Leto V., štev. 264
L/ublVana, nedelja, 9. novembra 1924	Poštnina pavšalirana	cena 2 Din
izhaja ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— DiB U Inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo t
Miklošičeva cesta tt. 16/1 Telefon it 72
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnfštvo:
Ljubljana. Prešernova uL šL 54. Telef. št. 35.
Podružnici:
Maribor. Barvarska al. 1. Celje. Aleksandrova c,
Raftun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.842.
Vsakogar, ki ima srce za trpeče brate in sestre bodisi v Primorju ali Koro-tanu prosimo, da žrtvuje danes par di-narjev na korist Jugoslovenske Matice. Matica in neodrešeni bratje mu bodo za ta dar iskreno hvaležni
Razpust Narodne skupščine i Milijonska klerikalna tatvina
"	______ ______________________ ... n .	.. — rn i ..nrvi rnrmivi c nnnTn cnD t vtlll TOVODM
KRALJ JE SINOČI PODPISAL UKAZ 0 RAZPUSTU PARLAMENTA IN
0 RAZPISU NOVIH VOLITEV ZA 8. FEBRUAR. Beograd, 8- novembra, p. Kralj je . v katerem pravijo, da je radikalna stran-nocoj podpisal ukaz O razpustu Narod- | ka favorizirana in da zato ni izključeno, ne skurr ie in o razpisu novih voli- da dobi pri volitvah večino. Pac pa je, dovršijo, kakor «je «Ju- stavlja list. pričakovati, da se bodo vo-
.ij, v nedeljo 8. februarja
Liuoqana, 8. novembra. Nedavno teg>. je oriprost hrvatski *ev- 1° seljak, pristaš jugoslovenske demokra-
cije, povedal svojim nasprotnikom tele j Sporazumu z vlado je predsednik značilne besede: «BH smo manjšina v | v sporazurnuz	j j.
Avstro-OgrsH manjšina smo tudi v	^ffffi, 2?
'S^aISo S"e"tako se S 'p^e prečitan ukaz 0 otvoritvi redne- povedala silM ma,1zarSKe siranKe. „
n tZl eele seilSStiSe in dee "tedanja v smislu čl. 52. Ustave. I ^k]ican M jutri v velikem Bečkereku. ne bo.;imo cele separatistične m ane *	ukazom bo prečitai ukaz	___
tistične množice v Jugoslaviji. Ona 1 " lcuJ .	r. --------------——--------------
litve vršile pod močnim vladnim pritiskom.
PREPOVEDAN' SHOD MADŽARSKE
STRANKE. Beograd. 8. novembra, p. Vlada je prepovedala shod madžarske stranke, ki je
RAZKRITJA 0 SRAMOTNI TRGOVINI S PRIVILEGIRANIMI TOVORNIMI LISTI ZA PREVOZ HRANE. (Glej poročilo na 2. strani.)
Definitivna razmejitev z Italijo
stične množice v Jugo iavy. u r	novih H
ustvarjena, kakor smo mi hoteli, pa bO:°	v
na v>*> zadnje vendarle postala taka,! J0RADNIK1 RAČUNAJO Z ZMAGO
kakšno hočemo mi. Propasti ne more ker ne more propasti niti bratstvo, niti edinstvo.*
Te velike resnične besede je govoril priprost hrvatski demokrat v času, ko so neprijatelji jugoslovenske demokracije uprizarjali nad njo in njenimi pristaši nahujši teror in ko so pretili da iih z državno in s svojo politično ter gospodarsko močjo popolnoma uničijo. Tako kot je govoril hrvatski se-
njo. 1 ako Kot je govoru na, m -r	-m>j djoži! v
l,ak takrat, ko je znač.o zlasti na Hr- ™	e!cde imcno>
vat-kem biti pristaš nnitaristične ideje biti heroj, tako in nič dnicače ne govori jugoslovenski demokrat danes, ko so že zopet zavzete prve bojne pozicije podivjanega sovražnika jugoslc-ven'<ke ideje in ko se vračajo separatisti med narod z bridko zavestjo, da so doživeli porazen krah svoje politike.
Jugosloven«ka demokracija se za-verla. da poedine etape še tako hudih bojev danes in morda še dolgo nikakor ne značijo končne njene zmag". Zato ostajaio demokrati mirni, pre-vdarni in skromni nele takrat, ko jih težke povojne prilike sunejo nazaj, marveč tudi takrat, ko jih moč njihove ideje potisne krepko naprej. Mi ne poznamo malodušja, že zdavnaj smo se otresli političnega netopirstva in plemenskih ozkosrč.režev. V celi Jugoslaviji je stranka jugoslo ven skih demokratov edina, ki ima od prvega svojeea začetka nevstrašno dosledno politiko integralnega državnega in narodnega. edinstva. njeni pristaši niso le po razumu, marveč tudi po sreu konsekventni jugoslovenski unitaristi-Vse drmro ie že kolebalo. bodisi iz slabosti. dobisi iz naivne dobrodušnosti, mi smo ostali vedno neupogljivi v svetem prenričanju. da je naše prizadevanje najidealnejše in v trdni veri. da mora priti preroienje vseara naroda v duhu jugoslovenske. demokracije, ker je edinole ta ideja za njesra in državo odrešilna Nič nas" ne spravi z naše jasno začrtane poti. Reklo se nam je Že, da je škoda za nas, da nismo in ne r.namo biti demagogi, a odgovorili smo da to tudi biti ne moremo; kajti če bi še mi bili demagogi, kdo naj potem še apelira na zdrav razum naroda, poštenost in konstruktivnost pri shvača-nju državljanskih dolžnosti.
Tudi naš naibolj zagrizeni nasprotnik. ako je pošten, mora priznati, da je naše stremi ie-n je bilo principielno in stvarno, naše delo pa nesebično in no-timomo, a baš znto uspešno. Da bi ne bilo nesporazumlienj. nannčnih pogledov. neutolaženih ambicij zavistnih ljudi, ki radi sebe zastrupljajo napredno politično javnost, bi jus-pslovenska demokracija v Sloveniu lahko tvorila proti klerikalnim separatistom močnejšo falango, kakor jo tvori. Napredni Slovenci, ki so po svojem notranjem prepričanju vsi pristaši napredne iugo-slovenske demokracije, bi storil' skupni stvari, a tudi vsak svou. neizmerno dobroto', ako bi se po tolikih težkih in bridkih izkušnja va h začeli vendarle zavedati, da imaio od nijbny?h snorov dobič°k edinole in satro klerikalci.
Volitve, ki so se vršile zadr'i čas pr naših občinah. dokazuVo, da se ip začelo v Sloveniii. zlasti med našim podeželskim liudstvom. v tpm pogledu
l,ieno«ti ie TDS kot prvoboritelHea napredne misli pozvana in dolžna, da na-flaliuie za nočeta tozadevna prizadevanja. s kreoko iniciativo, tudi. za hliža joče sp «k"r,£?lin=ke volitve- VipVako ni dvema, da bn ona kot sestavni del
'■i -i » « ui«. ■« ■ ■"» x ......... ................«*v.	v	• ------- r- ------
narodne kor>Mciie in Vet srfavna proti- (Uje ju>rj v gtip, kjer bo pregledal klerikalna fronta v S'evenri. storila železniško progo Veles-Stip.
vse. da sp la marec	za Sloveni-
jo nikdar več ne povrne; sai so pa
NACIJONALNEGA BLOKA.
ODPOVEDANO RADIČEVO ZBOROVANJE.
Beograd, 8. novembra, p. Zborovanje Radičeve stranke, ki je bilo sklicano za
Beograd, 8. novembra, r. Današnje zem- jutri v Bihaču. je stranka sama odpove-Ijoradniške eNovostb objavljajo članek, j dala, ker je njen JMsf pobegniL
Spremembe v vodstvu oblastnih uprav
IMENOVANJE NOVIH VELIKIH ŽUPANOV. — ŠTEVILNI DOSEDANJI
VELIKI ZUPAN UPOKOJENI. Beograd, 8. novembra, p. Nocoj je I buk (Mostar), A'frcd Makcnac (Trav« sprejel kralj v avdijenci notranjega mu j nik). Vojin Masič (Banjaluka), dr. Evgcn
... ..... " *•' Molnar (Bihač), Josip Trojcr (Tuzla),
Milisav Ristič (Novi Si J), Ivan Sikirič (Dubro%-nik), Roko Stojanov (Sp'it), To« dor Šporn (Ljubljana), dr. Fran Vodo= pivec (Maribor) in dr. Gojkovič, šef oddelka za notranje zadeve pri pokra« jinski upravi v Zagrebu.
Upokojen je bil tudi pomočnik notra« njega ministra Sveta Popovič. Na mesto dr. Gojkovira pride za načc'nika notra« njega odde'ka v Zagrebu g. Mojsi'ovič, ki je s posebnim od'okom do'očcn za lik vidatorja pokrajinske uprave v Zagrebu.
IZ PROSVETNEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 8. novembra, r. Za namestnika pomočnika prosvetnega ministra jc postavljen Todor Radivo cvič.
ŠEF KABINETA V ZUNANJEM MI« NISTRS1VU. Beograd, 8. novembra, r. Za šefa ka« bineta zunanjega ministra je postavljen 'cgacijski svetnik dr. Aleksander Vukičc-vič, ki je že nastopil svoje mesto.
MINISTER ŽERJAV V AVDIJENCI.
Becmd, 8. novembra, p. Danes popoldne od 5. do 6. je sprejel kralj novega ministra za šume in rude dr. Žerjava. Pri tej priliki je bil podpisan ukaz. s katerim se imenuje za ravnatelja oddelka v Sarajevu Josip Radulovič.
podpis več ukazov, zlasti glede imeno« vanja oz. upokojitve velikih županov.
Za velikega župana v beograjski obla« sti je postavljen Dimitrije A'eksijevič, za Bitolj Budimir Budisavljcvič, za bre« galniško oblast Dobrota Matkovid, za Va Ijevo Cerovič, za Kragujevac Stanoje Be= lic, za Niš Milan Petkovič, za Šabac od« vetnik Vasa Aleksič, za Požarcvac Pc« tar Dragomi-ovič, za Zaječar Božidar Krstic za Užice Petar B!ago;evič, za Sa« rajevo Mi'an Nikolič (dosedaj veliki žu« pan v Užicah) za Mostar Janicijc Kra« sojevič, za Travnik Dušan Petrovič, za Tuzlo dr. Jovan Zec (dosedaj pravni re« ferent iste oblasti) za Vukovar Drago« mir Todorovič, za Ljubljano dr. Viiko Baltič (dosedaj župan v Sarajevu), za Maribor dr. Otmar Pirkmajer in za Split dr. Ivan Perovič.
Istočasno so bili podpisani ukazi, s ka* terimi se upokoje veliki župani: Lazar Atanackovič (Beograd), Juraj Brzakovič (Brega1nica). Milovan Popovič (Bitolj), Svetomir Totnič (Valjevo), Dušan Stojil« kovic (Vrnnia), Dragomir Niko'ič (K-a« gujevac), Tihomir Gvozdenovid (Kruše« vac), Dragutin Simič (Niš>, Vitomir Va. sič (Podrinje), Blagoljub Pavlovič (Požarcvac), Stevan Živanovič (Zaječar). Mi« lorad Lozanič (Čačak), Angjelko Štam«
Radič potuie skozi Trst v Milan
Z REKE V TRST JE POTOVAL Z AVTOM. OD TRSTA DALJE Z VLA KOM. — IMA POTNI LIST ZA ITALIJO. FRANCIJO IN AVSTRIJO
Trst, 8. nov. Večerna izdaja «Piccola», «Le Ultlme Notizie», objavlja naslednjo vest: Iz verodostojnega vira se doznava, da je Stjcpan Radič včeraj zjutraj prekoračil jugoslovensko mejo na Sušaku. Italijanskim obmejnim stražam je predložil reden potni list za inozemstvo, vi-diran od italijanskega, francoskega in avstrijskega konzulata v Zagrebu, vsled česar mu oblasti pri prekoračen u meje niso delale nikakih težav. Ko je stopil na italijanska tla, se je vsedcl v avto, ki ga je čakal, in se odpeljal.
dobro poznajo Radiča in ki so so takrat slučajno nahajale pred kavarno, zatrjujejo z vso gotovostjo, da je bil gospod v avtomobilu Stjcpan Radič. Družba je izstopila, od^la v kavarno ter naročila za.terk. Opazilo se je, da so govorili hrvatsko. Ostali so pol ure v kavami, nato pa odšli na :užni kolodvor in sc odpeljali z milanskim brzovlakom.
ZAGREBŠKA VERZIJA.
Zagreb, 8. novembra, r. V nasprotju z vestmi, da je Radič pobegnil v Italijo, se med zagrebškim prebivalstvom trdo
EDANJI PROVIZORNI MEJI! : še obmejno prebivalstvo pa gospodarsko naravnost pogubna.
BODRERO PRI NINČI6U.
Beograd, 8. novembra, p. Danes dopol« dne je posetil italijanski poslanik gene« l ral Bodrero ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča. V daljši konferenci so bila pre« rešetana pogajanja v Benetkah, ki so ra« di krize prišla v zastoj. V zvezi s tem je pozval dr. Ninčič predsednika naše de» legacije dr. Otokarja Ribara v Beograd !>na poročanje.
G RANICO DOLOČAJO PO S Hotcderšica, 8. novembra. Italijan« sko « jugoslovenska komisija je pričela markirati definitivno granico med našo državo in Italijo. Grari;a se določa po sedanji provizorni meji, brez ozira na upravičene najelementarnejše interese našega obmejnega prebivalstva. Narod je ogorčen in obupan. Svoječasne vesti, da je proSla vlada povodom pogajanj v Opa tiji povsem popustila, so se izkazale kot ža'oatna rcsnica. Meja, kakršno sedaj do« loča delimitacijska komisija, bo prava nesreča za nas in za Italijo, vzrok nepre« stanih neprijetnosti in konfliktov, za na« ['	-
Kabinetna kriza v Avstriji
SF.IPEL BO V TOREK ZOPET IZVOLJEN ZA ZVEZNEGA KANCELAR-JA — POSEBNI VLAKI ZA PC3LAINCE. — O^MEV SEIPLOVE D EMISIJE V INOZEMSTVU.
D.innl, 8. nov. v. V parlamentarnih : čila, vendar pa dostavljajo nado, da je kregih so kljub resnosti politične situa-v demisi.ia samo začasna. Nekateri listi po-cijc prepričani, da bo Sciplov kabinet na , udariajo pri tej priliki velike zariuge torkovi seji narodnega sveta zrpet iz—j dr. Se'pla za rešitev Avstrije. «Lokal-voljcn in s to zaupnico okrepljen »udu Anzeiger naglaša. da so vse dosedanje končal stavko. Parlament sc sestane v.j vlade odšle brez trajnega vtisa, dočim si torek in bo razpravljal že na popoldanski^ je dr. Seipel pridobil neminljivih zaslug seji o železničarski stavki. Parlamentarce i za državo in je vsled tega upravičen, da iz province bodo vozili posebni vlaki na ; tudi v bodoče igra v njej odločilno vlogo.
__I	*______ —J A Ia	H »
«Germania» zatrjuje, da je že dr. Seiptl zadostna garancija za Avstrijo. Sanacijo je treha izvesti in mu pri tem težkem
Dunaj.
Dcmisija avstrijske vlade je izzvala v inozemstvu živahno zanimanje. Zaradi kratkega časa se večina listov omejuje . delu pomagati, za enkrat samo na kratka uradna poro-	—
Zeleznicarska stavka v Avstriji popolna
PROMET Z DUNAJEM SE VZDRŽUJE Z LETALI IN AVTOMOBILI. — SEIPEL 0 STAVKI. — SPORAZUM SREDI TEDNA?
Dunaj, 9. novembra j. Zelezn.čarska! Na Dunaju je iz strahu pred daljšo stavka v Avstriji je popolna- Na vseh stavko opaziti velik naval na trgovine progah počiva de'o. Tekom današnjega z živili. Ljudje si nakupujejo za več dni dneva ni prišlo do nikakih pogajanj s kruha. Bati se je, da se bodo živila po--tavkujnčimi. Dunaj je z izjemo male dražila.
železnice Dunaj-Aspang popolnoma odrezan od železniškega prometa. Promet
STAVKA POLITIČNA? Dunaj. 8. novembra, j. Sedaj je ugo-
e v združuje z aeroplani in avtomobili.	t0v]jen0i da je stavka v Avstriji posledica t»oJtna uprava ho od jutri dalje poslala	poslopanja po<j narodno-socijalističnim na vse nhmejne kraje avtomobile, <ia	vodstvom stoječe nemške prometne orga--prejme inozemsko pošto oziroma od-	nizacije Tej zvezi pripadajo večinoma laio dunajsko poMo za inozemstvo.	uradniki iz proge. Socialnodemokratska Danes zvečer je dal dr. Seipel zastop-	krj£ansk(vs0cija|na zveza so skoraj nikom časopisja izjave o železničarski	pristaIe na rfovoljne koncesije, ko so nastavki in demisiji vlade. Opozarjal je, da	rodnj socijr listi v zadnjem trenutku sta-jeralje vlada svo:o demisijo popolnoma	vUj nov0 ^gve. Stavkujoči železničarji resno. Zvezne železnice predstavljajo v	SQ i2javilj< da bodo M parlamentarce, ki sanacijskem načrtu važen sestavni del in	morajo v torek prisostvovati seji narod-stavka o-ro/.a sanacijo samo. Stavka bi se	nppa sveta na Dunaju, pripravili posebne dala zelo hitro likvidirati, če bi mocrol	v]ake predsednik zveznih železnic Oiinther dati
stavkajočim koncesije, ne da bi morala k temu prispevati država. V slučaju, da ne bi tudi druge skupine državnih nastav-Ijencev stavile novih zahtev, bi bil dr. Seipel celo pripravi y-n sprejeti ponoeno izvolitev. Predsednik zveznih železnic Giinther je izjavil, da je šel do skrajne
TUDI NEMČIJI GROZI ŽELEZNICAR-SKA STAVKA.
Berlin, 8. novembra, s. Med nemškimi železničarji in upravo državnih železnic obstojajo diference. Železničarji so stavili gmotne zahteve, na katere dosedaj še niso dobili odgovora. Organizacije železni-
-- —-----C	...... *
Ob 11. dopoldne se je pred kavarno j vratno vzdržujejo govorice, da Radič	še ;
«Fabris» v Trstu na Oberdankovcm trgu ni zapustil naše države, ampik da	se
ustavil avto, v katerem so sedeli gospod,; skriva na posestvu Milana Pipiča	v gospa in 141etni deček. Osebe, ki jako, Orosavlju pri Zagrebu.
meje popustljivosti. Glavno krivdo na Carjev se sestanejo jutri in bodo zahteve stavki nosi narodno-socijalistična želez- j na novo. formulirale. Možnost stavke ni ničarka prometna organizacija. Finančni izključena.
minister dr. Kienboeck je izjavil da bij Berlin, a novembra, j. Vesti o železni-
Konference nasledstve-nih držav
Akcija za maksimiranje obrestne mere
Beograd, 8. novembra, r. Narodna ban-
ka je imela včeraj sejo svoje uprave, po
Zatopnlki se sestanejo najprej na Dunaju.
potem v Rimu.	„-	....
Dunaj, 8. novembra, z. Dne 13. t. m. ' P0,rtne konferenco na katero so bili se bo vršila na Dunaju konferenca na« j povabljeni zastopnik, beograjskih denar-sledstvenih držav, ki bo razpravljala o I svodov. Sporočilo se jim je, da je posameznih določbah mirovne pogodbe. I »Menila Narodna banka maksimirati ob-Pri tej priliki bo tudi rešeno vprašanje j restno mero za vloge na 10 odstotkov, za fondov in juridičnih oseb. Jugoslavijo P°s°j.i]a P? D\.|S ,odf]°,k7vnf 'eJ°- 0 ponP7^lsKim .masivom, v ,en, .^s.™.. bo zastopal na konferenci dr. Mitorad ; »««n se je vrMla kratka debata. Z ozi femeMito obračati na bol:e. Po svoji StražnickL Po dunajski konferenci se bo« \ ^ na to, da je v Beogradu mnogo in or-anizatorni moči in po .bo'ni nriprav- do nadaljevala pogajanja nasledstvenih udl nr lih bank, se sklepi včerajšnje - " ........... ' - držav v Rimu. kamor odpotujejo vsi dc« , beograjske konfernce ne krijejo s sklepi.
legati neposredno z Dunaja.	I ki s° blV	P^ver-j^im „a
i konferenci pri podružnici • Narodne b ;nke
KRALJ NA NOVI ŽET FZNIŠKI PROGI v Zagrebu 7rto bo morda že v pondeljek ------' popoldne seja Zvczs bank. na kateri se
VELES STIP.
poslabšanje finančnih razmer pri zveznih železnicah končno privedlo državo do tega, da bi morala železnice odstopiti v privatne roko. Zvezni kancelar 6e je tekom današnjega dneva sporazumel s strankinimi voditelji, da se na seji narodnega sveta pojasni ves konflikt. Ni izključeno, da pride v torek do poravnave konflikta in bi biI<o potemtakem v sredo računati z eventuelnim koncem železni-čarske stavke.
čarski stavke v Avstriji so napravile med nemškimi železničarji globok utis. Kakor znano, tudi nemški železničarji niso zadovoljni z izboljšanjem, kl so ga bili pred kratkim deležni. Predstavi'elji železničar-skih organizacij so za pondeljek sklicali sejo v Berlin. Železničarske organizacije označujejo položaj za zelo nevaren, ako družba državnih železnic ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča v vprašanju plač.
Beograd. 8. novembra, p. Kralj odpo-.bo 0 tem definitivno razpravljalo
novo
RUSIJA IN ZEDINJENE DRŽAVE. Lor.don, 8. novembra, z. Ruski sovjet-
jo nikdar več ne povrne: sa, so p,	, ■ ,	ski poslanik v Londonu Rakovski je iz-
tudi klerikalci v pol Wem let" oso- razpisane bodo skupščinske volitve, javil novinarjem, da mora.o tudi Zedin;e-'	7 dejan-'? Jugoslovenska demokracija gre na če-1 ne države kmalu priznati snv-etsko vla-
bHo na zadnje tri m^ece. z. urjm i u..t.™™.ru™ f - —	. . ••
dovoli ia=no dokazali svoi pravo na- M napredne fronte v ofenzivo proti	do. ker so seda, edina velesila, k. še ved-
ravn r-o kdn? mo-a b?« danes cVher-[vsem notranjim sovragom našega na-	no ignorira novi po ožaj v Rusiji. Rusi-
r.em„ Siovenei, ki s sve'im raz-'roda. proti v=em malodušnežem. proti	ja je pripravl ena udeležit, se m^dnarod-
umom iacno da veči" neteče za slo ■ kvaražugonom in defetistom s pon»-	ne razoroz.tvenekor.f r r-- h-d.s, v Že-
veocki narod v ,T„<ro=laviu ni bilo kot [no dvignjeno zastavo državnega m na-	nevi bodisi v Wash«, - • in sicer na
so bile zadnie skupščinske volitve ter rodnega edinstva. ki edino daje sjgur-	.st, podlagi, kakor • ■ , velevlasti.
njihov rezultat. Te dni bo objavljen apel na narod,
nost '"notranjega" miru in bratskega Moskva je pripravljena ■ nati vse po-sporazuma.	I godbe in vse meje razen Besarabije.
Tziava Koste Todorova
Beograd. 8. nov-embra. r. Današnji ju-tran>i listi priobčujejo izjavo Koste Todorova, ki odločno dementira pristop v »Neues Wiener Tagblattu« objavljenih dokumentov, po katerih naj bi bil Todo-rov nekak reprezentat tret:e internacio-nale v Jugoslaviji T= falzifikate je na Dunaju plasira! Cankovljev agent Nikola Antonov, ki je enako v Beogradu kakor tudi aa Dunaju poskus:l podkupiti novinarje. Todorov izjavlja, da on nikakor ni privrženec tret je interna ctr na lc ti njene akcije, naperjene proti Jugoslaviji, ker ie mnenja, da je vezan napredek in proč f it ho^arskecra naroda z razvojem Jugoslavije v veliko in močno državo
CHAMBERLAIN LN FRANCIJA.
London, 8. nov. v. Francoski poslanik v Lcndonu jc včeraj popoldne posetil novega zunanjega ministra Cbamberlaina. Posct je potekel zelo prisrčno. Chamber-lain je pri tej priliki dal Izraza svojim prijateljskim čuvstvom napram Franciji.
TEŽKOČE BELGIJSKE VLADE.
Pariz. 8. nov. v. Iz Bruslja javljajo, da sta imela 'zbornica in senat včeraj popoldne skupno plenarno sejo. na kateri se je razpravljajo o stališču, tft ga bosta zavzeli proti novim davčnim predlogom in Theuniscvemu kabinetu. Vlada namerava ob priliki sprejema novih davčnih predlogov staviti zaupnico. Ni izključeno, da bo prišlo pri tem do ministrske krize.
CURIH: Beograd 7.50. Berlin 1.236, Nevv-Vork 51S.75. London 23.81, Pariz 27.25. Mil-n 22.30, Praga 15.45. Budimpešta 0.0C60. Bukarešta 2.90. Sofija 3.80. Varšava 99.75. Dunaj 0.0073.
TRST: Beograd 33 45 do 3365. Dunaj 0.0322 do OJ 332. Praga 69 do 69.50. London 105.70 do 105.90. New-York 23.25 do 23.35. Curih 447 do 450, dinarji 33.25 do 33.05. 20 zlatih frankov 90 do 91.
NE\V-YORK: Beograd 145 25. London 449.75. Pariz 524. Turih 19.27. Rim 430, Dunai 0.1412. Pudi.noešta 0.1312, Praga 298.12, Bukarešta 56.
Milijonska klerikalna tatvina na škodo države
in konzumentov
Velepotezen klerikalni načrt za financiranje protiaarodne in proiidržavne propagande iz državnih sredstev. Klerikalci prodajajo tovorne liste s 40% prevoznim popustom po 500 — 800 dinarjev. Deset milijonov profita na račun
slovenskih konzumentov.
«Jutro» je prošli teden opozorilo na'tatvina državnega denarja, ki naj vi Ako bi uspelo klerikalcem, da pro-
ftaredbo bivšega prometnega ministra par dneh prinese klerikalnim biagaj- dajo, vse tovorne liste, notem bo zna-
!
Kino Lfablfanski dvor
Najnovejši	siranie Obznane je malo čudno toda po.
Henny Forten film časi postaja razumljivo: «H.-vat» je nam.
reč obenem tudi glavni za jedničarski on
gan; in zdai ko je Radič znova odnesel
pete preko meie. ie treba le še z Ohzna
. no razpustiti HRSS, pa bodo mase hočt>
I nočeš šle volit — zajedničarje. Ta ra-
,	7,	TTT	j___ čun jc prav po ceni in odkriva pravo m..
le nemška miroljubna, spraviva demo- ra-Q ^ v ^rcbškem VvnTm
kvartirju.
-(- Radirevske zveze z boljševiki. Dr. Maček je skusil v beograjski »Politiki*
Sušnika, ki doioča za prevoz hrane v mm okrog 10 milijonov kron.
pasivne kraje 40 % tarifni popust,! V naših rokah se nahajajo taki od ako se hrana prevaža v vagonih na Zadružne zveze kupljeni in po 500 Din razdaljo več nego 400 km. Slovenija plačani tovorni listi. Postopanje je ze-
šal njihov profit od dveh
do 3 milj ono v Din.
• ktacija?
Na to veliko vpra Sanje bodo odgovorile volitve 7. decembra In s tem od govorom bo podani tudi končna slika svetovne konštelacije v bližnji bodočnosti.
demantirati razkritja o radičevskih zvt, zah z boljševiki in oprati s sebe kajnov stvo, da jc služil kot Radičcv emisar pri sestankih z boljševiškimi agenti na Dunaju. «Reč». ki ie prva objavila razkrit« ja. nc ostaja dr. Mačku ničesar dolžna temveč kategorično vztraja pri svojih navedbah in predlaga preiskavo v radi>
prepozni popust za 5000 vagonov hra- strani pečat ministrstva saohračaja ter Sedaj je jasno, da je cela naredba bila dopis iz Ljubljane, v katerem precej toč- čevski Hrvatski seljački banki, ker je ne. Do tu je vse v redu.	jštampiljko s sledečim besedilom: I le slepilo za široko javnost Ona je bi- no riše zlorabe slovenske duhovščine pri dr. Maček deponiral boljševiške tisoča«
Ta popust gre v breme državne gsjne. Opravičen je naravno pogojem, da gre v prid konznmentu j popu
to se pravi, da postane moka za toliko : naredbi Ministra saobračaja načelnik
Politične beležke
je v* tej "naredbi" pravilno* šteta me/i io enostavno."Proti položitvi^denarja Ta Pr°rit »z državne blagajne in je 4. o volilnih razmerah t Sloveniji pri-pasiviie pokrajine ter ji dodeljen 40~J dobiš tovorni list, ki nosi na desni ukraden iz konzumentovega žepa. občuje beograjska »Samoupravam obsežen
________• ______i. __ srtrtrt	K*^	—!	_i«- Cml.i i i Io n ,1n 1 r\ /t/.l.t r. o fnllio rnl o dnn'c i* T in Vil 10 n n n bifnro m nraooi 4 r\7'
•ne bia-| »Rešenjem g. Ministra Saobračaja Ua le sredstvo, da se obogatijo kieri- stranknrskih agitacijah in teroriziranje. ke dolarjev, ki jih je za posebno dogo« le pod; od 8. Okt. 1024. br. 32.902 odobren je kalne kase |v>d krinko velikopotezne zapeljanih mas pod uplivom najintamnej-, voricno propagando prinesel z Dunaj* umentu ; popust 40<& od redovne tarife. Po j socijilnopolitične akcije!	! ših hujskanj. Dopisnik končno izvaja, da dne 28. oktobra.
cenejša, kolikor je bil cenejši transport. V tem smislu se je postopalo dru ea leta. Popust so dobile občine, kon Ettmna društva, aprovizaeiVke organ: eaeije sploh, ki direktno zalagajo kon-sumenta.
Gospod Sušnik je pa odločil druga-
Ta nečuvena klerikalna korupcijska bo klerikalna stranka pri volitvah imela odelenja: j afera je najboljša ilustracija k včeraj- močno konkurenco v Radičevem republi-| Snem n proglasu klerikalne stranke, ki. kanstvu in fcodo njeni agitatorji morali a- Ako kupiš tak privilegiran tovorni, predstavlja SLS kot prvoboriteljico z Radičevimi agitatorji licitiraii demaero-i-;list dobil pravico, da pod naslovom proti — korupciji!	Za časa Avstrije je politično življe-
- Zadružne zveze naročiš na katerokoli j Mi pa pozivamo državne oblasti, da nje bilo razdeljeno v liberalni in kato-postajo moko. žito, koruzo po znižani napravijo konec drzni tatvinL Zahte- "ški tabor in Je bilo razumljivo, da se Je tarifi ter jo tam prevzameš. Kaj sto- varno takojšno strogo preiskavo! Raz- cerkev spuščala v borbo, zlorabljajoč ce. Od 5000 vagonov, namenjenih za riš potem s to hrano je tvoja stvar jkrinkajte državne tatove in sleparje, ki pri tem tudi verska sredstva. Toda dan-
------------.a<:u Annn —• p.n,to t in cns.biinmi abennrtSni — nn račun Ptidskega kruha polnijo svo- danes prav gotovo oe more nihče trdili,
I je blagajne!	da je n. pr. Radič pobožnejši od Pribi-
' čeviča, ali da je veliki mojster frama-
saobračajno-komercijalnog Pregl m. p.»
Najgrozovltejii film sezlts
,Orlacove roke4
v g avni riogi KONRAD VE'1>T
PT pride! "
KINO ..LJUBLJANSKI DVOR'-
Slovenijo, je rezerviral celih 4000 va- Prodaj jo, špekuliraj, eksportiraj gonov za klerikalno Zadružno zvezo, kar hočeš
Mi smo takoj opozorili, da Zadružna zveza ni nikaka organizacija, ki bi mocla zalagati konzumenta. Izrazili smo sumnio, da je ogromen profit iz popusta, ki znaša
Po svetu
milijone dinarjev
namenjen povsem drugačim svrham, nego olaiše.nju draginje odnosno pocenitvi kntha.
Vprašali smo po garanci.jah glede pravilne uporabe velikanskega privilegija. ki je bil ustanovljen s citirano naredbo in skoraj povsem izročen Zadružni zvezi.
Naše opozoritve so vzbudile v jnv nosti naravno velik interes. Tz konzu-mentskih krorrov smo prejeli dopise, ki ne pripuščajo nobenega dvoma, kaj «<yli trezna široka javnost o tej zadevi. V članku, ki smo ga na podlagi teh d n ms o v objavili, je bilo posebno podčrtano dejstvo, da so po naredbi mi nii-tra Sušnika vse organizacije, nri katerih b? bila mogoča direktna kontrola. izključene in da ni nobene garancije za pravilno postopanje s privilegiranimi tovornimi listi. V naredbi je res predpisana neka kavcija 100.000 Din. toda niti to ni povedano v katere svrhe. Vse to že samo po sebi izziva sum. da je naredba izdana v posebne
— Sovjetski poslanik na Poljskem.
, ,,-„•-,,,.,.. , _.! Sovjetski poslanik za Poljsko, Vo:kov,
vedno bolj naraščajo in že preseko iz-	J2K' k^Talii je ^^ V ^ V Vartav0" Vsi
datke. Državna banka kupuie ogromne ™ ™le™	»ki liti naglašajo, da pomeni definitivni
Berlin, 6. novembra, količine zlata in blaga. Posojilo 800 mi- "?Tr , ,e ™e."me2 fpa.no """"I Ka,°- prihod sovjetskem poslanika v Varšavo
KaKor or" £erJav-	TcrsK» ,Pror novo ero v odnošajih med obema država-
ma, ki se bodo sedaj še zboljšali. Polo-
Nemška kriza
Za letošnje december^ke volitve s! je li.ionov zlatih mark je bilo podpisano z k|en-kalne stranke zvezan 8 orotidržav-izvolila Nemčija trenntek. ko je svetovni velikanskim uspehom In po bliskovo v	....	pr
samem	^J^flnefS"1^ i * * M	način znatno ^me-
v. i aKo imam scaai nem-; t-arizu in urugoa. «z.magn posojila, sc L^™?"	.	1 1 ' ' ' nil, odkar je tudi Francija priznala sov-
potrebne informacije pri slavi od vzhodnih do zahodnih mej Nem- ™ ""P'™'*	"jiika skep or- ^^ vtado Tudi vest. da namerava
G«na k vsem tem osnovanim izvajanjem Franrija i7prPmeniti s„oje poslaništvo v
m tudi dostavil, da predsednik ljubimn- Varšavi v veleposlaništvo in ga g tem
položaj razjasnjen z izidom ancleških in Londonu, New Yorku. Rimu, v ameriških volitev. Tako imajo sedaj nem-j Parizu in drugod. »Zmaga posojila ški volilci vse
rokah ln sedaj ne bo prišel več v poštev [ či c. izgovor, kl se je navajal ob volitvah
Nemški narodni ponos pa slavi še
4. ma a, češ, da je ojačenje nemških na-!drugo zmago. Veliki Zeppelin, zgrajen za | j*® .^L^^r^fr^Jfi	iMn"6iti 8 6vojim v Mo-kvi,
«- .-------•-«— UM---— Aii..t.M Mlu zagotavlja svoje nadalnje simpatge	je napravila na po,jske politične kroge
klerikalcem tn bloku tudi v nastopni vo-	najboijjj ^^
lilni borbi	_ Macdonald ^ toIažL Bivjj an^ki
-f Parola kaosa V včerajšnji beograj-	ministrgkj p^gednik Maedonild je ime!
ski »Reči> je napisal državni podtajnik	na lKlnketll. ki mu ga jp prirMjh fe dni
r PJrnilm naslovom članek, v	de]avFka stranka velik političen govor.
cionalistov in komunistov bilo možno le	Zcdinjene države, je preplu! Atlantski
zato. ker se ni dalo predvideti, da pride	ocean. Njegovo vožnjo je op;?ovalo ce-
v Franciji pomirljiva, zmerna večina,	lokupno nemško časopis:e kot »svetovni
Zato bodo letošnje dccembcrske volitve	triurni«. Neki amerikanski novinar trdi.
imele to prednost, da bodo veren Izraz	da Nemčija ni videla podobnega navdu-
razpoloženja in volje nemškega naroda	šenja od začetka vojne 1. 1014. Ali bo
pri popolni zavesti dalekosežnost! nje-	ta uspeh in grožnja, da se podro velike
gcve odločitve.
zrakoplovne delavnice v Fricdrioh-hafe-
katerem obravnava proslas širšega bloka Pravi, da blok kot bivša vlada nima
v katerem se je bavil s sedanjim političnim položajem in izjavil svoje trdno pre-
Vprašanje, kdo pri ljudskem glasova- nu, res vplivala na volilce. da odreko "ar0flu Predali ničesar jasnega in pozi- prjfanie, da pridejo po sedanji vladi, ki nju zmaga, ni pomentrvo samo za Nem- svojo podporo nncijonalistom, ki so sov-,	tem^c izstopa s sam.mi nega- ^ reakcijona!tw do skrajnosti, labouristi
čijo, temveč je odločilnega pomena za i ražni Versaillesu?
tivnimi parola m L Kar se tiče »neparla- zopet M površje. Toda takrat ne bodo
bodoči potek evropskih zadev. Ali zrna- | Splošno oživljen* nacijonalne samoza- j H^j^^/t^ts^lMlT^ I'	več odvisni ^ '1iu"'h Btr:,Dk' ampak
gnjo stranke, ki hočejo sodekvati pri veti je prisililo celo vedno zmerno in
osnova demokratizma in parlamentariz-	vefino. Macdonald je preprič-un. da ho
u^ ________________ — ma: Wlkr,ta 111 blS,ra besHa Mrodu- ka»	napravila sedanja vlada toliko napak, da
=„,uu. .u Su..)aJu u iiuvvm hteve. če hoče obdržati svoj volilni ka- j " J-fc m nato »h^ti njegovo zau-	})0 pri prihodnjih vohtvab popolnoma
emškega imperijallzma? ! der. Njen voditelj poslanec Erkelena jo ™,JIn	r)rop^,a"
bo obnova reda zboljšanje v svoVm govoru 14. oktobra podal ^ h Til n	~ Zunanje-politlčna nače!a dr. Strese-
1 ' - - - ....... ke v treh blokih. Govoreč o korupciji	manna. s-emškj ZI1Danji minister dr. Stre-
cilira Vilder brošuro znanega komunistič-	^^ je izja,<• dni na nekem svojem
ne?a prvaka Kamenjeva. ki priporoča	vo|j|nem sh'>dii. na katerem je zavračal
obnovi Evrope, ali pa sc oiačijo elementi, ikrero republikansko demokratsko stranki zanikuie o položaj, ustvarjen na mi- ko, da mora zvišati zunanjepolitične zar rovnih konierencah, in sanjajo o novem razmahu vsen Zdi se, da bo
finančne situacije, oživitev dela imela za deče smernice strankine politike: vstop v posledico, da se bodo šansc za komuniste Zvezo narodov, izpraznitev Poruria in
svrhp ne v rr'd konzumen^o"' temveč ' zmanjšale v prid socijalni demokraciji, prve okupacijske cone do 10. januarja. .. „„„,._ A„ _„•	x0.„i:	, ... -..— -
^^^S^jelRavno tako kaže vse na to. da bodo skrajšanje roka za izpraznitev dru.e in ^^Jf	-potnikov, da ^ne more
zaključil z načina za
besedami: Komcdnejšega Hitler-Ludendorffovc čete izšle dcclmira- tretje cone. revizij vo
j ne iz volilnega boja. ker ultranaci.iona- Nemčije, "™M!» listična piščalka ne dd več od sebe prej- ne sme
.^....j« ...iafkca statusa osnovano nastopijo s parolo proti korup-	o^jojati niti demokratična niti konser-
preklic prepovdi. da se Avstrija Ciji	R°,nio "P"*'™, izkoristijo.	vativna zunanja politika, ampnk samo ta-
uM,cr,a ne „a va- p,,,- u„ ..... združiti z Nemčijo, preiurditev Jn 5tr!S.' b ok'	«*lnoT° Pro»la vlada se	ka> ki upoMeva življenjske interese dr-
ustanovitev velikesp k'e- šnjth Očarljivih melodij. Toda na žalost vzhodnih mej. dodelitev' kobniialrega far^najvneteje	poslužuje Kamenjeve bro-	ta ve. Nem ^i na rod _ ne sme sanjariti o
rikalnecra volilnega fonda Prav nobcn znak "e dokazuje, da bodo mandata Nemčiji. Ves ts-!e lepi program :	.....*"
^	oslabl cni naci.ionalisti Tirpitzovcga kova se da resumirati s kratkim izrazom: zru-I
si skoraj ne moremo misliti.
' kaki revanži. ravnotako pa se tudi n«
Nasprotno, verjetno je, da oni pobero gla
Na naše opozoritve se je končno sove radikaln;h šovinistov, ki so se oglasil »Slovenec*. V posebnem član- i kazali prekričave in so se predaleč kom ku dokazuje, da jo naredba ministra
-(- «Hrvat» in Obznana. «Hrvnt» kot sme ndati iluziji bratstva med narodi. la. šenje veržafeke ^'po-od^V"Če "moraio tako ™didevski dnevni organ poleg strahovi. , __ Znari ameriški senator Lodge leži izJ govoriti demokrati, potem je to pač znak. ! tih P!itk^ eruPci' P^ti novemu režimu na smrtni postelji. Ztidela ga je kap. m. da nacijonalni šovinizem še davno ni tn smrfnth tendenciJoznih izmi5!,otin na ( _ Avstrijsko rumunska pogajanja za
icliojnih
Sušnika veleza«lužen soeiialnofioliti-čen čin in da .ie dobila Zadružna zvezs tarifni privilegij zato. da bi trgovci ne rnotrli gnliti konzumenta, temveč da pride zni?nna prevoznina konznmentu v prid. «STovenec» napoveduje konzu-mentn zlate čase ter končno psujt-«,Tutros>. da Sušnikovo Rplošnokorist-no naredbo »cinično izrabljamo za nesramne napade». Očita nam, da mislimo na
„kšeft"
in da nimamo v svoj! pokvarjenosti pojma o nesebičnosti kloriknlnih pod-jetii. ki mislijo le na to, kako pomagati ubogemu ljudstvu.
Ta odgovor službenega organa klerikalne stranke nosi na sebi vse znake neodkritosrčnosti in zavesti krivde. Mi smo vedeli že takrat, ko smo napisali prvo opozorilo, kaj namerava klerikalna stmnka z ogromnim denarjem, ki ga dobi v obliki popusta za prevoz hranp. Vedeli smo, da ie izdelan ccl načrt za razdelitev milijonov državnega denaria. ne med kon^vtrente, ne v svrho. da bo kruh cene?*' temveč ra k'eriVa!ne strankarske ci'1?. ra klerikalni volilni fond, za klerikalno časopisi e in tudi za nrrvine, ki nnd vidom na "red i"«*? vrtnino pod*,5r!»io #leri-kalno politiko. Famrvzna tarifna nared ha je bila le prva poteza velikega projekta za financiranje klerikalne proti-narodne in nrotidržnvne propaganda na državne stroške! Znane po nam podrobnosti tega načrta, ki razodevajo vso moralično pokvarjenost SLS ter jo razkrivajo kot pravo
stranko državnih tatov.
Načrt ni mogel biti v celoti izveden, ker je medtem nastopil polom v Beogradu. Toda s tarifno naredbo nrinrav. Ijeno golrufiio so hoteli klerikalci še na vsak način izvršiti. Tn tako so tik pred nastopom nove vlade tz ministrstva prometa prenesli v Zadružno zvezo na tisoče tovornih listov opremljenih s klavTttlo za prevorni ponust.
S temi tovornimi listi se je pričela
sramotna trgovina
Klerikalni agenti hodijo okoli fer pod roko prodajajo od minsfrtstva izdane tovorne liste za ceno od 50P do 800 dinarjev komad. Vrši se organizirana
m. na
prom,tirali, in da se obegate deloma tnd, zlomljen, da se je r.ova pacifistična Nem- j Vnt^vZlrl«	"'"Ili6 T^!"
na račun dr. Strcscmannove ljudske čija komaj izvila iz plenic in da bo Se »sv°'e* ' ^ZT^rVŽZu	' ^ '' **
stranke ki ie storila vse da nodre po- minilo neka", »et. preden bo temeljito n" Stc"Xl Pa Pr'obcuie kar intervju	Dunam.
sledn je plotovekiso počili ITnacIj^ ; stala na nogah in L naučila hoditi | ^aT^ TZlZ	, ~ ^ ^^
I i?- » a. - <-cm. A povsem na kratko. .Hrvatov*	čajo iz Rima. je bila v petek konfiscira-
Zoi se, da se v današnjem času nemški .... ....	. ...-,..,-
' , , ,* i j i , • • ,*i, dopisnik je namreč ministra vp-asat, ali	na cela vrsta opozictjonnltvh listov, med
od boli kod kdaj zadnja leta vrača k .. .It>c.c >.,	..... 1 ' ,, „ , .
. . , . .., . . sc bo proti HK55 uporabila Ohznana.	njuni »Nuovo paese«. »U Mondo«. »MaW
j'in sanam. da se zlomi pariški mir, ,,. . . , . , .. , . . ...	. . . . . ' '
nalistične desnlcc.
V tem trenutku veje skozi vso nemško narod državo dih zaupanja v lasti genij in v j svojim	„, «	......	^	»Giustizia« itd.
lastno silo. Nemčja sc vesel, svojega go- da se zavrne nemška vojna krivda, da ^ ^ ^ ^ hodo ^ |JRSS ^ ,---
spodarskega vstajenja in nepričakovanih Nemčija ponovno zavzame mesto impert- | vcd.^ ostre cr zunanjepolitičnih uspehov, ki jim jih je jalistične velesile.	I___'______
m »Hrvatovo« for«
omogočila podpora Mnc Denaldovc An- ; Zmaga desnice v Angliji in Ameriki je gliie in zmaga levrga bloka pri franco-, še opogumila nemško reakcijo. Ali se bo jKih volitvah. Rcntna marka, ki sloni na nemškim republikancem in demokratom čisto fiktivni podlagi, izkazuje po komaj posrečilo dokazati ljudstvu, da Nemčija enoletnem obstoju naravnost čudežno živ-i nima nič pridobiti i 7mago reakcijcmarnih ljensko silo ln v tem trenutku prekaša strank in da tudi s konservativnimi vele-samo dolarsko veljavo. Državni prejemki, silami pride do ugodnih rezultatov lahko
Pozor!	Pozor!
€litni Kino jtfatica
vodeči kino v Ljubljani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakciie.
Tigri se vračajo v kranjsko deželo . . .

Foter Korošec: Fantje, polomil' smo ga! Zdaj pa spet v tigrovske kože! Ul!
prrnnviti. rrtiij-
linti in Tv,|iiV1jati ka';or I odi str<w V< vnn shrsniti r>reko zime V»m oskrH rc-no
t vrčka J. GOREČ *»
Palača Llublianske kreditne banke In Cosoosvetska cesta 14
Vreme
Začetkom preteklega tedna je leža la velika depresija med Anglijo in Skandinavijo, in piccr več dni $koro nepremično na istem me-tu. V bližin: njenega središča je vsied toga močfio deževalo več dni zaf<ore<loma. tako da so nastopile po mnogih krajih v b< verni Franciji in severozapadni N mči ji velike pojdave, ki so ponekod nastopile katastrofalno, osobito v dneh 2.. 3. in 4. novembra. Mi 'mo ee nahajali ves čas v taki oddaljenosti od središča nizkega zračnega pritiska, da smo pač imeli vlažne- jugozarain" vetrove z oblačnim nebom, ki je nepr* stano kazalo na dež, ostali pa smo vendarle brez njega. Ves čas je bilo izredno toplo; Še toplejše in bolj ja.--no je bilo po vzh'»dnom delu naše države. prav tako severno od Alp: na Dunaiu na pr. že 24 let ni«o imel j tako toplega začetka novembra kakor letos.
Ko se je velika depresjia naposle 1 vendarle premaknila na vzhod, jp planil na njeni zapadnii strani val hladnega zraka od Islandije sem preko vse F.vrone in dospel naposWl tudi do na;. Z niim vred »e je razJiril virsok zračni tlak nad Evropo, ki je zavladal kon-e*m tedna nad vso celino ter nam dal iasmo. hladno in suho vreme. Podoba te. da <=p bo držal vsaj še b"*nip dni.
Dunajsko vremensko poročilo; Vreme je bilo vcW visoketra tlaka nad Severnim morjem pretežno iasno. Le v ab.skih dolinah je ležslo še mno?o me^le. Na jasnem je padla slana. Na poved n nedeljo: Jasno, zjutraj filaoa.
Danes dopoldne «dinarski dan» Jugo-slovenske Matice za neodrešene brate in sestre.
Shod najemnikov in podnajemnikov v Ljubljani
Gradcu in na Dunaju, seve nikdar ne morejo izslediti. Samo majhni, večinoma brezposelneži obvise in odsedejo ! zveč£r v svojo smolo, če ne morejo v temnih vanskih nočeh po slabih cestah med vinogradi in gozdovi uiti finančni kontroli.
Glavni prehod imajo tihotapci na severni moji še vodno pri Plaeu nad Mariborom, kjer ima blizu meje na avstrijskem Plaču trgovec Ploder glavno zalogo in dobavo vžigalic za viničar-ske tihotapce. Velikopotoznojši pa f-e pripeljejo po železnici z Dunaja do Lip niče in St. Ilja. od tam pa prehodih v naše vinograde. V Gradcu in Lipniei najlažje dobe pred uradi za J brezposelne poceni pomagače in ti navadno svoj zaslužek drago poplačajo, če je situacija nevarna, ker s težkim bremenom težko beže po neznanih peš potih v temi.
Ljubljana, 8. novembra. Ob veliki udeležbi se je vršil danes unicnski dvorani shod stano-najeintiikov in podnajemnikov, kl je izzvenel v odločnem protestu proti 1 ukinjenju dosedanjega stanovanskega za- : kona, čigar veljavnost preneha 31. de-cembra.
Predsednik društva stanovanskih na- ! jemnikov in podnajemnikov, g. Vencajz,! je podal kot glavni govornik obširno po- j ročilo o kritičnem stanju tega važnega I socialnega vprašanja, protestiral proti
V pondeljek 10. t. m.
Danes zadnjič kolosalni film
(Svioarski Matija Gabec)
ukinjenju sedanjega stanovanskega za- . vec]]i takoj prcjskav0 in aretirali kriv- ] dobil od zdravnika spričevalo, da potre« kona in zahteval tudi maksimiranje na- ce Hankija je gj^ hladnokrvno pri- buje šest meseccv dopusta za zdravljenje, jemnme. Govorih so še gg.: inz. Gustin- ; 71)a]a motjv SVQt stra.;liega ločina. Na prošlo pa je dobil odgovor, da naj čič, Rupnik in Mikevc ki so vsi naglaSaU Izro5ena ■ biJa tako: v sarajevske zaprosi pokojnino. Tako torej: po 25*
rlocintArncirinin Hncndfinitn trlnH trx n 1 _	"	•*	"	, . ,
NTKOLA PAŠIČ ministrski predsednik.
Odmev avstr. železničar-skega štrajka v Mariboru
Maribor, 8. novembra.
Danes zjutraj sta pripeljala v Maribor že oba brzovlaka iz Avstrije. Prvi proti Zagrebu je bil natrpano poln Jugoslove-nov, ki so še pravočasno ušli iz Avstrije. Drugi brzi proti Trstu pa je imel že malo potnikov, ker se Avstrijci niso upali več podati na trgovska potovanja. Tudi v Mariboru ni ostalo to pot nobenih tujcev, ker so se vsi že včeraj odpeljali, ko so slišali o pripravah za štrajk. Dopoldanski osebni vlak je tudi še pripeljal ob 9. uri v Maribor, a je bij čisto prazen. Garnituro vlaka so še tekom dopoldneva vrnili prazno v Špilje z avstrijskimi železničarji. Vsled štrajka stoji seve tudi naš tranzitni promet čez Špilje in Radgono v Ljutomer. Vozijo le naši lokalni vlaki v St. Ilj in iz Gornje Radgone v j Ljutomer. Promet brzo*-'akov iz Maribora proti' jugu so danes tako uredili, da je odpeljal ob 14.10 uri brzovlak proti Trstu, v Zidanem mostu pa so zopet sestavili drugo brzovozno garnituro proti Zagrebu.
desinteresiranje dosedanjih vlad za pametno rešitev stanovanskega vprašan.a ter opozarjali na potrebo, da grade v prvi vrsti občina in država, kar bi znatno odpomoglo sedanji stanovanski bedi. Tudi ustanavljanje prisilnih stavbenih zadrug, ki naj bi zidale mala stanovanja, stopa vedno bolj v ospredje.
Na zborovanju je vladalo jako razburjeno razpoloženje in je bila končno soglasno sprejeta nastopna resolucija:
Dopisi
letni službi naj gre bolan in izžet v pokoj, I kjer mu. pokojnina niti za zdravila in zdravnik ne zadostuje. Prosimo gospoda 1 glavarja. Pinkavo kot sedanjega gerenta, ker ga 'poznamo kot pravičnega in do* brega moža, da to nemudoma uredi v čast obijne in v svoje zadoščenje in pre« pričanje, da bo ohranjen pri občinskih uslužb&ncih v najlepšem spominu.
FRAJfKOLOVO. Koncem oktobra je prineslo '*Iutroj> pod zaglavjem »-Brezvesten
KRANJ. Akademski krožek v Kranju	. „
a) da se načrt stanovanskega zakona, prjrcdj ob go^n^j r0;Stva pesnika Si«	pohotnaž> to-le poročilo: Franc Trbovšek,
ki ga jc izdelalo ministrstvo za socialno 1 mQna Grcgr)rčič3 v sohoto dne 15. no.	kletni posestnikov sin na Frankolovem,
politiko, brezpogojno odpravi kot pod- , vembra ob g uri g^-eter v telovadnici dr.	je tekom leta 1923-24 večkrat oskrunil de-
laga za reševanje stanovanskega vpra- ; žavnc gimn.,zj.c v Kranju Simon Gregor	setletne in dve šestletni deklici. Obsojen
je bil pred celjskim okrožnim sodiščem na 2 in pol meseca težke ječe. — To so silno žalostni pojavi v družabnem življenju, ki jih mora vsakdo obsojati. Slučaj pa je Hreba nekoliko osvetliti, ker tukaj ljudenu, ki naravnost ne trobijo v klerikalni nog, očitajo vsakršne slabosti. Frano Trbovafck, p. d. Felekov, je član frankol
SVETOZAR PRTBTČEVIČ minister prosvete.
Takšno sliko našega tihotapljenja smo dobili iz usode zadnjih obsojen cev ljubljanskega dohoda rstvenega nad sodišča. • Najhujše" so pritisnili Franci Kostajnška in Evgena Stančiča, oba trgovska potnika iz Zagreba, ki sta v Lipniei najela brez|>osrInpga avstrijsko *a mehanika Ivana Tumorja, da jima je pomagal nesti čez mejo S00 kartonov (100 kg) cigaretnega papirja. Kota inšrk je znan tihotapec, ki že nrd dvoma letoma odsedel v Ralov-so mladi, stari še le
Tihotapstvo na severn' meji
Maribor, 7. novembra
Časopis} že dolgo niso poročali o ti hotapljerju na naših mejah. Zelo pa bi se motil, kdor bi mislil, da je tiho tajnstvo med tem poienjalo.
Baš te dni so došle v Maribor razsodbe iz jesenskega »zasedanja« doho-	liici 1 leto. V
darstvenoga nadsodišča v Ljubljani, ki okrog 30 let. Noč je bila presvetla, pa
se sestaja k razpravam le vsako četrt	so iih stražniki 14. junija prigi.ali v
letje in razpravlja potem vse zadeve.	Maribor. Naložili so vsakemu r»o $4
ki so se med tpm nabrale v njegovem	tisoč Din globo in še 2 meseca str<-~
okclišu v Sloveniji. V zaporih man-	zaj>ora. Ker seve gospodje no<a
hrrsktga sodišča bo vsled 'ab solh	či nimajo nobenega d°naria. -»i jim
sedela cela "kopica tihotapskih jrrešni-	spremenili denarno globo v i 13 telur v
kov za dolge mesece, nekateri celo	ripo a.
leta- Obsojajo jih namreč po skalah	Ostali sotrpini so več ali man? en-i
še vedno veljavnega avstrijskega do-	ko zanimivi. Konrad Hnher. slikar iz
hodarstvenega kazitnskega zakona, ki	Lipnice. že drugič kaznovan in Kari
prisoja za kazni do 400 K 1 mesec za-	Penis, trgovski pomočnik iz Gradca, pora. namesto 6000 do 19000 K eno|Pta dobila po 30 tednov za neizterljivih
do dve leti in čez 12.000 K dve do	f,000 Din jrlolie in 1 mesec strogega
tri leta. Pri sedanjih valutnih razmerah	zapora, ker so iu v Svečinj zasačili s
toraj večina tihotapcev obvisi povpreč	cigaretnim papirjem. Anton Prajnik no vsaj z enim letom, ker ne morejo ; delavec iz Počehove pri Mariboru in plačati horendno visokih denarnih glob i jvan Tarkuš. delavec iz Maribora, oba
Dohodarstveno sodišče I. stopnje te	žo vočkrat kaznovana tihotapca, sta
pristojno le do 6000 K kazni, za višje	bila zasačena na mariborskem trgu pri
globe pa nadsodišče v Ljubljani.
Kljub tem drakoničnim kaznim pa tihotajistvo • cvete intenzivno na.prcj.
prodajanju vžigalic. Sodba po 6 mesecev zapora. Lndvig Pevec, doma iz Šoštanja, zadnjič hotelski uradnik v
Blonopolna uprava namreč s svojimi Beogradu in Ivan Flingcr, mesar iz Sa-
ogromnimi taksami naravnost izziva k lahkemu in dobremu zaslužku <kontra-bandarjev>. Zlasti vabljive so vžigalice in cigaretni papir. Saj je treba pla čati pri nas za škatljico vžigalic 66 par
rajeva sta pritihotapila več tisoč zabojev cigaretnega papirja. Prvega so ujeli v Št. Tljit. med tem ko so trije po-matrnči iz njegove družbe stražnikom
ušli. Hinger se je skril pred nočno pa- j pravic, ki so predpogoj vsem drugim, " ............" predpogoj za življenje vsakega kultur-
nega človeka.
monopolne takse, 1 Din je prodajna j truljo v grm ob cesti. Izsledil pa ga je cena. in tako morajo zaslužiti pri osta- ; fitiancarjev po*, ki je v temi tako <lol-lih 34 p. fabrikant. grosist in detajlut.j <t0 lajal proti trrnin. da so prišli naši Tamo preko, v Avstriji pa stane cela fmnnrarji s puškami. Sodba 8100 Din škatljica 53 para in je torej pri majh- j ali 42 tednov in še dva meseca štreni teži predmeta prav lahek zasiti-	zapora. Viničarii Jožef B.abiek
žek z vtihotapi jen jem. Ob celi meji jih prenašajo naši viničarji, skrivajo po gozdovih in svojih kočah in jih potem
šanja in s tem v zvezi stanovanske krize.; čj-cvo akadcmijo. Sodelujeta gg. Sveto, ker ne računa z brezstanovalci. marveč zar Banovcc in Drago Zupan, člana kr. se bavi samo z regulacijo najemnin med operc v Ljubljanj ter raoški pevski zhor hišnimi lastniki in onimi najemniki, ki šc ^ Kranja. slavnostni govor govori gosp. niso vrženi na ulico;	prof Joža Kovač, recitira sedmošolcc g.
b)	namesto vsakega birekratičnega na- Koželj; čistj dohi5ck je namcnjen fon= ziranja zahtevamo, da prizna država vsa- Ju „Dijaškc kuhinjc».	3057 kemu državljanu pravico do stanovanja SREDIŠČE OB DRAVI. Dne 10. avau-
bodisi v mestu ali na deželi in da se _,a M ^ vr5i,e v sre^jšču 0b Dravi ob- skega .Orla, ter je bil vedno hujskač in država obvezuje, vsem svojim državlja- fijjsiie volitve, ki so prinesle naprednima i prigarfač za svojo stranko ob času volitev nom pribaviti udobna in zdrava stanova- strankama, zlasti pa nnši JDS, sijajao ! Še ob. zadnjih občinskih volitvah je atal nja z najemnino, katero more plačati zm;,g0 Volitve je vodil poseben volilni ob cedi ter se rogal vsakemu, o katerem dotični s svojimi dohodki, bodisi z do- kom,Far- ki ca je poS]ai srezki poglavar je vedel, da je nasprotnega prepričanja zidavo, oddajo v najem svojih lastnih jn ?0 ^ ^vrjjig v najlepšem redu. Pred-! drugim grešnim Zemljanom pridigu-zgradb. bodisi s podporo gradbenim za- slavnjkj vseb treh udeleženih strank so jejo in tudi velja krščansko načelo: <£doi drugam, poidinccm in samoupravnim te- p^pisaij uradni volilni zapisnik, v kate- pohujša enega teh malih, bi mu bolje lesom (občinam);	j rcm je biio izrecno ugotovljeno, da so se	da bi se mu obesil mlinski kamen na
c)	zahtevamo, da se v svrho izpel ave 1 v0]j[ve izvršile v redu in da se nikjer vrat ter bi se potopil v globofino morja.i navedenega principa takoj prične z Iz- Rjso kršj]a določila volilnega zakona. Ako pa se kdo drzne očitati pripadniku
Kljub temu pa je takoj po volitvi vložila klerikalne stranke kako grašnost, se t! skupina pristašev SLS rekurz proti volit- obregnejo: cSaj se opere v zakjrameotu vam. Značilno je, da predstavnika iste sv. pokore !> Franc Trbovšek se je presne-stranke v volilnem odboru priziva nista to slabo Pra' v zakramentu a-, pokore podpisala. 2e vpričo uradnega zapisnika o lel° dni. da je njegovo perilo zasmrdelo v redu izvršenih volitvah je bil priziv do okrožnega sodišča. Drug človek b: se neutemeljen V prizivu je bilo navedeno 0(1 sramu skril. Starši oskrunjenh otrok vse neistinito in izkrivljeno; naši politični ?0 se bali »velikih antlov> pred okrožnim nasprotniki so to priliko tudi porabili, da sodiščem, sicer bi bil moral Felekov sesti denunrirajo našega progovnega mojstra Pred poroto. Gorenšekov Jurček, pred-gosp. C., ki ga klerikalci sovražijo eilino tednik Orla, pa bo gotovo njemu na čast radi tega. ker je naš prisLnš. Mislili so v zIožil pesem, ker zna tako dejpe pejsmea svoji krščanski ljubezni: Zdaj. ko imrmo zlagati o <Samostojnežih>, in o vseh teb svojega ministra železnic, z-laj je prilika, ^preklicanih liberalcih>. Radovedni smo. da lahko spravimo ob službo in kruh kakšno mu bo zakrožil? Morda jo pošlje železniškega uradnika. Priziv še do dane*	v «PomoIjuba> ali pa v cSlov. Go-
ni rešen. Vlada zakona in reda ca je za- spodarjus. v brumno premišljevanje fran-vlačevala tri mesece, dokler je ni bilo kolovskim Orlom.
konec; središka občina pa, ki ima, kot D03RNA PRI CELJU. Podružnica znano, obsežno občinsko gospodarstvo, trpi «Rdcčcga križa. SMS na Dobrni je ob* ogromno škodo. Občinski odbor bi lahko darovala 21 revnih učenccv naše Solc 2 že razpravljal o proračunu in ga čaka še obickami in obuvalom. Ta velikodušni nebroj drugih važnih in nujnih zadev. djr ie ■z^'abil revčkom solze hvaležnosti, Pozivamo novega mariborskega župana, ki naj botio P'ačil° odboru in njegove* naj napravi red	mu požrtvovalnemu predsedniku upravi«
tciu g. Jankoviču.
PTUJ. Priprave za Meškovo slavnost se
v polnem tiru Slavlje bo eno najlepših, kar jih je kdaj doživel Ptuj. Na programu je tudi slovesna izročitev reda sv. Save III. razreda slavijeuru po velikem župana iz Maribora. Tukajšnji Nemci, bivši dijaki ptujske gimnazije, so oficijelno odpovedali svojo soudeležbo. Nikdo jih tudi n* bo pogrešal.
VINICA. Dne 18. oktobra je bil ves trg pokoncu, ko je zagledal na svojem teritoriju ubitega medveda, česar ne pomnijo niti stari ljudje. Ubit jc bil med ved na sledeči način: Dne 18. oktobra, rano v jutro, je šel Mate Moravec, po» sestnik iž Podklanca pri Vinici, s puško, nabasano s šibrami št. 0. v gozd,, da si ogled« drva z« seč. Gosta megla jc le« ža'a naokrog. Naenkrat zasliši mož tcž> ke korake za seboj. Misleč, da se bliža kak kmet, je obstal. Na veliko začude« nje pa jc opazil v razdalji kakih deset korakov medveda, ki je pridno vohal njegov sled in se mu približeval. Mora. vec ustreli, toda puška se ne sproži. Med __ _ ... , , _ , ,	vcd sc mu jc med tem približal na pet
BLED. Dramatični odsek Sokola na korakov. Moravec je sprožil v drugič
GREGOR ŽERJAV minister za šume in rude.
vajanjem pozitivne stanovanske politike — politike gradb malih stanovanj, za kar ji stoji dovolj kredita in sredstev na razpolago, kakor ckspropriacija stavbenih prostorov, nabava gradbenega matcrijala iz lastne (državne) imovine itd.;
d)	zahtevamo, da se k Izdelavi teh predpisov, ki sc tičejo stanovanskega vprašanja, pritegnejo najemniške organi-nizacije;
e)	ako bi država nc vpoštevala teh zahtev, so si najemniki na jasnem, da jim ne preostane drugega, nego da sc sami pobriga o za izvojevanje svojih osnovnih
Vaška tragedija
MARKO TRIFKOVTČ
V neki vasi blizu Sarajeva ee je zgo- namestnik ministrskega predsednika,
in Frane Kovač, iz Laiteršberga sta P^d kratkim krvav zločin, ki ima dobila po 4 mesece, Prokmurec Lndo- svoj izvor v nenavadno močnem čust vik Cvetko, čevljar iz Fokovc pa 12 : venem življenju, kar med ostalo aprovizaciio prodajajo mosecev. ker je po D<dnii Lendavi pro- Har.kija Breza, 401etna žena, se j*.	.. .. ,.
na mariborskem trgu. običajno po 75 j dajal h Radgone vtihotapijo,ne vžiga- 'po 25 letih zakonskega življenja čuti- ; n-ih -Do.ski župnik.. Vabi sc na obilen para. tako da je konsumont še vedno ijce.	| la še vedno miado. Poročila se je -
Bledu uprizori danes dne 9. t. m. ob pol 20. uri ljudsko igro s pctjcin v 5 deja.
na boljšem in je kupčija zato prav živahna. Da je prenos varnejši, prinašajo robo najraje v posodah za mleko.
Še boljši jo zaslužek pri cigaretnem papirju, kjer je pritisnila država na en zavojček kar 90 para monopolne takse. Prodajati se moraio po 1 Din. in tako žive od ostalih 10 par fabrikant inv si nadaljni posredniki do konz«-menta. Količkaj krepak tihotapec prinese lahko enkrat 30 kg teh papirčkov čez mejo. Pri tem oslepari državo že za okrog 8000 Din. Ce je sam nabavil papir, je tako velik tudi njegov zaslužek. Običajno pa so ti transporti lp najeti in samo za nošenje hon^rirani nosači neznanih firm. ki sede v Ziorehu in od tam kar na debelo razpošiljajo blago v Bosno in Macedonijo, kjer je razpečevanje vtihotanljenesra blag-i že bolj varno. Pravih dobaviteljev, ki •o v kupčijskih zvezah s tovarnarji v
Vča«ih pomagajo tudi ženske. Jnli- j zgodnjih mladostnih letih in mož se je jana Vakej. delavka pri Mariboru bo med tem že močno postaral, lmel^ je sedpfa 8 mesecev, ker je prodajala vti že preko 60 let. Ker ni mogel več za-
iti zade! mrcino v prednjo capo. Zver je zarjovcla, da se jc stresel gozd, se dvig« nila na zadnje noge in mahala z zdravo obis'c-	3063 capo, kakor da bi vabila lovca k sebi.
TRBOVLJE. Pred kratkim smo zvc= Moravec je ustrelil šestkrat, nakar se deli za zadevo, ki naši občini, tretji naj« j je 7gnJdila zverina mrtva. Ko so pripe« večji v S'ovcniji, nikakor ni v čast. Gre ijaH ustreljenega medveda na Vinico, ga
hotanljene vžigalice in saharin.	dovoljiti vsi m njenim zahtevam in po- namreč za pragmatiko občinskih nastav« j je radovedno ogledovalo ljudstvo iz oko
Zadnii čas pa je nastal radi obsoja trebam. je prišlo med obema |>onovno . Ijcnccv, katere občina sploh nima. Toliko 1 !icc ter šolska mladina, starim lovcem ma"saharina kompetenčni konflikt med do hu iih sporov. Poprej srečno zakon socialnega čuta in pravičnosti mora imeti pa se JC brala na „bra7u nevoščljivost. Ljubljano in Beogradom. Zato čaka v sko življenje se je izpremenilo polago- , dandanes že vsak gospodar do svojih \0. tudi njihova jeza sc jc med tem že preiskovalnem zaporu mariborskega ma v pravi pekel. Hankija se je konč- uslu/henccv. kaj sc!c tako bocata. vc„ka polegla.
sodišča že tri mesece neki primn^ki! no odločila, da spravi svojega starega j občina, kakor jc trbovcljska. Res jc s.ccr, ,---
rojak, trgovski pomočnik, ki je osum- moža iz sveta m se poroči z mlajšim, da lezi v občinskem uradu pragmat.ka, o ,	POSLOMLO.
Ijen dale tihotapil saharin pa še ni Za svoj peklenski načrt je pridobila katen pravijo, da je sc dobra, toda m \sem pnjateliem in znancem, od ka-
nig,') — pristojnora sodnika	Isvoirca sina TTasana in brata Alija. Ko ! potrjena in sc zato ne izvaja v praksi, terih se pri svojem odhodu iz predragega
___!__' jp mož ponoči brezskrbno spal sta ga Mestna organizacija demokratske stranke mi Črnomlja nisem mogel osebno poslo-
9. t« m. dalle Hasan in Ali nenadoma krepko zgra- ( se jc za to zadevo že pobrigala in prejšnji viti, kličem tem potom prisrčni: Zbogotn! Paul Wpn*»nftr bi1a in zvezala, njegova žena pa mu je gerent g. Fortič je obljubi! stvar izvesti, ;	Janko Schtvelger. pis. rav. v pok.
rdui »vclJBnBr g 8(>kjj0 razk]aia <rlavo. Truplo so o.l- toda. kakor vidimo, je zopet vse zaspalo. '--------
» k "sni senrocenp'"' Hrami	< nesli potem na livado jp zakopali v Pog'ejmo si torej slučaj, ki se je zgodil I	SVARILO.
kup sena. ki so ga |K>tem zažgali. To J Pred kratkim. Ne omenjamo slučaja, da Nisem odgovorna za pravna opravila da kmetje iz okolice so takoj opazili bi mogoče grajali brezbrižnost odločilnih in obveznosti, katere napravi moj sin
fulrfAr!i»v nmnilr r^o »iK »ainfpr«ir!imn Anton hrP7 mo 'ifCT/1 DO'
Danes Lya de Putti
„0tok solzaS.0.S.
Predstave ob nedeljah ob */, 11. dop. in nl> 3., ".iS.. 6., */,8. in 9. uri. f>947a
KINO ..LJUBLJANSKI DVOR".
o^enj in prihiteli gasit. Na svojp veli- : faktorjev, ampak da jih zainteresiramo Anton brez mojega potrd la. ko začudpnje so opazili v senu tniplo za to nujno zadevo. Neki občinski usluž> j	Ivanka Legat
starega Omera Breze. Orožniki so iz- i bencc jc obolel na arteriosklerozi in je
Doseetnica v Lescah
Domače vesti
SEZONA.
Je že pričela. V Narodnem domu in v Areni in v Kazini se vrste pari. godba svira, telesa se ziblje jo in gibi jejo v nekih novih taktik in ritmih. Vča.-ih smo rekli takšnemu početju «bolcer» Ln polke, potem tango in fox trott, lani shimmy in blues in java ali žaba. letos pa jimmska in la volta in hupa hupa- Prememba je vedno dobra. Oh. kako melodično se čuje prošnja device. ki želi: <0j, mama, pusti me hupa bnpa!®
Pa še drugo novost ima naša bem Ljubljana. Yazz band. Kdor se hoče prav postaviti, izgovarja džesbend na kar mora razlagati, da je to takšna čudna amerikanska muzika. ki ima za nas nenavadne melodije, sinkopirana triole in slično. povriin tega pa glavnega igralca, ki ima beljen, pavho. zvončke, ročne granate, kot.le, parno sireno in tucat drugih glasnih instru mentov, na katerih proizvaja peklenski ropot. Drugi instrumenti sra opremljajo. violon in violine in tako, in da ta vazzband dela kraval. kakor večja mačia godba, pa ie vendar le prava godba. Okrn? 1019. je ta reč postala moderna. 19-20 svetovna, 1021 na vrhuncu, 1922 je pa prišel iz Newvorka migljaj, naj postane godba vendarle mani kravalna. 1923. se je v Berlinu ustrelil prejšnji prvi bobnnT. ker gJ niso več rabili, in koncem 1924 je ynzz band prišla tudi v Ljubljano, ki je. kakor zgodovina uči. bila še vedno deležna vseh svetovnih stroj, baroka, moderne in vazzbanda. Ali imajo še boben. ali pa so kar že h mite nouveaut* brez njega, ne vem. Morda pojlemo dane« pogledat, ko je nedelja.
Drugih novosti to sezono tudi ne bo manjkalo. Ne samo Veronika in Vidmar, ampak tudi revolucija tigrov in njihove konipci.jske afere, in pa Davidovičeva kandidatura v Ljubljani in tako. — pa vso sezono do pusta in čez družabni in politični hupa hupa,
(— to bo huda zima!	M. A. C.
*
*	Veliki Župan dr. Baltič je bil včeraj; službeno obveščen o svojem imenovanju ter je prevzel posle svojega urada.
*	Novi šef presbiroa. Za novega šefa presbiroa je imenovan Miloš Ivčevič, ki bo že v bližujih dneh nastopil svoje službeno mesto.
*	Bequiem za poslanika GavrilovMa v Londona. Dne 6. t. m. se je vršila v ruski cerkvi v Londonu slovesna žalna daritev za umrlega našega poslanika Ga-vriloviča, kateri je prisostvoval ves diplomatski zbor v uniformi, pokojnikova rodbina, osobje našega poslaništva, zastopnik angleškega kralja, vojvoda York, admiral Troobridge, Seaton Watson in člani jugoslovenske kolonije v Londonu. • Včeraj je odšel vlak z zemskimi ostanki poslanika v Beograd.
*	Novi odbor Ženske Male antante z gospo Leposavo Petrovičevo je obiskal i predvčerajšnjim namestnika predsednika j vlade g. Marka Trifkoviča ter mu izročil vse na konferenci sprejete resolucije s prošnjo, naj bi se upoštevale pri sestavi zakonskih načrtov.
*	Razpis gradnje vodovoda v Sisku. — Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje za 10. december pismeno ofer-talno licitacijo za gradnjo vodovoda v Sisku. Podrobnosti v »Službenih Novi- j nah».
*	Himen. Poročil se je g. Saša Schwarz, bančni uradnik, z gospico Silvo šušterši-ževo, učiteljico z Jesenic. Bilo srečno!
' Odlikovanje zaslužnega narodnega de-favca v Središču. Danes bo ptujski poglavar v Središču slavnostno izročil odlikovanje sv. Save III. reda odličnemu narodnemu prvoboritelju g. Zadravcu, posestniku parnega milna v Središču. Gospod Zadravec je znan zlasti v gospodarskih krogih kot neumoren in resen javen delavec. Iskrenim čestitkam številnih njegovih prijateljev se pridružujemo tudi ■mi.
*	Državna razredna loterija. Pri žreba-1 nju državne razredne loterije je bila dae 6. t. m. izžrebana srečka št. 79054 z dobitkom 400.000 dinarjev. Srečka je bila prodana v Zagrebu. Žrebanje 1. razreda prihodnjega kola se vrši 11. in 12. januarja 1925.
*	Spomlad v pozni jeseni. Dolga vrsta lepih in toplih dni je marsikod v naravi pričarala pomladanske pojave. Tako smo v zadnjih dneh prejeli lepo razvit ja- j bolčni cvet z Bleda, utrgan na vrtu po-1 sestnika Frana Olivattija na Rečici. Zrele jagode sta nam poslala g. Adolf Sbil v Praprotnici pri Mirni in lovec Košir, ki jih je nabral na Mrzlici pri Trbovljah. Na Poljanah pri Gorjah pa je g. Matko Ulčar nabral lep šopek cvetočih jagod. Vsem pošiljateljem lepa hvala za ljubke pozdrave umirajoče jeseni!
*	Vpliv separatističnih r^variev ra mariborske Nemce. Jako karakteristično ro-varenje proti državi od strani radičeveev nam sporočajo iz Maribora, kjer Nemci že dolgo javno šušljajo, da bo Maribor kmalu zopet nemški, češ Hrvati itak kmalu odpadejo in potem bodo baje Nemci segali zopet do Save. V to svojo fiksno idejo že tako trdno verujejo, da so nekateri že pričeli dvigati svoje denarne zneske in jih spravljati na <varno», da jih rešijo še pred rprevratoms.
*	K vesti o razvcljaTljonju občinskih vrlitev t Konjicah nam poročijo, da je up. j\ no sodišče na pritožbo Nemcev le i
Najnovejši Henny-PoPten film
Kino Ljubljanski dvor
Pri lomljenju kamenja mu je spodrsnilo ter je padel v 12 m globok, s kamenjem
napolnjen jarek, kjer je obležal mrtev, lusča ž<
skrbljenih otrok.
Ponesrečenec zr pušča ženo in pet nepre-
ugotovilo pomanjkljivost postopanja pn | poizvedbah o prizivu. Veliki žunan bo torej moral še znslišati nekaj oseb, ki jih i konjiški nemčurji predlagajo kot priče, kaiere pa menda zamorca kljub temu ne | bodo mogle oprati. Drugič bo treba malo i več previdnosti konjiškim nemčurjeni.
*	Občinske volitve r Ormožu, proti ka-j terim so vložili klerikalci priziv radi
zmage demokratov, so sedaj potrjene in klerikalni priziv zavrnjen.
*	Nenavadna poštna pot. Poročajo nrm: Delavci, ki so se dne 6. t. m. vračali iz Loč pri Dobovi domov, so zagledali naenkrat v Savi več plavajočih kupov belega povezanega papirja. Pri natančnejšem ogledovanju so spoznali, da so to pisma, ki so v več paketih z motvozom
■ povezana, toda že odprta (pisma v že ol-prtih kuvertah). Iz radovednosti so nekaj teh pisem polovili iz vode, in glej. bile so sveža pisma, odp&dana v dneh 1. in 2. novembra, večinoma iz Ljubljane, pa tudi iz drugih krajev, več vojaških pisem, eno angleško. Pisma so bila očividno na pošti med prevozom ukradena in vržena pri Litiji ali odtod nižje ali na Zidanem 1 moslu v Savo in so priplavala mimo Do-bove kjer so jih opazili. Najbrže je bilo poskušeno spoliiranje pisem. Na sličen način so že večkrat izginila pisma; sedaj se bo monia vsaj moglo dognati, kje tiče nenavadni poštni poti, ki na ta način dostavljajo pisemske pošiljat ve.
*	Malo statistike iz BogaJke Slatine. — Prejeli smo zadnjo letošnjo številko zdraviliškega vestnika cRogaška Slatina*, ki objavlja med drugim zanimive podatke o obisku tega divnega zdravilišča v letih po prevratu. Rogaška Slatina je imela leta 1919. gostov 3651, leta 1920. 4530, lela 1921. 3660, leta 1922. 4G62. leta 1923. 56S6 leta 1924. pa rekordno število 5812. Izmed inozemcev je bilo letos največ Madžarov, Čehov in Slovakov. Italijanov. Grkov, Francozov in Avstrijcev. Letos je prvič v večjem stilu olvorjena zimska sezona. V to svrho služi zlasti »Bcograd-ski dom», v katerem je nameščena hidro-terapija. Tudi za zimski šport je dobro poskrbljeno.
*	Tramvaj Dubrornik-Grnž zopet r obratu. Kakor smo poročali, je mora'a električna železnica Dubrovnik Gruž nedavno ustaviti promet, ker ji je bila električna centrala ustavila tok. Po najnovejših vesteh se je pri pogajanjih dosegel sporazum in je tramvaj zopet pričel z rednim obratom.
*	Cigarete iz hereego vinskega tobaka. Iz Sarajeva poročajo, da začne tamkajšnja tobačna tovarna izdelovati za poskuš-njo cigarete samo iz hercegovinskega tobaka. Cigarete te vrste pridejo baje v kratkem « promet
V zalo?! prvovrstni i99SaVl j
OGLJEN PAP R
Franc Bar, Ljubljana. Cankarjevo nabrež e 5.
•	Grozen samomor dijaka po<lnarednika. V petek popoldne se je vrgel jurist, dijak-podnarednik 18. pešpolka Miloš Stojanovič med postajama Beograd-Top-čider pod vlak. Poleg njega so stali še trije tovariši-vojaki. Videli so samo. da je Stojanovič naglo slekel vojaški plašč ter se vrgel pod vlak, ki mu je odrezal glavo. Zdi se. da je vzrok groznega samomora iskati v rodbinskih r; zmerah.
•	Vlrrni v Rodinah. V noči na 2. t m. je nepoznan vlomilec udri skozi okno v hišo posestnice Katarine Sterbenc v Ro-
i dinah pri Črnomlju. Uztnovič se je splazil v zadnjo stransko sobo in odnesel dva para črnili ženskih čevljev, črno usnjato torbo z pločevinastimi vložki, več obleke, i dežnik in nekaj gotovine. Skupna škoda znaša 1300 Din. Storilec j« po svojem dejanju neopaženo izsrinil.
•	Zrakoplov Z III, ki je pred kratkim tako sijajno preplul ocean med Evropo in Ameriko, je imel med drugim v svojih izborno opremljenih pisarniških prostorih nameščene pisalne stroje <Erika». Iz- j brani so bili v to svrl-o stroji te znamke, ker so lahki ln jako trpežni. Dobijo
' se pri generalnem zastopstvu The Rex Co. v Ljubljani.	3006
j Kraljica sužnjev?!
*	Kremajorij za živali. Sarajevska občina je uredila krematorij, v katerem se bodo sežigala trupla poginulih živali.
*	Sami požari vsepovsod. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem nam poročajo, da je v četrtek zvečer pogorelo j>osestniku Ignaciju Bakšetu gospodarsko poslopje, obstoječe iz hleva za živino, listnjaka, poda in senika. Zgoreli so tudi vsi ondi spravljeni pridelki zlasti vsa krma; rešili so ed!no le živino. Požrtvovalnemu naporu gasilcev in drugega občinstva se je posrečilo požar omejiti na naštele objekle. Pri tej nesreči je posebno tragično dejstvo, da je Bakše v dobrem mesecu ež drugič pogorel. Vse kaže. da zažiga po vasi in okolici zlohotna roka. Provzročena škoda je prav občutna, zavarovalnina pa naravnost neznatna.
*	Ogenj v lendavskih goricah. — Dne 6. novembra, ob 11. dopoldne, je izbruh nii ogenj v dolnielepdavskih goricah, ki je vpepelil šest lesenih vinskih hramov okoliških Slovencev. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti nekega posestnika, ki je v štedilniku pod slamnato streho preveč zakuril. Pod spretnim vodstvom načelnika požarne brambe g. Raffensper-Terja se je gasilcem posrečilo ogenj loka-lizirati in preprečiti še večjo nesrečo.
*	Požar v Pclskavi. Posestniku Francu Soršaku v Spodnji Polskavi je prošli četrtek pogorelo gospodarsko poslopje, vozovi in razno poljedelsko orodie. Le naporu gasilcev se je zahvaliti, da je požar osial omejen na gospodarsko pos'opje. Nevarnost je bila tem večja, ker je pihal precej močan veter. Skoda je velika, ker so bili že vsi pridelki pod streho.
*	V kamn lomn ponesrečil. V Gornji Lendavi je v kamnolomu Pavla Zekša smrtno ponesrečil delavec Franc Sabo.
Iz Ljubljane
u— Promenadni koncert v Zvezdi. Da«
nes dopoldne priredi muzika Dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapel« j nika dr. J. Čerina promenadni koncert s sledečim sporedom: 1.) Čižek: Iz srpske šume i utrine; 2.) Zaje: Večer na Savi; 3.) Hrvatske pesmi: 4.) Hajdrih: Jadran* sko morje; 5.) Jak!: Slovenski biseri; 6.) : Parma: Pozdrav z Gorenjske. Med pro« , menadnim koncertom bodo prodajali j mladi sodelovalci Jugosl. Matice tiskane j sporede koncerta, na katerih so natisnje« . ni tudi nekateri navdušcvalni verzi enega ! najboljših slovenskih pesnikov na korist Jug. Matice.
u— Mladinska organizacija JDS. Od= bor p! csnega odseka naznanja vsem čla« nom in cenj. gostom, da sc vrši prihod« nja plesna vaja v sredo v areni Narod« nega doma in nc več kakor je bilo prvot« no javljcno. Vaje se vrše od pol 21. do : 24. ure redno ta dan naprej. Sestanek ! športnega odseka se vrši v sredo ob 16. uri v društvenem lokalu Nar. doma. Od« borove seje se vrše od sedaj naprej vsak četrtek ob 20. uri v društveni sobi.
u— Ljubljanska carinarnica se ie pre« ! selila v prostore, kjer je bil poprej grad« beni oddelek državne železnice.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Anton Oblak, posestnikov sin. 20 let — Roža« lija Hudolin, delavka » hiralka, 37 let — Fran Leben, želez, strojevodja, 27 let
u— Tatvine na železnicah. Iz trgov« skih krogov smo prejeli: Tatvine kuriva iz vagonov na žcleznici so sc žc pričele pojavljati v večji meri tudi s pričetkom tekoče zime. Lansko zimo jc bil vagon« ski primanjkljaj nad 600 kg že nekaj navadnega, dostikrat je pa presegala iz« ropana količina . premoga nad 1000 do 2000 kg pri vagonu. S kontrolnim tehta« njem na prejemni postaji se je ugotovi« lo, da sc tatvine dogajajo med prevozom s tehtanjem na mestni mitnici na kolo« dvoru pa, da sc krade premog iz vago nov največ na tukajšnjem glavnem ko« lodvoru. Ali res ni nikogar, da bi z ener« gično roko odp-avil tc škandalozne raz« mere, ki postavljajo v čudno luč železni« Sko upravo.
leta igraje nauče francoščine pod vod« stvom izkušene in visoko izobražene go« spe. Učnina bo zmerna. Oglasiti se jc pri bibliotekarju francoskega instituta (muzej, od 10. do 12. ,od 15. do 18. ure).
u— Sokolsko društvo v Mostah pri Ljubljani vabi članstvo in Sokolstvu na« klonjcno občinstvo na cDružabni večer« ki sc vrši danes 9. nov. ob 7. uri zvečer v telovadnici na Sclu z zabavnim spore« dom. Ker je čisti donos namenjen za preureditev telovadnice, pričakujemo čim večjega poseta. — Zdravo!
u— Martinov večer »Ljubljanskega Zvona* 15. nov. 1924. v Narodnem do« mu.	3060
u— Klub kolesarjev in motociklistov «Uirija» priredi v nedeljo dne 16. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma obi« čajno zaključno športno veselico s plc« som in bogatim srečolovom. Začetek ob 20. uri.
u— Kadar hitite na vlak, ne pozabite mimogrede kupiti karto pri Tourist«Of« ficc. sedaj v palači Ljubljanske kreditne banke (preje lokal Intcrcontinentalc). Prihranite si s tem nepotrebno preriva« nje in neprijetno čakanje v mrazu pri kolodvorskih blagajnah.	3056
u— »Bratstvo« sporoča, da prične po« uk srbohrvaškega jezika za II. letnik v torek 11. t. m. ob pol 7. uri zvečer v šoli na Grabnu. Za L letnik v četrtek ob pol 7. uri istotam. Oba dneva se isto« tako sprejemajo prijave novih obisko« valcev.	3064
u— Zatekel se je pes lovske pasme, 9 tednov star, bele barve, z rjavimi ušesi in dolgim repom. S'iši na ime «Trcf». Odda naj sc ga proti nagradi: Sternad, Dunajska cesta 25. — Zaletel se ie lov« ski pes ptičar, resaste pasme (stichcl« haariger Vorstehhund), sivkasto rdeče barve, ki sliši na ime «Kuno». Najditelj sc prosi, da ga pripelje k lastniku Miro« slavu Pogorelcu, Gorupova ulica 4. III.
u— Izgubljeno. V kinu Ideal od 4. do 6. popoldne ali na potu tja od Gospo« svetske ceste se je izgubila ovalna zlata broša z miniaturo starejše dame. Odda naj se v upravi « Jutra« proti dobri na« gradu	3067
Naoihnjetve vratu odstranite z vztrainim pitiem
RADENSKE VODE!
Iz Maribora
a— Veliki župan dr. Pirkmajer prevza me danes posle velikega župana. Po razrešitvi dr. Vodopivca je dva dni vodil po sle okrajni glavar Fišer. Nacionalni kro gi enodušno iskreno pozdravljajo vrni tev energičnega moža domačina na čelo mariborske oblasti.
a— Srczki poglavar dr. Ipavie, ki vodi poglavarstvo za levi breg Drave, se vrne v pondeljek z dopusta in prevzame zopet svoje uradne posle. Namestoval ga je vladni tajnik dr Levičnik.
a— Sprememba posesti Trgovska ban. ka podružnica Maribor je prodala bivši hotel «Stadt \Vicn« na Aleksandrovi ce« sti veletrgovcu Jožefu Pregradu, ki na. merava tam etablirati večjo trgovino, a— Mariborsko bolniro je včeraj ob-! iskalo več zdravnic iz Beograda, Rusini in Srbkiaj. ki so na Studijskem potovanju in proučujejo zlagtj šolske poliklinike v Sloveniji ter druge socijalno-mediciuskfe ustanove.
Iz Celi a
e— Mestni kino. Mestna občina cel j s ! ska je svoj čas sklenila dati svojo kino koncesijo v izvrševanje dobrovoljcu in« validu g. Fcrdu Čeplaku. ki namerava pričeti z obratom v najkrajšem času. Ker za sedaj ni nobenega drugega primerne-ga prostora na razpolago, se bodo vr= šile predstave v dvorani hotela Skober ne. Ker je g. Coplak prepotoval kot do« I brovoljcc razne kraje Evrope in Azije ter si pridobil tudi na tem polju mnogo izkušenj, je gotovo vodstvo mestnega ki« | na v jako dobrih rokah. Dan otvoritve se pravočasno naznani.
Lastnik ln izdajatelj Konzorcij < Jutra*. Odgovorni urednik Fr. B r o i a « i i.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL
Stenski
kolednp
sa lete
•Jackie Coogan
v hrezkniikuren^ncm filmu
Mali kraljevič
mm čevljarna
ki preskrbuje cenjeno občinstvo s pri/nin« najmodernejšimi luksuznimi domskimi in mojimi črv.ii ter s •doviiiroi neprenosljivimi
GOJZERCI i* T L-ubi,ao.
tvr tka :
S Bil. Liublsna- Mire 2.
HT" pride!
KINO ..LJUBLJANSKI DVOR"
u— Ukradeno kolo. Doslej šc nc iz sleden "kolesar« jc odpeljal <Jnc 7. t. m. z dvorišča hiše št. 6 na Gosposvctski cc^ sti med 20. in 24. uro inž. Milanu Fakl* nu 3000 Din vredno kolo znamke «Kai ser«. Oškodovanec razpisuje za onega, ki bi izsledil predrzneža 1000 Din na grade.
u— Mestno udruženje Ferijalnega Saveza v Ljubljani poživlja vse člane in dobrotvorc F. S. na redni občni zbor. k; se vrši dne 9. t. m. ob 10. uri ha realki — pritličje. — Odbor.
u— Manifestacijsko zborovanje Jugosl Matice v Ljubljani. Akademska podružnica Jugosl. Matice v Ljubljani prired danes ob 12. uri v univerzitetni dvoran: matfifcstacjsko zborovanje v spomin ob= Ictniee rapallskega dne in koroškega plc biscita. Manifestacijsko zborovanic otvr? ri predsednik akademske podružnice, nakar imajo spominske govore: vseuči* liščni profesor dr. Kušcj, akaderiiik.i Jurkovič in Vatovcc ter predsednik Po« krajinskega odbora Jugosl. Matice v Lju« bljanii profesor dr. Janko Pretnar. Slo« venci, naša dolžnost jc, da se udeleži« mo manifcstacijskcga zborovanja.
u— Ceskoslov. Obec v Ljubljani. Loutkovč divadlo v ncde'i 9. t. m. ne< hraje. Pfisti predstava 16. t. m. «Pohad« ka o červene Karkulce«.	3050
u— Francoski otroški vrtec v Ljubljani Ccrclc francais v Ljubljani sporoča vsem ki sc zanimajo za francoski jezik, da bo otvoril dne 15. t. m. francoski otroški vr» tcc z namenom, da se otroci od 6. do 12.
1925.
nudi
samo preprodajalcem
Delniška tiskarna
d. d. o Ljubljani
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
dr. Ben amin Ipavie
v Mariboru, Gosposka nlioa 46 zepet ordinira od 9. do II. in 15. do 16. ure.
Cen1. Damam ustreza na:boli
bog j ta izbera kožuboviue, kakur opustim, arabski in ameriški, nntria, hrčki, lisice, divje mačke itd. ter bo«, mofl, vr&tnlkl po nizkih o.nah pri tvrdki L. BO T, Ljubljana. Graditi« 7.
Dobičkonosno podjetje
domače lesne obrti. do' ro vpeljaua rszpoiiljaluiea
se lagodno proda.
Mali kapital • Velika rentabllltata.
Ponudbe pol „D1V1DENI'A 60 % NETI O' na upravo ..Jutra".	M«2a
Kdor oglašuje, ta napreduje!
ZAHVAL*.	6940/a
K bridki izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda
Ludvika Potočnika
se zahvaljujemo vsem, ki so nas t izrazu sočiiti.i tolažili io ki t-o pokojnika tprrmili na poti k vrčuraiu počitku, zla.ti te korpo-raciiam Gasilnega društva. Bralnega liru.tvm. ztt8topu <>beine biejske m pevskem j odseku • Sokola«.
Na Bledu doe 4. novembra 1924.
Žalujoča rodbina Potočnikova.
Zahvala
Za mnogobrojne izraze sočutja in izkazano soialje ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Franjo Florijančiča
uradn ka savar. banke ..Slavije '
izrekamo tem potom najlepSo zahvalo.
Izrecno pa se še zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr Oroverju in dr. Zajcu za nndeno zdiavntško pomoč, prečastiti duhovščini, zlasti c. g. župniku Itarktu za nie-gove tolažilne besede n opravljene obrede za umiraioče, nadalje cenj gg pevcem za ginljivi žalostinki. vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki 60 blagopokojnika tolažili v njegovi mučni bolezni in ga spremili v častnem sprevodu na njegovi poslednji poti.
Ljubljana, dne 9. novembra 1924.
Žalujoči ostali
«JUTRO» št. 264 C ^ ®
Spo
mim mrliulu „ Porivat I aPo	kar smo navedli, smemo biti
m JO inrtvm V r dri t\l prcpričanii da je neumrljivost osnovni
atribut vseh živih bitij,« trdi avtor ob za«
ključku svojega de'a in še dostavlja:
»Starost in smrt ne tvorita nič več od«
lomka organskega življenja.« Oglejmo si
torej ob njegovi knjigi pot. kako je avtor
dospel do gornjih zaključkov.
Večina religij in filozofskih sistemov
pripisuje duši neumrjočnost. Znanost
se je vedno o tem vprašanju skeptično
izjavljala. Ta trditev se namreč zdi v
očitnem nasprotstvu z vsem, kar nam
V včeraj objavljenem pariškem dopisu, smo podali čitateljem nekaj impresij s pariških Vernih duš. Ker ta dan že davno ni več samo cerkven, ampak splošno člo« veš1:'* ' .t-'- t-« r w*i'!i	tudi
Iagina iz Petrograda in znanega \Veiss« mana in še drugih so dovedla do nasprot« nih zaključkov. Najbolj poznani pa so poizkusi, ki sta jih delala že od leta 1907. dalje profesorja \Vood:uff in Metalnikov v Carskem se'u. Ko jc izbruhnila 1. 1917. revolucija, sta morala prenesti sedež svo« jega de'ovan.ia na Krimsko univerzo. Vze« la sta iz akvarija posebno vrsto infuzorija. Paramoecium caudatum, in dobila iz nje« gu v 13 letih 5000 generacij. Študirala sti pri tem podrobno pogoje razmnoževanja in prehrane te male živali in dognala tudi vzroke, ki jim povzročijo bolezni in
je znanega o življenju životinj. Ta se porode iz majčkenega semena, ki se raz« j celo smrt. Teh vzrokov je precej in so vije v embrion, iz njega pa dozo:eI orga« navidez zelo nedolžni. To je še sreča.
kajti sicer bi se ta živalca pri svojem ogromnem razmnoževanju strahotno raz« lastnosti življenja, ki ločijo živo bitje širila. Naj govore številke! od mrtve materije. Nobena znanost pa še ni mosla dokazati, da se v trenutku smrti tudi «duša» ne pogrezne v nič ob« enem s telesom in da živi onstran smrti novo življenje. Cc'o biologi sami ne uvi« devajo možnosti ločitve duše od telesa, tako ozke in nc'oč!jive so vezi, ki spajajo vse naše psihično doživljanje s telesnim življenjem. Zanje bi mogla obstojati ne« j umrjoča duša Ic v neumrjočem telesu. Kaj pa, če je telo neumrljivo? Če jc i naš organizem v rcsnici neuničljiv? In to I je-baš ona teza. ki jo skuša profesor Mc« {talnikov v svojem delu znanstveno do« kazati.
Če se vsak infuzorij deli na dan le en« krat (v resnici se večkrat), dobimo v 30 dneh 1.073,741.324 infuzorijev. V dveh mesccih bi bila množica infuzorijev to« lika, da bi jo bilo težko izraziti s števil« kami. Zato jo bomo raje izrazili na prak« tičnejši način z dimenzijami. Čc gre v 1 mm3 okroglo 1000 infuzorijev, dobimo v 40 dneh 1 milijardo mm* infuzorijev, t. j. 1 m» živali. V dveh mesecih bi jih že bilo 1 milijon m3 in v štirih mesecih bi veli« kost posode, ki bi jo napolnili infuzoriji, žc presegala vsebino naše zemlje.
Po \Voodruffovcm računu izide iz ene«
Indijec izvoljen v Londonu
Pri volitvah v angleški parlament je bil v enem izmed londonskih volilnih okra«
jev izvoljen tudi komunistični kandidat i ki so se hofeli odpeljati na njegove« Saklatavla, ki ic po rodu Indijcc in je I krovu.
vsaj nekoliko ublaži, je ob odhodu ladja na krovu igrala godba. Vklenjeni zaraor-j ci pa .-o maščevalno bliskali z očmi la škripali z zobmi v vrveh in železju.. Par* nik pa ima veliko škodo, ker se vsle<i upora ni moglo vkrcati mnogo potnikov,
Aleksander Millerand
»Konservativni val gre preko vsega sveta.« To jc odmev časopisnih komen« tarjev k zadnjim volitvam po Angliji in Ameriki. Ali in v koliko je ta sodba pra« vilna, sc bo moralo seveda šele pokazati. Da bo resnična, se vsekakor trdno nade« jajo francoski konservativci vseh strank, ki jih je pomedcl s površja levičarski val, ki jc b-'<- n-«'-T Fv-"n» nred pol
imel svojčas v svoji ožji domovini hude konf.ikte s tamkajšnjimi angleškimi ob« lastmi, ker je bil med voditelji indijskega naciona'ističnega gibanja. Preselil se je zato v London, kjer sc je pridružil komu« nistom. bržčas bolj iz mržnje proti an= gleški vladi, kakor pa iz načelnega komu«
uiicijc.ni prcustavitc,i uanasnjc i rancije proslave spomina mrtvih Francozov. Predsednik republike Doumergue in mi« nistrski predsednik Herriot sta obiskala grob neznanega vojaka in položila nanj lepe vcncc. Gornja slika nam kaže ob 2robu Herriota, spodnja pa predsednika Doumerguea v spremstvu pariškega voja« "kega guvernerja generala Gourauda.
Istega dne je obiskala grob neznanega vojaka tudi poljska vojaška misija, ki se mjdi pod vodstvom načelnika general« nega štaba, generala Sikorskega, že ves mescC v Parizu.
Smo li neumrljivi?
Smrt ie pojav, ki ga doživljajo le člo« bi vse te cc!ice žjveie, bi njih število na vek više razvite živali. Smrti pa nc p0'ni]0 poSodo, ki bi bila 10 tisočkrat poznajo niti rastline, niti ne živali, sto« vežja od naše zcmIje. Kdor premišljuje o ječe na najnižji stopnji razvoja, tako teh 5tevilkah, mora uvideti izredno raz« zvana protozoa. Ta so pogosto sestav« množevalno moč male mikroskopične ce« Ijena iz ene same celice, ki jo v mikro« skopu jedva opazimo, pa so vendar de« Iežna bistvenih lastnosti, ki karakteri« zirajo višje živali. Gibljejo se same, sc prehranjujejo, iščejo hrane, love živalce, ki so še manjše od njih, odgovarjajo na različne dražljaje in se množe. Toda nji« hova množitev se ne vrši s pomočjo po« sebnih organov kakor pri više razvitih živalih, marveč z delitvijo celotnega nji« bovega organizma v dva enaka dela. Na« vadni infuzoriji, ki žive v sladkih vodah, se tekom 24 ur dele cn« ali dvakrat. Vsa« ka tako nastala celica nadaljuje isto živ« Ijenje, kakršno jc živela prvotna celica
ga infuzorija v 7 letih 4473 generacij, če "izmi\V. Reškem parlamentu bo go« *	tovo edini Indijec, ker voh poslance vanj
samo evropska Anglija, čeprav parlament zlasti v zunanji politiki faktično vlada
lice.
V par stoletjih bi ob ugodnih prehra« njevalnih in razmnoževalnih pogojih ena sama živa celica napolnila s svojimi po« tomci ves naš vsemir s solnccm in planeti vred.
Kdo bo torej upal trditi, da ni celično živo bitje neumrljivo?
Zverinska žena
Ko so letos na jesen začeli padati z dreves prvi rumeni listi, se je zgodil v neposredni okolici Sarajeva strašen zločiu.
ves angleški svetovni imperij.
Ako zapreš zamorca
Brez šale: zavest enakosti naroiov se je začela buditi tudi med zamorci, plemenom. ki ga smatramo do danes za najne-' vrednejšega, pridobit evropejske civilizacije. Zamorci sicer ne zahtevajo politične samoodločbe, ker skrbe za njihovo politiko dovolj beli Evropejci. Toda stvar, leia in p.-cj. iranoosKC desničarske stran« ki se je pripetila te dni v Napolju. kaže. ke so u ver jene, da izid ano'cških in amc« da že tudi zamorec čuti v sebi pravice. i riških voiitcv r.c bo ostal brez vpliva V sredo zvečer je imela iz napoljske i tudi na francoske notranje razmere. Nji« luke odpluti francoska ladja -Patrie -. na : hov odpor proti sedanji radikaIno«socija« kateri je bila posadka sestavljena iz za- j Hstični vladi g. Herriota sc zato vedno
morcev Ladja je priplula iz Marseilla ter j bolj krepi. Vodita ga slejkoprej stara je imela nalog oditi naprej po kratkem desničarska leaderja Poincarc in Milic« odmoru v napoljskem pristanišču. Za časa rand. Zlasti slednji, ki sc jc moral na
t. j. se hrani, raste in se potem zopet , Mat' & sin sta ubila očeta. Stvar se ,|e razdeli v dva dela. In v tem krogoteku , odigrala ponoči.
nc bomo nikdar naleteli na pojav na« i Hankija Brezac, stara 40 let, je živela	zasidranja so mornarji izkoristili pečitek z*htcvo .evicarskc vecinc novega fran«
i ravne smrti, ki je tako značilna in vse« s svojim 60 starim možem dobrih 25 let	za obhod po mestu in za obisk tamošnjih ' coskega parlamenta v začetku junija
; obča za visoko razvite životinje. Infu« v zakonu. Ves ta čas sta se mož iu žeua	beznic. Napili so se južnega italijanskega umakniti z mesta predsednika francoske
zorij pogine le, če n. pr. dodamo vodi, v prepirala, psovala in preklinjala. Miru	vina in se razgreti in pijani vračali uk republike, jc zelo aqilen in porablja vsako
kateri živi, kakih škodljivih snovi ali pa božjega ni bilo v njuni hiši. Če je bil ml-	ladjo. Grede so prepevali in razgrajali ter P.ril!ko' da n^topi >dvno .P1'01' sedan ji
če jo segrejemo; nikdar pa ne umre vsled ren Omer Brezac, ni dala pokoja Hankija	nadlegovali potnike. Prišlo je do o=ebnih v'»di. 1 ch prilik sc mu nudi mnojo zlasti
starosti.	j in narobe. Pretepala sta se, si pljuvala v	insultov. ki so šli tako daleč, da je mo- te dni. ko sc obnavlja obletnica premirja.
Poizkusi v tem secaio daleč nazai obraz in bila v pohujšanje mladim in sta-	rala poseči vmes policija, ki je zaprb naj- kl >c "kljucilo svetovno vojno in pri«
„ '.i	, i-i m	lniiSPCTi ri7(rri i*»?i	! neslo I': urici ji tnumf, kakršnega šc ni
Prve poizkuse je delal ze Saussure leta run.	- ,	hujšega razgrajača.________j ^^ ^ z,odovina r^ patrio,
1679. Vrgel jc infuzorij v vodo in pred Končno se je ženi večno prepiranje upr-
njegovimi očmi se je razdelil v dve po«	lo, da je sklenila končati sebe ali moža.
lovici. Čez štiri dni že ni bilo več mogoče	Priložnost se ji Je ponudila za slednje, vali dogodek s krova, so najprej počakali,
prešteti vseh nastalih živalic. Kljub temu	Vendar pa sama ni imela dovolj poguma, da so se piosti tovariši vrnili
Sedaj pa se je začel š?le pravi del komedije Mornarji <*Patrie% ki so opazo-
svečanosti, odkrivajo spomenike padlim vojakom. In vedno znova se na teh sk\«
boje«
ki se pečajo z mislimi o starosti in o I Toda najnovejša raziskovanja profe« sta prist Ia. Ženska je oba nesrečneža častniki so držali skupaj in jim tega niso smrti.	' sorjev Joukovskega iz Heidelberga, Kou« podkupila s 5<10 dinarji nagrade.	j dovolili. Nato je prišlo do upora, v kate-
Omer se je vrnil truden s poti in je le- rcm sta obe s,ranki potegnili orožje

Opeka namesto draguljev
Picd kratkim jc dobil praški draguljar
gei k počitku. Zena, ki je to opazila, je Pc,ozai 'e bl1 ,ak5ea- rIa >e	na"
poslala nad moža sina in brata. Prvi je stoPlU P"staniška posadi*!, ki je poma-prijel očeta za glavo, drugi pa za noge. J -ala remlentne zamorce povez-li in jih
Hankija je segla, po polenu ter zamahnila I sPrav!t' "a varno, dokler se ne iztrfzmjo.	Tvrdik povabilo, naj pride na grad R iti.
z vso silo. Hotela je udariti moža po gla- | Pr|. ,cnl P? i«, razburjenje mornarjev še	horice kjer lahko kupi poceni razne dra.
rednosti četit milijona češko« ron.
čeli metati v morje. Orož liki so nasilne dru-ro^cž-e komaj ukrotili, nakar je ladja
dokler ni bil mož mrtev. Nato je" velela j dvignila sidra in nadaljvala predpisano	mo-u kj ^ rou-jc v Pragi predstavil kot
od.icsti truplo iz lise ter ga je pomagala ,	ravnatelj vcleposestva, 239.000 čcško«sio«
poloLili na ku? sena, katerega je po cm 1 r° NaP^Uu se je vest o dogodku I ma-	va-.;ih krnn Nato M incsIi iz da
z:žgal Hasan C-enj je švignil visol:o pro-1 J™	^ ° "težak kovče;:. s katerim so sc vsi skupaj
z vso silo. Hotela je udariti moza po gla- ' " i" -	r-oncc. kjer vi. Toda Omer je v tem i.ipu odprl oči,' bo!-' narahlo. Nekateri vinjeni zamorci so gu|JC v Vrc
podedal s .ia ia vprašal: <K j pa jev> ^ vrS'i italijanske potnike ter jih za-	slovaških kr
/V» A11 m aLi! ■ • - t,^	1A	r^MArl iM. ■ r-	mm-,1Ima
Mesto odgovora je dobil udarec s koloni. Hankija je mahala dalje in ni prestala.
Tvrtlik se je odpeljal s svojim knjigo, vodjo Koubo na grad, kjer jc izročil
Elegantni damski svet
SPOMIN MRTVIH V PARIZU: Poljska vtja ka misi.a cb grobu cczranca vojaka. V krogu: Načelnik poljskega generalnega šala general Sikorski in ja-iški vojaški guverner gene:al Gou aud.
-- ti oblakom b kmalu se je na mestu po- i tisoite radovednežev, ki so sledr.li. kako | ž .ra zbralo pol vasi, ki je kmalu izvo' : la,' zapušča <Patrie> prist nišče. Da se stvar 2 da gori lrup'o. Kmetje so izvlekli iž;ane-' J ga Omerja iz pkmenov ter naznanili stvar B orožiiišhu, l.i je stvar preiskalo.
K Hanl:'i-' ie Priz:la!a umor ,er povedala. v 01 z.ra lU ,e peine-M (p|j.) r 5 kdo ji je pri zloci.iu pomigal. Kot vzroU [li:irvj,h ,„ va j Pt;lh ,|(,|,i o|Be' "ri tvrd.i 1 dej-aja je navedla mržnjo do mrža. ki je n	„ , < . ...
imel 60 let, dočim se oaa kljub svojim 43, liragO oC.iWaD, L UDljaiia. letom čuti še mlado j Vsie.i gmlucg' na n a o ceoe ucverj tuo I	____!	ni-, e.
odpe'jali v Kraljevi Gradec, odkoder so nameravali iti v Prago h končnemu ob« računu.
V vlaku je šel dozdevni ravnatelj vcie« po^c.tvi na stranišče in ga dolgo ni bilo naza'. Ker je pustil na svojem mestu kovčeg z dragu ji in razen tcya tudi suk* njo in klobuk, ni slutil Tvrdik nič hu. deja. Ko pa ravnatelja le ni bilo nazaj, jc oc'pr! v Ch umeu s si'o kovčeg in našel v njem navadno opeko, V vozu so našli
Potop
IS
Pop Idne pred praznikrm in dnem Gospodovim sedem v brzovlak in se pipelj.m v Becgrad. ki je prest lica naše uedinjene kraljevine. Dru^e^a pa deli nimam iskali, ker nisem poslanec, četudi se v Beograd pofija' am zastonj v prvem razi-edu. V prvem razredu pa je silno dolgočasno in se da udobno zaspati, bil poslanec ali ne. verl:"nik. penzij ni ran gererel, minister na r?zprln-/enju ali ne. novinar gori ali doli. Tako lepo se vozim v polovičnem kupeju speč jndrno skozi noč, da me v jutru šele pri Somboru rahlo zbudi kendukter. Sum-bor, Sombor, čudno ime. Kdaj bomo pa v Beogradu?
—	Popoldne, gospodi
—	Vraga, taka zamuda!
—	Nikakor! V Subotici prestr -Ite.
Oho! Zaspal sem torej v zadnjem
vagonu, namenjenem za Rumunijo, pa so me v Vinkovcib pripeli k drugemu strrju. In to. kar se zdaj nudi predramljenini oteni. je Bačl a, snma nepregledna, plodovita. vmes niočvir-nala tu pa tam v pril.raj' ih z grmičevjem poraščena Bačka. Resnično, ■nikoli se še nisem vozil tod, pa se bržčas tudi ne bom spet kmalu. A
kako s'j- j o r je la današnji drn! Njive, njive v ned 'ded ponekod že s'h ozi-m!na na svetlo, p. neki d jo še ki ruz-nica v cclem. regata in niršcsa živina se p^se cb želcrnici, n>' e hITe ?a-nmjejn sred polj, v otrrrjeni en:: jn! I rljej t bialni ščelinarji v n la' u.'.e I čreda konj se goni naokrog; in krj | je perutnine!
Mislim, da je vse to 1 rasno, in 1 ar noče j'h biti k< rec bafkib pri r rinili krasot. Na posf;:j -h vstop: j ble dc-beluharji z bil sa"in i šl orrj in n.u-štacami: njihove lv lj."e p lovlce so še obsež.rej^e in devoj' e si oro zi-' peljive. Na sleherni p sti:ji pa so tudi velikans! e grmrde k< rerj i. Ne, to je sladkorna repa. me ptprr\lja kondul ter. Letošnji prvovrstni pridelek. Ah da. saj res, sladkorna repa. kako pa, sladkorni kartel tako rekoč-Bog. kako sem neveden: komaj, da se malo spregledam po širni domovini.
V Subotici razpolage m s poldrugo uro čakanja. Subotica je ob kolodvoru vrlo lepo mesto, ima vse pri reki, tramvej in nr j ver je število prebivalcev. Tudi draginjo ima kar nsj-občutnejšo. n sem jo žal mogel ob-j čutiti le pri zajtrku, kajti nato sem j I moral dalje proti Beogradu. Vlak 1 teče naravnost po ravnini in ničesar i
li ne u!de izpred oči. Vse pa je enolično in cedi i ledno. V ug n \sbpi prav slavn' pr !a s sinom in hčeri.ico. far ta ' 1! e zi l're 'rrra. h er! o pa ^a Lep savo. I'a' o je letna in Lrb-Ij .vaj Proia p:i vije cigcrelo in n:e \prara. čc pridom z Madžarsl eg i. Ne, z M"d'•r' o'- ra 'e:nveč iz I j <1>-ljane ali še 1 olje iz Vin! ovce v, J jer s;> mi zrrr.ešrl \rr n. Vsi trije se mi prif-r^no smej j . V r j eselej. eni do-;nn"cm p gi.vi ru .ce voz mo mimo PrT\.'e- ic?\e ja in I
nr.er j .a
:'i'evc^a. Trko dve 7. poredni p II; o toi'a z: pos'a Ijeno,
st ra ;:rc
p s a> . Pr	ro;
Prib'če\'i'«vo je oiitn' l-.er ii a sam > eno ccrl e\. Prš i'evo pa pnrrd ra 1 ar s tremi t rrji in še z velikim mlinom m veter, ki v solncu počasi p ganja silna navzkrižna krila, dooim manjši sosed, kilo-me'er tam 7adrj točiva v nedeljskem počit' u. Ni to mlin na veter, stepni duh je to, se spomnim Aškerca. Toda že je Novi Sad blizu in nu ji trije prijazni s polnili pripravljaj i prllj 70. < I.epo se p slovimo. Lep' savi pa še nekrj šeprem, da se smehlja preko perona. O ti zlata mladost!
Ob Novem .Sadu teče Donava, preko nje je strašen most, na drugi strani pu peirovaiadinsiia trdnjava. Ko se ,
'srečno prerij "mo ski zi tunel se nain ! zatt n za Donavo. Truden in zbit od
nf'prcj čisto novi p "ledi. V zimo se pod]"!. ' v do žel loa sem si v pohaj-
ob Donavi,. l:i leze kaki r p šastna kovanja s Terazij do kol; dvora na-
! :.ča n z odt- i i i\ j - s pine p> rav- 1' ar/d v to. bo če' apričev, zaplato si-
nini: elesn > p?. pre'"rji /elrznišl:i na- raslega bureka — kilo po 28 dinar-
s.'p v zl in ■ lrcr-o\je z vinogradi, jev — siel lenico žilavke in še rek a j
bui \j3iii in hrrsiovim grmičjem. Tu pn v.j .nta. V polnem vla' u sem k
sn:o pač v ' r: j"e:n predelu Srema. sreči iztaknil še prazen polovični ku-
Sre,. f! i '"ari ve i so s sv< j 1 lego res- pe, se zr.klenil. p' večerjal iu zaspal..
ničro rc.Tepši ob tej poti. da ne zgre- Zl udil sem se zjutraj zopet v mili.
šiš Branji \c a st.i a: Oj; Karlovci, | od^osno ožji drmovini.
n i e mest drr"o...	i Tak je bil nrj pot pisni nedeljski
No pa smo l irnlu že tudi v Ze- zleL	Bilbaj.
:i unu. Ti nI t li'o p etičen 1 al or .„, „
,	, . ,, , .... Ant n Kun:
orr'1 en. Z"::j 1 dt d se ti odp ra	T v £ TV •
n ji 1 žji p "led na sesedrj Beograd, Lesar JOZef 11. in
n~šo ii enitn" prest lico na bregu	•	»• 1 •
ors'ran Save i Dunava. K«» izstopamo,	Hie^OVA IIUDIC3
mi kustrav gespod iz sosednjega va-1 \ berlins! i literarni reviji «Quer-gona prl loni tr-je si ic; pravi, da jejsehnilt. je izšla sledeča žgoča satira: črte I m'j profil, ko sem med vožnjo Narava svetovne zgodovine je taka, z j"l skozi okno. M j profil? Se nikoli da napreduje. Leto sledi letu, deset-se n sem videl n profilu, skice pa sem le!ja desetletjem, čas pa medtem ko-sproti hranil v aktovko in širšemu raka dalje. Česar ni več, temu smo občinstvu ce bodo na ogled.	j se navadili reči pretelTost. In zato
V Be'.gradil so praznovali nedeljski j ima za nas poseben, neizrekljiv čar, p p ldcn in hoj sem jaz vedel pamet- *e se nam 1 daj posreči dvigniti vogal-n.e-a početi! Tri ure sem pohajal po j ček zavese, ki zakriva prošlnst. Take kaldrmi, p sedel pred Balkanom na i občutke sem imel, ko sem pred par Terezijah, ogledoval ljudski promet, dnevi imel redko priliko, govoriti s cene po izložbah, nekatere javne 1081elno starko Joželo Zwirzina, čije zgradbe in kc-,r-- ."Mordeči večerni ] stara leta je bila Se osebna znanks
tudi aktovko z monogramom .'F. Č. Celakovicc®.
V gradu Ratiborice so kasneje ugoto--vili, da je pustil ondi kovčcg neznanec, Ici »e je izdajal upravitelju ea ravnatelja (ilmske družbe, in dejal, da ima po nalogu prosvetnega ministrstva napraviti nekaj filmskih posnetkov. Po tatvini je prejel draguljar Tvrdik dopisnico brez podpisa, v kateri mu odpošiljatelj pravi, da je njega. samega neki František Černy iz Čelakovic osleparil in da ga sedaj zašle* duje v Nemčijo, kjer ga namerava dati aretirati. Tvrdik je spoznal na policiji v albumu hudodelcev, ki so mu ga pred* iožilij da je goljuf identičen t bivšim tvorničarjem Alojzijem Exnerjem, ki je pred kratkim odsedel tri leta ječe radi požiga. Po tatvini denarja sc je odpeljal Ex.ner k svoji ženi in ji izročil 4500 kron. \"a stanovanju Exnerjevem je aretirala policija urarja Jaroslava Hejno iz Čeških Skaiic, ki se je spoznal ž njim v kaznil* niči. Heina je bil že prej obsojen na tri leta radi ponareievanja bankovcev, po vojni pa so ga zašili na šest let ječe, ker c ponarejeval kolke pri svoječasnem kol* kovanju novčanic. Pri Hejni so našli 12 tisoč kron, ki jih je dobil od Exnerja z nalogom, naj jih ponese njegovi ženi preko Nemčije v Francijo, kjer se jc hotel tudi sam naseliti.
Dne 31. oktobra je dobil Hejna na svojem domu nalog, naj pride v infor* inativni urad «Vadcmecum» na Vaclav* skem trgu, kjer hoče ž njim govoriti tek* fonično neki Hradeckv iz Niirnborga. Uejno so peljali k telefonu in dozdevni }iradccky mu je res teiefoniral. Exner. ta je bil namreč Hradccky, ga je vprašal, kaj je v Pragi novega. Rekel mu je tudi, i!a si je kupil v Marseillu vilo in ga prosil, naj pokliče k telefonu njegovo /eno. To so mu dovolili, hkrati pa takoj zaprosili niirnberško policijo, naj aretira r.vncrja. To se je tudi res zgodilo pri prihodnjem telefonskem razgovoru.
Pri Exnerju so našli 37.000 kron. V preiskavi se je ugotovilo, da sta imela !-"xncr in Hejna razne briliante, ki sta jih prodala draguljarju Salu Jakobo\viczu v F'ragi za 58.000 kron. Hejna je priznal, da ic dobil j uvele od nekega znanega vlo* rnilca, ki jih je ukradel na gradu v Na» chodu in bil potem obsojen ni dve leti icče. Ko je bil zopet na svobodi, jc pro* dal svoj delež na plenu, ki ga je nekje zakopal.
Hejna je izjavil, da je Jakobovicz ve* del. da so bili dragulji ukradeni, kar pa
le*ta zanika. Briljante so medtem v An*
versi že prebrusili. Tjakaj jih je namreč Jakobovicz prodal.
Hejna. žena Exnerjeva in Jakobo\vicz so biii izročeni sodišču. Z nemškimi ob* lastmi se vrše pogajanja za izročitev Esncria.
Predsednik Coolidge kot kmet
Zopet izvoljeni predsednik Zedinjenih držav Caivin Coolidge je v svojem živ* ljcnju pravi Amerikanec, ki se tudi pri* prostega ročnega dela ne boji. V volilni borbi so republikanci v množicah kolpor* tirali sliko, ki jo objavljamo danes tudi mi. Coolidge živi v prostem času na svoji farmi in sim pridno pomaga pri oprav*
Roparska tolpa napadla vlak
V nedeljo zvečer je ustavila tolpa 45 oboroženih roparjev na Poljskem med postajama Domanovim in Ilesenowim na progi Brcst5Litowsk»Baranowiczi oseb* ni vlak s tem, da je iztrgala tračnico. Krdelo je bilo oboroženo z ruskimi vo* jaškimi puškami, ročnimi granatami in celo strojnimi pištolami.
Razvil se je kratek boj z roparji, v katerem je bil en spremljajoč? stražnik vlaka ustreljen, en častnik in en podčast* nik pa ranjena, nakar je bila posadka premagana. Tolovaji so izropali potnike in odnesli vse količkaj vredno blago iz poštnega voza, predvsem seveda denarna pisma. Potem so roparji pobegnili proti severu. Vojaštvo zasleduje roparje.
To je v par tednih že drugi primer drznega napada na vlake. Kako resna je nevarnost roparskih tolp na Poljskem, kaže dejstvo, da se vrše v notranjem ministrstvu in tudi v ministrskem svetu posvetovanja o tej stvari. Vlada se bavi z mislijo, ali ne bi kazalo storiti Se strožjih in uspešnejših korakov, ko nista imeli pred kratkim odrejene militariza« cije uprave vzhodnih poljskih pokrajin in ustanovitev posebnega vojaškega zbo» ra za obrambo meje pričakovanega uspeha. Med drugim se razmišlja o pro* glasitvi izjemnega stanja v vseh vzhod« nih vojvodinah poljskih. Za kritje na. dalnjih -\arnostnih odredb je vstavila vlada v proračunu za prihodnji mesec znesek 6.400.000 zlotov.
ljanju poljskih del. Neki njegov prija* j telj. ki ga je nenapovedano obiskal, ga je ! dobil, ko je baš nalagal na travniku voz i sena. Fotografiral ga je ob tej priliki, i kakor ga je našel: v širokem klobuku, brez suknje in telovnika, s privezanim predpasnikom.
Jasno in glasno zahtevajmo: jVIirim - čokolado!
1951/a
Dobičkanosno rokodelstvo
Nekatera ameriška inesta so sklicala policijsko anketo o beraštvu. Anketa je prinesla na dan velezanimive stvari. Kakor skoro ua vseh poljih, ima Amerika rekord tudi glede beračev. Ameriški berači pa se precej razlikujejo od svojih tovarišev v Evropi. Večina ameriških pouličnih prosjakov ima namreč svoj bančni račun, ki je često prav znaten. Mnogo berr.čev se vozi na <deIo> in z cdela^ v lastnem avtomobilu. Navidezni berači prirejajo od časa do časa beraške turneje z avtomobili. Peljejo pa se samo tja, kjer se to nedvomno izplača. Za vogal, ki nese v eni uri 5 dolarjev, in za mesta, kjer utr-ži prosjak v osmih urah samo 30 dolarjev,
3ackie Coogan
pride -v
€litni Kino JKatica
l se veliki berač ne zmeni	t
Ker je pri beračiji konkurenca znatne j-1 ia in neprijetoejSa kakor v drugih pokli-j cih, so ameriški berači strumno organizi-' arni ter delujejo v <verigah», t. j. vedno j v določenih razdaljah. Policijska anketa je prinesla -tudi v tem oziru nekaj prav zanimivih življenjepisov. Neki berač-slepee se je peljal iz Bangora v državi Maine v Kalifornijo z lastnim avtomobilom, katerega je kupil za 6000 dolarjev. Medpotoma je zadnja čase objavil knjigo »Živali, se je ustavil v najlepših mestih Sprem- ljudje in bogovi«, v kateri opisuje tvu-ljali sta ga njegovi dve hčeri ln njuna 1 ja potovanja po notranji Aziji in sliki moža. Vseh petero oseb je živelo od tega, življenje in olhifaje tamognjfb krajev, kar je slepec priberačil in še jim je on Znani raziskovalec Srednje Azije Svr-n zaključku turneje ostal lep kupček goto- Hedjn je pred kratkim objavil v listih, vine. Neki drugi berač, rodom iz Kalifor- j da v tej knjigi opisane razmere ne od-nije, ki je imel podružnico svoje beraške govarjajo resniei. ker jih pozna iz la*-. • obrti tudi v Ne\v Yorku, si je nekoč na- nih opazovanj, in da zato pisec ni mo. jel luksusni oddelek v železniškem vngo- gel biti v omenjenih krajih. Sven !!•>-nu ter si naročil slugo za potovanje. Ta- j din proglaša zato Osendowskega za pla-kih primerov bi lahko navedli Se reč, toda giatorja raznih, tudi njegovih del. Osen-menimo, da za danes zadošča to, kar smo napisali.
Hipermoderna umetnica
gažirana gdč. Huguette Auflos, ki slovi kot ena najboljših umetnic tega prvega francoskega zavoda. Poleg tega pa prav rada sliši in čita, da je tudi najlepša Parižanka. Da se mlada umetnica boljše kot marsikak gospodarski podjetnik ra?* ume na reklamo, je pokazala nedavno.
Večerni kožuhi pariških milijonark
*
t
"voiutiovina je v Parizu tudi letos «ve= veh mogočih kož. Na naši siiki, posneti j ritz» iz hcmelina z ovratnikom iz kože lika moda», dostopna seveda le gornjim j po pariškem «Matinu», vidijo čitateljicc i bele lisice in naposled krasen temen plašč desetim t' očem. Čeprav še ni hudega j od leve proti desni naprej bogat cape iz : modela «CIaudine» i? «Breitschwanza» s mraza, ic bogata Parižanka žc sedaj v i chinchiila, potem cape modela «Splcn* j soboljim ovratnikom, dragocenem kožuhu, ki jih izdelujejo iz j deum iz kože kune, piašč modela «Biar* ,	------
nepozabnega reformatorja tlačanstva. Prijeten čar, ki mu uhaja vonj davnih časov, obdaja staro pripovedovalko in skromno izbico v drugem nadstropju Siaudiglgasse 17 b, v kateri prebiva zunaj v Favori.tnu, daleč proč od mestnega vrveža. In sedaj ji prepustimo besedo:
■iDa, dobri cesar Jožef,s pravi gospa Zwirzina in se ganjena usekne v staromodni robec, 'teta Kani ga je Se dobro poznala. Pa oba sta zdaj žali-!>og že mrtva. Da boste vedeli, moja teta je bila le preprosta prostitutka. V onih časih pač dekline še niso bile tako ena visoko, kot dandanes. A morda W bile prav zato bolj srečne. Kolikokrat mi je teta Nani pripovedovala, kako je spoznala ljubega cesarja. Bila je takrat pri '".Rumeni opici% po vsem Dunaju znani in priljubljeni hiši v kondiciji, v Sehiittel-•ilraspe štev. B, danes stoji tam banka. Nekega dne je prišel tja lepo oblečen gospod, iii takoj je rekla teta: <Ta ima prav iste lepe modre oči, kot naš tesan. In res, on je bil. Čeprav je iii cesar, ona pa preprosto meščansko dekle, je. veuder z njo občeval, tu ni poznal nikake prevzetnosti. Seveda je vedno prišel le inkognito; njegovega amena nismo nikdar izvedele. Vedno
je trkal, nikdar zvonil. In, premislite, kito je nosil, kot dama, pa tricglat klobuk! Če je prišel, je vsakokrat najprej \prašal: -Je Nani v sobi?-v In če so rekli: Ne':, so se mu zasvetile lepe oči v močni radosti. In tudi sicer je bil zelo idealičen! Za denar se ni prav nič zmenil in zato tudi nikdar dekletu ni ničesar dal. Tudi o politiki je sem pa tje govoril. Ko so nekoč pravili, da nam bo Turek- vojsko napovedal, in ga je Nani vprašala, kaj se ho zgr.dilo, se je najprej previdno ozrl na vse strani in p-tem rekel: <-Ja. potem bodo morali moji vejaki proti njemu marširati' / -rJaz imam celo nekaj pisanja od njega.\ pravi starka in šari s tresočimi prsti po stari miznici. '-Glejte, tu je! Imel je nekoč začeto pismo v žepu in Nani je tako dolgo moledovala, naj ji pismo podari, da bo imela spomin nanj. da ji ga je res dal: no da. liberalen je bil pač vedno, in kršček pisma jo dala zopet meni. Le glejte.- Ln starka nežno gladi že davno sprhneli list:
Uibrigens kennen mich siihmt-liche Hnfbeamten kriutztveift im ... Na m rje vprašanje. če ne ve ni-I■£.'-ih intimnosti in skrivncsM iz cesarjevega življenja, skoči senca preko obličja 20spe Z^virzina in nekako Dla-
1 dowskj se brani in pravi, da je bil res v opisanih pokrajinah in je pozval Hf-dina. naj bi se sestala, da mu dokaže istinost svojih trditev. Sven H edin je sprejel poziv in izjavlja, da je priprav-Na pariški Comedle Francaise je an* Jjen sniti se z njim na določenem kraj;i.
da se v prisotnosti priznanih strokovnjakov dokaže resnica. Izjavil je. <lt rad umakne žaljivko, ki jo je za hrti-;1 Osendowskemn, ako mu ta dokaže nasprotno.
X Draginja v Ameriki. Irvjn Ffeht-r. znani ameriški finančni in zlasti gospodarski strokovnjak in profesor na un:-verzf Yale v Zedinjenih državah, naznanja na podlagi poslednjih statističnih ugotovitev, da je plačilna moč dolarja tekom zadnjih let tako padla, da znaša danes le 8e 36 z drugimi besedami. da je dolar v resniei vreden le še 3fi centov v primeri z njegovo kupno močjo pred vojno. Indek* cen .je znašal za mesec oktober t. L 151-8 napram letu 1914. Kaj naj porečemo o na®em dinarju, da ne srovorimo o dn-L'ih, še slabših valutah?
X Angleška državna razstava v Wembleya .ie imela izgube v okroglem znesku i milijona funtov (nad 300 milijonov dinarjev1).
X Izgube v bazardu. Hazardna igi.i v raznih kluhih na Dunaju se vedno bolj širi. Kakor poročajo listi, so izgubili te dni v Parkklubu solastnik tvrdke Strar-ser & Kfinig. StrassT ml. eno mili.iar-Jdo, hišni agent Wach« 300 milijonov i:i neki industrijec iz Rrna pol milijard* ko jc gostoval« na nekem londonsKem , av^tri^kih kron. V klubu Astor sta iz-gledališču. Ni se peljala iz Pariza v gubila ravnatelj varieteja Brctt in star London po železnici ali z avtom, ampak ,,ar Herzoc na Dunaju v«ik po 300 seveda v aeroplanu. Ker pa bi to danes ' milijonov kron
samo na sebi že tudi ne vleklo preveč, se | X Sumljiva nalezljiva bolezen. V je pogumna dama peljala sama brez Los A ](!,u v Kaliforniji je umrlo 10 spremljevalca. Sama je vodila aeroplaa id ; h ^ SIimIfivo nalezljivo boleznij-, srečno pnstala n« londonskem aerodro* Mj^]ijo (h ' 2a lju5no kug0. v v. mu. Njen, agent, so seveda poskrbel., da	J	ZIiravTliki nKa., .
se ,e p,en cm c.mbolj razvedel m da so	krvj ,.',.^,53. Bolniki so ime!)
prinest.se ist, dan londonsk. .n panšk,	vl.of.-uo j„J «,di "moit vse zrak
hsti sliko lepe junakinje. Samoumevno ,c .,:,„ 1)i(.„ Vtij	k; ,>rišli s temi
ime!a gdc Auflos s tem ze v naprej	k) v flo,-,ko ^ hm izo1jral,:.
razprooamh celo serijo nastopov.	j Oblast va so ukrenila vse potrebno. cU
se ta f'varna bolezen omeji.
Odprava plemstva v Franciji.	Sanokrj7in profps„r Mftllgard .
Pravcuolm minister Kainold je pred- unjv,.rw> v Kodarju je te dni poroči loži! v .-redo parlamentu zakonski pn i- n;j ^raVniškega društva, da se mu logo. ki predvideva odpravo plemič - je )(f,srPfi](l „ajti srr istvo za pobijanj ga naslova na ozemlju francoske repu- jPtjj.kih bacilov. Srolstvc, ki jra naziv->>like. Zakoniki predlog ima samo en |jr. r-anokrizin. dobiva iz zlato-solnih člen, ki določa, da so plemiški naslovi spojin. UfKirablja ga že nad eno lito v javnih listinah zabraojeri ped kaz in i. dognal, da uniči vse jetiške bacii-nijo.	v telesen bolnika, ne tla bi pri tem
X Zračni promet na Francoskem. Po 1 povzro čalo za-trupijen.ie - kovinami, k ificielni statistiki je bilo na francoskUi kaj rado dogaja. Profesor Mfillgarl letalskih progah prevoženih meseca izjavlja, da ?e dajo ozdraviti tudi tak; septembra lrtfšnjega leta okrog 2000 bol: j',j. pri kat< rib je tuberkuloza že potnikov in 300 ton hlaga v razne kraj" zelo na j't. lo vala. Vendar pa naglasa. Evrope. Piloti so v tem časn preleteli da je šele v začetku svojega razi>ko-vsccra skupaj okrog 50 tisoč milj ali 80 vanja in d4 pričakuje nadaljnjih, še v» 5 tisoč kilf-metrov.	jih uspehov.
X Konfrontacija med Sven Hcdinom - Zakladi na dim morja. Ob ne iii-in Osendowskim. Pisatelj Osendotveki ■ kančki parnik »Merida . na.<)ž j.z
tem. srehrrm iu bakrom, ki ga je hotela mthikanska via-la y<ref«?ljai i le;^ 1011. v Newyork in tako rešiti pr -i ufierniki. se je zaletela ameriška vo,n lad.ia «.Iowa« in ga [»otopila. Z njiiii vred so se [K»greznili na Aro nKt.ia zakladi v \Tednosti 1.4f(0.f>00 angleski'i funtov (skoraj pol milijarde dinarjev . Podaj se je posrečilo natančno dognali lego fiarnika in globočino morja na tistem kraju. Ustanovila se je družba, ki hočt,- dvigniti zaklad iz mor>kib globin
ho vpraša: "Kaj se sme to povedati? Ali ne zapro človeka za to?-. Tudi, ko sem ji zatrdil, da se sme sedaj, hvala bt gu, vse reči in le čez davkarijo in nravno policijo ne zabavljati, 5e vedno ni verjela, šele, ko ji na podlagi prinesenega časopisa dokažem, da živimo v resnični republiki, spregovori potelaženo: 'Ja. te je v časopisu zapisano, bo pa le res. se zaupljivo približa in šepeta: Torej, cmoki, to je bila njegova priljubljena , jed. Pa nobena jih tudi ni znala tako napraviti, kot Nani. Tri lr te masla je ! vzela in kurja jnjea in nojlinejšo nu- j larico in cesar je vedno še posebej ukazal: 'Tudi mleko naj bo notri!i 1 Tega je potem včasih snedel polno
1 ponev. In tako zelo trleranten je bil! Nekoč Vam je bilo v hiši zelo brhko, novo dekle, a bila je pač Židinja. Gospodinja se je ni upala pokazati, no, cesar in Židinja, to pač ne bi bilo prav v redu! Toda, ko je cesar o tem slišal, je ukazal, naj jo le pripeljejo, ter rekel: 'Zame ni nobenih kristjank in ne Židinj, zame so le dekleta!* rDa, tak je bil!»
Tiho pnlze solze spominov čez razbrazdano stnrkini lice in neprenehoma ponavlja ganjeno šepetajoč: Da. tak i* bil!j
m tejnro
ZA
bo vte novesti
KAMGARNA
SUKNA
DOUBL
LODEN
COUVERCOUT
PALMERSTO^
ca moške obleke ia suknje
FLAUŠ SUKNO TRAVERS K AS AN KAMGARN
sa damske kostime io suknje
PLIŠ
ERIMER
BARZUN
ASTRAHAN
DEFTIN
mm damske plašča In Jope
t bogati izberi ter najdorršaaajiih kakovostih do.-te.
Oglejte si zalogo ia izloibe io prepričant boste, d« se kvjtiutnno najbolje kupi pri
is7*a
LJUBLJANA
„Jutrov" roman
LUCIFER
katerega sknzinfkoz napeta vsebina, prepleteni z fautastičn.mi zapitliaji od začetka do kooea, ki prinaiaio ua- dušeaema čitatelju s iaUienaniuim razmotavsnjem vtsk kip oreseuicenia, ki mu w sledi r»zočnrau;e ia koafeinieiia in zopet presenečenje uko, da «n riutelji rie=irpno pričakovali vs»ko nailaljevaojo mm»na, je ii^el in »e dobiva pri upravi „Jutra' v Ljubljani.
V«i. ki so pa fiteli in on', ki niso imMi te
prilik? naj «i ga takoi na ml- m «v>i« A • mače koiiiniee. ____
Bolj zabavati Vas ne nobena knjiga!
more
Tesana stane Din 66.
(
Broširana pa Din II
Po slovanskem svetu
Knjiga o sovjetski
Rusiji
drr.jeva, hčerka pisatelja Lconida An dre
jeva, in režiser Koraisarževski.
Vaje za nastope se vrše večjidel stanovanju ge. Germanove. Prvo novona« V Londonu je nedavno izšla knjiga pod študirano delo je bilo letos Euripidova naslovom < Vtisi iz sovjetske Rusijo. «Medeja». Vloge so bile razdeljene tako: Njen avtor je dr. Sarolea, znani profesor Medcja — Germanova, Ezop — Viru. francoskega jezika na angleški univerzi bov, Kreont — Bakšejev, Egej — Masa« v Edinbourghu, Dr. Sarolea je sestavil Htinov, Sel — šarov in Dojilja — Grcč.
delo na podlagi lastnih opazovanj in pra vi, da za vse objavljene podatke jamči s svojim imenom
Profesor je prišel v Moskvo. Nastanil te je v hotelu, misleč, da je kje v zapad-ni Evropi. Toda kako je bil razočaran, ko je videl, da je soba zelo draga in da mora pri vsej draginji po cel dan čakati na umivalnik, vodo, otiračo in podobne reči. Še bolj pa je profesorja, ki je rodom Francoz, razburilo dejstvo, da mu niso služabniki v hotelu zjutraj čistili čevljev. Čistiti si jih je moral sam ter je smatral to za poniževalno delo. Ko se je zoper tako postopanje z gosti pritožil pri rav
natelju podjetja, ki je podržavljeno, je '	Nemčiji. Nizozemski,
dob,l v odgovor samo ironičen posmeh. ^^ Svedski, Norveški in Poljski. Na.
Veliko delo je imel tudi zbor, ki je bil sestavljen iz vseh članic. Sedaj bodo sledili »Bratje Karamazovi«, v katerih bo praznovala ga. Germanova svojo odrsko 20!etnico.
Razen »Na dnu» in «Bratov Karama« zovih» prirede Hudožestveniki še pred božičem dve novi predstavi, in sicer «Spom!adne vode» od Turgenjeva z go. Križanovsko in ««Nevihto» od Ostrov. skega z gospo Germanovo v glavnih vlogah.
S temi predstavami nastopijo Hudožc« stveniki okoli novega leta veliko inozem« sko potovanje na vzhod in sever Evrope, se v
zaključijo sezijo.
.Kaj pa hočete , je dejal ravnatelj. ,nn	at v ,avijo> kjer
smo vsi tovariši m jaz ne morem nasto-	& «
pati zoper svoje uslužbence, ki so nekakšne vrste državni nameščenci.*
Dr. Sarolea se je nato podal v razne Učne zavode, hoteč se prepričati, kakšen je sedaj poduk v srednjih šolah in na univerzah. Joj. ali ga je po tem obisku bolela glava! Starih učiteljev in profesor-
Iz ukrajinskega kulturnega življenja
Znana je borba Ukrajincev za njihovo narodno vseučilišče v Lvovu. Položaj jev ni našel več. Povsod sam nr-raščaj, ukrajinskega naroda pod poljskim go= kjer pa so bili starejši ljudje, so učili pu spodstvom ni nič kaj prijeten. Poljaki nekih novih metodah, ki niso hotele Sa- sjcer ponujajo Ukrajincem nekatere kul. roleu v butico. Doktor se je prepričal, da turne ugodnosti, odrekajo pa jim pravico ne uče na ruskih sovjetskih univerzah do ukrajinskega vseučilišča v Lvovu, ka. pravzaprav nobeni strokovnjaki, temveč terega smatrajo za središče svojega na. čisto navadni šušmarji. ki ne razumejo rodnostnega ozemlja. Ukrajinci pi stoje nič. Na vseh učnih zavodih odloča pri ne0majno na svojem stališču in zahteva, imenovanju učiteljev in pri izbiri gojeu-1 jo> da sc osnuje njihova univerza baš v cev v pni vrsti političen moment. Ce si Lvovu. To utemeljujejo s trditvijo, da bi boljševik, prideš lahko kamor hočeš, ie!	- — - - - -- ■
pa nisi. lahko čakaš za zaprtimi vrati in poslušaš predavanja pri ključavnici.
Na vseučiliščih so vse panoge znanosti prave reve. Zapadni jeziki so malone izključeni s svojih prejšnjih mest. Uče se ramo orijentalski jeziki. Dijaki pa se morajo obvezati, da pojdejo po dovršenih študijah v Indijo in drugam na Vzhod
samo taka rešitev odgovarjala resničnim pravicam in zahtevam ukrajinskega ljud« stva. —
V Ivovskem ukrajinskem dnevniku «DiIo» navaja publicist Ivan Kalinovie izčrpne podatke o ukrajinskem tisku. Po njem posnemamo, da izhaja na vsem sve« tu skupno 272 ukrajinskih revij in listov. 200 od teh izhaja periodično samo v
I žel, kmetijstvo, industrija, notranja in zunanja trgovina, denarstvo.. Najintere« santnejše poglavje v tem ogromnem delu je pač ono. v katerem govori pisatelj o nastanku poedinih držav ter o medseboj« nih odnošajih s poljsko domovino. Tako se Poljaki z velikimi informativnimi pu« blikacijami pripravljajo na svojo bodoč= nost.
Neprekosljivi so le
šivalni atroJL
Nedos žui t konstrukciji in mate-rijalii. Izredno nizke
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ,
Ljubljana
(palača Ljublj. kred. banke).
v pravice sedanje Bolgarije. Tudi niso več sanje o ^neodvisni makedonski drža vb,
kot boljševiški emisarji . . . Pravnih fa- 1 nkrajinščini, 67 jih pa prinaša tudi ruske kultet pravzaprav ni. Staro pravo je nam- j tekste. Po državah je ukrajinski tisk raz. reč izginilo, novo pa šele polagoma na-! deljen takole: 54 listov odpade na Polj* staja. Bogoslovne fakultete so sploh od-1 sko, 125 na sovjetsko Ukrajino, na Ame. pravljene. kajti državna konfesija je riko pa 43. Ukrajinci imajo skupno 24 brezboštvo Filozofija, zgodovina in dnevnikov, od katerih izhajajo trije v umetnosti so pastorke. Zgodovina se pre- j Lvovu, 4 v Kijevu in 7 v Harkovu. dava v skladu z materijalističnim pojmo- j vanjem in še ta predavanja so zelo po-' vršna. Tehnični zavodi so pomanjkljivo urejeni, laboratoriji so opustošeni, ker so jih množice razdejale v dneh revolucije, misleč, da se tam vzgaja gospoda proti
Borbenost bolgarskega dijaštva v emigraciji
Bolgarski dijaki v Nemčiji izdajajo ljudstvu. Take so torej razmere na* so- svoj organ pod naslovom «Narstud» (Na=
vjetfkih visokih šolah. V njih veje docela nov duh, s katerim se zapadna Evropa ne more sprijazniti.
Knjige o Žižki
Čehi praznujejo letos 500!etnico smrti Svojega vojskovodje Jana Žižke z Troc« nova. Ime tega češkega narodnega jurtaka je tako popularno, da ga danes s svetim spoštovanjem in iskreno ljubeznijo iz. govarja vsako češko dete. Žižka je poleg Husa največja osebnost v češki zgodovini srednjega veka. Medtem ko ie Hus zašle, doval cilje verskega, moralnega, narod, nega in socialnega preporoda, je bil Žižka junaški branitelj novega življenja, pravi, ce in božjega zakona, maščevalec usode, ki je zadela mistra Jana Husa.
Čehi so se Žižkovemu jubileju oddol« žili kakor se spodobi njihovi tradiciji in ponosu. V Brnu je izšla v založništvu Otokarja Sobeka ažižkova čitanka«, ka. tero je priredil Karel I. Obratil. V tej publikaciji se nahajajo številni članki iz peresa najodličnejših čeških publicistov, ki podajajo popoln Žižkov portret. Pes. sik I. S Machar je v zborniku objavil celo fiziognomijo Žižkove matere. O Žižki pa je izšel še drug zbornik, katerega ie fždal vojaški institut v Pragi. Naslov mu je «2ižkov zbornika, kot podnaslov pa stojita na platnicah knjige dve letnici: 1424.—1924. To knjigo je uredil Rudclf Urbanek. Obsežna briljantna publikacija prinaša niz študij iz peres najodlične ših strokovnjakov, čeških in inozemskih. Knjiga osvetljuje ne Ie Žižkovo osebnost, ampak vso dobo, v kateri je žival junak. Publikacijo krasi 48 podob, katera ie nt« risal slikar Ciril Benda. Iz vseh raznovrst. nih publikacij o 2ižki, katerih število ni pičlo, zveni en sam mogočen akord za. vednih Čehov: Žižka, tvoj narod se ti klanja in te posluša!
Hudožestveniki v Pragi
Letošnje počitnice praških Hudožestve. nikov so končane. Delo v novi seziji se je že pričelo. Program obeta lepe zanimivo« sti, ker je pridobila skupina nove moči in je sedaj zmožna za uprizoritev novih iger. Iz Amerike se je vrnil Bakšejev, 5 katerim so mogoče predstave «Karama> rovih« ter «Na dru». Zdaj šteje praška skupina sledeče člane: gospe Adamaj« tisevo, Baharevo, Germanovo, Grečevo, Dneprovo, Krasnopoljsko, Križanovsko. 1 Levicko. Sekevičevo in Tokarsko ter go--spode: Andrejeva (slikarja), BakSejeva, I Bogdanova, Vasiljeva, Virubova, Zelicke« ga, Komlsarova, Masaitinova, Pavlova, j Serova, Tamirova, Ciciljanova in Sapova.
G. Serov je pooblaščeni zasopnik gleda= Bšča in deli režijske skrbi z Jo- u~rma« tiovo in g. Masalitinovim. Pričakuje se, j da posaneta člana skupine tudi ga. Af*5'
rdtini študent, organ bolgarskega narod, nega dijaštva v inozemstvu). Na čelu lista stoji bolgarski pisatelj Botev s to= variši. V «Narstudu» izhajajo politični članki, razprave o umetnosti, različne ocene in literarni prispevki.
Posebno zanimiva ie politična plat li. sta. Sestavki so pisani v eruptivnem in revolucionarnem tonu. Uredništvo lista je izrazilo svoj program v članku, kjer pravi: «Kljub bartolomejski noči, kljub septembrijadi in profesorskemu biču ter generalskim sabljam, ki sedaj mesarijo truplo bolgarskega naroda, se bo bolgar« ska omladina otresla verig ter pomagala do svobode tudi svoji domovini, ki krva. vi zdaj iz neštetih ran. Bolgarska omla« dina, katero sedanji mogotci preganjajo, da mora živeti v inozemstvu,, priznava samo eno Bolgarijo, Bolgarijo z Dimitro« vim in Kolajovom na čelu. «Narstud» zastopa v splošnem tendence kmečko* delavske vlade ter se ostro obrača proti sedanjim razmeram v Bolgariji, katere vodijo neodgovorni ljudje.
Poljska enciklopedija o baltiških državah
Poljska republika, ki se nahaja v dolgi in trajni ter tudi mučni borbi za obsta« nek, uvideva, da se more ojačiti samo pod enim pogojem: če bo dodobra in natanko spoznala gospodarsko in politič. no življenje malih sosednih držav na evropskem severu. Dokler je živci poljski narod v krempljih izkoriščevalcev, mu spoznavanje sosedstva ni bilo mogoče. Sedaj delajo Poljaki drugače. Varšavska knjigarna «Ignis» je pravkar izdala veli« kansko delo Vladislava Studnickega, ki obravnava baltiške države: Finsko, Litvo in Estonijo. Studnicki je /nan poljski publicist ter je v zadnjih 30 letih napisal prekrasne knjige o Sibiriji, Švici, Gali« ci ii. Finski in Litvi. Njegovo /adnjc delo je imenovana enciklopedija, ki dokazuje velikansko avtorjevo akribijo in široko erudicijo. Pisatelj je obdelal snov, ki mu je bila na razpolago, po sledečem raz* poredu: splošen pregled, konstitucija dc«
Makedonstvujušči doma in na tujem
Neiskrene, za inozemstvo preračunane izjave generala Protogerova
Makedonstvujušči so izredno spret-1 ta sveta stvar? To ni poizkus, da Bolgarija ni v taktiki, bodisi kadar gre za borbo anektira neodrešeno makedonsko zemljo; na nož, ali kadar gre za diplomatsko akcijo, ki ima namen predstaviti jih v čim najugodnejši luči pred Evropo. Najlepši primer je sledeči intervju, ki ga je imel Protogerov z dopisni- j kom pariškega «Matina>, intervju, ki bi mouel prepričali nepoučenega, du so makedonstvujušči najmirnejša kulturna struja na Balkanu, ki pa poučenemu ne prinaša ničesar novega, ničesar takega, kar bi predrugačilo našo sodbo o komitski akciji. Vse izjave o kulturnih ciljih in izobraženosti vodij makedonstvujuščih ne morejo odtehtati faktov o strahotnih masakrih, ki so jih izvršili makedonstvujušči med srbskomislečim prebivalstvom na jugu. Nihče ne more uta-; jiti, da so makedonstvujušči — bu-garaši; oni hočejo bolgarsko Makedonijo z bolgarskim jezikom, ne pa nege makedonščine. Struja. ki je hotela kultivirati niakedonščlno na- j mesto bolgarščine." je bila med Makedonci vedno neznatna, čemur pa se ni čuditi, saj so izšli vsi iz bolgarskih j šol, ki so bile v — Makedoniji.
Zato nihče ne more vzeti iskreno j njihove trditve, da jim ni za Bolgarijo. Zahtevo po avtonomiji Makedonije in po kultivaciji mekedonskega narečja so dvignili v program šele, odkar se je izkazalo kot nemogoče uspeti 7. zahtevo po bolgariziranju Makedonije; kakor hitro pa bi bila Makedonija zares v rokah makedonstvujuščih, bi se vrnili takoj k prvotnemu programu in Makedonija bi postala zopet samo zapadna Bolgarija, za kar je veljala pred 1. 1913.
Matinovj, koresprndent je obiskal Protogerova, naslednika Todora Aleksandra, koncem oktobra. O svojem potu in o razgovoru s Protogerovom poroča francoski novinar svojemu listu:
kakršno je relo lord Northrliffe priporočal že 1. 191R To jo samo pravica za Makedonce. da smejo svobodno govoriti $voj jezik, moliti v svojem jeziku, sodelovati pri upravi svoje dežele in tvoriti legalno politično stranko, kakor Hrvati. Slovenci, j bosanski muslimani. Pod tem pogojem je j organizacija priprav ljena takoj poiožiu orožje in se razpustiti :,
Znano je, da so boljševiki že dve leti poskušali priti v stike z voditelji makedonske organizacije, dolgo časa zaman. Aprila meseca 1. 1. pa sta se Protogerov in Aleksandrov vendar odločila iti na Dunaj na razgovore.
<Nismo imeli pravice kratkoiualo odkloniti pomoči, ki bi nam jo mogla nuditi Rusija. Žalibog pa nas na Dunaju ni
ravno nasprotno. Makedonija je, ki {»sega prejela Rusija, ampak tretja internarij«-
Generai PROTOGEROV (zadaj) in umorjeni Todor ALEKSANDROV (spredaj s f)
nala. Razumeli smo takoj, da to, kar nam ponuja, ni pomoč, ampak zasužnenje
Odklonili smo. Pri represalijali, ki so sledile umoru Aleksandrova, mojega nai-dražjega druga, je organizacija zasledovala svoj lastni smoter: i&nobiti se je bolela elementov. zastrupljenih po boljše-, i-škem zlatu. Toda izvršila je tudi delo -ploSne koristi, ker je preprečila eksplozijo te velike zarote, ki je imela zajeti ves Balkan in dati boljševikom svobodne roke <v! Donave do Jadrana. Kar se tiče notranje Makedonije, so boljševiki igro izgubili.-, cln v Bolgariji?-
'Ah, v Bolgariji, to je druga stvar. Sovjeti ne odnehajo. Preveč truda, preveč milijonov je že potrošenih, da bi mogla Moskva popustiti. In po naših poročilih, ki nam prihajajo iz Jugoslavije, bo tretja internacijonnla skušala izrabljati proti Bolgariji zemljoradniške emigrante, ki so u bežali na srbsko ozemlje. To se bo zgo-2 dilo kmalu.*
ji In kaj mislite, da je treba storiti proli S boljševiški nevarnosti ?> = cMir in edino.-' na Balkanu. Vsi narodi se morajo sporazumeti. Ampak zato je ^ , treba, da se da nam Makedoncem to niaio, š. i kar. zahtevamo Ne bomo dovolii državam. da se sporazumejo preko naših glav brez ozira na naše želje. Mi smo sila. Pri sklepanju sporazuma hočemo biti enakopravna stranka.-*
Slovenska umetnica
Obisk pri gdč. Ivani Kobilčevi
Kobilčevo sem našel nekega meglenega popoldneva okrog Vseh svetih v nje« nem ateljeju v drugem nadstropju na Cankarjevem nabrežju. Toliko sem še videl, ko sem vstopil, da slika rože, nato pa se je stojalo ljubosumno obrnilo v kot. Taki e so vsi umetniki. Pa poglej Avto me je odpeljal ponoči preko speče sicer na vso moč pohlevnega Jakopiča, Bolgarije proti jugu, proti makedonski kako zna biti hud. če vdereš v njegovo uganki. V dim smo prevozili mirna sela svetišče, ali pa Jamo, kako je nervozen, in tiha mesta, polja, griče in zapuščene če mu gledaš pod čopič, doline v jasni mesečini čistega orijental-1 Kobilčeva je boij majhne rasti, ena skega neba.	| izmed dam, katerim se leta prav nič ne
Šest nas je bilo v vosu: ljubeznivi tol- poznajo, ki znajo biti v družbi ze:o za« mač, ki mi ga je dala makedonska organi- bavne. Ima nekaj moško odločnega v zacija. šofer in trije komite za spremstvo, hoji, kretnjah in besedi, kakor večina Skoro stopimo na »makedonska t!a\ in vsi umetnic in drži cigareto v levem ':otu razen mene in tolmača si nataknejo na ust kar daje nekak prešeren bohemski
•Ali vas ravnokar zanima kak poseben problem?®
«Kaj bi rekla... za aranžma mi gre, ki mora biti logičen, pa za barvo in živ« Ijcnje, kajpak. Danes ne morem več tako slkati kakor včasih, ko so temu rekli impresionizem.«
Kobilčeva ima isti strokovni žargon kakor vsi ostali umetniki. Če bi se bila hotela izraziti v žargonu umetnostnih zgodovinarjev (Jakopič pravi, da so tr. neke vrste hrošči-paraziti, ki delajo vrišč za reči, ki iih n? nobeni sliki ni. in tud: Kobilčevo imam na sumu, da ne da ze!" veliko nanje), bi rekla, da ji gre za skic njen obris, za ravnotežje mas in ban- in da se bliža taktičnemu pojmovanju pred meta — vse čisto moderni elementi, neke
glavo široke čepice revolucijonamih čet., vtis. Na vprašanje, zakaj ni nikjer več I vrste reakcija na impresionizem.
Strm breg. Prelaz. Pokaže se mesto.
slišati o njej in kako da se je mogla tako odtujiti umetniškemu svetu, . je rekla: •Danes so pač na površju mladi, ku«
-Tu smo na bivši turško-bolgarski meji	bisti in futuristi, ki imajo veliko tro«
iz 1. 1878.5. mi tolmači spremljevalec,	bt-nto v rokah. Kaj naj bi se še jaz me» »Stopamo v Makedonijo.* Izza kfimenite gomile se dvigne posta-
va. Avto zmanjša hitrost. Postava priskoči in se nagne proti enemu izmed komit.
»Izmenjavata si geslo,* mi pravi vodnik.
Vozimo skozi malo mestece, in potem
zopet skozi pusto krajino v mesečini. Cesta gre naravnost proti moetu. ki vodi preko reke.
»Stoj! Kdo tam?>
Izza vrbe zakriči straža. To je vojak, vojak tajne makedonske armade. Stopimo z voza, mož nas pelje Čez most proti zidu. »Stoj! Kdo tam?>
Pojavi se drug vojak. Za uzdo vodi trt konje. Skočimo v sedla in po rečnem pesku jašemo proti jugu. katerega obrobljajo visoke gore.
•
Cez nekaj ur lezemo po stezi navzgor. Pojavi «e nam pred očmi nizka, temna koča. Na mestu smo. Pristopi častnik in nas vprnSa:
»Ali ste vi tisti, ki ga čakamo?*
Pod slepiluim žarkom žepnega reflektorja mu povemo ime in poklic. V senc! vidim, kako se premikajo uniforme in orožje. Vrata se odpro, pred nami je kmečka kuhinja, v sredi na ognjišču plapola ogenj. Na ilovnatih tleh spi; zavita v odejo, žena domnfica.
Ob majhni • mizici, pod svitom stenske svetiljke sloni vojvoda Protogerov, včeraj
šala v to gnečo s svojimi tihožitji, ki niso nič futuristična? Nsj se le pošteno zrevo'uci ioni rajo, kujoni, saj smo se mi tudi. Potem bodo trobento od'oži!i in pričeli slikati po onem Goethejcvcm re« ceptu: Rede, Kiinstler, bilde nicht!«
Razumel sem jo. Vso mladost je pu« stila v tujini, v revoluciji, iz katere je izšla današnja moderna. Sedaj, ko so do« bili njeni lasje srebrn blesk, se je svetu umaknila v tihoto, kjer v miru dozoreva njeno življcnsko delo v svoj višek.
«čul sem, da se s portretom nič več ne pečate. Mari ni portret vaša specialna stroka?®
«Da, štirideset let sem gojila portret. Toda zadnja leta nc dobim več modelov in pa ljudje se rajši fotografirajo, ker je bolj poccni in ker to ni umetnost. Pa kaj bi govorili o tem... Našla sem si zato nič manj hvaležno polje cvetličnega tihožitja, ki me jc poleg portreta žc od nekdaj najbolj vleklo. Zdi se mi, da gre tudi tu za značaj in psiho.»
Gospodična ie pripravila samovar in ob genialni turški kavi in dišečih cigare« tah mi jc marsikaj povedala iz svojega življenja. Bila je po vsem svetu in zna dovtipno pripovedovati. Eh, ta njen nekdanji veseli bohemski svet, kako je bil vse drugače ideaVn kakor današnji in koliko je imel v sebi po'eta in zamaha! Razkazal« mi jc tudi »svojo galcrijico». kjer vise njeni pn-treti in krajine iz Bar«
še sotrudnik Todora Aleksandrova, danes bizona. Pariza. Monakovega, Berlina,


TpUrrfffr
Colombo CIYL0N UA
100 Gramnes Nv. i
.................uni""*'""'^*1-""
najvišji poveljnik makedonske revolurijo-narne organizacije.
^Dobrodošli, gospod.-, me ogovori general. . Srečen sem. da morem sprejeti pre<1-stavitelja francoskega časopisja, in hvala vam, da ste se potrudili do mene.*
Protogerov. ki govori dobro francoščino, je moral priti preko vse Makedonije, da me je sprejel tu blizu meje. Se nocoj odpotuje v »notranjost*. Nahajamo se za streljaj oddaljeni od meje — tostran ali onostran, tega ne vem povedati. V družbi Protogerova se nahaja tudi vojvoda Čekov, bivši dijak modroslovja, in več drugih izobražencev, vsi oboroženi.
»Verjemite, da se ne obl; tirno tako za zabavo.* izpregovori Čekov, ko opazi moje vprašujoče poglede.
-Želim — »e je obrnil k merji general — da Evropa izv«, da nismo n* banditU ne sadUti, ki »e vesele krvi in mrtvih trn-, pel, ampak borci ia sveto stvar, lo kaj Je'
Sarajeva, svojo s iko«ljuhi jenko «Kavo« pivko«, ki jc po Evropi žela laskava pri« znanja kritike in pomogla k evropskemu imenu umetnice, od'ikovankc pariške.
• Kako pa sedaj de!atc?»
To vam jc večni boj s seboj: človek
Prosil sem gospodično, naj mi pokaže šc svoja najnovejša dela. Dala se je omehčati in me peljala v atelje, kjer je visela cela vrsta pikantnih cvetličnih tihožitij. Najprej sem tam videl beli vrtnice v kristalni vazi. Sramežljiv pre ludij v belem in zelenem, povešene oč. dvanajstletne birmanke.
Dalje tihožitje tej in rdečih georgin poleg opalizirajoča čaša in temnordei prt. Dvojno poudarjena barvnoliričri misel.
«Kaj pravite k onimle temnordečin krizantemam v črni vazi? Čakajte, te ji treba postaviti v mračen kot.»
Tam so dobile rože zatajen, vroč soi kakor temna strast in črna vaza je f svojo lučko zlokobno zasvetlikala, kakoi da mežika z očesom.
«Carmen,» sem dejal začuden. «AI jc to mogoče pri šopu krizantem? Kdr. bi si mislil!«
V kotu je bil razposajen španski bezc;. kakor prijeten kuštroglavec, potem st priš'e georgine in krizanteme in poljski rože. Modrozelcne, cekina sto rdeče al žolte misli kakor duše: VVatteau, le-diffcrents charocteres. Vsak šopek zast je utrip nepreglednega življenja, list i> dnevnika. O, kako zelo nerodna je tista beseda, s katero slikarji izrazijo vse to. življenje slike!
Prosi! sem umetnico, naj mi pokaže še ono začeto delo, ki ga je bila skrila. k< sem prišel. In glej. dal* se je omečiti in mi dovolila obrniti stojalo.
Moral sem se zasmejati. Tam so bile naslikane pomponke, tako humorno bun» kaste in naivne kakor debeloličer baročni angelček, ki napravi smešen, bedast in ljubek vtis.
Da se da z rožami izraziti tudi humorr
Ko sem odhajal, sem odkrito vošči' umetnici veliko umetniškega uspeha na bližnji razstavi, umetniškega in pa gmot-
hoče vedno več kakor jc mogoče in 1 nega. Kdo vc, ali*ic jesen Kobiličine pri-ma'okdaj sem čisto zadovoljna s tem. jateljicc Kollwitzove tudi tako mirna in kar napravim. Načrtov je vse polno, dis« lepa, tako lep višek onega trudapolneg-pozicija bi tudi bila, čc bi le vreme letos ( umetniškega življenja?	S. V.
tako ne nagajalo.'.
^m1
Preoblikoval niča
Barborič - Zavrsan
Ljubljana, Mestni trg S t. T. rnm PREOBLIKOVANJE PO NAJNOVEJŠIH MODEUH. —
Točna postrežba. 'VI	t	W Cene nizke.
Honore de Balzac — F. K.:
Zatajena ljubezen
Roman.
«So nevarnosti, katerih nas ne ubrani noben zdravnik z vso svojo umetnostjo . . . Usojeno mi je, da moram bežati pred vsem. kar je lepega . . . pred vsem, kar privlačuje in veže . . . Saj mi ni mogoče dovolj hitro odpotovati.* Elinora se je obrnila h gospej de Gernancejevi: -Potem vam torej moram. draga moja, zaupati svojega ranjenega viteza; toda biti mi morate porok zanj . .
Leona je bržkone malce presenetilo, da ga tako lahkn pušča od sebe. Šel je iz sobe. da uredi vse potrebno za pot. Elinora mn je, smehljaje se. sledila z očmi.
Gcspa de Gernancejeva jo jc nejevoljno opazovala: ^Prosim, pojasnite mi. kaj pomeni ta nova komedija? Jasno je, da se boji. da hi vas ljubil, da beži pred vami; Česa čakate še. da se inu ne date spoznati? Vaša nespamet-nost traja žp predolgo. Nehajte vendar že enkrat! Kaj si sedaj zopet ugajate, da ga mučite na ta način?*
«Ah, draga prijateljica, ko je vendar tako mikavno tekmovati sama .s seboj. Ugajati mu dvakrat v dveh različnih podobah. Zvest mi je do nezvestobe. Kakor vedno je rahločuten in poln spoštovanju. Beži pred menoj, ila me samo s seboj ne prevara. Ljubil nic je in le mene ljubi. Kako sem srečna! -
cln Leon! Ubogi Lčon! Kdaj se spomniti tudi njegove sreče? Razkrijte se mu. Elinora. da se peljemo skupaj v Pariz in da tam končno skiericto ta zakon. Upam. (la nima ni;:esar strašnega za vas.»
* Ne, moj načrt je gotov. Odpotujte z njim. Jaz gotovo ne bom zamudila, da pridem kmalu za vama.»
« Elinora. Elinora! Kaj ni še dovoli romanov? Še ni dovolj prevar •. . .?»
«3amo še zdaj! Prisegam, da po?Ied-njič!»
Leon se je baš vrnil. Bil je ganjen in razburjen. Za njegovo putova.njt je bilo i vse potrebno že pripravljen Gospa le Geruau-.tjtva je morala popu.iti. lasi ; Je, bila nezadovoljna s prijateljic. Tudi ona je ukazala vse urediti.
V trenutku slovesa je manjkalo vsem poguma, da bi še ločili..Ihte je pripor Pa.a i-linora svojega bolnika varstvu gospe de Gernancejeve. Ta obljubila. da ga vz: me k sebi in še nr.dalje skrbi zanj.
Leon je stal bled in resen ob vrat-eih voza in ponavljal svoje zahval«. Govori! j" z glasom, s katerim govorimo Mcer o bolj vročih čuvstvih. . Še enkrat je objel otroka. Mila se ie razjokala, ko je opazila, da njen pri jat pij odhaja.
Gcspa de Gernancejeva se je tiho obrnila k Elinori: «Še je čas!--
Elinora je za hip neodločnosti odklonila.
Ne . . . ne gre! Le eno možnrs: imam za to težko priznanje.:. Gospa <V Gernancejeva jo torej sedla in petegui-a Leona k sebi.
Voz je naglo cdrdral in izginil.
XI.
ko je ostala Elinora zopet sama, jo -ele čutila vso neznosnost svoje samote. Le ona sreča, ki jo jc ravnokar i le okusila, je zmogla utešiti njeno srce. Tako tudi ni mislila na nič drugega, kakor kako bi v najkrajšem časn zopet. vojo prijateljico in Leona. ';i ,
v njem že zrla svojega moža.
Osem dni po odhodu svojih gostov je prišla Elinora s svojo' hčerko skrivaj v Pariz. Le gospa de Gernancejeva j^ vedela za njen prihod.
V dolgem pogovoru je razvila gospa de Roselijeva svoj načrt, kakor si je — seveda kakor v romanu — izmislila, kako se da Leonu spoznati. Končno j? odločila, da ji prijateljica pomore, da ga izvede. Ze sama misel na tisti dan je Elinoro navdušila; ločili sta se, ko sta se dogovorili o vseh podrobnostih
Operni plesi'so zopet pričeli. Nekega večera je gosjia de Gernancejeva prosila Leona, da jo spremi tja. Sprva Je I odklonil z nepričakovano trdovratnost-jo. Ta kraj je sovražil. Tam je bil dovolj slab. da se je spustil v pustolovščino, ki naj bi pokvarila celo njegovo bodoče življenje. Zarotil se je, da ne pojtle nikdar več tja.
Gospa de Gernancejeva je vztrajala pri svoji želji. Prosila ga je. naj jo spremlja vsaj tako dolgo, da najde neko gotovo osebo, za katero ve. da pride ta in ki jo hoče jiodražiti. Leon ni mogel prijateljici gospe de Roseli jeve ničesar odreči. Dasi nerad, je privolil. Peljala sta se tja.
Ko je stopil v dvorano, se ga je polotila močna razburjenost. Tisoč spo minov je navalilo nanj.
Gospa de Gernancejeva je parkrat prešla z njim dvorano. Potem pa je vzkliknila, kakor da bi ugledala onega, ki ga je iskala, rekla Lčonu zbogom in ga pustila samega. Komaj je izpustila njegovo roko. je začni tesno ob ušesih neki glas. Dasi je bil potverjen. je Leon vztrepetal ol> njem-.
»Glejte, zdaj sem vas zasačila, vi nezvesti! Zdaj iščete druge na plesu a nt mene . .
Okrenil se je in poleg njega ni stal nihče drugi kakor njegova neznanka v lasfni.osebi. Beli domino, maska, z diamanti posuta zaponka na pasu. ki jo je že takrat opazil — vse natanko tako kakor pred tremi leti.
«Ona je!» je vzkliknil, jo hlastno prijel za roko in jo potisnil v svojo. «Kaj . . . torej sem vas vendar zojiet
našel! Da vas res zrem pred seboj___
držim vas! O, kako nejiojmljiv čudež!»
»Kaj je pri tem tako čudnega? Saj vendar poznaš mojo posebno nadarjenost za čudeže.*
»Resnično! Drugega itak nisem ničesar spoznal pri vas!*
»Kar je bilo. to ni še nič! Zdaj si zapadel zopet moji oblasti: zato boš doživel z menoj še vse kaj drugega. Pri pravi se na še vse drugačne stvari! Tvoja usoda je odločena: kar ti je bilo namenjeno, se izpolni . . .»
Čim dlje je govorila, tem bolj je rasla v Lčonovera srcu nejevolja in izpodrinila je veselje, ki ga je prevzelo oh svidenju. Glohoko ga je ranila ta lahkotna ohola govorica žene. ki je tri leta pozabila in ki hi morala zabrisali toliko krivico. Vse njej neprijazne misli. ki so vzklile tekom tega časa. zdaj naenkrat z vso silo oživele v srcu.
Ob-tal je in rekel hladno: «No, mi-lostljiva, česa želite prav za prav oi mene? Kakšen nov igrokaz ste pripravila zame? Kakšna sredstva .-te ,-i zd.i.j izmi-lila. da me iznova prevarate?*,
«0. glejte, glejte, kako >e v treh letih mož lahko izpremeni! Kaj je to še vedno oni tisti nežni, krotki, ognje-.tti Leon. ki mi je na tem istem niesu. prisegal zvestobo in svojo brezmejno udanost?*
»Nimate pravice, očitati mi. da sem se spremenil. Okrutnica! Vi sama ste zavrgla mojo zvestobo. Vi sama ste me brez kesa in brez sočutja prevarala in pahnila od sebe, ko ste me zapeljala j čari. ki so neodoljivi za mo^ka srca Edina vi ste kriva. Najprej ste dovolila, da sem spoznal bogastvo, k: ste me ga pozneje oropala, potem ste me pa brezobzirno prepustila triletni žalosti in sa-moti.*
»Prestrogi ste, Leon!' Vsaj sem tu polejr vas. Prišla sem. da popravim krivico. iu da vam vrnem ono bogastvo, ki žalujete za njim . . .»
«Kako bi verjel vašim besedam! Morda mi že v prihodnji minuti zopet izginete izpred oči, brez sledu, razen bolesti. ki ste mi jo prizadejali. Morda ste mi nastavila novo past.. .&
Proseče ga je prekinila: »Ne nobenih }>a-ti in nobenih skrivnosti več. Ah, Leon! Tudi jaz sem trpela. Toua pozabimo nespametnosti in bolečine! Prešle so. Zdaj izveste, kdo sem. Končno objame te svojo soprogo . .
»Prej niste hotela biti moja žena...« *Res je. veliko sem zakrivila. Tci^ zdaj se vračam vaši ljubezni.. .*
c Za vrgla ste čisto in zvesto ljubezen, ki vara io je ponujalo moje srce. Zakaj jo zdaj zahtevate nazsi? In veste li gotovo. da si jo zopet pridobite? Kaj se.,, hi! re? dolžan hraniti v sebi brezupno strast za nevidno bitje? Kdo vam je porok. da sem o-tal še vedno isti? In da bi se zdaj jaz ne upiral nositi spone, ki ste jih vi sovražila? Kdo vam jamči, da jaz ne cenim ~voje neodvisnosti ravno tako. kakor *te vi svojo? In da nisem ravno tako drago plačal njene izgube . kakor vi svoj čas?->
(Konec piih.)
Naznanilo.
zadruga m zarjev z o. z. • Št. Vid nad Ljubljano
naznanja slavnemu občinstvu, da
je otvorila svojo zalogo pohištva.
/.aloea so uabaja ▼ tov. poslopju v Št. Vidu. — Ima v zalogi vse vrste apatoio, 1edtlnlo. kuhinjskih oprav, oprave za salone, gosposke sobe, pisarne itd. ter tapetniškega blaga oil najfinejših do najnatad nejsih vrst. — Sprejema tudi vsa stavbena dela in opreme za pisarne,
hotele, oerkve, šole itd. Zaloga se lahko ogleda tudi ob nedeljah in praznikih. Delo zajamčeno soliduo! Cene brezkonknrenčnel Postrežba torna-Se priporoča za cenjena naročila in mnogobrojni obi-k
3914»	„LIPA", z. z o. x.
Lepo obleko
LrrAe, afco ti-3'c Torešeno k»iJilčao >":«ht! ia barvati v
l.kasiJnicisiiljicUsliarvariji JOS. REICH
PsijansSi zci:? štev. 4 rccruž3icj: Sctenburgova ut. 3
v dobri legi, v najboljšem stanju, se z vsem inventarjem vred ugodno
proda.
5893/a
A Meč' i/osek
i Jelka
je višek
t__: vseh mazil
** S. za pp.rketc in linolej.
Ponudbe na odvetniško pisarno: dr. Koderman in dr. Slokar v Mariboru, Aleksandrova cesta 12.
Najstuie jša slovenska pleskarska ia Jidar-
ska	vnioa
im SHIGEL3
Diiiujakd resia S6
30 piijiOTCČ4. 1«
Uvtiilai !«iea C«?e ZBtcrM.
Stroji za pletenje
malo rabljeni, skoro novi. izključno samo n> inški proizvodi v vseh širinah n finočab, dalje
Links-liinks iu Jakard stroji, okrogli, stroji za pletenje kravat
po zelo nizki ceni so dospeli, igle in sestavui deii vedno v zalogi pri tvrdki 5394a
HLFRED KOZMA
OSIJF.K i., Zupanijska ulica 42.
Samozastopstvo tehnične poslovirce za in lnstrijo strojev za pletenje Felix LEDEREH. Wlen.
LJUBLJANA
%J? Ai i. .2. & Sk. Dunajska cesta št. 40
Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št. 37s>
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parmi ža~a.	-	Tovarna fiimVa
Ljubljana, Kongresni trg it. 6.
Moderni damski česalm salon. Električna masaža 1 ca. Mauicura.
Zaloga slovite kamfor kreme kraljloe Marije za
negovan e obraza.	1888 a lil
Lasna dela, sperijaliteta : lasni obročki, kite.
Naročila po pošti se tatoj odpremijo. Odprto: od V,9. do 12 ure in od V, 2. do 7. ure ob sobotah do 8. ure zvečer.
2001/a
1
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija.
[jj »>■» »«% »*T»»i »<«'rn

EVGEN LOVŠIN ,RUDE iN KOVINE
LJUBLJANA, Miklošičeva ulica itev. 15.
Telefon št. 727.	Brsojavl! Puiie
Zagreb i Preraduvičtva nlica st. Ti. - Teflon 2' -&0. Beogradt jovan 7. Markovic, Karadjoriljcva ulica, palala ^Brisiel". Teieion St. OCS.
Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina. cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Ceije, žveplenokisla glina, katran itd.
Kapujemo po najviitih cenah t stari haker, stari iTiore, reraclted--'■- cink. koviaatitc ostasko itd. -<-
■•vša
Edino zastopstvo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev
JOSIP K. OKULIC, inž.-agr.
CELJE, Jurčičeva ulica št. 2
priporoča inteligentnemu občinstvu: toaletno in brivsko milo ..EMUULIO", kremo ..PHUL-N AN A", puder. .tMOLLIO", zobno kremo in prašek ter drugo iz svetovnoznane angleške tovarne
I. GROSSM1TH & SOK, Ltd, London.
Zahtevajte jih v vseh večjih trgovinah s parfumskimi potrebščinami in v drogerijah.
VINO
= PODRUŽNICA ^
vinarske zadruge „LJUTOMERJAN" za ljutomerski in ormožki okraj v LJubljani. Stara pot 6tev. 9
poleg vojaške oolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji.
VINO
6i-7a
„ANCICA"
taiionica kovina, Ijevaonica fosfornih brcnci, zajtitci jnak tvorn ca armatura, okova i meialno robe
viasnik: DRAGUTIN SCHREIBER
PosIot,: Boškovičeva 34 ZAGREB tvjialci: ki K£ia'o

Pro?zvo3i talionice:
B ele kov.ne za ieza e (Lagermeiai.e) marka ,.Atlas" i .Jadran-'. Olovo u blokovima i
šipkama Metali za linotipiju i
tiskare Fosforni bakar Manganov bakar Kositar za spajanje (Lot-zinn)
Slaglot, krupni i sitni Aluminij u blokovima Antimon u blokovima Fosforna bronca Manganova bronca kao i sve kovine u raznim oblicima Cink (tutija) u pločama i komadima.
Proizvodi Ijevaoniee:
Sipke iz crvene kovine
(Rotguss) Sipke iz brone-Foslorna bronca a šipkama
Puškice (Buchsen) iz bronce, foslorne bron-ce itd. Ležajl (Lagerschalcn) Oeltameta.l gusto i ho-
mageno preian Mjedene šipke, vuieae Bronca za brodeve, au-tomubiie i aeropianc Ma.iganova bro"C3 u sipka na i puškicama Svi odlijevci iz svakcg
metala prema uzsrUo, i mode u iii crtežu.
j Proizvodi ivoruic:
(izra ljca roba): j Armature za vodu, para I I plin
Hid^anti i vsi:og»5tie sr-
i n nu:e
M;:-ds"l u>/i, bai^arer.i l
! Mjedcii i metaln 'a:«f: sii-atrju:^«' n«'ice Mje^e-i ol ovi ?a
j nje
;Mjcd*ni nu.raii | Fa^onsV o - toiaii ski p-:o-iivcdi
1 .V.i»'Jrn» i t ikicriO tijivi ■ Kijutfi i z '!j.Tin'ja Nalp:«ne [>Io*s iz cinka z.i u icc, ka<c, oblasiie medje iid.
Kupuje sve stare kovine i otpatke uz najviše cijene!
ISsta
BBBSi
SINGER ŠIVALNI STROJI so na vsem svetu
poznani kot najboljši
Singer Šivalni stroji, Bourne & Co„ New York
v
Sel
709/a
Prodaja na obroke
Centrala za SHS:
Zagreb
Maruličeva ul. 5

„Jutrov" novi roman
»Zvestoba do groba"
I S Faurejem je izgubila francoska glasba enega prvib komponistov minule dobe in najtemeljitejšega glasbenega pedagoga. Današnja <Čorooedia:> piše: -Bil je najboljši človek. najplcmeiiitcjši umetnik in najčistejši glasbenik.*	—rl—
Dve reviji
Prejeli smo zopet dva zvezka zagrebških vodilnih revij <Nova Evropa> m tJugosla venska Njiva*. Vsebina jim je
«NOVA EVBOPA.*, zvezek 12: Inteligenca na krov! Problemi naših izseljencev, Lord Byron in njegova doba. Naslednji zvezek St. 18 in 14. prinaša revijalen pregled pod naslovom «NaSa industrija> s sledečo vsebino: Kriza naše privrele; O mogučnostima razvoja naše industrije; Načelosocijalnog optimuma, Klasna organizacija splošne jugoslov. industrije; Radničko pitanje in naša industrija; lltj-eaj državnih finnnsija na jačlnu carinske zaštite; Industrija in neposredni porezi; Finansiranje naše industrije; Naša poljo-privredna industrija; Naša kemijska industrija, Industrija drva u Jugcs'aviji; O industriji šečera u Jugoslaviji; Industrija portlandcementa u Jugoslaviji; K problemu Jugoslovenske industrije železa i Čelika.
*JUGOSLA VENSKA NJIVA*, zvezek 8. in 9 objavlja sledeče prispevke: Ilirsko-jugoskvenska solucija, Jan 2lžka iz Trocnova; Simi-marionete; Pismo dru-gu; Tužaljka mladiča; Hrist. Bu<lha, Schopenhauer; Narodni sporazum; Praško prolječe; Pregled; dalje- HenriK Sienkietvicz u okviru svoga vremena; Simi-marionete; Mornar; Mesečeva svila; Anatole France; Medjunarodni kongres socijalne politike u Pragu; Hrist. Budila, Schopenhauer; Pregled.
Obe reviji sta vsebinsko bogati, meo njihovimi sotrudniki se nahajajo najboljši jugoslovrnski publicisti in se naročita lahko ludi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
1859
za gosoe neobhodno potrebno.
Objava nalega novega romana «MADAME DE MONSOREAU«
Danes prinašamo reprodukcijo na-jslovncga lista, s katerim je sloveči se je zakasnila, ker nam ni uspelo pra- 'francoski slikar Ma urice Leloir okrasi! vočasno dobit klišeje slik, ki bedo u.«uzn0 izdanfr francoskega izvirm-krasile v «Jutru» pJelepo Dumasovo k» na ega romana Vsako poglavje bo delo. Seda; so težkoče premagane in v «Jutru.> ilus r.rano s prelepim, orig,-■u	., r	i,.,., ualmmi slikami francoskega mo.stra.
prihodu i teden prične v «Jutru» izna- .. _ x..„. ,. „	„ i____
'.„..	. . '__ _____ . . . Naže čitatelie ponovno opozarjamo
S^nvTnriH-Knn « ™ novi roman one, ki še niso naši na-dooil v slovenščini novo pnkfedno iu	^^ da ^^ ^^
Naročnina znaša mesečno le 20 Din, ki jih je poslati na upravo «Jutra», Ljubljana, Prešernova ul. 54.
njegovo vsebino obeležujoče ime
Zvestoba do groba
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Nedelja. 9.: «Zora. dan, noč.* Izv. Pondeljek, 10.: *Pri Hrastovih*. B.
Ljubljanska opera.
Nedelja. 9.: «Trubadtir». Gostuje tenorist dr. M. Moric z Dunaja. Izv. Pondeljek. 10.: Zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani. Nedelja. 9.: «Kirkt».
Mariborsko gledališče. Nedelja, 9.: <sLi!iom». C. Gostovanje
ge. Juvanove i/ Ljubljane. Pondeljek. 10: Zaprto. Torek. 11: »Otroci«. D. (Zadnjič v sezoni.)
Sreda, 12.: »Kajns.. Izv. (Premijera.)
Komponist 6. Faure *j*
Pariz, 5. novembra. Včeraj zjutraj ob dveh je v ulici des Vignes umrl duhovni oče moderne fran-: coske glasbe, skladatelj Gabrijel F a u r ki ga današnje pariško časopisje v iskrenih posmrtnicah imenuje tfranco-; skega Schumanna* in ztog bogate iznajdljivosti in izklessnosti v melodiji in harmoniji — muzikalnega Anatolea Francea. Pokojnik je bil rojen 18. maja 1845 v vasi Pamiers v arieškem okraju. Glasbe se je učil v Parizu pri znanem pedagogu Nie-
dermeyerju in komponistu S^int-Saensu in bil potem najprej organist v raznih pariških cerkvah. Zbog svojih priznanih skladb je postal pozneje profesor kompozicije na pariškem konssrvntoriju (naslednik M ssanetov), kjer je vzgojil celo generacijo sodobnih francoskih glasbenikov: Florenta Schmitta, Ravela, Koechlina, Ro-ger Ducassea. Enescoa, Lapara itd. Kot dolgoletni rektor visoke glasbene šole pa je uvedel na zavodu mnogo uspelih novo-tarij, ki so v svetu povzdignile sloves te muzlkalne akademije.
Gabriel Faurč je kornponiral predvsem pesmi in komorno glasbo. Uglasbil je veliko število verzov znanih francoskih poetov, Hugoa. Gauiiera, de Lislea. Samal-na, Verlainea, Bandelaireja in Richepina, ter napisal celo vrsto skladb za inšlru-mente na lok, za klavir in orgije, pa mnojo godalnih ia klavirskih triov in kvartetov. Za giedišče je napisal scenično glasbo k nekaterim dramam (Dumasov Caligula, Harancourtov Shyiock. Clemen-ceaujev Prjčolan sreče. Maeter'inckova Peleas in Melizanda i. dr.). Velik uspeh sta imela njegova lirična poema Venus ln Himna Apollu. Predvsem pa sta znana povsod njs-jov Prometej (1900) in Pene-lopa (1913), ki je v njiju pokazal vso svojo glasbeno potenco: sijajno melodi''oznost in harmoničnost ter genialno orkestracijo. Letos je, Ž3 močno bolan, kom; oniral še Andante za veliki orkester. Trio za gosil, čelo in klavir in godalni kvartet.
Koncert Ljubljanskega Zvona v LiubHani
(V četrtek, 13. t m. v Unionu.)
Tekom pol leta žc peti koncert «Ljub« 1 Ijanskega Zvona»! Po Beogradu. Ro-jaški Slatini, Laškem in Mariboru — Ljubljana. Na vzporedu skladbe naših najboljših skladateljev zborov. A. Lajovčev -Lan« spada med najlepše, najbolj občutne, pa tudi obenem za izražanje med najtcžlc s'ovenske moderne zbore. Pe'i so ga trije zbori: »Glasbena Matica*, «Kolo» v Za« grebu in «Beogra('sko pevačko društvo« , v Beogradu. Tudi Lajcvčevo ša jivo otro« ško pesem »Medved z medom« smo rcd> ko videli na vzporedih.
J. Ravnikov« «2anjica» je globoko oto« žna, mehka, pa dovolj težka skladba. «Žanjiea zanje in poje o svojem dragem, ki je odšel v tujino in je tam našel srečo, | zato se ne vrne.»
St. Premrl je na vzporedu zastopan s tremi novimi mešanimi zbori. V «Zakaj?« se mu je posrečilo na iti adekvaten g'as« beni izraz tipke bo'csti in bridkega vzdi« hovanja po'nem besedilu M. Fontane, ki , žaluje za izgub'jenimi jadranskimi brc« govi. Prav tega skladatelja «« Večerna« diha večerno ubranost. V romarski cerkvi zvoni večerni zvon avc, popotnik pobož« no in is':rcno drilti k Devici Marii: «Dai, šc meni zatisni oko, mi'a mati Marija!«
Premrlov oPolžek* ie šaljiva, v otroško i narodnem tonu komponirana pesmica.
E. Adamičeva <Z?pu®čena« jc starejše« ga datuma, vendar zc'o lepa, redko peta, s krasnim sopransVm 'olom. Novost ho« do Otrolkc pesmi iz S-ečko Kumarjeve zbirke, kate-c poje žcnnki zbor s sprem« 1'evan'cm k'avirja. Čudovito nežna je Adamičeva «Uspavanka«, živahni njegovi «Ci«anka» in «Jurjcvan:e», humorja po'ni pa La:ovčevi »Dete jezdi« in »Pesem na« gajivka«.
I Pester vvpored konccrta zaključita srb« ' izvirnih litografij in arhitektonskih spo-ski skladbi St. Riničkcga«. Čini, ne čini» raenikov iz Trogira. Predgovor mapi je in slavna Mokranjčcva X. rukovet, srbske uapisal gosp. I. Dolalle. Kakor vsa dose-narodne pesmi iz Ohrida.	danja Kirinova dela. je tudi ta mapa lep
Vstopn ce in besedila v Matični knji« dokez talenta mladega grafika, garni na Kongresnem trgu.	j Klavirski koncert zagrebške pianist-
—---.-----!ke. V torek 11. novembra priredi v Za-
| grebu klavirski koncert znana zagrebška , pianistka ga. Antonija Geiger-Eichorn. izvirala bo hkladbc Glazunova. Godov.-j skega. Scbuberta in I.i^zta.
Zagrebški kvartet v Beogradu. Glasom po-odbe. katero je oklenil zagrebška kvartet Arany z Beogradom, se vrši pr\: nastop koncertne družine Holub-Aranv še tekom tega meseca v Beogradu Nadaljnje produkcije bodo sledile v d oglednem Trubadur z gostom it Moriecm. Danes ; času. zvečer se poje v operi Verdijev <Truba- Premijera v Splitu. V splitrkem gb-dur* z dr. Maksom Moricem. članom du-1 dališfu so imeli te dni zopet novo prernt-najske Volksopere kot gostom v ulogi jero. Igrali so Moserjevo komedijo -Knjiz-Manrica. Ostale večje uloge pojo: gospa ničar. v režiji slovenskega rojaka Pre-LovSelova, gospa Thierry-Kavčnikova in garca.
gospod Popov. Ulogo Feranda poje gosp. Pesnikova religija. Tako se imenu,t1-Zupan. S to ulogo se je gospod Zupan najnovejša knjiga indijskega misleca Ka-pred petimi leti prvič predstavil na ljub- bindranatha Tagore. Knjiga je v prvi poljanskem odru našemu opernemu občin-! lovici poetična; pesnik opeva ipdijslu stvu.	! gozd in religijo; dr liga polovica je ftlo-
Blladinsko predavanje v Ljubljani Da- zolična, posvečena rešenju priljuBljeuc. nes ob pol 11. dopoldne se vrši drugo mla- Tagorove teme — ■ od noša ji Vzhoda in dinsko predavanje v Filharmoniji. Preda- Zahoda> Tagore zelo strogo obsoja ra! -vanje nosi naslov eGlasba Hrvatov>. nirano civilizacijo zahodnih dežel in jt Uvodno točko govori gosp. Brnobič. pesmi ' očita krut egoizem. Dobro pozna dun pa zapoje operni pevec gosp. Hriič iz Za- i discipline ter organizacijski nagon zapad-greba. Programi se dobe od 10. ure dalje nih narodov, po katerem postajajo uči-pred dvorano Stariše prosimo, da pošlje- telji Vzl-oda. Tagore predvideva, d.t jo svoje otroke k temu predavanju.	grozijo od tega duha nadvlade zapadno
Koncert gospe LovJelove * Ljnblja- pasme krvavi konflikti med tema dvem^ ni. Spored koncerta, ki ga priredi gospa svetoma. Proli temu priporoča tole zdra-Pavla Lovšetova s sodelovanjem gospe vilo. Zahod naj javlja manj zaničevanja Ribičeve in prof. Ravnika v pondeljek napram pravicam Vzhoda ter se naj id-10. t. m. ob 8. zvečer v Filharmoničm timneje seznani z narodi legendarnega dvorani, obsega naslednje točke: Rimski- Vzhoda, ki je pesnikova domovina. Korzr.kov: Nimfa. Grečaninov: Solze. Glte- i Pokrajinski koncerti učiteljske «Z»r-ere: Moj dan. Poje g. Ribičeva Kjuj: Sol- v Trilu. V zadnjih treh mesecih j«' žila se je skala, Gliere: Rusalka. O ne priredila učiteljska .Zveza* v Trstu troj^ vpletaj rož. Zbudi se, Grečaninov: Spo- pokrajinskih koncertov. Prva produkcija min. Noč. Vdova, Uspavanka. Musorgski: se je vršila v Tolminu, druga v Her-V kotu. Večerna molitev. Hopak, poje peljah-K07.ini. tretja pa pred dnevi v Do-gospa Lovšetova. Pri klavirju prof. Rav- kanih. Prihodnji mesec, dne S. decembra nik. Vstopnice v Matični knjigarni. j se vrši koncert v Sežani na Krasu, z-i Gostovanje gosp. Cvejiia v Mariboru. O božič pa pojde pevski zbor v Gorico i 1 a nastopu gosp. Cvejiča v partiji Zriniskega Videm, ter bo na teh dveh produkcijah na odru mariborske opere, piše 'Marbur- zapel tudi po eno latinsko ter eno fur-ger Zeitung>/: »-Bil je za nas vse užitka lansko narodno pesem. V ostalem obšlo bogat večer Gost i m: izvrstno izšolan, to- ja repertoar -'Zveze?/ izključno iz slovcn pel glas izdatne odpornosti. Igralec in skih in srbo-!:rvatskih skladb, ki so bi!--' pevec sta enako deležna bogatih sredstev napisane v zadnjih desetih letih. Pevski globoko čuteče in temperamentne duše. Z zbor «Zveze> vodi marljivi, neumorni iu visoko inteligenco pronica psihologijo impulzivni pevovodja g. Srečko Kumar, predstavljane osebnosti, je v akcentih ži- zborovodja Glasbene Matice v Ljubljani, vahen in v kretnjah poln jasnosii. Gosta ki je storil za popularizacijo tnoder/i" so viharno klicali pred rampo.i.	, slovenske umetne pesmi žp dosedaj toh-
<Mdncs» v Zagrebu. Razstava češke- ko kakor malokateri glasbenik, ga umetniškega društva <Mlnes?. kj je; Igor Stravinskv pride v Trago. Porc-trajala v Ljubljani par mesecev, so olvo- čali smo že. da pride ru.-ki skladate:) ri sredi novembra v Zagrebu, kjer sedaj Ieor Str."vinskv, ki velja za voditelja v ta namen pripravljajo prostore v zna- ruske moderne glasbe, v Pracro. kj«r b<. nem umetnos'nem paviljonu, iz Zagreba dirgiral več produkcij lastnih del. Prič: odidejo umotvori v Beograd, odkoder s« kuje se. da dospe skladatelj žr> v sobon. vrnejo slike in kipi nazaj na Češko. | Takoj po prihodu bo pričel z \cinmi
Julilej ra reh ke igralke Nine Vav- veliki koncert, ki bo za PraTO praves-, rc-Ta-hoTe. V soboto zvečer je praznova-: senzacija. Na sporedu prireditve bo Str.. la čl: niča zagrelškega dramskega gleda- vinskega lastna skladba <Ve;iako\a hislo-lišča ga. Nina Vnvrr-Bachova 25 letniro rlja . skladba, ki je obenem panlomi.i t svojega gledališkega delovanja. Umetnica in balet, dalje oktet za pihala in niz je nastopila svojo gledališko karij^ro kot ponskih pr>rni. katere l*>o pela liila Ki»-preparandistka v Senoinovem komadu tcn. specijalna pevka Stravinskeaa vokal-«Dodi svoj*. Tekom 25 let je kreirala' nih 1-ompozlrij.
okolu C40 različnih vloj ter nastopila na j S<rau»sov clntemiezzo* na operi r odru nad 1100 krat.	njene najboljše Drazdanah. Draždane. ki se lahko
ustveritve spada Og-izevičeva • Hasana-! lijo s tem. da so doslej imele čast skoraj ginica;«. dalj? glavne ženske vloge v Gob vse Rih. Stratissove opere uprizoriti prvič.
poti. Morju. Ekvinoriju. Požaru strasti Vučjaku. Goziu, Sinu, Gran ČTji"'. FHri, Grillparzrrjevi Medeji.
=o prinesle zadnje dni na oder tudi zao nje Strau.-sovo operno delo *Intern:e/.zrj ■ Hoffmnnstaiovt Stvar je insreniral Al. Mora, naštud«i;:r pa ga ie dirigent Fritz Busch. Skladate1;, ki je bil nri premijfri navzoč ter 01 «Gospodični JuTijis ia strani občinstva deležen neskončni:! Tolstojevi 'Moči teme-\ aplavzov, je bil s predstavo nadvso za
Danes 9. t. m. daije
Lya de Putti - Paul Wegener
v ;. rasni sen<"ci enel'i rl t :• <
„0toksoIz"S.0.S.
Elektri, Ibser.ovem /Rosmers'-olniu> in »■Divji raci*, Bjornsonovi cPreko moči •. Strindbergovi «'Rrzvalinah'».
Hnuptm-nnovih dramah: <Roza Bernd>. dovolien. • Tkalci*, «-roi7ane?.. Schonherrjevi 'Ze-! Gledališka predelava v Dubrovniku, ni vragu* itd. V zadnjem času .je z veli- Nardellijeva gledališka diletantska druž-kim uspehom igrala vlo-o matere v Pi- ba v Dubrovniku študira iraucosko ko-randnllovih *S?s'erih osebah*. Jubilant-: medijo v treh dejanjih Madame Mon^o-ka je ponovno nastopila tudi v praškem din>. s katero stopi pred publiko v nai-Nrr. Divadlu ter je igrala svoje vlo^e v j krajšem času.
češčini. Za toliko odersko delo z-služi! ———-------
umetnica pač popolnega priznanja gleda-j NOVA DOBAVA Z liške in tudi izvengledališke javnosli. Se na mnoga vedra leta! VTa-Iimi'- Kirin: Trogir. Zajretški li^ti
poročajo, da ie znani grafik Vladimir Kt-| rin pravkar izdal tretjo mapo svojih dal-
Predstavi' oh ned-lj;.h oh '/, 11. (lup in ol,, 3.. '/,*> . 6, ",H in 9. nri. 5 -S7a KINO ,,LJUBLJANSKI D VO H".! fC-tinvkih motivov, v kateri se nahaja l'J
1 sviusni jumpTji F. & M. Rozman
l Pleie-c topice Ljubl ana
■g r o;av cc	•
ir. Dežniki WTa Židovska nllea 4
.. : - ■ -.• : '..»:
v> . >-. JUH - ~ > » ~ 'i	V
Sir Vasilij Zabarov
Na francoski rivijeri se je nedavno brez vsakega hrupa in šuma, v največji tišini vršila poroka, ki pomeni konec romantične ljubavne zgodbe, za katero vedo samo nekateri evropski izvoljenci. Poročil se je sir Vasilij Zabarov, najbogatejši. toda obenem zelo malo znani denarni knez ua našem kontinentu. Možu, ki je vzel za ženo šorodniro španskega kralja, vdovo s petimi otroci, je sedaj 74 let. Nevecta ni dosti mlajša od ženina. Nosila je pred poroko naslov vojvod inje Vilafranca de los Cavaleros. Njena ljubezen z Zaharovom je trajala celih pet-aajst let.
3b tej priliki se je v evropskem tisku eopet pojavilo vprašanje, kdo je pravzaprav Vasilij Zaharov. Problem ni lahek in bi ga utegnil točno pojasniti le Zaharov sam. Bogataševo življenje je namreč prepleteno s skrivnostnimi nitkami molka Vsi finančniki a. pr. vedo. da je Zaharov največji bogataš v Evropi, znano jim je, da ima ogromen vpliv ua vse dogodke v politiki in gospodarstvu, toda o njegovi preteklosti ne morejo povedati nič točnega. Zaharov je živel vedno iz-.ven javnosti in je skrival svoje življenje kakor skrivnost, za katero ne sme vedeti nihče razen njega.
Po informacijah, ki so nam dostopne." je gotovo le to, da se je Z-harov rodil na Grškem Mati mu je bila Grkinja, oče pa Rus. Roditelji so fcili zelo siromašni. Svoje detinstvo je preživel v bedi ia pomanjkanju. Fotem je moral v službo. Leta in leta je hi! čisto navaden skladiščnik, poslovodja in prokurist Živel je v Carigrr.du in Odesi. Tu ss je zaljubil v dekle, kateremu je dvoril celo vrslo let. Ko je bil 35 let star, se je nj-sgovo življenje iz">remenilo v vsem: iz prej-: šnjega ves?l jaka je postal zakrknjan Iju-domrž?c ki je z jekleno vo!jo obrnil svetu hrbet in z čel živeti samo svojim poslom. Zaharov se ie preselil na Anjle-: ško. Stopil je v službo pri fabrikantu nra-nicije VViekersu ter postal kma'u njegov prvi rgent. Čez nekaj časa ga je poslal gospodar v Petrograd. kjer je imela tvor-niea po-tmžnico. Zaharov je tukaj razvil ves svoj veliki poslovni talent. V nagrado za to mu je bilo čez par let poverjeno zastopstvo VVIckersovega po-ijetja v Južni Ameriki, kjer je bcš tisti č s prišlo do sovražnosti med dvema državama. Vojna pa ni mogla izbruhnili, ker je obema nasprotnikoma primanjkovalo munieije. Za-■ harov je umel najti iz^od iz tega položaja. Dosegel Je, da so bile sovražnosti orlgoiene, dokler ni dospela Wickersova I m uniči ja za oba in nato se je vrgel na
politična spletke. Zaslužil je ogromno denarja Zal gal je oba nasprotnika, dokler se mu je zdelo, da sta se dovolj izčrpala. nato pa je prakinil vojno in napeljal obe državi v mir.
Pozneje so je Zaharov preselil v Pariz.
V	začetku našega stoletja je ž? til bo at človek. Zastopal pn ni sedaj več \Yi ker-sa. marveč nemškega Kruppa. čigar hes-senske tvornice ie natančno pr it iiiral.
V	Parizu je veljal Zaharov za trogoč-nika. ki drži v šahu francosko nemške odnošaie. Zato se Ta je vse balo. Za arov pa je živel mirno in skromno, kakor da nima več premeženja od srednjevrstnega franroskega rentijerja. Ljudje saga vsak dan videvali v pariški okoliri. koder se ie rad vozil s tremi ruskimi poludivjimi konji. Imel je v mestu veliko palačo, v kateri je živel V javnosti se je pojavljal a- mo v najredkeših slučajih, in še kadar se je to zgodilo, ga ni skoro nihče poznal.
Najvišji državniški in vojaški krogi pa so natarčno vedeli, kdo je sir Zaha-ov. Postopali so ž njim temu primerno. Kadar je priš'o kaj važicga na d n. vselej so obiskovali tajni odposlanci Za' arova ter se ž njim razgovarjali o po'ož'ju. Seveda. saj je Z barov imel nešteto bank, bil je mogočen delničar najrazličnejših važnih podjetij in takorekoč vodil usodo
evropskih narodov. Podjetij v Franciji,! Angliji. Italiji in Španiji, pri katerih je o lločala ena sama beseda sira Zaharova. ni mog^a našteti zlepa.
Ko so j? b'iž"la balkanska vojna, je Zaharov napeljal vodo zope; na svoj mlin. Dobavljal je to o ve, orožje in mu-nici;o i Turkom, i Srbom, i Bolgarom,. CJrkem in ssveda tudi Črnogorcem. Tako je o zmagah in porazih povsod odločevrlo njegovo orožie in streljivo. Na svetovno vojno se je Zaharov pripravljal kakor na sveto maš« Preskrbel si je naročila v . , Frrriciii, Nemčiji. Angliji in drugod. Po-1 deseteroslročil je produkcijo iu pošto-, stročil svoj zrs'užek. Vlagal je =voj denar j v najbo'j dobičkanosna po-i.i?tja ter po-, •■•tal poleg tega delničar najbolj plodo-nosnih petro'',:s' i fin:ib. V vojni se je postavil na stran antante in jo [Kjlpirrl za visoke vsote. Po zaključenem premirju se je previdno umaknil iz tvornic zi ninnicijo ter zrfel mrš-ti po do'očiHh mirovne konference. L!oyd George in Cl^menccu. s<a mu bila najbolj-a prija telj-, ter s'a mu preskrbela visoka odlikovanja ki se drugače podeljujejo samo najzaslužnejšim možem. Tako si je mogoče to^ničiti nagrado, katero je bila dobila Grška za svoje brezčastno obnašanje v vojni. Zaharov ni bil sicer patri-jotičen Grk. vendar ko se jo- srečal z Ve- i
nizelosom. proti kateremu je drugače nastopal, je v njem vzplamtela domovinska ljubezen in mož je zastavil s.ojo beseo-i v prid domovine. Pozneje pa je naprav jI nesrečno potezo z grško-lurško vojno Mali Aziji. Kar je sicdiio temu katastrofalnemu porazu v domovini, je bilo del i Zaharova in njegovih agentov Njegov vpliv je najbolj razviden iz tega, da so ga loteli na Grškem za njegove velike zasluge dvj krat zaporedoma proglasi!i za regenta, kar pa je Zaharov odklonil. Ko je prišlo do grško-italijanskega konflikta radi umora italijanskih častnikov v Albaniji in je Mussolini zahteval od Grške visoko odškodnino, je izplačal denar Zaharov. Mož je tudi prevzel stalno podpiranje par ti=oč maloazijskih beguncev. ki jih ima na vesti pravzaprav njegova politik.:.
Zadnje čase se je Zaharov ločil od tui-nega spletkarenja ter ^el v samoto. Sezidal si je na francoski rivijeri prekrasno palačo iz najdrržjega marmorja, vzel za ženo špansko nadvojvod in jo in se umaknil v ozadje. Zdaj sedi na milijonih, ki so varno na1ož?ni v največnih evropskih bankah, njegova okolica pa ugfba. komu bo oslavll svoje gromozansko imetje. Zaharov namreč nima nobenega sorodnika, zato je zanimanje za usodo nj*gwve zapuščine tem večj&
99
66
iz
trgovine
prej Dunajska cesta št. 12, sedaj samo v modni trgovini
SREČKO VRSIC, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 3
za DAME - GOSPODE in OTROKE Oglejte si izložbe in cene!
— volnene, trikotove že za 25 Din, usnjene, Nappa, glace. jelenova koža, ZIMSKE Nappa-rokavice z volneno podlogo in s 5941a	krznom, Avto-rokavice, bele za ples in tudi vse druge vrste.	Oglejte si izložbe in cene:
Tedenski borzni pregled
do 310 lir; tavolami, 30/50 mm, 300 do ' obsegu, vendar se bodo morale mogoče
310 lir; grede 180 — 190 lir; jugosloven« ska bukovina 330 — 350 lir.
Živina. Cene klavni živini čvrste. Po nudba nezadostna. V Milanu zlasti ska« eejo cene svinjam z izgledom na nadalj« nji porast. Koncem prošlega meseca so notirali v Milanu za kg žive teže: voli I. 6.70 lire, II. 6 lir, III. 4.60 lire, krave I.
izvršiti omejitve, če bo avstrijska želez-ničarska stavka trijtla dalje časa.
= Soja ali ameriški fižoL G. Fran 2ni-dar, oskrbnik in vrtnar v Novi vasi pri Lescah nam piše: »Sojo sem prejel od Alome Companv z veseljem. Zemljo sem dobro pripravil na dva načina. Globoko rahljo zemljo sem pognojil z umetnim.
Zagreb, S. novembra.
Tudi ta teden je bila tendenca v efektih slaba. Prijaznejši položaj, ki ie nastal koncem predzadnjega tedna kot odjek dunajske borze, se je znova poslabšal na vesti o ponovnem slabljenju papirjev na dunajski borzi.
Promet v bančnih papirjih, ki je bil ! 6.10 lire, II. 5.10 lire, III. 3.60 lire, biki j plitvo dobro gnojeno pa s hlevskim gno-začetku tedna nekoliko živahnejši. I- 6 lir, II. 5.50 lire.	i jem ter 7. ma.ia posadil 2 dkg tega zna-
Ž i t o. Blaga je dovolj. Cene polago- ' menitega ameriškega fižola. Kalil je ves ma rastejo. Povpraševanje po turščici je dobro, in sieer v globoki zemlji v 0 dneh. znatno manjše. Zadnje dni so bile v Mi» v plitvi pa v 12 dneh. Rastel je bohotno lanu nastopne povprečne ccne: riž 190. in se silno razvil Prve cvetove sem op:i-do 260 lir po kakovosti, turščica 100 do zil koncem septembra. Tekom oktobra je 104 lir, beneška 106 — 108 lir. domači potem nastavil na stotine plodov, ki pa. oves 106 — 110 lir, domača rž 120 — 123 j žal niso dozoreli. Moj sklep je ta. da zr. lir, domači ječmen 120 — 125 lir, fižol, naše kraje ta rastlina ni. Mogoče bi pri ski papirji katerih promet je bil mi- j beli 200 — 220 lir, pisani 190 — 220 Ur nas v radovljiškem okraju kako .oplo leto nimalen. industrijski papirji so vsi brez za q.	i z zadosno vlago uspevala. Vendar je tu-
Sokol
je koncem tedna zapadel v staro mrtvilo. Niti novoosnovani obračunski zavod, v katerega so «-e stavile velik«, nade glede na oživljenje efektnega prometa, ni pomagal ničesar. Večji promet beležijo ta teden le Eskompt-na in Trgo.
Še slafcšo siiko pokaztijejo industrij -
izjeme oslabeli, posebno Gutmann, Še čerana, Isis, Trbovlje. Slavonija.
Dinar je tudi ta teden ob čvrsti tendenci obdržal svojo višino na vseh zunanjih borzah. Zato že prerokujejo, da se bo na tej višini popolnoma stabiliziral. zlasti ker v resnici ni nikakega razloga da bi ponovno oslabel. Izvoz je stalno precejšen, a uvoz minimalen. Povpraševanje po dinarju na zunanjih trgih je veliko, posebno na Dunaju in v Trstu. Vrhu tega ga povsod primanj-kuje.
Radi stabilnosti dinarjevega tečaja na zunanjih borzah tudi na zagrebški borzi tečaji deviz ne pokazujejo znatnejših sprememb. Blaga je bilo vedno prilično dovolj, zlasti vedno ob začetku sestanka. Od deviz je edino Lon don poskočil, in to radi mednarodne čvrstoče, ki je nastopila po spremembi vlade v Angliji. Narodna banka je ta teden intervenirala le predvčerajšnjim ob priliki porasta Londona, ker se drugače potreba intervencije ni kazala.
Promet je bil ves teden zelo majhen; Sibal se je v višini 5 — 6 milijonov Din dnevno.
Zanimivo je, da na dinar več ne vplivajo snremenjlive politične prilik" v državi. Ravnokar minila vladna kriza ni niti najmanj škodovala tečaju di-naria v inozemstvu.
V današnjem svobodnem prometu je bila v efektih tendenca slaba. Prometa sploh ni bilo razen nekoliko zaključkov v Vojni škodi po 112. Nihag se je ponujal po 70. a Eksploatacijn se je iskala po 90. O drugih paniriih so ni culo nič. — V devizah ie bila tep donca nespremenjena. Promet ma'hen. Pcviza na Itaiiio ie dalje popustila in se ponirala no 299. Le London je ostal čvri-t na 317 5. V ostalih devizah se je ponujalo blnsro po nastopnih tečaih: Dnnai 0 09775. Nevvvork 68.875. Praga 206.75 in Švica 1336.
Kolonijaino blago. Sladkorni trg je mi« di to dvomljivo. ker ta rastlina rabi za ren. V Milanu notira, franko vagon: do« ! rast in zoritev pri nas 6 mesecev, a je-mači sladkor, krista'ni 650 lir, rafinira« sen prehitro nastopa. Sicer sem prav hva-ni 675 lir za tono. Cene kavi so čvrste, ležen, da sem mogel to preizkusiti. Pe-Mast Cene v Milanu: ameriška slani« čati se pa z ameriškim fižolom ne na-na v zabojih 825 — 875 lir, domača slani« meravam več. Podjetje Aloma Companv na 970 — 1015 lir, ameriška mast 750 do naj mi oprosti, da semena ne morem vr-780 lir, domača 715 — 750 lir za q. j niti, ker ga nisem pridelal.« Ta sodba je Olja. Cene v Genovi, franko vagon, je torej prav pesimistična. Ako sklepamo dilna olja: Riviera Ponentc 800 — 860 lir. i po nekaterih uspelih poskusih, pa menda Bari extra 820 — 840 lir, Bitonto 830 do ta pesimizem še ni popolnoma umesten.
840 lir, Abruzzi 800 — 820 lir za q.
*
S hmeljskega tržišča. Žatec (ČSR), 6. novembra. Cene so sc ustalile na 2400 do 2500 Kč za 50 kg.
Položaj na žitnem tržišču. Promet
je bil tr. tet!.: n zaradi pomanjkanja denarja precej slab. Izvoz je popustil in to predvsem turščice, ker se je na zunan.nh tržiščih pojavila cenena ameriška turščica, ki pritiska na višje evropske cene. Zaradi tega je pri nas cena turščici precej padla. Tudi v pšenici je tendenca -Liha in povpraševanje minimnlno. Bela mo- , . - , ,	, ,	,.
11	'	• « ^ 'pisec ra delavec na gospodarskem polju.1
= Reparacijska banka Iz Beograda poročajo, da se je tam ustanovila banka z nalogo, da na pod'agi reparacijskih obligacij sprejema člane in oskrbu:e manipulacije z obligacijami, rešitve kuponov in premij kakor nabave na rrpara-cijski račun.
= Jaša Grgaševič: Industrija Srbije i Črne gore. Od agilnega nakladnega oddelka »Jugoslo venskega Llovdac v Zagrebu smo prejeli novo delo, ki spr.da v industrijsko serijo te naklade. To je knjiga Industrija Prhi'« in Črne gore izpod
Jopatijski vOlimp'® in barkovljanski eValx j V kolesarstvu stoji na prvem mestu zo-i pet tržaška cAdrija?, potem pa prihajajo J postojnska Postojna*, goriško cPrimorje>, Ljubljanski Sokol priredi v svoji te- vrtojbenski <Jadrarr itd. Posebne omem-Iovadnici v Narodnem domu v soboto be vreden }e član <Postojue», Komar, ki je dne 29. novembra t. L ob 20. uri sveča- pri italijanski tekmi za tržaško prvenstvo nostno telovadno akademijo, ki jo otvori dosegel tretje mesto. Zaostal je za liepu-brat društveni starosta z nagovorom, vse- 1 srednitr tekmecem samo za eno kolo, ker bujočim zgodovinsko važnost 1. deoem- t mu ie bila pot zaprta, bra za naš narod in Sokolstvo še pose- i 'Udruženje slovanskih športnih dru-bej. Na to si slede izbrane telovadne in štev v Italiji? ima sedaj lepo nalogo, da pevske točke. Iz posebne prijaznosti so- ustvari prijateljske stike naših primorskih delujejo: gospa prof. Lovšetova, g. Julij slovanskih športnih krogov s športnimi Betetto in g. M. Skrbinšek. Telovadne ! krogi tu in onostran mej. Kolikor je zna-točke izvajajo izbrani telovadci in telo- j no, je v ta namen že stopilo v stike z Ju-vadke Ljubljanskega Sokola. Akademija . -goslovenskim športnim savezom in neka-bo vsestransko usjodila željam in priča- tf>rimi podsavezi, ter je le želeti, da pri-kovanju naklonjenega nam občinstva. V ! de čim prej do stalnih, trdnih vezi med pondeljek dne 1. decembra t. 1. pa se vrši ' obojestranskimi ljubitelji športa, kakor so v društveni telovadnici ob 11. uri <sve-1 se take vezi že začele med športniki obeh fana zaobljuba* novosprejetih članov in naroinosti v Primorju. Le krepko po za-članic.	305S j črtani poti. naprej do čim dalje lepših in
Spored dela Sokola L v prihodnjem večjih uspehov!
tednu: Telovadba kakor navadno. — Si- ;	------
mon Greogrčičeva in Lmac Gruntarjeva DANAŠNJE ŠPORTNE PRIREDITVE knjižnica poslujeta v torek in petek od	V LJUBLJANI.
17. do 19. in nedeljo od 10. do 12. ure. Današnji športni program tvorijo šti-*oveJf ™njlge. 80 nabnv,ieneI - četrtek iri n0fr0mPtne tfikn,e in jzi,irna hazrn-13. ob 20 uri ima glavni odbor redno | ska {eknla za sestavo reprezentance
tnimi tek-
, . . . , ... ,	,______ ...... ......tvena tek-
k redni telovadbi, katera se vrši v tor- ma Rap;d (Maribor) : Jadran, g katero
".. . V s"""' """" *^,u"|Ska tekma za sestavo repr sejo. pevski odsek pa pevsko vajo. 2en- proti Za^hu. Med nogomet ski prednjacki zbor poživlja vse članice mami :e najužnejša prvenst
L- rMni tolrtroHKi bnloM ca ir»S; n t/v.	___ __ .. '	_
kih in četrtkih, od 20. do 21. ure na Ledini. Vežbajo se nove proste vaje za prihodnje leto. — Orkester vadi po razpo-redbi br. kapelnika. — Prireditveni od-
se zaključi jesenska prvenstvena sezona I. razreda LNP. Današnja tekmeca zavzemata dodej tretje oz. drugo
, . ,„ . „	! mesto prvenstvene tabele, ker pa ju
sek ima 12. ob 20. uri sejo v soboto; ,o5j lp ena toCka se ,lane, odloči, ka-lo. t. m. pa priredi na Taboru Martinov terPmu izmrd njih definitivno pripado večer s peljem, godbo i. dr. Prosi obilne &stno dru:j0 mPst0. 0ba kluba sta v
udeležbe!
Šport
ŠPORTNO
ka se izvaža v majhnih količinah v - , K kj ■ , n eredni obse-a 380
strijo. Češkoslovaško in Nemčijo. Beli fi- * ,!r- ,JC zel° P 7' " , ' _ ,J . .	.... , .... .	, i strani in stane samo <>0 Din (vezana 00
zol se izvaza v večjih količinah največ .. . .	... , , . ,
. . ,* , , . - j. dinarjev) ter se dobiva kakor ostale ie tudi oslabel v ceni radi ,. ,' . ..	. ,	, ..
J	i invfinm L-n,irro «• vseh bopših knii^ar-
GIBANJE V PRIMORJU.
Trst, 7. novembra.
T - r> .. ,. .	Zelo razveseljiv pojav med našim naro-
peresa g. Jaše Grgaševiča, ki .je znani . „ . •	. , . . .
» j i	c j ,	dom v Primorju ie športno gibanje, ki se, .	, „ .... ,„
------- ------- ------. ' > r , , .. precej ostre, razen tega bo marsisoga
zlasti v zadnjem času prav krepko razvija. 1 -1 1	c - .....
dobri formi, osobito Rapid jo v zadnjih tekmah pokazal dobro igro ter prehitel v prvenstveni tabeli Primorje. Hernv s Maribor in Celje. Tekma se vrši ob 15. na prostoru Ilirije.
Prijateljska tekma Ilirija : Hermes, ki se vrši ob 13.30 na prostoru Iliri i ', bo za našo športno publiko morda še bolj privlačna: tekme med obema kluboma so namreč vedno zanimive in
v Italijo, toda padca cen v inozemstvu. Povprečne cene: sremska in baška pšenica 362 do 365 Din. slavonska 320 Din postavno vtovorna postaja, moka. baška baza sOss« 570 do 575 Din, sremska in slavonska 560 do 565 Din. turščica. umetno
Llevdove knjige
nah ali naravnost pri »Jugoslovenskcm Dovdu« v Zaffiebii Marovska ulica 11. Zanimivo knjigo priporočamo.
= Srbsko ameriško industrijsko podjetje v Beogradu. Dosedanja livarna železa
. -.o« j -,in r,- .	»Juge, Vasiljevič i Kneževič v Beosra-
sušena 2S0 do 2-10 D;n. postavno na srem- ,	.	.,	, .	:.,
.... . . i *, . : , c-~ , , ,• , ■ d" s« je pretvorila v srbsko-amerisko skih in baškth postajah, fižol beli. na ski i , ,•., ,-,	.	,
,,„ ,	. . ,	deimsko nnizlio z nazivom: Srpsko-ame-
420 do 430 Din. pisani 200 do 300 Dm ...	. ... . '.
, . . .. . . . , i rička Ijevaon:ea želieza i tvornica stro-postavno sremske in haske postaje, ječ- \ . J ^ ^
men baški 320 do 3&P Din. _	milijonov° Din. Kaniuf pripada večino-
Položaj na tržišču cešpeij in ore- ma srh?kim izfrIjencem , Ameriki, hov. Iz Brčkega poročajo: Na tukajšn.B _ Dohave. Vr-ile se bodo naslednje trg je prišlo do vključno 2. t. m. 1 <8 ofertaIne H0j,aci;e: Dne 21. novembra t. L vagoaov suhih &špelj, katerih cene so: pri u,tendanturi Dravske divizijske ob-sortiment ^io^o 11.40 Din 80-So po j ^ v Ljub)jnni g]cde dohnve 5W000
H	?? ! ^logramoi ovsa. 1 Dne 27. novembra
pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega stekla. — Dne 2. decembra pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu g'ede dobave raznih tiskovin: pri ravnateljstvu državnih -železnic v Sarajevu slede dobave
Športnih društev je bilo v Trstu i izven Trsta 5e do pred kratkim razmeroma zelo malo; v zadnjih časih pa je zanimanje za šport med našim narodom tako porastlo, da nima samo skoraj vsak večji naš kraj svojega športnega društva, temveč se ponaša ž njim celo tudi marsikatera skromna kmetska vas. Nekaj pa je manjkalo vsem tem drušlvom: ni bilo centrale, iz katere naj bi izhajala zanje pobuda za enotno, smotreno delo. ni bilo organa, ki naj bi posredoval med posameznimi dru-
štvi in pospeseval stike med njimi, ni bilo	. ..	.. 7 , , , .
, . ... . . ,. , . ,	dnižiee proti Zacrronn ki gostur Pri
nstopa, ki naj bi predstavlja vse to naše	' , . • . ..	...
. ...	,.	. , ,.	hodnio nedelio v LuibPani Komnini-
mikalo, prepričati se r formi Ilirije n"-f^redno r>o zagrebškem d-H Viti — Juniorji Ilirije nastopijo ob 9.30 proti rezervi Slovana.
Kot zaključna prvenstvena tekma ljnbPanskcja TT. razreda se vrši ob 10. na prostoru Primorja tekma med La-skem in Svobedo. Predvidevati ie zm.i-crovit izid za akademike, ki bodo pač umeli 7lomiti odpor aeilne Svobode.
Ob 11. se vrši na i'xrisču Ilirije bazenska tekma dveh izbranih ženskih svrho sestave reprezentančne
rana tirna sta sestavljena nov—čini iz i«rra'k Tliriv in Atene, nekaj moči jo dal tudi nermeg.
0;ehi so se trgovali po 7 do 8 Din kilogram netto. Povpraševanje po češpljah kakor po orehih je precej živahno.
= Stanja Narodne banke SHS dne 31
Tržni nre^ed
LJUBLJANSKI TRG.
\ cs ta teden je bil trg z raznim bla« 0Kl01Jra. v iauujciu teumi je pauiu ko- , i«i ujuavi uhjviiin umnopoiov v	• - ------ ■— — ——-------. ,. p_j:„nKi-i
gom zadostno založen. Niti jajc ni pri« vinska poulosa za 4.807.092 na 476 mili-1 BeoTiadu glede dobave 30.000 bobin ci- novnem stadiju. Tako se more pričako- Kakor lta.-k namerava tudi uran\an m
.....................'	vati, da bo Udruženje v kratkem imelo še to sezono igrati v Budimpe.-ti. in
pio- ir-adžarskemu nrvaku MIK. s— Z» tekmi IHriia : Hermes ir Ra-
sportno gibanje v celoti na zunaj, zlasti pa napram našim sosedom, s katerimi so prijateljski stiki prav tako potrebni, kakor su koristni. Temu nedostatku se je odpomu-glo z ustanovitvijo cUdružcnja slovanskih
športnih društev v Italiji*.	j s— Plenarna re^a JZSS ;n	vf^li
Ustanovni občni zbor »Udruženja slo- rastavnikov se vršita v pondeljek 10. vanskih športnih društev v Italiji* se je t. m. oli 20. uri v damskerr salonu ka-vršil v nedeljo, dne 12. oktobra t 1. Do- vame Emona. Va/.no. — Tajnik, slej šteje Udruženje 25 aktivnih društev. | s— S. K. Hermes prosi naj se vsi do-Izven Udruženja se nahaja še kakih 10 P"*' 1^'lVo na r-. Drngo T.nkana, Lrib-društev, za katera se upa. da pristopijo v ljana VII. Maviarjtva ul. 189. 3062
- Tudi G radia r ski gre v LJudimrešto.
oktobra. V zadnjem tednu je padla ko-	osi; pri upravi državnih monopolov v ^ratkem.^s ^ruJtev pa se nahaja v usta-- vinska podloga za 4.807.992 na 476 mili-
manjkovalo. Manj je bilo le takega bla« ! jonov J54.559 Din v zlatu. Obtok novča-	garetnega papirja. Ravnateljstvo držav-
ga, z? katerega .sezona že mineva, kakor j nje ;e v tem	p05kočil za 28-3-13.210	nih železnic v Ljubljani sprejme do 17. j zbrana pod svojim okriljem vsa slovanska eer
za gobe, hruške in tudi kostanj. Cene so ^ 5..989..947.840 Din. Eskommpt in lom v glavnem nespremenjene, le jajca so sc j bard sta porasia za 10.1 mUijotia na podražila.	j 1558.7 milijona Din. Tekom trajanja Da-
Govcje meso se je prodajalo ta teden . vidovičevc vlade se je obtok novčanic po 19 do 26 Din kg po kakovosti, teleti« I povečal skupno za 556 milijonov Din. na po 30 do 35 Din, s-injsko meso sveže j to je za 0kr05 10 odstotkov. *
po okrog 35 Din, slanina, hrvatska 3/
novembra t. 1. ponudbe za dobavo 3500 sP°rtna društva v Italiji. Število 40 je za komadov različnih ne po vzorcih, ki
gled pri ekonomskem odrlenju tega rav- , dejanski začelo športno gibanje pri nas, nateljstva. ter za dobavo 100 komadov ' S0,°vo prav častno
školjk iz medene p'očerine po vzorcu, I Športno gibanje se v Frimorju zasedaj Pnmorje
vijakov iz' medeni tako ozko področje, kakor je naše Primor- Pid : Jadran * določena skupna vt>top-se Mhaiajo „ vi & in za kratek čas par let, odkar se je	Hros- kane za član«; udeleženih
dejanski začelo športno eibanie nri nas. klubov so -^veljavne. Bagajna se otvo-
ri ob 13.15 uri.
Želerničarska stavka v Avstriji in ki je istotam na vpocrled. — Pri inten- omejuje na tri panoge: hazeno, nogomet
Šv? 'ska nogometna reprezentanca
Din, domača okrog 34 Din, mast okrog „aš železniški promet Kakor se poroča, ' dacturi Vrbske divizijske kemande v in kolesarstvo.	& od.-late dni na »inl m■» tu.in<^ ^
38 Din, šunka 50 Din za kg. Kranjske . se slede na stavko železničarjev v Av- Banjaluki se bo vršila dne 28. novembra1 Namen tega poročila ni. da bi se po- ^ra .na	Pr " » > i., k i
klobase po komadu 5 do 10 Din.	| str;ji odslej da.jejo vozovni listki za vla-11. 1. ofeitalna licitacija glede dobave dajala točna statistika, zato naj omenim "f101- v sredo v in^m . u p h. ^ ^
Moka c0» 6.50 Din za kg.
krušna 5.50 Din j ke v- smeri proti Avstriji samo do meje. j 410.000 kg sena in 245.000 kg slame. — I Direktni vozovi za Dunaj - Prago itd., se Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki M.eko 3J0 Din liter, smetana 1.2." Din do nadaljnega ukinejo. Sprejemanje to- so v pisarni trgovske in obfrr.i-:-•■> zbor-merica, sirovo maslo 60 Din kg, jajca vorov za Avstrijo in preko Avstrije je niče v Ljubljani interesentom na vpo-
^ 7 "i Din Irnrnnrt	en nrilirnr, HnKri,	_____.____, _____. J _ —
2.75 Din komad. Jajca so prilično dobre kakovosti.
Riž 9 do 14 Din po kakovosti, sladkor kristalni 15 Din, kockasti 17 Din, kava 44 do 75 Din po kakovosti. Sladkor ima nespremenjene ccnc.
S sadjem je trg dobro založen. Jabol« ka so se po kakovosti trgovala od 1.75 do 5 Din kg. Hrušk je bilo le nekaj ma« lega po okrog 10 Din kg. Orehi nclušče« ni so imeli ceno 3.75 Din za liter, a lu= ščeni okrog 25 Din kg. Kostanja jc prav malo in Sc ta je prav slab; ccna 3 Din liter.
Kokoš po velikosti od 40 " do 70 Din komad. Raznovrstnih rib je bilo v petek prcccj po visokih cenah. Ščuke in mre« ne po 135 do 140 Din. pcršlji po 5 Din komad. Tudi morske ribe so se dobile.'
Salata endivija 0.75 do 1 Din glavica; zeljnatc glave so bile po 1 do 2 Din ko« mad. V početku tedna so se dobile še razne gobe, proti koncu tedna pa jih ni bilo več. Cene za jurčke so bile po okrog 2.50 Din komad.
ITALIJANSKI TRG.
Les. Koncem prošlega meseca je bilo v Trstu veliko povpraševanje po koro« škem lesu. Cene so zelo čvrste. Plača sc koroški les za kubični meter, franko oba« la: škurete 340 — 350 lir; deske. 20/25, .300 — 310 lir: late. 5/5 — 12/12 mm. 300
le. da smemo larcno opatijskega cOlim-	moštvu Tirolske v nedeljo
pas, tržaške <Adrije> in šele pred dvema	' P"? * KMl,:1™ P.?'! ltaJ'^kl ,re" mesecema ustanovljeno hazeno barkov- P'«*'tancL Ob tej prilik, nekoliko b<v
H.n.1,^ j Volov sto«; n.o.1 .......Eed o švedskem nogometu: Pred vojno
začasno ustavljeno. Naš promet do av- ! gled. strijske meje se vrši drugače v polnem
ljanskega «Vala» šteti med prvorazredne.
Kar se tiče nogorae:a. prednjaČi trž. ška <Adrija», kateri ee vredno priključujeta

1831
švedski nogomet skoro ni Lil znan. Na olimpijadi v Stoekliolmu so Ilolandci že v prvi rurdi vrgli Šveda iz nadaljnega. tekmovanja, isto se je ponovilo v Anvei-su. Žele letos v Parizu so se mogli Švedi revanžirsti za ta poraz. Toda kako dolga pot je iz leta 1912, da ne govorimo o letu 1908. ko je biia švedska reprezentanca v Londonu premagana od angleške z 12 : 1! i.-eta 1920 ee :e pravzaprav izvi-šil prookret na boljše v švedskem nogometu Sledil je iir-peh za uspehom. Premamili so Avstrijo in Nemčijo in celo Dansko. Prišla je letošnja olimpijada, ra kateri si je Svedka po krasnih zm.iTh izvojevala tretje mesto. Porazili *o Belgijo z 8 • 1. Eript s 5 : 0. Kloniti pa so morali Švici z 1 : 2 in Ilolandski 1 : 1 in 1 ; 3. V tako hudem boju kakor :e bil olimpijski, doseči tretje mesto, to že nekaj pomeni. Ta uspeh pa ni bil slučajen, temveč docela zaslužen. Naj omenimo še, da -o Švedi pred odhodom v Pariz porazili .- Stc.ekholmn Poljsko s 5 : 1. Pred dvema mesecema so pogazili Nemčijo s 4 : 1 in nedavno Norveško s 6 : 1. Že iz teh rezultatov je razvidno, kako visoko se je povzpel švedski nogomet. Zaradi tega je razumljivo zanimanje, ki vlada za prihodnje tekme tega močnega moštva, zlasti za tekmi z Avstriio in Italijo.
Zi	
..Bipltavioje**	
li „2eill»t"	
»M 11 leuM	
1 Din	
.„ .HM b-.-*« a» rs7 K« jm^iMivanif t«	m raKine »•<«■ t»«eda I Din - Priobčili«* — 1» mi" ogtaat. «•
(Mul v upra) nate ■ Mkto lati • tnamtah N« vprašanja ntlanvana «pr»« I*, h l«f»f«l«H	mo»
ae «1 fo.M tat •aalpalactiaka pt iau»ibt*e O tttai
MODNI SALON IVANKA STEGNAR
Ljubljana, Rimska cesta 10 priporoča a vej« zalogo najmodernejših damskih klobukov. ~ Popravila najceneje.
1965
Več dobrih mizarjev
za fino pohištevno In stavbno delo, lSCe Alfred Aniann, j mizarstvo v Tržiču. 23596
(iščejo)
Šivilja išče službo
pri krojaču, aamo v Ljub IJanl. Plemen* ponudb« na
upravo ..Jutra" pod značko „Slmputlčnu 24". 23015
Črna suknja
ae proda za 400 Din. Ogloda f e pri Jobanl Pangre, Vidov -danska ceata 2 (podstreSJel.
2404^
Zele na poč
,.Phobu»", ee ceno proda. —
INaBtov puve uprava ..Jutra" 24061
Damski kožuh
(Bealskln) od velike motne dame, dobro ohranjen, ki »e da popolnoma modernizirati. 6e |MKcnl proda. — Vprašati je pri Flu*. Gosposka jI. 4.
2405G
Prodcjalka
manufnktuml
Z- Miki—?a in božič.
Mamic« razveselite otroke ln kupite Uradne vozičke In
Učenka za trgovino	Ekonom
se sprejme v Ljubljani. —	primerno dober In marljiv
Naslov pove uprava	deiavtc, T 6eh panogah kme-	J™.«"	|r(>fc. |t(e .up.u igracne	tn
23783	tlj.tva vsestransko Izobra-	Eal«n»er)Jrtl s roki Išče *	a trk.|ke ho.
---------.	pratao lodo,	™ VmSdS	.Dobra >e»de,Je, ..ollce zložljive tu.
brimi »pričevali. želi mesto govoru. Ponudbe pod ..Dobra i za takoj ali pozneje. - Po- ,mo4 n» 0Prav0 " '"jjjgjg
Slike za legitimacije „ „ . ... , , ,
Mctoje najnnieje tokrat
Soretna prodajalka
popolnoma Izvežbana t pa- nudbe pod značko ,,Vlno-pirui stroki, se Išče za Ljub- gradar" na upravo ..Jutra".
Hugon H 1 b S e r. LJu6ljajia_ Valvazorjev trg
Poštenost, neoporečnost, do-'1"q1J"7 bra spričevala. znanje slov.
' in rmitišVes-n !e»t ka nn«nl
In nemškega Je2ika, pogoj Pismene ponudbe s sprlče-
23866
Medna krojačnica '
Ca gospode in dame, ee priporoča. — Zalogu modnega j fukna po najnižjih cenan.
Učenec
ki ee Je udi eno leto aedlar-	Kro'na	Sola
ali pod ..Neoporečnost" na ske In tapetarsko obrti. želi	, minlstratva tre0T,n0
upravo ..Jutra . 24035 i.i t. j-.,«..,,., .,,-i..™,	00 ministrstva	za trgovino
Točaja
postrežLa tonila. Jakob Keic, obenem kot mesarja, Išče za Maribor, Stolna ulica št. 5. takoj hotel štrukelj. 21054
Več spretnih prodajalk
stopiti k drugemu mojstru	obrt komCslJonlrana. 21-
Drugo po dogvoru. Pnnudbe	Ljubljana, otvori
na upravo Jutra pod šifro	20 Dm.'eInbrom 1024 zim-
..Sedlar ln tapetnik . 23901	flk „ , , vedernl kroj-
Kniitrnvrrtia	,lu "eSIvlU®! Kroj Je prelz
•vnjlgovoaja	kušen. prlatoja brez po»kuš
bllanclst. korespondent. ■ tr- nje da «e ea tekom tacala
.	I - — ........... i----,.— - govsko tlsokošol. naobrazbo lahko tudi nešlvllje prluče.
I ISkama	V modni in galanterij, stroki ter daljšo prakso v vinsko- Za učenoe Izven meBta na
»estojefa iz 2 brzotiskarsklh popolnoma Izurjenih, kakor špirltuoznl stroki, zmožen željo bltreJSI pouk! Ugodni
dl za mizice. šivalne Biroje Ud. najceneje pri ..Tribuna" F. n. L., tovarna dvokole« tn otroških vozičkov. LJ-jbllnna, Karlovaka cesta 4. 23301
Veliko staro peč
dobro ohranjeno, proda M. Urbas. Slomškova ulica 13, poleg 'elektrarne.	23983
Delavske srajco
nI tečaj za krojača. Šivilje m drugo perilo dobite po
najnlillh cenah pri: ..Amor" — tzdelovalnlca perila. Vit-Gtlnce 20.	24067
Fotoanarat
x zidanimi hišama, vinogradom, njivo,	in sicer
■adono mikom la gozdom m« dobi sa AWW	ga
samo tisti, hi bo /. nlel ono srerno sre ko. .atere Številka be I o v najkrajšem času i-žreloU pri „Pro-tovolInem gasilnem draitva v Btrnlida pri Ptuju. — lšcejO so tudi prodajalci Breck. Za vsako srečko ju poslati
100 Din t naprej.
SC
Enodružinska hiša
Kkega stroja za rezanje, 1 Hefttnaachice. 1 Perforier-taaschine ter 3 elektromotorji. opremljtTio z vsemi potrebnimi frkauti,. tiskar akim materijalom ter potreb Blml utenzllljuml. se proda
Trgovski pomočnik
meSane stroke, sedaj pri fl nanci. i.?i>e mesto. Gre tudi kot sklitdišfnik Oovori nemško
Po celi Sloveniji
dobro vpeljan zastopnik, želi na upravo
!l flllfno. prevzeti zastopstvo do-pife tudi bro IdoMh predmetov vseh
Ponk v francoščini
želi zaPetnlca. Samo govor. Ponudbe pod ..Veferne ure" Jutra". 24020
po /.elo ugodntb pogojih. - cirilico. — Cenjene pnnudbe vrst- — Ponudbe na upravi „Siaven'. d. d., Zagreb. 11 i - ml ur,ra\o ..Jutra" pod Sitro ..Jutra" pod Šifro ..Zastop ea 52.	1903 ..Zanesljiv"	24006 nik 1186S".	23507
I
Knjigovodkinja
z večletno prakso, vešča tudi
Tehnlk-realec
daje InstrnkcIJe pod ugodnimi pogoji. — Pomidhe pod ,.Točnost" na upr. „Jutra".
23927
Vzame se v najem	I Pofn*'ka
mesnica in prekajevalnica.	izvežbanega z» vinsko vele-	z veciemo pranso, vesca cuut T lJ ,. . _L„_
eventjelno samo mesnica, po	traovinn. se Išče za Slove-	vseh drugih pisarniških del. InStlTlKClje
JancsIjSvcm in solidnem na-	nijn p„nUdb» r navedbo do-	išče primerne Blužbe - naj-	lz matematike tn event. ka-
jeronlRu Pi omlbe je vposlatl	Mcdar.<era »lutbovnnja samo	raje v LJubljani. * Gre tudi	kera drufe-n »rednlcdoiske-
pod šl.'ro ..uoltilni najem-	v ,ej stroki, reference in	za bIa.-,ajni?arko. - Cenjene	ga predmeta daje stud. phll.
al H r.a uprava ,,-Jutra	podnje dopoplatl na upravo	ponudbe na upravo „Jutra"	Na&lov pove uprava ,.J"tra"
23532 i „Jutra" pod „Vino I22S9". pod značko „Vestna"l0o0".
Delavnica usnj. ob e't
prva gorenjska. t*snje:ie suV: njlče dajem od 3800 K naprej. gg trgovcem pri večjem naročilu dani popust. Start auknjlče vzamem v črno barvo ter jib tekom 14 dni
Kriinj, Jugoslavija.
2SD33
Železničarji.
23793
Uradnik
23925
Sedmošolec
daje Instrttkclje v vseh pred-
Sprejmetn 2 učenki v trirnvl- 1 z večletno p r a k a o, Išče metih. Naslov pove u- r.iva no z mešanim blagom v Rog. službe. Zmožen je popolnoma ..Jutra".	23926
Slatini, stari od 14- 16 let. slovenskega ln italijanskega TTmnn in Rtnmivante v hiši dopisovanja ter vseh plsar-Prednoet Imalo dekleta tz nlšklb del. — Sprejme tudi nem v.gotovljene. Cena 160 dežele. Cenjene ponndhe na mesto Bkiidlščnlka ali stal-do 280 K. Kristjan Premru. upravo ,.Jutra" pod značko nega ootnlka. C^nJ. ponudbe 23205 ..Učenki 12308".	24005 pod ..Uradnik 901" na po.
___ družnlco „Jutra" v Celju.
25778
V#oxUim
Mizarska tovarna
8 voduo silo, dobro vpaljana t Športnih izdelkih, se proda. Naslov pove tiprava
22077
Potnik
ki bi vzel T»erllf> v provlzi)-sko produ'n 7a rso .Tu?;osla-tSfte. P-n-
vi 'o
Pletilni stroj
se radi izselitve na Fran-, cosko ugodno proda. Nattiov pove uprava f,Jutra". liUbbb
Parno vulkanizlranic vse vrste gumijaste robe kakor tudi popravila
G ALOŠ
*p"?]err.a po najkulantnejaih eet; -li Peter Škafar. Lj.iblj.a-ea, Hit^ska cesta št. 11. i 22914 ,
Uradnik
lesre stroke, neoženjen, išče : .rcrllo" na upravo ..Jutra" službo pri kaki lesni indu- Nnva nrphnva nnrnvi 24068 Siriji ali trgovini, v ali le- 1,u4a ul™u»4,., H V <en Slovenije. Ponudbe pod 23 »P0,no ln Jeal no aobo „Les" na upravo „Jutra". tcr kouipl. kublnj.ka opru-23758 va' 86 Pr,,da. — O^.eda ne lahko vsaki dan od 1.—3. ure
Blairalničarvj
in e-sVrhnlf-n za buffct in garderobo. Išče S. K. Ilirija, za svo.ie drsališče. Pol-v upravi.
Delavca
/.ti opravljanje ledu. Išče S.
Ekonom
24016 vešč vseh panog kmetijstva
__I tn kcjlgovodatva. samski —
išče primernega mesta upravitelja večjega posestva ali
>aslov puve uprava
..Juliu 23841
Damski smučarski dres
popolnoma nov, ae po«-enl
»lično. Nastopi lahko takoj produ. Naslov pove upra-ali pozneje. Ponudbe na unr. .Jutra .	23814
Novo urcie-n re' arna .K- I,|rHa 7a svo1e drsaMS. e a" Ponudbe na unr. • rvovo ufCje-ia pe .atna prl,av,fl K„ ,e „„ proetoru ..Jutra- pod ..Upravitelj. |-------
T obratj. v trgu na Stajer-•kem. b® prttdn zu 100.000 fin. — Pojasnita daje Prane Majcen, pek, Velenje. 23693
pod Cekinovlm gradom.
24048
Žensko moč
dobro in pošteno. Iščem za trgovino 7 mešanim bla"om. L a v r 1 č, Nova va« nrt ■ Raketiu.	23677
23738
8 hrast, vinskih sodov
dobro ohranjenih, od 20 do 34 hI, proda Rudolf Zllierl. Skofja Loku.	23620
Mizarski mojster
•troknvnjak. Išče v naleta »trojno mizarstvo kje v Sloveniji 0li na Hrvatskem. — Glavni pogoj so stroji. — Edor ve za kaj sličnesa naj »poroči ca upr. ..Jutra",
pod ..Strojno mizarstvo". SprM^rm t^env., v trToHno 23005 z mešanim blatom v Rnt.
*----------Slatini, natrajše ta dežele. lrTCŽban
.	j Hrana In stanovanje v hiši. jc3D0
Mesnica	i Ceoiene pnnudh" na unrnvo
Želo-uičarii.
Delovodja
avtomobllne stroke, dolgoletnih Izkršenostl. d'»hcr organizator in kalkulant. J»ko zaneslilv. Išče primerno službo, event. tudi v kaki podobni utroki. Pnnudbe pod ..Zaupno" na upr. ..Jutra", kleulc najboljšemu ponudnl 23729 ku. — Kavarna ,,Jadran' , Turjaški trg 6.	23020
Steklenice
Krojaški šivalni stroj
..Slnger", Jako dobro ohranjen, ae proda na Celovški cesti 29/1, Ljubljana. 21000
Tri zimske suknjo
velike, ta prenaredltl, fino predvojno »ttkno, »e prodasta po 50O Pin. Naslov pove uprava ..Jutra". 23975
Pisalna mira
amerikanaka. omara tn več
popolnoma novih, svetlih. bvi-lenlh plesnih oblek za mlajše gospodične, ae po «*|.j nizkih cenah proda. Naslov v upravi ..Jutra". 23973
Dinamo
Popolnoma nov fOlelchsfrotr, Fa. Ganz) 10 s KW . 220 do 240 volt., 43 amp.. 1550 obrat., kompleten, z regullr nim uporom, po zelo torn.ini ceni naprodaj. Vprašati Je v kolodvorski restavraciM Novem mestu.	24022
dobro ohranjen »troj za etan- (S aob In prltlkllnej, velik canje <Stanzniaa. hlne) za vrt, njiva, travnik ln gozd. I
gorenje dele In podplate. — je naprodaj v Ljubljani. Ra-	. _ ________ •
Ponudbe na naBlov: Josip kovnlška 5. Posredovalci tz- l> meS. plaraDl VHJp.^ J Ge-jclJ. Ljubljana, Sv. Petra ključen!.	2403S prazno sobo, ki jo rabim s
ceata 7.	24052 ,---- 1. februarjem. Ponudbe ca
upravo ..Jutra" pod „1925" 24050
Posestvo z gostilno
Moško kolo	! trieem ure p« reett od Celja
rabljeno, se kupi. Ponudb« z enooadstropno biSo In go-	Stanovanie
pod „Kolo" na -upr. ,.Jutra" spodarskim zoalopjem ter z	^ ~*f
24034 28 orali zemlje, ima poceni	dveh sob ln pritiklln. v no ________naprodaj, kakor tudi vei-	»Tavbl v Voduiatu. odda v
Knjige
Pror'a se stroj
za cementno ntreino opeko ter strešna ot»cka. Naslov v upravi „Jutra".	24027
VpPka kredenca
za hotele tn vel. obednlcn se proda In Je na ogled v tr-Bovlnl pohl*tva. Dunaisl^a cesta 14. Mflihelsen. 23.971
Lep krompir
prodnja na drobno po 1*30 Din tvrdka A. Volk, Realie va cesta 24.	23576
Krompir
lep, ruh, trpežen, po i'20nin
Proda se okoli en vagon se dobi pri tvrdki Nlkls insklh lu šampanjskih Bte- hacher 6 SmrkolJ v Ljub! n . _ .. ... _	nj v skladišču na Tlunajskl
ceetl št. 36 (pri Mablelsiui 24031
«e da v najem ali se proda
fr, velik stroj zu rezanje me-tn. ki se lahko cipravi na električni po.^on. — Pismene pnnudbe nr, mravo ,,Jutra" ' pod ..Mcsnira".
L?sni manipulant	. ,
vseh' panngali	S'1« :3,nlc0
trgovine, vešč poleg	(hidruallčno) za vsakovrstno
- , ,, , ... , slovenskega in nemške-a je-	0'J^. f'no. "'»lo rabljeno, t
,Jutra pod ..Učenka jnni _,ka df,lorra la(flw N-a„top	vodno pumpo na 2 cilindra
'' tjikoj. _ Ponudbe pod ..Les	ki se naenkrat »tiska, ploda
~ 11S38" na upravo ..Jutra".	Konrad Vernik v Ormožu. -
Ttx„_0_ . _______ _	Cilindra Imnta 350 »11» 61-
1,1 I	rine. Proda s« tudi valjka -
. * ar.. _	. -M t S »M Ji '
	ump
24061 E ->rime--io šolsko Izobrazbo. Mla'Ši tre. OOm""'k	poneluiiastlml valji 400 x
so .soreime ' -e.f v trgovini	r	350 mm In »irt.J zu Izilelo
1Ž če «tu»bo v Bpecerliskl ali	vanje prosene kaše, p« nizki
tnanufakturnl stroki. Vešč Je	cenl.	23906
tudi strojeplsia In knjigo-
mešanim blokom M. Kova-ičie. LJuhlJnna VII, Sv. Jer neja cesta 57.	24025
(dobe)
Vajenec
lončen fnjooraf
lil ke.."-ar. se Borelme takoj
; za klltinrno. — Pnn jdhp p"d poStfnlt: staršev, ne sprejme .JClišarna" na upr. „.Trtra". sa mizarsko obrt. Ponudbe
Je poaiati na naslov: Ricitiif ;----------
Majcen, Velenje.	23889 1	O 'T "
vodstva. Popise pod značko ..Vesten 50" na upravnlštvo ,,Jutra".	24057
Naznanilo!
Večja množina raznih otroških tn tgračiiib v o * t č k o v lostankov impametnili vzorcev 1 tovarne .Tribuna . »e po znatno /.nižunt rent pro da • LJubljani, Karlnveka r
Trgovski romočnik
»amostojen In dobro vpelja-•e sprejme v večjo trgovino fia deželi. Reficktiru »e le
se iščejo za do*-- 5 let, ter tekači za napravo les« za kuh:>nje rlia. — Ponndbe z navedbi cene od 100 ki n-Pa z vsem a^lom zgotovljeno je
ree na prvovrstno, pošteno ors'atl na opravo ..Jutra tnoč. Mesto stalno, plat a do- P°<1 .0"lnrjl". Za od~ovor bra. vsa oskrba v blšl. — J« priložiti za znamko 2_J^ln Pon.iube ec sprejemajo samo
dr 15. t. m. Nastop službe ,---------------
1. ali 15. d=comjra. Pnnudbe ' « ,. , , __. Je poslati -a upr. ..Jutra"! revllp-s'"! va tod ..Pošten la agilen 52". kateri «e Je že neV*l časa 23806 učil, »e »prejme pri Francu šl'rerju. čevljarju v ?'—*>! Loki	23653
Notarska tirrdilea
23936 b petletno prakso (znanje:
__zemlj, knjl-a. sestava kion-
; eeptov. tzpelJnva zemljiških ji 4.
' in drugih predlogov, kn 11"o_________
vodstvo in strojeplsl. išče j primerne službe. — Cen lene j	Perje
ponudbe na upravo ...Trtra" ■ ,	.
pod šifro ,,Vestna lisr.7" f"1"*1!, go",D ""f" pub (er ra*Je "idda v.akn mnn , žlnr po /.tnerrith cenah tvrd ka E. V aj d a. Cakovec.
1883
Otročji vo-lfek
(Puppenwagen), rabljen, Be kjpl. — Naslov pov« upra.u
•Jutra".	23816
Dva teleronska anrrata
nepokvarjena, z Indtiktorlem, manjše oblike, kuplin takoj. Poti tdl-e na upravo ,.Jutra' pod „5111924".	23680
1933 Pod
Divji kostanj
se kupuje v vsaki množini Ponudb* na upravo ..Jutra
Kot nčen-Ja
23S10 poštenih staršev, pridna ln ;
,,Zdravo blago 119A.T 236S3
Blovensklh pisateljev, leposl. In znanatvene. kupi prlvat- , nik. Ponudbe pod ..Knjice" j na upravo „Jutra ". 23649
drugih objektov, pneredova- nalem r L januarjem ..Po lec Lovro Cremožnik, Celje, eest • v Ljubljani, Sv. P.-'ra Prešernova ulica 19. 23931 cesta 24.
400.000 kron (Stanovanje v nori hiM
letnega dohodka da gosposko	Iščeta novoporočenca. — Pin
posestvo z urejeno In dobro	tata mesečno do 600 Din
idočo Industrijo v prijaznem	najemnine In za pol reta
krajn Slovenije. - Naprodaj	naprej. Naslov pove uprav •
vsled Izselitve za 1.000.000	..Jutra".	2363,.
. kron. Josip Saie, Ljubljana.
Prodajalci nepremičnin!, trg 25	23515 j
Gotov uepeb pri prodaji Vašega pnseetva dobežete le. ako oglašate istega z obširnim popleom v
reklam, listu «Posest»
ki ga razpošilja vsem Javnim iokalom Sirom Slovenije ln države ter v Inozemstvo, dalje vsem kupcem
redno in brezplačno
,,Posest", Realltetna pisarna, d. » o. s. v LJubljani. Sv. Petra cesta 24. 2003
Kdor kupuja
kdor prodaja, zamenja, oddaja ali ISče v najem
nepremičnine
r.aj se zglasl pred odločitvijo
Priprosto sobo
išče gospodlčna-uradnict. — Ponudbe na upravo „Jutra" -•od značko .,Mirna 11»76" 2352*.'
Lepa, opremljena soba
realltetni posredovalnic! s poBebnlro vbodom, »e odda takoj boljšemu ln eolldmi«
Josip Saje
Ljubljana, Mestni trg St. 25 201T
gospodu (evcntuejno dtemo ' Naulov pove uprava ,..iu>ra' 2ST25
Sobo
prazno ali opremljeno, s pi;-
Stanovarjsko h!šo
manjšo, z vrtom, v Ljubi Ja nI ali v bližnji okolici, kupim. - Ponudbe na dpta*o ..Jutra" pod šifro ..Mmijša stavba".	23t>54
Enoncdstropno hišo . —
v sredini LJubljane, a šestimi stanovanji (slanttvanje 2 aob In prltlklln LakoJ jirobtol proda za 100.000 Din ..Posest", realltetna plsurna v LJubljani, Sv. Petra cena 24
Proda se posestvo
na lepi legi za 18.000 Din. šebnlm vhodom, Uče eoepe -Obstoji li hl»e. 8 mernikov dlčna. - Ponudbe na upravo poaatv« In aadnega vrta — „Jutra" pod „Soba 456". kjer ae lahko redi krav« In	32723
prašiče. Zelo pripravno za-----—-.— --
vpokojence. Poae-Btvo ae tudi
zamenja ali da v najem. — 1	Stanovanje
Derenda, Emonaka caata 8'1I obstoječe 1» 2 aob In priti-23796 j,,|n> T aredlnl meata. a«
——----proti odstopnlnl ia dalje
_.	._	čjsj odda. — Ponudb« pod
Nova nisa	j ..Ta!:oj»nja vselitev" na upr
13 let davita proeta. a trjo- „Jj'ra"-	240jo
vino lesa ln premoga, na !---_________----
prometnem kraju Marlbota, j se radi selitve po nl*kl cent
Lepa prazna »oba
o "ctj proda. Stanovanje takoj na s posebnim vhodom, se odd.t
__ra7twil»-o. Maribor. Koroška takoj brišemo tn aolldnen:
certa 49.	23816 gospodu (event. dvema). -
Priložnosten nakup! |-----------|Na,lov r'0Vd upra"'a
Amerikanci, pozor!
llve blšl e 3 orali posestva
v mestu na Dolenjskem, tik
kolodvora, prva hiša eno-	prodam poseBtvo v Savin!»k! '	Lop O sobo
nadstropna s 6 ae-baml, tr-	dolini, pripravno za vsakega čiato ln rračno. i elaktričO"
•tovsklm lokalom, druga pri	„b,.,nlka. zraven hiše Je lep razavetlJaVo ln po morev
tlična. e pr zidanim gos,o-	Fadono.nl vrt. njiva, da se rM„ s »ovmorabo kopelji: sc
darsklm •oBiopjeni. proda	t„hiin Dasndi joooeade-	,a 15 november
vsled Izselitve pod polovico	žeT hmelja, razventega tele ponudbe na upravo „Jmr.
piave vrednosti ln pod ze,o	druca njiva, ki meri 47 m1,	Cisto"	v.
u-odnlnil plačilnimi pogoji	rene „ pozve pri Stro- _____ '__
..Posest". Ljubljana. Sv.	J(.r Konrad. Bre«tlovf-e pri'	"
Petra cesta 24.	23dlC	Cel Ju.	24.044 1	Išče SP
i velika prazna ali dve *ob Bvetll, z električno razs.vet Ijavo. če mogoče s separa' nim vhodom, od Južnega kolodvora do Rimske ceate. — Ponudbe na opravo .Jutre
Lena hiša
vrtnarijo, ob glavni cesti. 10 tninrt ttd mesta PuJ. se proda. Ponudbe na upravo ..Jaira" ;»od ..Vrtnarija".
23841
pod ,.1. december". 23M';
s stanovanjem, v promt-t- ...	.
nem kraju na Gorenjskem. Mirna jrOSDOdinji:
»e vzaii.e v najem. Trgovina	išče praz-o sobo v šentp-
„ , , ,	.	z gotittlno ima predmet. —	irskem okraju. C«*n!ene po-
strllskem krala. pripravna p,,„udbe na upravo ..Jutra"	nudbe pod šifro ...Mirna UI
'a vaakevs obrtnlkn. se po- od „Pron,et 25". 20309	na upravo ..Jutra". 23?ti.j
eenl produ. Poja«nlla daje____ __________r
Hiša z vrtom
zelo prometnem Indu-
Odrlnck, mesar, Store.
23578
Suhe gobe. brin'evo o'i-
to f 11 o i auptjl« pr aalvi* lih cenah ter pro»i ..a po
vzorjene pttuudbe tvrdka Kr
-irc hratij	lili
Kupim
ter plačam ttkoi nri etivrir

Kuharico
ISče epidemiološki zavod v Nlšu, Srbija. - Biti mora
vestna v kuhanju In ne Iz-	nooženjenega, Bnmostojne^a
pod 35 let »tara. Plač« 800	delaven	k—'en'a In
Din mesečno, brezplačna hra	Slvinla. boljše-a. kakor t:-d1
oa In stanovanje. _ Nastop	sejma raketa dela. sprejme
Blužbe takoj. — Plamene po-	trgovina na deželi' pmti rne-
midbe na: Kpiileuilološkl za-	«efnl n^čl a!l od kosa. —
vod. Niš, Srbija. 23909	Pot-MI: biti mora trezen
s primerno šolsko Izobrazbo, ' Dve smiria-prfvrcri želi vatopitl v trgovino. Gre k„„. ' lltl . v . ° .„
št.r56 pr. Rakeku. 24061	II ' napo, m"",^ buk°ova drva
| lahko na Aleksandrovi- cesti	P« 32 Din: napol	in stihrt
T*--,■!_:„_	I St. 3, II. n-dstrople. desno hrastova drva po	30 Din:
(vsak dan cd 10.—13. In od	suho vilano bukovo	ovrlje t>er 15.—17. ure). 235S5
lš."e mesta. — Ponudbe pod „A. P." na upravo „Jvtra".
24012
Len. nov kržt^h
Abs^lvent!-''^
Krohš''? "o—cč-fti!
Eprejma »e vei spretnih
tre/tilb lu dobro 1/veJbanlh brtiiašklb pomočnikov za velika dela * konfek'-t1ekt tovarni Fran Derenda * Cle. LJuhliana. - Le taki naj atavlio osebne ali plamene
se nttodno proda. Naslov v , upravi „Jutra".	23629
meščanske šole, vešča stroje- : ____ ____
plsia. Išče mesta prakllkon- 1 tlnje v trgovini z mešanim J^g ZamuditO marljiv, Imeti mora nravteo b1a™om. Ptin"dbe ra nodruV (
do kon esKe ali 1o dobl'1. - nlco ..Jutra" v Celjii nod 1	n~o;In8 prilike!
Delo stalno. — V nonodhah. ..PraktlkantlnJa". 23910 v«led onustltve trgovine ve-
katere Je poslati na unra.-p ,---------- MVa prodaja vsega ma-
...Trtra" pod . Krotit*	„ ,	v	rrjfalttrme -a hln-a sukna.
120 Din. Pon.idbe z navedbo množine In dobavni čas, na upravo ..Jutra" pod zn"'ko ..Takojšnje plutllo 1181R" 23401
Orehe H »ro^e
kupuje M. GERšak * Co . LJubljana, Kongresni trg 10
23085
v v •	iram^irrnr *a nin* a bvikiiu, , Mctor 20 HP
Je t-.tdl nnvestl če Ima In.ten ; INr^neo^ rtlvaja	an"lešklh Sifonov, platnu za	na surovo olle. dobro ohra
stroj za šivanje. 31630 ,resto, Iš^em v kaki tovarni	rlt'be po vsakih aprejemljl-	nlen. Išče rospodarskn pi
—----- ----------ali trgovskem podjetln. —	vlh centh pri Jo«. Dedraču.	»arna Josin T r I b u č, ljub
Ponudi" na pnravo ...It-tra"	Aleksandrova cesta štev. 12.	Ijana, Gllnce.	23709
pod „Pošten In vesten".	Posebno velika Izbira v an
ViroTsdno nose?tvo
. gosposko vilo, kra.nlm so-
•lovnlnkom in gordom, ob "kra(nl ccsll. no, ure od železniške nostaie. Je naoro-dal. — Ponudbe na naslov: loslp Herllč. gostilničar, \arodnl dom, Ptuj. 23559
Trgovski lokal	Kct so; -ovpi-c
na prometni točki v LJab-	se »prejme boljil mlajši z-
Ijani ali na deželi, ee Išče	spod k mirnemu In solidij.
za takoj v uaje-m. Ponudbe	mu gospodu v sredini mes;
na upravo „Jmra" j.od SHto	Ponudbo n? upra-o ...Tutrt.
..Prometen lokal". 2nsr,2	pod ..Lepa soba".
I
Posestvo
» 4 posle-r.jl. 5 stanovanji (2 tnkoj prestal poldr.ielm oranim »emlje In vndno močjo, ■'rlpravno za vsako obrt. pol •*re od nostate v Snvlnski 1o,1nl. po nizki ceni proda Marija Bob, Trbovlje I.
23416
Dobro idoča gostilna
v mestu na Dolenjskem, z vsem Inve-alarjern. so odda pod ugodnimi pogoji v najem. Stanovanje na razpolago. Pre-dnttsT Ima zakonski par. — Ponudbe na upravo ..." dira" pod šifro ..Dr. žln-Elte razmere".	23805
Fnort3d«tr. lično hišo
ravnoVar do»M*»no. na prometnem prostoru v Trbov-'inh. prloravno za lr-"vlno tU t-nn'*n obrt. proda po • a*iV*H plnčllnlb oocnllh ra 22O.OO0 Din J uril Fer. n-, -idarskl molater v Trb"'iiah 23733
Trgovina
z masufakturo. najboljši j vpeljana, na promeinl tt«čkl i v LJubljani, ae radi družin. | sklh ratnier takoj zelo ugod- i no produ. Resne ponudbe na upravo ..Jutra" pod »nnčko ..Ugodno".	24039
dve- ?olnčnl, meblovaci s soupttrabe. kuhinj:, tako; Sp. fi?ki, Ka* škova c. 1:.-24'"
Inteligenten gospod
Išč« prazno večjo sob'., elektr. razsvetljavo, v src". nI mesta. *^vojo mobilijo ip linvo. — Ponudbe na upra . .. ..Jutra" pod „Nu1co št. 10'" 230«»
Na stanoranip
In hrano ee sprejmeta 2 t- -spodlčnl, tudi dllakln.«. --
Naslov pove uprava ... 'va

ponudbe oalr naj ae zgla*»e |n potnIVa za koarpetlčne tn ,
pisarni na Emonskl ce»t) Št. 8.	1980
dt-uce kemične predmete, Išče. P"'netša *taTna nasta. I vltev nI IzVHnčepn. p^nttdbe ' s sllVo In navedbo dwia-nje«a siiiHbovanla pod šifro ..Agilen" na upravo ...»•-•—>"
Po^ro fjt"5-?-"! "OS"a
Trgovski pomočnik
»tarejša mo?, dobro Izurjen prodajalec v manufakturt In železnlni. »e sprejme pod ugodntml pogoji. Oziralo ae ' *	:t
bo le srn ptvrivrstne »tareJSe evl ?rs' «><»? nom-^-l^a
želi mesta v bol'šl trgovski hiši, event. bi pristopila tUdI kot dmžabnlca. — Cenjene 23927 pnnjdhn na nnravo ..Jutra'
23939 glcšklb »ironlh. modnem b'n-g*j za kostume ln krila. Za državne ln privatne uradnike posebno ugodna nakupnn prilika.	24016
Lokomobila
dnbro ohranjena,
konl. sil-iml, b e k n p I. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Lokomobila 12304".
E 693/24—29.	239 J4
D.-a/^er-i oklic.
Dne 23. decembra 1924. r.b
Pisarna
v tvrttil-Ju, Sodna ulico,
večja 'L maniša aoha. »e od _ ______
da Vprašanja pod značko dr.tžlna v sredini mesta. Si ..Uporaba" na upr. „Jutra".
24043
S"s,tannvalca
ali dijaka, sprejme boljf -
željo tudi na hran v upravi ..Jutra
Nasi'
2337 i
Dobra trgovina
Fino 0-r-mI'ene sobo
Onremo 7a ža^o I
pod ilfro ..Družinski činn". ^elo. malo rabljeno (venecl-
močl. Karel Ctmperšek. Sev Blea ob Savi.	23573
Dama
Inteligentna, simpatična, te-»laljlto Izurjena v gtispo-dmistv.i tn vzgoji otrok, se •prejme pod ugodnimi pogoji kot samostojna gospodinja. — Kje, pove uprava šten. ^Jntra".
dobro Irvežbaneva. sprelme takoj Alojzij TTofevsr, čevljar, Lopa, p. Zidani ^««1.
23631
23938 Janko) prodam po nizki ceni Naslov pove uprava „J'"fra**
Stare r-^amke
nK 10. ari bo pri podpisanem 1 io— JU Eodiiliu V sobi št. 6 draži a
nepremičnin zemljiška kntl r. mešanim blatom v Dravski	obstoječe iz sjalne sob' In
ga Ra-oznlca, vi. štev. 295. dolini, ae z Inventarjem ta-	jedllnltn salonom, v sredin
parna	In p-lln Cenllna kol odda. Vpraša ae v unr.	mesta, z vsemi potrebščina-
vredn-st : 707 0,5 Din: naj- ..Jutra".	24005	f'- »<■ oddalo proti meef/t:l
naietnnlnl 2000 Dlji. — Po
nerfeletna. z daljšo prskao.	p-.jfj.fc..,-- r.x_-
ki obvladn ra*en dr?avnlli	' ren ' Ka"3 TOCm 0ei3
jezikov fdl nemščino In	moderna rarelture ra kuhi-
lta'11-nšrino ter Je vešča	nle In spalnice ?astt»rl. no-
kn'1-ovodstra In sn'no»">Jna	aebm lepi vrnret tnlllejrv.
7 mešanim bine-om, kreoVn. v vs»h plsnr»»,51*ih posMh —	blazin, milnih tekačev ln
zdravo, b primerno fto'sko iell »oremenltl a 1. Innuar-	stensk
1'obrnTbo. Ir	ln ni jem složbo. — Ponudb« pod	Rarpošllla pošti M. Z^rš
M»-. sprelme •"'-«1 ..Perfektoa" o« upr. „Jftra"	Stekar, Jesenice. Gore
23563 . Ado!! Starki, Bled. 23803 i	23937 1	23945 i
kupim. Ponudbe na podruž-23960 nlco ..Jutra" v Mariboru ___.j pod ..Znamke".	23677
Trgovski lokal

Po'or!
Plačam bolne kakor vsaki dr»-l «t~re obleke, čevlje In pohištvo. — Dopisni-a zado-stcnsklh prtov Cene nizke! st"ie. da pridem na dom. _
proda leoa en- nndstr. vili f8 aob. kuhinja, kopalna co-ba. plin ln elektrika, zidana g^ra4^* « srtdop^snlko^i in vrtom. SVjnnn-a zemljlfi/a D r a •» e Martin. t.lfMlin«. 4037 »•'. Vsa peijnsoiin da "
manlšl popndek : 471.?4S D 40 p. — Okrajno sodišče v 1 Ptuju, dne 31. oktobra 1924.
. z neka) Inventarjem, prlpra-y Ppltu	ven za apecerilsko trgovlnei,
se odda — Naslov pove upr. v nalbollšem delti mesta, se ..jutra".	2397"
nudbe pod
! ,,Jutra".

Trgovino z ff-tilno
Sv. Jakoba nabrežje St. 29 23973
K. Celje,
v prometnem kraju kje nc , Gorcnjakem. » atano\unjcm. Pikscben. Gozdni del 2. se 1»/e » nalem. Naslov pove I --------- Jutra", 263031
I5čc se staaovanje
1—2 aob ln k"Mnle. «11 .. • prnul sobi. ali veni tr veliko, proti dobri nn;e-m-ninl. zn takoj. Ponudbe rio«l ,J!rafT.o" ra -npr. ...Tuira".
'M-;-,
23942 uprava
(Dalje na 12. strani)
kuzmi-čaj
?

! Mlad drž. poduradnik
^^ '.^ri s kapitalom, želi t evrho

je svjetska marka kineških čajeva, prava ruska mješavina
UVOZ ČAJA
P. M. Kuzmičev i sinovi
osnovano u Petrogradu godine 1867.
London ;ll Queen Victoria st. Pariš 11 bis Avenue Victor Ilugo Berlin H ohenzollerndamm 15 Hambur y Freihafen. Alter Wandram 12
5ikladišta u SHS.
ZAGREljl	BEOGRAD
Kukovičeva. 30. Kralja Milana 56. X	Telef. 26-92.	£
Opremljena soba
« posebnim vhodcim, poleg sodišča, 6e odda. .'0 opise na upravo „Jutra" p(*l značko ..Inteligenten".	24020
Zamenja ts-e
prekrasno stanovanje b S—1 sobami, kuhinjo in pritlkli-narni eredi mesta a 1. jaguarjem ali prej z manjšim stanovanjem proti primerni odškodnini. — Ponudbe pod ,,Elegantno stanovanje" na upravo „Jutra".	23802
Sobo
1» sredini mesta, l£fie bančna mradnica. Pismene ponudbe |na upravo ,,Jutra" pod šifro i,Soba 543".	24024
Dve prazni sobi
h posebnim vbodom ln električno razsvetljavo, se od-jdasta. Pon-udbe podi značko •„Snaga ln mir" na upravo Jutra".	23333
kapitalom, želi ▼ svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo, ki ima posestvo ali trgovino na deželi. Ponudbo je poslati pod „Crn" na podružnico „J-utra" r Mariboru.	2378R
Vdova srednjih let
s kompletnim stanovanjem, pohištvom ln lepimi dohodki, želi znanja v svrho event. ženitve z gospodom ne pod 40 let. Le resne neanonimne ponudbe pod ..Miroljubnost" na upravo ..Jutra". 23S91
31
Državni nižji uradnik
x dragoceno oprernllenlm stanovanjem in dragimi vred- j nostmt, se želi poročiti z in- ' telle. gospodično ali vdovo srednje starosti. Resne ponudbe pod ..Dobra gospodinja" rta podružnico „Jutra" v Celju.	23041
Simpatičen inoze^-^c
veleindustrilalec, vodja velikega obrata, star 35 let, želi v svrho skorajšnje ženitve dopisovati z izobraženo damo v nemškem jeziku. — Neanonimne ponudbe pod „Inozemec" na upr. „Jutra" | 239SS i
Dobro situiran gosuod
v 23 letu, z večjim trgovskim podjetjem in gostilno, si išče pošteno družico. Le resne ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod značko »Iluzija".	23972
Zahvala in priporočilo.
Podpisana se zahvaljujem slavnemu občinstvu in p. n. stalnim gostom za obilni poset in zaupanje, ki eo ju izkazovali mojemu prerano umrlemu soprogu, gospodu
Alešu Zalazniku.
Obenem naznanjam, da bom nadaljevala gostilniški obrt v
restavraciji „pri šestini"
ter zagotavljam vse cenjene goste, da bodo istotako kakor doslej, tudi vnaprej postreženi v popolno zadovoljnost
Za obilen obisk svoje restavracije se najvljudneje priporočam z velespoštovanjem
Terezija Zalaznik
restavraterka. V Ljubljani, dne 8. novembra 1924.	=933»
; Lepo opremljena soba
ke odda samo boljfeenru gospodu. Naslov pove uprava fcJutra".	23927
8000 kron nagrade
Bobi kdor preskrbi zakonitemu paru brez otrok stanovanje ali odstopi 2 sobi z Uporabo kuhinje. Plača se fcelo stanovanje. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" poi Silro „800".	23836
Prazno sobieo
«6o gospod t mestu aH v bližini. Pun-udbo pod „Sobi-ca" na upravo „Jutra"
23.970.
Otožni princ!
išče mlado prlncezo .. . Dopise na upravo „Jutra" pod šllro ..Otožen".	23994
<Sre:a 1C01.>
Dvignite n^nrudoma pismo t upravništvu ..Jutra". Jelka.
23977
Poročena
kruto varana starejša Sena, želi enakega prijatelja. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Solnčnl 2ahod". 23840
Znanja želi
gospodična lz boljše rodbine, z boljšim ln solidnim gospodom od 28—30 let starim Ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Brcz strasti". 23S00
Gospodinja
spretna In pcrfeklna tudi v kuhanju In šivanju, ieli mesta k samostojnemu gospodu, event. tudi z otroci. Pouudbe pod ..Skrb za otroke" na upravo ..Jutra".	23924
Državni uradnik
z lepo bodočnostjo. 36ieten vdovec Išče v svrho čimprej-šnie ženitve znanja s samostojno, dobro In odkritosrčno srospodlčno ali vdovo brez otrok. 26 do 32 let ptaro. ki bi bila voljna njegovima dvema otrokoma zgubljeno mamico nadomestiti. Izurjenost v gospodinjstvu in primerno premoženje je pogoj. Le resne ln neanonimne ponudbe naj se vpošljejo pod šifro ..Tiha sreča" na anonfr-no pod let Je Aloma Corrtpanv v Ljubljani.	24.051

Dve violini
boljši, se prodasta. Naslov v upravi „Jutra".	23806
Samski violinist
naravni ln notalnl, ISče družbe. Cenjene ponudbe tudi v hrvatskem jeziku sprejema Jakob Briščlk. vrtnar, Pužine grad. 23901
S790a
Za
Dobro idoča trgovina
a vsem trgovskim inventarjem in stanovanjem, obbio-ječe iz 2 sob, kuhinje ln prt-tlHlin, na periferiji Ljubljane, se odda za dobo 5 let proti enkratni odkupnini Din 35.000. V trgovini, v 1 Bobi in kuhinji električna razsvetljava. Na željo se odda tudi na daljšo dobo. Naslov pove uprava ,.Jutra" pod ..Trgovina 5—10". 24009
Družabnik
s kapitalom (sodelovanje ali
brežj, be išče za brezkouku-venijuo podjetje. Velikauski dobiček. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Varnost zajamčena 11963".	236ot3
50.000 K posojila se išče
na trgovine proti dobrim Dbrestim. Ponudbe pod šifro ..Trgovina 11968" na upr. „Jutra".	23705
Vse lastnosti, strasti, etc. razvidne so iz pisave. Pošljite 15 vrstic neprisiljenega, s črnilom pisanega pisma. 30 Din. Strogo zaupljivo. — Na upravo „Jtra" pod šifro ..Grafolog".	22126
Dva mlada Slovenca
lepe zunanjosti, živeča v Franciji, želita dopisovanja v svrho ženitve. s kakima gospicama, no'omadeževane preteklosti. Ako mogočo s sliko. Dopisovanje se lahko vrši v slovenskem, francoskem, italijanskem aH nemškem jeziku. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod ,,Ljubezen v tujini".	24.011
Psica bernhardinka
lepa, 6 mesecev stara, dobra fruvajka, se proda na Rimski cesti št. 19, pri konjskem mesarju,	2383S
Prodam psa
2ietnega čistokrvnega ,.Bo-berniana". izvrstnega čuvaja in osebnega varuha. Naslov pove upr. „Julra". 23798
Oddam kobilo
čez zim« v uporabo proti vsej oskrbi. — Naslov pove uprava ..Jutra".	24062
Dva konjička
i črna „Pony", oba konja, z opremo, proda g. R. Thaler, trgovec v Skofji Loki. 23721
mjairži /I) božič
mmmm
' Houer, Duuaj __ j?*"?*'), »Tao* ■ __ a debeio.
-	trg štev. 8.
Tvornioa liker J 3 v, ruma, konjaka in esenc išče d liro vpeljane. vešče in aeilne	57-1 a
LOKALNE ZASTOPNIKE.
Cenj. pouudbe pod šifro .,Zastopnik JII-A-60/a'" na Interreklam, d. d , Zagreb, Palmotičeva 18.
vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo
Prodajni upad fcntjanšfaega premogovnilia
AND. JAKIL
___ Ljubljana. Krekov trg 10 1018 a
DR Vil,
trboveljakl
premog
H. Petrič
LJUBLJANA
Gosposvetska o. 16.
Telefon 343.
1
š HišhA
Resna ženitev
Kateri popolnoma zdrav, globoko veren, simpatičen, zna-čajen, akade.ničuo naobiažcu uradnik v starosti 35—15 let bi želel tiho zakousho srcej broz hrupa in šuma s 25-letno, zdravo, simpatično, lz obraženo, jako čedno ter premožno Slovenko, čiste preteklosti, naj blagovoli poslati svoj točen življenjepis s sliko na upravo ..Jutra" pod ..Ponižnost in skromnost dekleta sta čednosti dve, kl možu ustvarita le srečo obfc" Tajnost častna zadeva. 23703
Pletilka	še fant
vsestransko izurjena, z ma-	29 let star na precej do-
lim kapitalom, se sprejme	brem MališCu. želi skoraj-
kot druiabnlca. Ponudbe na	SnJO žcnitcv 2 bo,jSo go6po
podružnico ..Jutra v Celju	dltno Kranjlce Imajo pred-
rod ..Druiabnlca . 2o943	nost Dopise s sliko pod šifro ..Zenica" na upravo ,,Jutra"
Iščem posojila
50.000 Din na prvo vknjižbo iu proti 30 odat. obrestmi. Pismene ponudbe na upravo „Jutra ' pod ,.£tev. JS".
210G9
Pozor!
fšče sc 15.000 Din posojila na prvo vknjižbo nove hiše, ali pa se ista proda po zelo nizki ccni. Naslov pove upr. ..Jutra".	21013
išče se tihi družabnik
ali posojilo 50—60.000 Din za dobro ldočo In vpeljano trgovino v Mariboru. — Ponudbe pod ..Družabnik 50" na podružnico ..Jutra". Maribor.	23914
Znanja želi
v svrho poročitve mjada. čedna, inteligentna gospodična z akadem. izobraženim gospodom v starosti do 40 let. Resne pouadbe sp prosijo s polnim naslovom na upravo ..Jutra" pod ..Lepa duša 11948".	23797
Ugodna prilika
za Izdelovalce cementnih Izdelkov, prodam en ..Ambi" stroj za izdelavo zarezne strežne opeke s 650 železnimi modeli, en „Ambl" stroj za Izdelavo zidne opeke, šest vrst, en stroj za žiebake z 10 modeli. Lastni rramoso-lom, četrt ure oddaljen od I postaje Mokronog, v katerem i je najfinejši pesek (šoder). j Prodajna ccna za vse skupaj 165.000 Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Event. se vzame družabnik z vsaj 25.000 Din kapitala. — Natančnejša pojasnila daje lastnik Franc Kolenc, Mokronog 23935
Vsakovrstna naročila
za strojno pletenje, se sprejemajo. Za hitro ln solidno • Izdelavo se Jamči. — Štefan Elizabeta, Zcljarska ui. 11.
23717
Pozor!	Pozor!
120, 135, 150 Din
damskl fini fllcklobukl vseh barv, preoblikovanje 40 Diu v manufakturnl lopi štev. 1«") Vodnikov trg.	236t>9
Po-or vozniki
približno 20 klatter bukovih hlodov je za potegniti iz gozda Lntenk do P1anln*eve?a travnika (vlače 15 minut). Vozniki med Zalogom In La-zamt. kl Imajo veselje to delo prevzeti, naj se zelase pri Josipu Plonkarju na Dolenjski cesti 5 v Ljubljani.
24010
1900/a
za sfjlavnifce, pnh za pernice, žimo. afrik in cvilh za žimnice, platno za p rtiče in vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garn ture, namizne prte, prodaja v velikanski izberi in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. Stermeokl, Ce Jo, it. 331. Uu-■strovani cenik zastonj I Trgovci dobe engros cene.
Toplo priporočamo knjigi A. Novačao
Somosilnih
Vez 48 Dm. broi. 40 Diu pošt i so Dia
I. Lah
flnphn Hidar
Vaz 32 Um. pošt. 1 50 Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalcz-lnrih bolezui z navodili za nego bolnikov,
S slikami.
Cena t poštnino vred 20 Din 50 p.
Naroda pri Tlakoval zadregi
V LJubljani. Prešernova al. 54.

__ KB.DVOBN1	D0*XVITELJI
STOCK C0GNHC MEPICINHL D. D. SLKV. POŽEGH
STOCK
COKOLflDH IN BONBONI COGNiiC MEDICINflL JflMflICfl RUM CHINfl ČflJ
ZNAMKA -STOCK" JAMČI ZA NAJBOLJŠE KVALITATIVNO BLAGO!
Vdovec
I srednjih let, čedne zunsnjo-(sti. Invalid z levo umetno i roko, želi znanja z gospodično od 25—35 let. kl b! imela v gotovini 50 000 nt-.. Vdove z enim otrokom niso ,zklj-ičene. Le resne po #s sliko na upravo ..Jutra ' pod ..Sigurna eksistenca št. 13.574".	23903 ,
Dva ložna sedeža
za abonement H. se oddasta Prijave na upravo „.lutra" I pod „Dr. M.".	239S6
Kdor hots kal prodali Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe Ud. i naj inseilra i Jutru"
Najleftinile Izvorno vrelo za	«oo2.
ARMATURE, SISALJKE HIDRANTE i ŠTRCALJKE
Sve vrsti
kodi
Tcudloff - Koncern
S Jugoslaven. d. d. za promet armatura, sisal ka I »troleva I ZAGREB, Paramilnska e.t (Paromlln) Post. pretinae 270
^____J
Na drobno!
Na debelo!
KOŽUHOVINA.
Velika izbera kož in kožuhovinastih izdelkov. Sprejemanje popravil in prenovljen je. — SpeolJaint oddelek ta. strojen ie iu barvanje vsakovrstnih kož v vseh mogočih barvah.
Prva jugoslovanska k znarsko.barvarska tvornica
Peter Semko, Ljubljana
Tvornica: Glioce-Vič 5. Trgovina: Križevniška 7. Kupuje vsakovrstne kože divjačine. 5937»
^erhavec&Valjak
;o arna za izdelovanje likerjev, desertnili vin in Eirupov
v Mariboru, Meliska cesta 3
1'riporot-a za nastopajočo jesensko dobo zlasti 6vojo veliko zalogo i z bo r n e g a ver mu t a, ki je priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je eplolno davno znano krepilno kakor tudi zdravilno sredstvo proti različnim notramim boleznim.
5292-a
Manufakturna trgovina
MARIJA ROGELJ
Ljubljana, Sv. Petra cesta stev. 26
(poleg Kolodvorske ulice)
priporoča svojo bogato zalogo štofa caj-ga, k ota, be e. rjave in plave kolenine, oksforda, cefirja, helega.r avega biaga za rjr.he. s il>-nih rut in šer kravat, pav le in nngavic.
Tovarno blizu Liubljsne išče
prvovrs-nega knjigovodjo-(kinjo) nemškega korespondenta-Ctinjo)
za popoldanske ure, oziroma gotove dni v tednu.
Natančne ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevo plače prosi pod „Urejeno knjigovodstvo" na uprav-ništvo „Jutratf.	5922 a
Kanarčke
pristne 5932a
..Harzer Edetroiler"
nizkega petja, na zahtevo ilu du. dau i!au, žvi/gulci,
zvečer pri luči jako pridni pevci (Licht8clilS.ger; samce po 300, 400 in 500 Din plemenske samice po lOO Din razpošiljam po vrej Jugoslaviji in jamčim za živo dospetje. Drago Kramaršič
Llubljana 7, KavSkova ulica 193.
TUDI VI I
hočete VaSega soproea prestnečiti z lepim in koristnim božičuim darilom?
najbolj koristno božično darilo je pisalni stroj
X
za pisarniško in privatno porabo.
Tudi na ugodne mesečne obroke I
the rex Co., UoMiana, MSče 11
Težke delavske in vozne konie
štiri- do šestletne, dobavlja vedno po najnižjih cenah
Julio Hoffmann
Čakovec (Jugoslavija).
Telefon it. 31.
aOeOa
57(jJ/.
VINO
letniki 1921, 1923 in 1924
iz Jeruzalemskih In Ljutomerskih vinogradov
ima vedno po najugodnejših cenah v zalogi
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
ČEŠKA INDUSTEIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA
Telelon številka 104	podružnica v Ljubljani. Marijin trg itev. 5.	Brzojavni n«lo»: Iadu.baaka
Delniška Ravnica ta rezerve okrog	Centrala v Prajfi, na PHkopS 35.	H*«"«	"	l» t'koM
290 000.000"_ K«.	67 podruialo v vaeh va4Jlk krajih Čehoelovaike republike	radon a„170,000.00«-- K6.
Sprejema vloge na knjižice in račune ter prova a v«e bančne in borzne transakcije kar najknlantneje.___
19M*