" so zavpili zbrani zborovalci. In gospod Biga je takoj zgrabil za čašo, iz katere je pil župnik, je postavil na mizo in zakričal : „To sodimo 1" In sedaj se je začela ona imenitna sodba, ka-teie ne bo pozabil pesoglavski rod tudi potem, ko bodo že strohnele kosti sedanjih pesoglavcev. Sedaj govori samo učitelj Senica, da je to zgodavinsko-važen fakt, kateri pesoglavski revoluciji podaja au-ktoriteto. Pozni rod pa bode s ponosom pravil o junaški sodbi svojih prednikov, ki so se prvi na kmetih otresli duhovniških spon in so obsodili župnikovo čašo na smrt. Izvestno bo tudi „Homerjev naših pesem pela" o reakciji in obstrukciji priprostih kmetov nasproti duhovniški nadoblasti. Jeden sam je bil, ki je zapustil pri tej famozni obravnavi sodniško sodbo. To je bil Jernej Žolna. Njemu je bilo to preveč. Bil je premehkega srca, da bi mogel gledati, kako bodo obsodili lepo, z zlatom obrobljeno čašo. Vrh tega tudi njegovega prijateljčka ni bilo, trgovca Skočin». Brez njega pa ni ski socijalisti ali bolje (pristavili smo) dunajski — antisemitje". „Slovenski Narod" seveda po svoji znani logiki izvaja, da smo rekli, „da dunajski krščanski socijalisti ne zaslužijo imena krščanskih socijalistov, di jim gre ime antisemitje, in da zastopajo nekato-liška načela, in da je to pač tisto, kakor če bi jih kratko imenoval brezverce". In potem sklepa: „Kaj tacega Lueger, Scheicher in drugi pač še niso učakali, pa kaj hočejo, težko je dobiti milosti pri ,Slovencu'." Seveda, seveda, jasna posledica! Samo tega „Slovenski Narod" modro ni natisnil, zakaj smo dejali restrictive „dunajski krščanski socijalisti ali bolje dunajski — antisemitje". Nadaljevali smo namreč: „Ali nismo že večkrat poudarjali, da krščanski socijalizem na Dunaju ima še mnogo balasta, še mnogo neočiščenih elementov, ki jih druži samo negacija, samo opozicija proti Židom, ki jim ne gre ime krščanski socijalisti, ampak le antisemitje?" Ali spozna pamet „Slovenskega Naroda", da razločujemo v dunajskem krščanskem socijalizmu dva elementa? En element je po načelih res krščansko socijalen; drug element, ki mu mi pravimo balast in neočiščen element krščanskega socijalizma, je pa le antisemitsk. In vplivu tega pripisujemo mi, da ravnanje stranke ni vedno tako, kakršno bi moralo biti. Pravi krščanski socijalist mora biti načeloma katolišk (Lueger je to že dostikrat dokazal), a dejanjski v posameznih konkretnih vprašanjih vendar sem ter tam niso ravnali prav, tako v celjskem vprašanju, tako gledć na jezikovne naredbe. To ravnanje smo imenovali nepravično in nekrščansko. Kar se pa drugih tiče, niti malo ne dvomimo, da tudi načeloma niso katoličani, sicer ne bi mogli pisati tako kakor pišejo. Brezvercev prvih nismo imenovali in iih ne bi mogli, sicer bi bil vsak katoličan, ki stori kedaj temu ali onemu krivico, brezverec. Tudi drugih nismo imenovali brezvercev, a če je „Slovenskemu Narodu" tako drago, bodi. Kdor brani nekatoliška načela, ni katoličan, in razložena načela nemškega anti-semitskega lista niso katoliška. A brezverce imenujemo mi tiste, ki načeloma, dosledno, vztrajno pobijajo katoliško vero in katoliške nravi. In tak je „Slovenski Narod". „Slovenski Narod" se je norčeval iz dogem; pobijal „syllab"; zasmehoval „indeks"; blatil cerkvene ustanove; rogal sekatoliškimorali; preziral cerkveno oblast; branil materij ali-z e m — in to dela še vedno. Tak imenujemo mi brezverski list! Veselilo nas bo, če bi vas tudi sedaj naša „moška odkritosrčnost resnično razveselila" ! (Iz Moravč.) Vpokojeni beneficijat gosp. Martin Barlič je danes pred poludnem umrl. Rojen 11. novembra 1821 je bil 31. julija v mašnika posvečen. Gorečega častilca presv. Srca je ljubi Bog ravno na ta praznik rešil dolgoletnega bolehanja. Naj v miru počiva! Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri. (Odkritje Praprotnikove spominske plošče) se vrši v nedeljo dne 4. julija t. 1. v Podbrezju na Gorenjskem. „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani", ki priredi slavnost, se nadeja, da se bodo udeležili te slavnosti častilci prezaslužnega Praprot-uika polnoštevilno. Kdor se udeleži slavnosti, naj to mogel vztrajati Jernej pri tako grozoviti sodbi. Bil ni dovolj trdne konstitucije. Zunaj pa je nekoliko postal. Radoveden je bil malo, pa prav malo. Slišal je, kako je recitiral hri-pavo Biga vse napake župnikove, kako mu je občinstvo pritrjevalo, kako se je pozival zagovornik, a ga ni bilo, kako se je slednjič izrekla končna obsodba. Nekaterim se je strahu skrčilo srce, ko so čuli smrtno obsodbo. „Uboga čaša!" je vzdihnil. Na to so podvizali korake, ozirajoč se bojazljivo okrog sebe. Nočni mir je ležal nad trgom, ovijajoč vso prirodo s plaščem pokoja . . . Jernej je prišel domov in malone ga je bolelo srce. Župnik se mu je smislil, smilila se mu je tudi čaša, ki je bila obsojena na smrt. Vlegel se je, a zaspanec ni hotel priti. Enkrat, dvakrat, trikrat . . . je bil že odmolil molitvico: „Pojdimo spat Bog je zlat '. a vkljub temu ni mogel nocoj zaspati. Čudni obrazi so ga strašili. Pozno v noč je trajal shod. Slednjič so nekateri počepali in podremali na klopeh in mizah, drugi so se poizgubili domov, štirje glavni sodniki pa so nesli čašo na morišče. Na pragu župnišča so jo razbili in obesili roč na kljuko pri vratih. naznani „Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani" vsaj do 1. julija, da se vč natančno Število udeležencev, kar je potrebno zaradi skupnega obeda, ki bo pri gospodu A. Pavlino. Natančen vspored se prijavi v kratkem. (C. kr. mestni šolski svit) je imel v sredo dne 16. t. m. redno sejo, o kateri smo prejeli nastopno poročilo. Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo in pozdravi navzoče, v prvi vrsti novoizvoljena zastopnika občinskega sveta odvetnika dr. Majarona in c. kr. ravnatelja obrtnih strokovnih šol J. Subica. Zapisnikar poroča o kurentnih stvareh in njihovi rešitvi, ki se brez ugovora vzemo na znanje. Sklene se, da se ima vršiti okrajna učiteljska konferenca za slovenske in slovensko-nemške šole v Ljubljani v ponedeljek 12. julija t. 1. ob osmih zjutraj v telovadnici I. mestne deške 5raz-rednice. Istega dne se ima ravno tam ob jednajsth dopoludne vršiti shod učiteljstva v ta namen, da si odbero dva zastopnika v mestnem šolskem svetu za novo šestletno dobo. Razpisati je izpraznjeno V. učno mesto na mestni dekliški Srazrednici z obrokom do 12. julija t. 1. Za dovolitev nagrad za vzdržavanje šolskih vrtov tukajšnjega šolskega okoliša se predlože visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu utemeljeni nasveti. Prošnja učiteljskih zborov mestne dekliške Srazrednice in mestne nemške dekliške 6razrednice za reklasiOkacijo učnih mest na teh šolah se ima priporočilno predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu in isto storiti glede prošenj dveh mestnih učiteljev za novčno podporo. Prošnja vodstva II. mestne 5razrednice, da bi se vsled konferenčnega sklepa učiteljstva tej šoli večerni pouk na tamošnji obrtni pripravljalnici preložil na četrtek dopoludne, se odkloni. Uvažujejo se nekatere želje, ki so v tesni zvezi z vršečim se ad-aptovanjem pritličnih prostorov prvega šolskega poslopja na Vrtači. Višje nadzorništvo c. kr. tobačne režije je naprositi, da iz sanitarnih razlogov na tovarniških dimnikih napraviti da dimne požiralnike. Šolsko leto sa ima skleniti 15. julija t. 1. (Zadruga obrtnikov Črnomaljskega sodnega okraja.) Dnč 21. junija se je vršila pri tukajšnjem glavarstvu volitev. Vseh obrtnikov v okraji je 238. Da se je mogla volitev zvrSiti, je bilo potrebno, da pride najmanj ena četrtina vseh obrtnikov — volilcev skupaj. Pričakovali smo, da bodo prišli v obilnem številu, pa nekateri so bili zavoljo daljnega pota zadržani, mnogi pa, ki so hoteli iti na volišče, so bili od nekaterih, ki radi neslogo in nemir se-jejo, po raznih spletkah odvrnjeni, da se volitve niso udeležili. Nekaterim je celo mrzelo, da bi volili zavednega katoliškega moža predsednikom, zato so na razne načine skušali volilce od volitve odvrniti. Vendar vsi poskusi so bili zaman, kajti prišlo je 60 volilcev na volišče. Predsednikom je bil izvoljen Davorin Frančič, klobučar v Črnomlju, z 58 glasovi, ki se je največ trudil za vstanovitev zadruge, druga dva sta dobila vsak po en glas. Podpredsednikom je bil izvoljen enoglasno krojač Fran Lozar. Odbornikom so bili izvoljeni iz Črnomlja: krojač Janko Fugina, pek Vinko Leitgeb, mizar Jožef Schweiger, mesar Štefan Kožar, trgovec Martin [Malnarič, gostilničar Andrej Lakner; iz Loke: črevljar Vekoslav Fabjan, ključavničar Ivan Cagran, kovač Vekoslav Gorupič; iz Vinice: krojač Ivan Flajnik. Namestnikom so bili izvoljeni: zidar Štefan Skočilič iz Loke, črevljar Jožef Cvar iz Vinice, mizar Jožef Malnarič iz Krupe, mlinar Matija Starešinič iz Podbrežja, gostilničar Anton Prebelič iz Predgrada in mlinar Jožef Gangl iz Vinice. Skupni obed je bil v gostilni gosp. Fran Sušteršiča,katerega sta počastila s svojo navzočnostjo tudi gg. okrajni glavar in mestni župan. Med obedom je evirala mestna godba. Prvi nagovor je imel g. predsednik, katerega vsebina je bila ta-le: »Dospela mi je čast, da sem bil danes izvoljen za predsednika tukajšnje na novo ustanovljene obrtne zadruge, za kar se mojim gospodom sodrugom najtopleje zahvaljujem in zagotovljam, da bodem to mesto častno vodil. Da se z obrtno zadrugo povzdigne moč, red in stanovska čast obrtnikov, to pričajo nam mesta, v katerih že lake obrtne zadruge obstojijo. Zahvaljujem se slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu za naklonjeno podporo, proseč, da blagovoli društvo tudi nadalje podpirati. V dolžnost si slednjič Štejem, da se spominjam našega preevitlega cesarja Franc Jožefa, kateri za vse stanove tako tudi za obrtniški po očetovo skrbi ter mu kličem: trikrat Slava 11!« Slava! je enoglasno odmevalo po dvorani, mestna godba pa je zaigrala cesarsko himno, med pokanjem topičev. Za tem je govoril gospod glavar ter v lepih besedah nazdravil zadrugi, da bi vspeSno delovala in se razcvitala v prospeh vseh obrtnikov, kateri govor je bil navdušeno sprejet, ker smo prepričani o g. glavarjevi naklonjenosti do zadruge. Na to je sledilo še mnogo drugih govorov, — le od gospoda mestnega župana smo ga pogrešali — ki so vsi merili na to, da bi zadruga vspevala, da bi obrtniki drug drugega podpirali in tako prišli do za-željene boljše bodočnosti. (Friderik Baraga.) Za spomin ob stoletnici Friderik Barage, misijonarja indijanov v severni Ameriki in Škofa v Merquette je trgovec Jakob Petrovčič v Trebnjem založil fotografične podobe v obliki vizitnic in kabinetnih fotografij. (Vojaške vaje) bodo na Notranjskem od 3. do 29. avgusta, in sicer od 3. do 17. ima vaje polk št. 27, ki odpotuje iz Ljubljane v Rakek dnč 1. avgusta; od 19. do 29. bodo med Rakekom in C rknico brigadne vaje, od 4. do 7. septembra pa divizijske med Ljubljano in Vranskim, 9. in 10. septembra korne vaje vzhodno od Vranskega. (Zboru „Glasbene Matice") je posvetil nje častni član g. Anton Foerster svoj opus 62. „Domu", na besede I. N. Resmanove za moški zbor, bariton-solo in čveterospev." — G. Josip Cerin pa štiri narodne pesmi: „Zadnji kozarec", „Mila lunica", „Pod oknom", „Bom šel na planince". (Prodajanje premoga po Ljubljani) Mnogo se je čulo pritožb po mestu zaradi kričanja, s katerim so razni vozniki premoga po Ljubljani ponujali po hišah svojo robo. Mestni magistrat je prepovedal sedaj to kričanje, ter ukazal, da naj s piščalkami naznanjajo, da je premog pred hišo na prodaj. Zanimivo je to, da bo te piščalke mestni magistrat sam prodajal po 80 kr., drugod menda takih poslov ne nakladajo magistratu. Sploh pa mi menimo, da bi bilo najbolje, ako bi se krošnjarstvo s premogom po mestu popolno odpravilo, marveč naj stranke same naravnost pri podjetnikih naročajo premog, kateri se jim potem naročen dovede. Tako je navada tudi po drugih večjih mestih. To je za stranke toliko bolje, ker sedaj navadno ne dobe toliko premoga, kolikor ga plačajo. (Sejm v Trnovem na Notranjskem.) Naprošeni smo naznaniti, da bode sejm v Trnovem v ponedeljek po sv. Petru, t. j. 5. julija. (Obsodba Barkovljauov.) Dne 24. t. m. popn-ludne je bila proglašena razsodba v razpravi zoper Barkovljane v Trstu. Obsojeni so: Avguštin Pertot po domače Spolovina 9 mesecev, Josip Pertot p. d. „časa giala" 9 mesecev, Josip Pipan p. dom. Rokič 13 mesecev, Ivan Marija Pertot p. d. Rus 6 mes., Leopold Pertot p. d. Rus 15 mes., Ivan Skabar po domače Špele 12 mes., I^an Marija Pertot po dom. Žepe 5 mes., Štefan Živec p. d. Mož 6 mes., Ven-ceslav Martelanc p. d. Uho 4 mes., Evgen Pertot p. d. Kaža 12 mes., Franc Guštin Panogla 10 m., Dragotin Skerl p. d. Melon 13 mes., Štefan Krečič p. d. Zelje 12 mes., Fran Pertot p. d. Nene 12 m., Anton Stare p. d. Ojak 2 mes., Alojz Tavčar p. d. Bajdov 8 mes., Miha Tavčar p. d. Bajdov 7 mes., Josip Vatovec iz Senožeč 7 mes., Aleksander Pertot Tura 12 mes., Andrej Cok Petelinček 8 mes., Josip Stok Pandur 7 mes., Miha Znideršič Sardo 12 m. — Obtoženi Svetko Martelanc je bil spoznau ne-krivim ter oproščen. (Nemški šulverein) je izdal poseben oklic ua Nemce, v katerem lažnjivo toži o zatiranju nemškega naroda v Avstriji, ki je zato dolžan, skrbeti sam za svoj naroden obstanek. Iz tega vzroka se je osnovalo nemško šolsko društvo, ki je od 1. 1880 do 1896 izdalo v društvene namene 3,309.534 gld. 41 kr., in sicer za svoje šole 1,306.243 gld. 12 kr., za podpirane šole 270.542 gld. 31 kr., za svoje otroške vrtce 413.865 gld. 76 kr., za podpirana otroška zabavišča 190.718 gld. 18 kr., za zgradbo šolskih poslopij 486.634 gld. 47 kr., za podporo šolskim zgradbam 312 337 gld. 27 kr. in za druge šolske podpore 329.193 gld. 30 kr. S tem se je veliko storilo v društvene namene, toda nujne potrebe zahtevajo novih žrtev in zato vabi načelnik dr. Weitlof nemške rojake, naj pridno skladajo doneske za nemško šolsko društvo. Večina teh šolskih zavodov podpira le otroke drugih narodnostij, zlasti slovanskih, ter jih tem potom na najložji, dasi najbolj nenaravni način ponemčuje. Nasproti takemu nestrpnemu postopanju od strani nemških liberalcev nimamo Slovani druzega sredstva, kakor zdatno podpirati slovanska šolska društva, pri nas družbo sve- tega Cirila in Metoda, na katero je treba vzlasti sedaj povodom bližajočega se praznika sv. Cirila in Metoda opozarjati, naj jo ne eabijo požrtvovalni Slovenci. (Pobalinstvo celjskih Nemcev.) Kakor nemški poslanci v političnem, tako se vedejo njih častilci, celjski Nemci v zasebnem življenju prav pobalinski. V zadnjem času omenja „Dom." te le stvari: oma-zali so Slovencu g. Rebeku s črnilom hišo, raztrgali so plakate, kateri so naznanjali tamburaški koncert in jih prekrižali v najrazličnejših barvah. Nadalje so pred tednom dni čuli nekateri obiskovalci „Narodnega doma«, v kako „finih" izrazih so na nasprotni strani nekateri gospodje govorili o naši narodni hiši: soglasni so pa bili vsi da: „beim ,Na-rodni dom' muss man ausspueken". Mi mislimo, da imajo gospodje že drugje še kaj pljuvalnikov. In to so bili večinoma olikani, — kakor pravijo sami — trgovski pomočniki raznih nemških in nemčur-skih tvrdk. Posebno se odlikujejo v takih dejanjih pomočniki v prodajalnici Alojzija Wallanda na ro-tovškem trgu. Tam psujejo pri odprtih vratih Slovence s priimki: „Wiudischer Hund", in „Wenn Sie ein Windischer sind, kommen's nur herein". Pa to še ni dovolj, ko je v torek popoldan šel nek Slovenec mimo prodajalne izmisli si nekdo od slavnega osobja te pragermanske tvrdke slabo šalo in je začel metati za omenjenim gospodom debele lešnike. Kaj porečejo k temu tisti, ki tako tvrdko podpirajo ? (Iz „Glasbene Matice".) „Slovenski Narod" poročal je pred 14 duevi nekako nerazumno, da se bo vršil občni zbor „Glasbene Matice" meseca septembra 1.1., ker bo isti čas obhajati petindvajsetletnico društvenega obstanka. Na tem bi se nikdo ne spod-tikal, če že misli društveni odbor, da je potreba k proslavi tudi občnega zbora, kar se pa navadno ne uporablja. Ker se pa sliši iz odbora samega, da se preloži v to svrho redni občni zbor za dva meseca, tako poprašujejo društveniki za vzrok takemu ukrepu in trosijo se nepotrebne vesti. Po pravilih „Glasbene Matice", na podlagi katerih je c. kr. deželna vlada obstanek društva privolila, konča se društveno in šolsko leto 15. julija. S tem dnevom sklepajo se letni računi in vsa druga društvena posla tet preneha tudi odgovornost funkcijonarjev, in društveno leto zaključi ter otvori novo dobo redni občni zbor, kateri se mora shajati vsako leto v prvi polovici meseca julija. Ta redni občni zbor, ki je prava podlaga društvu, hoče baje odbor preložiti za dva meseca, oziroma za daljši čas, ker do danes še ni ničesar pripravljenega za proslavo petindvajsetletnice, v dveh mesecih se pa tudi ničesar dostojnega pripraviti ne more, kar je vsakemu razumniku jasno. V pričujočem slučaju je odborova dolžnost, da skliče redni občni zbor v prvi polovici meseca julija, potem pa, če kaže potreba, izredni občni zbor meseca septembra. Pri zavodu, kakoršen je „Glasbena Matica", katerega podpirajo vlada, dežela, stolno mesto in narod slovenski, in pri kateremu je do 20 000 gld. prometa na leto, so pač društveniki opravičeni zahtevati, da se pravila natančno izvršujejo, osobito da se občni zbor, ki odobruje račune, redno in pravilno vrši, ker ima vlada sicer oblast, obstanek društva prepovedati. Upamo, da zadostuje ta javni pojav in da ne bodo društveniki prisiljeni, potom izrednega občnega pripraviti to zadevo v red, ako bi odbor preziral še jeden teden po pravilih zagotovljeno zahtevo društvenikov. Več matičarjev. (Konec šolskega leta) na šoli „Glasbene Matice" bo dne 7. julija, ker do tedaj konča že večina srednjih šol in ni več pričakovati rednega obiska. Konečne skušnje bodo 5., 6. in 7. julija zvečer od V46. ure nadalje v društveni dvorani. (Nedeljski počitek v trafikah.) Finančno ministerstvo je izdalo naredbo, ki omejuje prodajo tobaka po trafikah ob nedeljah na šest ur, štiri ure dopoludne, dve popoludne. V večjih mestih se bodo trafike vrstile gledć popoludansko prodaje. (Zgubil se je) Urban Kavčič od Sv. Katarine pri Tržiču, ki je šel dne 19. t. m. na planino Pun-grad. Skoraj gotovo je ponesrečil v viharju in snegu istega dne. (Razstavo umetnin) priredi na Dunaji zadruga obrazovalnih umetnikov 1. 1898 povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja. Razstavljene bodo meseca aprila, maja in junija umetnine vseh avstrijskih narodov. (Kaj se sme po pošti pošiljati?) C. kr. trgovinsko ministerstvo je objavilo določbe, kaj se ne sme pošiljati po pošti. Prepovedane so vse stvari, katerih prevoz je nevaren vsled unetljivosti kot so patroni, prižigalnice, strelne kapice itd. Kdor bi se pregrešil proti tej določbi, zapade kazni 25 gld. in je odgovoren za mogočo škodo. Tekočine in stvari, ki se hitro spridijo ali zgnijejo, velike stvari ali žive živali se veprejmejo, ako je prostor in ni nevarnosti, da se pofikodijo. * * * (Sejmi po Slovenskem od 28. jun. do 3. jul.) Na Kranjskem: 28. v Strugah, v Radečah; 30. Moželju, Zagorju (za Savo), Mirni peči, na Mali gori, pri sv. Mohorju, Rakeku ; 2. jul. v St. Got-hardu, v Srednji vasi, Kočevski reki. — Na Slovenskem Štajerskem: 2. jul. v Pletrovčab, v Remšeniku, pri sv. Ilgu, pod Turjakom, pri sv. Mariji na Sorici, na Tinskem, v Vildonu. — Na Koroškem: 29. v Grajfenbergu ; 30. v Pontablu; 2. jul. v Kaplji. — Na Primorskem: 30. v St. Petru ; 3. v Brezovci. Društva. (Dom delavskih stanov.) Zadnji »Glasnik« piše: Ze lansko leto je oglasil »Glasnik«, da se je ustanovilo v Ljubljani društvo »dom delavskih stanov«. To druStvo ima po svojem namenu skrbeti, da se zgradč krščansko - socijalni organizaciji potrebne stavbe, in sicer pred veem »delavski dom«. V Gradcu je požrtvovalna darež-Ijivost postavila krščanskim delavskim zvezam krasno vrejeno hišo, katera je neprecenljivega pomena v boju krščanskih delavcev proti njihovim sovražnikom. V tem domu je delavska obednica, kjer lahko dobivajo delavci po ceni in okusno hrano, potrebne sobane za shode, predavanja itd. in poleg tega ima ta dom Se celo vrsto stanovanj za neoženjene delavce. HiSo oskrbljujejo redovnice, ki s svojim vzgledom izredno koristijo. NaSa organizacija v Ljubljani je močnejši od graSke. Imamo namreč »slov. katol. delaveko društvo«, slov. kat. delavsko pevsko druStvo »Zvon«, »poučno zabavno društvo« za tiste delavce, ki vsled mlado-letnosti Se ne morejo pristopiti k političnemu društvu in ravno ustanovivšo se »prometno zvezo«, ki združuje kršč. socijalne železničarje. Vrh tega ima naSa delavska organizacija svoje konsumno društvo in brez dvojbe se vzlasti v strokovni organizaciji Se znatno spopolni. Za vse te lepe zveze nam je pa treba prostorov, katerih sedaj nimamo in zato moramo žalostni gledati, kako zastaja vse nuSe društveno življenje. — »Katoliška družba« zida svoj dom. Iskreno smo ji hvaležni, da nam je, dokler je mogla, dajala prijazno zavefje v svojih prostorih. A krščanska delavska organizacija ima svoj poseben značaj, in izkušnje kažejo povsod, da se ji mora dati ravno vsled mnogobrojnih nasprotnikov, kolikor je mogoče, velika samostojnost. Poleg tega se mora skrbeti za stanovanja neoženjenih delavcev in za to, da se omogočijo delavcem lastne hišice. Po nekaterih drugih deželah se je v tem oziru že mnogo storilo. — »Dom delavskih stanov« bi pri nas imel izvrševati to važno nalogo. — Po svojih močeh bi zidal delavske h'šice in jih dajal delavcem proti določenemu izplačevanju v last. Vrhu tega potrebuje nujno naSa kmečka gospodarska organizacija svojih skladišč; ravno tako je treba dejanjsko pomagati s primernimi stavbami obrtnim zadrugam, da morejo začeti kako resno delo v prid vedno bolj propadajočim udom obrtnega stanu. — Prepričani smemo biti, da se bodo vsa ta podjetja sama izplačevala, tembolj, ker je izključen vsak dobiček tistim, ki bodo vodili druStvo. — Zavest, da smo dolžni podpreti uboge de lavske stanove in goreča, v Kristusovi veri kre-pljena ljubezen do bližDjega bodi naSe jedino vodilo 1 — A za začetek se potrebuje nekaj denarnih sredstev. Od vseh stranij se oglaSajo razne prošnje. Svet res na prošnji stoji. Zadeva, za katero mi prosimo, gotovo ni najmanjšega pomena. Komur je kaj na srcu naSa gospodarska organizacija, ji bodi prijazen ; kdor vzmore, ji kaj podflri! V »Glasniku« bomo priobčevali imena darovalcev, ki naj blagovolijo dopošiljati svoje darove ali našemu uredništvu ali predsedniku »Doma delavskih stanov«, kanoniku dr. Eibertu. Vzlasti vsa društva naSe organizacije prosimo, naj nas podpirajo v dejanjskem delu za blagor slovenskih delavskih stanov. Dr. Krek, tajnik „Doma delavskih etanov". (Vabilo k občnemu zboru katoliškega mladeniškega društva v Kamni k u) ki bo v nedeljo 27. junija 1897, ob pol šestih zvečer v društvenih prostorih pri Krištofu. Poročilo o prvem preteklem pol letu društvenega obstanka, govor, deklamacije (Nedolžnega mladeniča pesem, Slovenskemu kresu) in petje (Zvezna, Lepa naša domovina, Lipa, Sv. Alojzij). — Vstop je vsakomur dovoljen in brezplačen; darila se hvaležno sprejemajo. (Pevsko društvo „Ljubljana") naznanja, da pridejo Hrvatje iz Zagreba danes ob */,6. uri z brzovlakom. Pozdrav na kolodvoru zgodbo. Iz Sušaka pri Reki pride „Jadranska Vila" ob polnoči. Tržaški Slovenci pridejo v nedeljo ob 8. uri dopoldne. Pozdrav na kolodvoru z godbo. — Danes zvečer bode serenada in bakljada z godbo kumici gospej županji Milici Hr barjevi in preč. gosp. 1'anu Vrhovniku. V nedeljo zjutraj ovenča pevsko društvo „Ljubljana" kip Valentina Vodnika z lavorjevim vencem, da s tem proslavi slovenske pesnike. — Pri blagoslovljenju zastave v Trnovem bode zabijanje žebljev. Prosimo zastopnike društev in vse tiste rodoljube, ki so vzeli žeblje v spomin, da se zberć okrog zastave. — V slavnostnem sprevodu bodo korakala društva po naslednjem redu : Prvi korakajo zastopniki Cehov, potem hrvaška društva, dalje tržaški Slovenci, štajerski Slovenci, društva po kranjski deželi in konečno društva, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani. (Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda.) Gospod Ivan Perdan je izročil vodstvu družbe sv. C rila in Metoda zopet 200 gld. kot čisti dobiček od prodanih vžigalic. — Ko gospodu Perdanu izrekamo zahvalo za trud in požrtvovalnost, priporočamo slavnemu občinstvu, da tudi v prihodnje podpira družbo sv. Cirila in Metoda s kupovanjem njenih vžigalic. (Vabilo) na CXI. odborovo sejo „Slovenske Matice", katera bode v sredo dsć 30. junija 1897. leta točno ob šestih zvečer v društvenih pisarniških prostorih. Vspored: 1. Naznanila predsedništva 2. Potrjenje zapisnikov o CX odborovi seji in o XXXII. rednem občnem zboru. 3 Volitev predseduika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarja in odsekov. 4. Posameznosti. V Ljubljani, dne 27. junija 1897. Fr. Leveč, predsednik. (Občni shod zbornično obveznih zdravnikov kranjski L) je bil vsled prepičle udeležbe dne 24. t. m. nesklepčen. Z obžalovanjem se je indolenca v zdravniških krogih vzela na znanje, sosebno z ozirom na požrtvovalnost kolegov, ki se niso ustrašili niti pota niti stroškov in prišli v Ljubljano iz meje kranjske, da se razgovarjajo o tako važnih stanovskih uprašanjih, ter izgubili vsled te nebrižnosti mnogo drazega časa. Neumevno nam je tudi, zakaj da visoka c. kr. deželna vlada ni poslala nobenega zastopnika. Saj je vender zbornica postavno zastopstvo zdravniškega stanu, in kolikor je nam znano, je bil pri občnih shodih drugod vedno navzoč vladni zastopnik, sosebno če je bil dnevni red tako važen, kakor je bil dne 24. t. m. Zdravniška zbornica bi gotovo le na ugledu pridobila, ako bi vlada kazala zanimanje za to postavno zastopstvo. Upajmo, da bo pri prihodnjem obč. shodu, ki se bo sklical za prihodnji mesec, drugače, kajti v nobeni drugi krouovini se ni kaj tacega pripetilo. Dnevni red poslal se bo pravočasuo gg. članom. (XII. občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) se je vršil dne 12.junija t. I. Prvomest-nik Mate Mandič je, otvorivši zborovanje, .'predstavil zborovalcem vladnega zastopnika, c. kr. viš. komisarja Bacherja, ter pozdravil došle zborovalce. V svojem kratkem nagovoru je potem omenjal glede našega Šolskega vprašanja, da je isto še vedno nerešeno in da vse prošnje in ugovori niso Se naSli odziva, a da moramo še nadalje vstrajati ker naše zahteve so opravičene in se jim mora ugoditi. Nadalje je opomnil, da se je letos prezi-dal dosedaj nerabljivi »salon« v diužbinem poslopju pri sv. Jakobu, na čemer je imel veliko zaslugo gosp. inžener V. Z i v i c, za kar mu izreka jayno zahvalo. Na to je dal prvomestnik prečitati zapisnikarjevo poročilo, iz katerega posnamemo sledeče: Podružnično načelništvo se je trudilo, da izvrSi kolikor mogoče častno glavno podružnično zadačo, preskrbovali namreč sredstev, in nabirati doneskov za pospeševanje slovenskega šolstva. — Njega delovanje je imelo nekoliko vspehov, dasi ne takih, kakorSnih si želimo. Zal, da moramo priznati, da so dohodki podružnice v minolem letu nekoliko manjši, nego v predzadnjem letu; uvaževati pa moramo dejstvo, da so tržaški rodoljubi ravno v minulem letu precejšnjo svoto žrtvovali za druge narodne potrebe. Letošnji dohodki so tudi radi tega manjši, ker moSka podružnica ni mogla prirediti običajnega velikega koncerta, in sicer v prvi vrsti, ker ni bilo možno dobiti za to gledališča in v drugi vrsti, ker je letos priredila ženska podružnica večji koncert v redutni dvorani »Poli teama Rossetti«, kakor je znano z zelo povoljnim vspehom v moralnem, kakor tudi materijalnem pogledu. Sedaj ima podružnica 174 udov, in sicer 7 pokroviteljev, 43 ustanovnikov in 124 letnikov. Kakor običajno, je načelništvo tudi letos sklenilo pozvati občinstvo k nabiranju Ciril Metodovega daru, ter je v ta namen objavilo v »Edinosti" primeren poziv, ki se je poslal Se posebe raznim rodoljubom. Uspeh je bil tudi letos, kakor bodete razvideli iz poročila blagajnikovega, prav povoljen. Glavni dohodek podružnice so pa darovi, ki se izkazujejo v »Edinosti«. Velikodušni rodoljub gosp. JosipJGorup, včletržec na Reki, je daroval podružnici dve delnici I. Narodni dom v Novem Mestu po 100 kron s kuponi, na čemer mu bodi izrečena javna zahvala. — Delniška družba I. Narodnega doma v Novem Mestu pa je darovala za zastarane kupone omenjenih delnic 10 kron. Naj bodi izrečena tudi njej srčna zahvala. — V smislu sklepa družbenega vodstva se je začetkom Šolskega leta 1895/96 do tedaj meSana petrazrednica prevstro-jila v petrazredno deško in dvorazredno dekliško šolo. V deško Šolo bilo je pričetkom šolskega leta 1895/96 upisanih 229 učencev, in sicer v I. razr. 68, v II. 43, v III. 40, v IV. 47 in v V. 31, ker je med letom izstopilo 23, vstopilo pa 12 in ker sta 2 umrla, je ostalo koncem Šolskega leta 216 učencev. Dekliško dvorazrednico je uzorno vodila Šolska sestra Marija Rafaela KovaĆič, ki je ob jednem poučevala v II. razredu. V dekliško Solo je bilo pa pričetkom šolskega leta vpisanih 124 učenk, ker je med letom iztopilo 7 in ker so 3 umrle, je ostalo koncem šolskega leta 114 učenk. Koncem Šolskega leta 1895/86 je obiskovalo torej skupaj 330 učencev in učenk. Želelo pa je vstopiti še veliko več otrok, a se jih žal ni moglo vsprejeti radi nedostatnih prostorov. Ker se je odprla pripravnica za srednje Sole v Rojanu, se je začetkom tekočega šolskega leta opustil V. razred, dočim se je prevstrojila dekliška dvorazrednice v dekliško trirazrednico. Učitelj, g. Mir. Pretnar se je odpovedal začetkom tekočega Šolskega leta službi, ker je bil imenovan učiteljem na novo ustanovljeni pripravnici. Načelništvo je imelo torej tudi letos obilo dela, njega delovanje pa je bilo — lahko rečemo — primerno uspešno. Veliko pa je se storiti in kar ni moglo izvršiti dosedajno načelništvo, naj si prizadeva zvršiti nasledujoče v korist prepotrebne Šolske družbe. N&rodna Sola je prvi pogoj obstanka naroda. Zapisnikarjevo letno poročilo se je odobrilo soglasno. Iz poročila blagajnikovega posnamemo , da je imela podružnica v minolem letu 6.339 gld. 99 kr. dohodkov. Med temi dohodki je svota 2 120 gld. 23 kr., katero je doposlalo društveno vodstvo iz Ljubljane in stroškov je bilo 6428 gld. 25 kr. Nato se je vrSila volitev načel-ništva. Izvoljeni so bili z vsklikom: g. prof. Mate Mand ć prvomestnikom, Gregor Bartol zapisnikarjem, dr. Josip Abram blagajnikom, dr. Otokar Hvbar, Viktor Klinar in Luka Seražin namestnikom. Konečno se je prijavil k besedi gosp. Miha Hrvatin ter je izrazil željo, naj načelništvo naprosi Sl. družbino vodstvo, da ustanovi otroški vrtec v Rocolu. Na to se je oglasil k besedi gospod Luka Seražin, naglaSujoč potrebo, da bi se vaovič ustanovil otroški vrtec pri sv. Jakobu. Na predlog g. Vikt. IClinarja, je sklenil zbor, naložiti podružničnemu načeln Stvu, da naprosi sl. družbeno vodstvo, da ustanovi otroški vrtec v Rocolu in če mogoče tudi pri sv. Jakobu. Nato je prvomestnik zaključil zborovanje. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so v zadnjih treh tednih poslali: G. Josip RajSp, učitelj v Ormožu, 5 gld. 50 kr., nabranih pri sv. Miklavžu blizo Ormoža povodom pomladnega izleta učiteljskih društev za ormoški in ljutomerski okraj. — Pri Pogrebu g. župnika Petra Vozu zbrani duhovniki namestu venca 17 gld. 25 kr. po gospodu M. Sketu v St. Janu. — Čast. g. Auguštin Skočir, kurat v Gradcu, 5 gld. kot mesečni prispevek za junij. — Zbirka S;ovencev v Kočevju 17 gld. — Vuhred-marenberška podružnici po č. g. Jos. Cernku 8 gld. — Zalški diletantje v veseli družbi v „Narodnem domu" v Celju nabrali 1 gld. 25 kr. — Podružnica za Velikovec in okolico 28 gld. 16 kr. udaine. — Podružnica za Opače in okolico 22 gld. 50 kr. — Moška podružnica v Gorici 41 gld. po g. V. Kanclerju. — Izvenakademična podružnica v Gradcu 152 gld. — G. Harambaša v Rajhenburgu 1 gld. 60 kr. iz čitalnične pušice in 3 gld. 40 kr., katere je nabrala Harambašica pri čitalničnem izletu k Sv. Mohorju potom licitacije za ukraden klobuk. — Namesto venca na krsto v Trstu umrle tašče oziroma matere Helene Kalister rodbina g. Gregorja Pikelna v Postojni 10 gld. — Podružnica pri Sv. Štefana na Zilji 15 gld. 63 kr. — Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 35 gld. — G. Vaso Petričič, trgovec v Ljubljani, 100 gld. po-kroviteljnine. — Ženska podružnica v Laščah 5 gld., nabrane o priliki godovanja g. notarja Janka Glo-bočnika. — C. g. J. P. Buh v Ameriki 6 dolarjev: 4 75 je daroval g. Ivan Pakiž in 125 gosp. Ignacij Burgar. — Senklavško-frančiškanska ženska podružnica 48 gld. — Bjg živi požrtvovalno slovensko rodoljubje I Naprej I — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Občni zbor katoliškega delavskega podpornega društva v Vi tanj u) se je obhajal v nedeljo 20. junija. Ko se je društvo ustanovilo, so udje razodevali zanj veliko zanimanje in veselje. Toda prišle so volitve za državni zbor. Zdaj so pa malopridneži naše ljudi čudno begali in skoraj je mlado društvo zopet razpadlo. Vendar so udje spoznali pravočasno svoje nasprotnike; imeli smo občni zbor na velikonočni ponedeljek, pri katerem so se ljudem odprle oči in društvo stoji danes zopet čvrsto na nogah. Šteje 39 udov. V novi odbor so bili v nedeljo izvoljeni: Gospod župnik vi-tanjski, predsednik; Martin Slatinek, drvar v Ra-kovcu, njegov namestnik; Franc Hrustel, kmečki sin v Stenici, zapisnikar in denarničar; Jakob Klinčar, delavec v vitanjskem trgu; Luka Kotnik, graščinski oskrbnik v Stenici. Namestnika: Anton Jakop, delavec v Stenici, in Franc Mlinšak, drvar v Rakovcu. Pregledovalca računov gg.: Vincenc Šuster, kleparski mojster, in Jernej Tepej, hišni posestnik, oba v vitanjskem trgu. Podporni udje so gg.: Franc Robič; državni poslanec, Anton Sebat, kaplan v Dolu, in J. Žičkar, župnik v Vitanju. Posojilnica v Vitanju je društvu darovala 80 gld. Društvo ni imelo do zdaj še nobenih stroškov. Udje plačujejo na mesec večinoma po 30 kr. in smejo upati, da potem, če obnemorejo, dobijo povoljno podporo. (Vipavsko pevsko društvo,) ki se je pred kratkim ustanovilo, razpošilja nastopno vabilo k prvi veselici „vipavskega pevskega društva" v torek, dne 29. junija t. t. v prostorih gospe Viktorije Uršič v Vipavi. — Vspored: 1. D. Jenko: «Molitev". 2 H. Volarič: „Slovenski svet ti si krasan", 3. A. Nčdved : „Dekletu". 4. Pozdrav predsednika. 5. J. Aljaž: „Občutki". 6. A. Nčdved: „Pomlad in ljubezen". 7. T. Košat: „Avstrija moja". 8. Ples. Pri plesu svira veteranska godba iz Prvačine. Zi-četek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr., sedež 20 krt — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Telegrami. Dunaj, 26. junija. Pri dopolnilni državnozborski volitvi v kmetskih občinah Zwettl je bilo oddanih 7021 glasov. Izvoljen je krščanski socijalist Eichhorn s 4387 glasovi. Schčnererjevec Dotz je dobil 2442 glasov. G-orioa, 26. junija. Knezonadškof dr. Zorn se je odpeljal v spremstvu svojega zdravnika in tajnika na Dunaj v sanatorij. Gorica, 26. junija. Včeraj je tukaj umrl stolni dekan in apostolski protonotar monsignor Franc M r c i n a v 88. letu. Pokopan je bil danes ob petih popoludne. Zagreb, 26. junija. Tukaj so se sošli škofje Posilovič, Strossmayer in Mavrovio, da se dogovore, kako jim ravnati glede ne-osnovanih napadov na duhovščino. Levov, 26. junija. „Slovo polski" objavlja zahvalo dr. Riegra na čestitko povodom 50 letnice njegovega doktorata. V tem pismu izraža dr. Rieger svoje veselje, da so njegovi rojaki pot, katero so za nekaj časa zapustili, zopet nastopili ter se združili s Poljaki in drugimi Slovani v državi na podlagi avtonomije in narodne jednakopravnosti, kar bo gotovo ugodno za Slovane vplivalo na prihodnjost. Budimpešta, 26. junija. Na interpelacijo Verseyevo glede grško - turških razmer je odgovoril ministerski predsednik Banffy, da je sedaj že prepozno odgovarjati, ker je grško-turška vojska končana, premirje sklenjeno in se v kratkem dožene tudi konečni mir. — Glede izgredov mej kmetski m prebivalstvom v Alfoldu je minister odgovoril, da je vladi znano, kako je ljudstvo nahuj-skano po agitatorjih, da naj delo ustavi ob žetvi, da pa je vlada tudi vse potrebno vkre-nila, da se neredi v prihodnje ne bodo ponavljali. Berolin, 26. junija. Včeraj se je sklenil nemški državni zbor. Bern, 26. junija. Zvezni svetnik Doz je izjavil, da vsprejme mesto guvernerja na Kreti, ako se mu izroče taka sredstva, da bo mogel na otoku res neodvisno skrbeti za blagor Krečanov. London, 26. junija. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je danes odpeljal iz Londona. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: C. gosp. Fr. Cegnar, kaplan v Moravčah, 3 gld. — Č. gosp. zlatomašnik Matej Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gl. — C. gosp. Janez Bevec, župnik pri sv. Martinu v Istri, 10 gld., namestu venca na grob pokojnega župnika Kačarja. — Bog plačaj ! Tujci. 21. junija. Pri Slonu : Milliard iz Pariza. — Blau, Fischer, Endris z Dunaja. — Bohm, Skalitz, Mavelj iz češkega. — Belec iz Smartina. — Leder iz Gradca. — Mahove iz Litije. Pri Maliču: Freund iz Prage. — Brauner, Bruckmayer, Garay, Weiller, Jockl, Kratochwil, Lederer z Dunaja. — Gotzl, iz Prage. — Rhau iz Vevć. — Kolben iz Budimpešte. — Bakof iz Trsta. — Billich iz Celovca. ~ Mattachia iz Reke. — Rizzi, Kyrenbach iz Beljaka. — Moscon iz Gradca. — Moosburg iz Ogerskega. Meteorologidno porodilo. čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra ~73TiT 735'B 734-8 Temperatura po Celziju "JFlT Vetrovi Nebo si. }гапГј jasno 18-2 I si. jjvzh. I jasno 30'5 I sr. jzah. |ekoro jasno 68 s; o-o g1 S3> . •fejl o. <4 63.® 5 1 - '3- F-1 a. ; I '2 o § Д j II (O's «S S 3. O« p -f 2 u £ * £ najboljše dijetiČnein osvežujoče pijače, preskušene pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno ЛЈсС podpiralno sredstvo "£S pri karlovovarijskem in drugih kopeliiklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 4 26 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v GiesshObl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče rijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. HTeprekosljlvega učinka Je Taiiiio-eliiniii tinktura za lase. Okrepčajo ln ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabilnlm navodom 50 kr. Jedina zaloga 57 21 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v LJubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-26 Provincijal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. Vozni red avstrijskih državnih železnio,. veljaven od 1. junija 1807. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v. Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. url 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri S min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 39 min. popoldne osebni vlak v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih). Ob O. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri 46 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via. Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. Ob S. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 20 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasleina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri .57 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 9. uri O min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih. varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. 10010 300 £11. na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, DMtschepasje 8. 10-8 Koverte s firmo trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 2882. Prostovoljna prodaja. 433 3 1 C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki naznanja, da se bode dnč 2. julija 1897 dopoludne ob 8. uri pričenši na licu mesta v P r e s e r j u v zapuščino dne 11. junija 1897 v Preserju zamrle Katarine Zwar spadajoče in sodno na 1028 gld 69 kr. inventarjeno štacunsko blago in pa druga sodno na 284 gld. 83 kr. cenjena hišna in sobanska oprava potom prostovoljne dražbe in sicer štacunsko blago vse po čez vkupe, druga oprava pa na drobno proti gotovem takojšnjem plačilu razprodalo. Tudi se bode ravno tisti dan štacuna to je hiša v Preserju št 24 z magacinom in ledenico vred za šest oziroma 12 let oddala v najem. Na Vrhniki, dnč 23. junija 1897. Kwizclov restitncijski ihiid c. kr. privilegovana umivalna voda za konje. Cena steklenici gld. 140 av. velj. Kwlzdova maža za kopita koja preprečuje krhkost in lomljenje kopit. Lonček a 400 gr. gld. 1'25. ШШЉЖШ 1¥® ШШШШШЖ Kwizdov korneuburški živinski redilni prašek veterin, dijet. sredstvo za konje, govedo ln ovčad. Cena škatljici 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Kwizdov kit (lep) za kopita, umetni kopitni rog Paličica 80 kr. 1 Kwizdov kresolin, izvrstno razkuževalno sredstvo. Steklenica 50 kr. llwizdovc patentovanc oklepalue obveze iz gumija. Patentovane oklepalne obveze izdelujejo se v sivi, črni, rjavi in beli barvi v štirih velikostih, za levi in desni nogi. Za obveze, merjene od a do b, v obsežju 20—22 cm je primerna velikost št. 1 22-24 „ „ „ št. 2 24-27 „ „ „ „ št. 3 27-30 „ „ „ st. 4 Patentovana oklepalna obveza velja v sivi barvi št. 1 gld. 2-50 , - št. 2 gld. 2-70, - št. 3 gld. 2-90, — št. 4 gld. 3-30. Cena obvezam v rjavi, črni ali beli barvi je™ vsako številko pri komadu za 20 kr. vlsja, nego ona za sive obveze. lluslrovani cenik Kwizdovih obvarovainih predmetov na željo zastonj in franko. Razpošilja vsak dan glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu w SoUduo tolago. tXXXзјјј mizarski ©lit v LJubljani, na Dunajski cesti št. 15 (t Medjutovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50kr.,pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 323 35—8 ;a Najnižje cene, g: :aea M M M i Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30. Štajersko deželno kopelišče Postaja jažne ieleznice Pollčane. SezOna od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Bvetovnoslovltl glavberjevo - solnavo - klsll-kastl vrelol, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, nil£S°sv"UJ0" Qf.T»{„ 1п«а1ал preizkušeno zdravilno sred-lol)^ 1 lil YIVICl^ stTOi 230 20- 13 razpošilja vselej sveže napolnjena kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mib. Kastnerju in P. Lassnlku. Lepo poletno stanovanje za letovicarje. V vasi Selo, deset minut od postaje Žirovnica, blizo postaje Lesce-Bled na Gorenjskem je več novo opravljenih (mebllranlh) sob na razpolago. Natančneji pogoji zvedo se pri lastniku Egidiju Jegliču, Selo, pošta Lesce-Bled. 419 3—3 ie -o o L. O O- a a S св > ■3 n o M I'S» s° p co K 3 P -O a e o B" a * r—i - S" ° W u io •H « J -J c« " o o T3 a> g feO O u •|H « . 43=° fe •g s-s СЈ K ai Io o C « '-3 w • тјл 6 "So O _ a 3 -H fl-l « O «o S 8.S P » S v a -S > O -л 1-4 «9 ._ ® - ■ ® 00 > > oe O « C ^ Л u 6-5 P* i ф ђ — ^ +) » O ^ S®"10 ' м J 2 Ј^.Д-* O"^ O *»< fc^ >M LO I—i 03 Prej. duhovščini Tljudno priporoJam svojo delavnico u slikarijo na steklu, «lasti u lidclovanje cerkvenih oken i ainetno slikarijo Ei Stuhl v Gradcu. Annenstrasso 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Josip Ovetrečiiili, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, se priporoča v vsakovrstna v sobnoslikarskl obrt spadajoča dela. 9 32—21 Ц Sfe SU Pri ljubljanskem magistratu izpraznjeno je me 8 t 0 magistratnega koncipista s prejemki V. činovnega razreda. Za to službo je treba prosilcem dokazati, da so dovršili juridične študije na kakem tuzemskem vseučilišču, ter z dobrini uspehom prebili teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanju. Prošnje za to službo, katere morajo biti opremljene z dokazili o predpisani usposobljenosti, o starosti, o znanji jezikov, ter o vseh drugih merodajnih osobnih razmerah vložiti je pravilnim potom do 31. julija letos pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Obrtno naznanilo. Usojam si preč. duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in slav. občinstvu naznaniti, da sem začel izvrševati na svojo roko 408 3—3 dne 10. junija 1897. jjjj Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! [h] IjMjŠB ure Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. цд^^^дд^^^д^ Ш Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemoY. [Hj Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. Jlj Ceniki so franko ua razpolago. LnJ [jj] Novost: Stenske (Pemlel-) ure z godbo V kg po jako nizki ceni. 711 34 k« Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. Д ЗОООООООШСН Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 318 26-3 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zaloffo vseli vrst ur "Ш v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur iu ie dobre do naifiuejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In budilnih ur so vedno v zalogi. Жјр Poprave sc dobro in solidno izvršujejo. ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela vestno, točno in po najnižjih cenah. Priporočujoč se osobito prečast. duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom, stavbnim podjetnikom, založnikom pohištva in slav. občinstvu za mnogobrojna naročila, biljeiim 3-2 s spoštovanjem 420 Л\/ггмс-1- Тлтпл pleskarski mojster, začasno v Gruber-/AVgUbl I UlTltJU, jevih ulicah št. 13 (hiša Hanuš). f R i Zobozdravnik Avgust Sclraeijer stan u. j o v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. Plombo vanje v zlatu iu platini. Nova emajl- plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se ne obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po piombovanji. Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranioe iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija. Pozornost vzbujajoče: Kapljice Za ZObe, lastne izumbe, olajšajo takoj zobne bolečine. 307 9 # »5Г Bivanje stalno Pleskarski in lakirarski obrt tvrdke Josip Makovec v Ljubljani -na Bregu štev. 20 = se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 37 I Pomladni Glasi posvečeni slovenski mladini. S 4 slikami. Uredil in založil E. Lampe. c v Ljubljani 1897. Illlll ШШШ;- HAjjjgjVcjg ЈУ. инв ШШт V." "."'-Ј^ IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII л-v, ■.:■::■: gg Krasna mladinska knjižica I 7. zvezek. Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 65 kr., krasno vezanim 90 kr., po pošti 5 kr. več. Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Colji. — Tudi se dobć prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. A v} IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah! ti i ii n.....i...................... ir Uiatanovljouo lota 187O. Izdelava perila za gospode, gospl in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurenco. 4) O ua ia n O ft Za kroj JraJoa ca ffoapođa, beli ohlffon, glndke na praih, br