PnS'nlna plsčanu » sotn-vM LETO T.VIT! V Ljubljapj, v soboto 6. decembra 1930 ŠTEV. 270 1. izdaja Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din. tu uinzt-in-gtio 40 I >in — ne-deliska i/.ilujB celoletne 120 Din, zu inozemstvo I40|)ir U red u i Si »o je « Kopitar |pvi ili <>/lli SLOVENEC Ček. raćuu; Ljub« Kina It 10.650 in 10.340 za inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreli štv 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U p r a vii. Kopitur* jevn b. telefon 2993 1 eleloni uredništva. dnevna služba 2050 - noč [in 2Wti. 2944 m 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhuju vsak dun zjulruj, ru/.eu pondel|ku in dneva po prazniku Na praga nove dobe Po Evropi veje strupen veter. Vladne krize sledijo druga drugi v enakomerni enoličnosti, ne da bi bilo mogoče odkriti med njimi kako orga-nično vez. Vse evropske narode pretresajo politični in socialni sunki, enkrat tukaj drugič tam, ne da bi bilo mogoče najti skupen vzrok, ki jih dela nujne. Preti par dnevi se je konstituirala nova vlada na Poljskem po divjem volilnem boju, ki bo imel še mednarodne posledice. Negledo na vse drugo, kar je mogoče sodelovalo pri sestavljanju nove vlade in pri določevanju novega kurza, se sme podčrtati eno, namreč da je politična kriza pustila do kremenitega izraza državotvorno odporno silo poljskega naroda. -Nasproti razjedajočim strankam sc je pojavila elementarna žel.a po državni skupnosti in po sodelovanju vseh za procvit domovine. Včeraj si je dala naša soseda Avstrija novo r.vezno vlado. Volilni boj je bil zelo srdit, spočetka ■ zmeden v načelih in v ciljih. Polagoma pa se je | inukepolno izkristalizirala iz labirinta politično strankarskih stremljenj izrazita misel za državotvorno delo v nasprotstvu v diktaturami, ki so jih hoteli uvesti posamezni polili?ni pokreti. Danes beremo, da je bila etrmoglnvljena tudi francoska vlada. Ne morebiti radi političnih in državi škodljivih napak, ne zaradi neporabnosti svojega političnega programa, ampak ker je tako kon-veniralo političnim interesom političnih nasprotnikov. Dolgo Časa je kolebila, nazadnje pa se sesula kol osebna žrtev osebnih neprijateljev. Toda odmev, ki priha.a iz francoskega podeželja, jasno dokazuje, da vladna kriza ni popularna Še vsikdar po vojni, kadarkoli je francoski narod čutil potrebo po skupnem ustvarjajočem delu za blagor domovine, se je pojavil krik po Poincarčju. Tudi danes se razlega od severa do juga To je pojav francoske državnosti, ki priča, dn obsta a v narode neumrljiva volja za skupno delo za blagor ogrožene domovine. Lahko bi tako prepotovali celo Evropo ili povsod bi našli v podznveetju ljudstva to željo po mirnem in skupnem delu. V Nemčiji cen t rum z velikimi težavami sicer a vendarle z uspel oni od-gaja in utrjuje med strankami načelo, da so državne koristi nad osebnimi koristmi, v Angliji se zgrinja cel narod okrog nesimpatične vlado, ki se bori proti gospodarski krizi in zida skupen imperij. V Italiji iu v Rusiji je ta miselnost dobila čisto posebno konkrelno obliko, ko so idejni pokreti д silo podjarmili narod in ga postavili v službo državne skupnosti, katero mislijo, da jo predstavljajo. Na prvi pogled ni nobene vezi. smo rekli, med lemi pojavi politične in socialne nestalnosli. Politiki in gospodarstveniki so sicer našli razlago, ki nas pa ne more zadovoljiti. Prvi trdi o, da je svetovna vojna zapustila za seboj toliko nerešenih vprašanj in toliko ranjenih narodnih ponosov ter toliko ambicij, da narodi ne morejo priti do miru in do stabilnosti. Drugi zopel razlagajo, da prihaja nezadovoljstvo, ki je zgrabilo evropske narode iz gospodarske krize, ki tepe vse brez iz'em°, in ki je naložila posameznikom težka bremena in velike osebne žrtve. Vse to se nam zdi modro, toda po našem mnenju gredo vzroki veliko globlje. Niti ureditev političnih meja, niti zadovoljitev narodnih ambicij, uili materialno blagostanje niso v stanu vrniti nam stabilnost in zadovoljstvo. Nam se dozdeva, da preživljamo velik idejni preokret, ki je začel na so-cialnem polju, ki pa polagoma prehaja na gospodarski in politični teren ler bo končno preuredil ves naš sodobni red. Naša doba z vsem kar vsebuje, je plod svobodoljubna in anarhije, ki jo je ustvarila francoska revolucija. Krščanstvo se .'e celo stoletje skoroOa brezuspešno borilo proti zablodam liberalizma na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Izoliral je človeka od človeka, postavil osebno dobrobit za najvišji cilj človeškega stremljenja, fz vsakega človeka je napravil božanstvo, iz vsake človeške žel e evangelij. Izpodkopal in uničil je čut za skupnost, za medsebojno navezanost, o pustošil vse naravne socialne celice od družine pa do države in domovine. Uničil je družinsko skupnost, zanikal državno avtoriteto, razdejal solidarnost med socialnimi stanovi, v političnem življenju pa si osvojil oblast, ne da bi jo uporabil za blagor vsph, ampak za korist posameznikov ali skupino posameznikov. Ves razvoj, ki ga preživi amo in na katerega žalibog gledamo Ie z očmi kronistov, ki naštevajo samo dogodke kako se drug za drugim od'trravajo, ne vidijo pa skupne notranje vzroke, ki jih doda o nujne, se nam zdi kot velikanska reakcija proii liberalizmu minolega sloletja in bolesten preokret Program avstrijske vlade VoŠivna reSorma — Notranja razorožitev — Trgovinske pogodbe z agrarnimi državami Dunaj, 5. dec. kk. V narodnem svetu je | vladu EndCi-Scliober morda jKuncni napre- trgovinske politike s sosednimi državami, jc dtines novi zvezni kancler tir. Ender prečital vladno izjavo, v kateri je kot prvo potrebno reformo napovedal demokratično volivno reformo, nadalje izgraditev bvambiiega zakona, da se država lahko zadosti zanese nu policijo, orožništvo in ".vezno vojsko. Napovedal je torej notranjo razorožitev. Dalj je tir. Ender naštel kot naloge narodnega sveta zakon o razdelitvi dajatev zu boljšo finančno izravnavo dežel in občin, poenostavljenje uprave in odredbe za odpeinoč v gospodarski stiski in brezposelnosti. (»lede zunanje politike je navajal: Kakor /nuno, more Avstrija pridobiti šele sredi leta 1931 trgovskopolitično svobodo nasproti vsem onim dr/availi, iz katerih prihaja največji tlel avstrijskega uvozu poljedelskih produktov. .S pristojnimi gos|K>durskinii korporu-cijunti namerava vlada pripraviti one odredbe, ki naj v bodoče služijo zboljšanju oksportu za trgovino in industrijo. Z onimi agrarnimi država m i. ki so zu Avstrijo najvažnejše, se Ijodo začela pogajanja v kratkem času. Nadaljeval je: Vidimo, da tudi te države trpijo rudi padca iu tla iščejo llOVc oblike trgovinskih odnošajev. Nu polju zunanje polilikc hoče doseči nova vlada najbolj prijateljsko razmerje z vsemi sosedi in vsemi drugimi državami Evrope, posebno pn z nemško bratsko državo. /.a njiin je govoril bivši dr/nvni kancler socialist dr. Itenner, katerega so neprestano motili z medklici lleimvvehrovci, katere so drugi poslanci imenovali parlamentarne re-kriitc«. ker še niso navajeni nu parlamentarno disciplino. Ostro je obsojal sistem Vuugoin-I Starhemberg. Na/.načil je strmoglavi jenje Schobrove vlade v najhujši gospodarski krizi zu frivolno. Ožigosal je grožnje s pohodom na Dunaj in zahteval razveljavljen je osebnega gospo larstva, ki se je proti vsaki pameti vtihotapilo v vladno delo. \'ato pu je naglašul, tla dek. Polnega zaupanju socialnih demokratov pa tu vladu še nima. Dunaj, 5. decembra, kk. Današnja politična premieru novo izvoljenega narodnega svetu jc bilu v splošnem slika pripravljenosti k delu po tlolgi. težki krizi. Že vinilna izjuvu dr. Enderja, ki je v glavnem naglašul gos|>o-durske momente, je dulu za to prvo razpoloženje. Naslednji govornik socialnih demokra- zahtevol revizijo trgovinskih pogodb s češkoslovaško, Madjarsko in Jugoslavijo. Tudi sc mora Avstrija zaščititi pred Romunijo, |>osebiio glede preplavljanja dunajskega trgu s< klavno živino. Glede češkoslovaške, Madjurske in Jugoslavije bo potrebna revizija carinskih postavk za žito, govejo živino, prašiče, mleko, zelenjavo, vino in fnnoge druge predmete. Na koncu je dr. Biiresch pripomnil, da je tov dr. Itenner je jasno izrazil, tla je njegova | industrija v Avstriji podolum pokopališču. stranka pripravljena sodelovati. Od nje torej nova vlada nima pričakovati fakciozno o|>ozi-cijc, če bodo ostali zvesti ustavnim potom in demokratičnim načelom, knkor izhaja soglasno i/, vseli izjav, se smatra /u najvažnejšo nalogo nove vlutle in novega parlamenta talcu vo-livmi reforma, ki bi stremela po spremembi sedunjegu strankarskega projKirca v korist individualne jše volitve posameznih kandidatov, tako tla nikakor it i napačno sklepati, da je i>o sprejemu spremembe sedanjega volivitega reda smatrati nalogo sedanjega kabineta zu končano in pričakovati nove volitve. Parlamentarni tonfilm pa je bil zelo živahen. Slišali so se najrazličnejši medklici knkor: >llalt's Muh 1!«. -Velei/.dujalci!«, Kneževski kričučl«, Starhemberg. rojen paglavec!« itd. Dr. Reuncr je izrekel časlno priznanje tudi bivšemu kanclerju dr. Schobru. češ da ie dvakrat rešil državo. Krščaiiskosociulni klubski načelnik dr. Burescli je izrekel novemu zveznemu kanclerju polno zaupanje svoje stranke. Seveda pa je obžaloval, da se kljub resnemu prizadevanju ni posrečilo, pritegniti v vlado tudi Ileimvveh-rovski blok. Pozdravil pu je, d« je vlada izročilo priznala, da se hoče držati načel demokratične republike. Nato je govoril t> težki gospodarski stiski Avstrije in posebno avstrijskega kmetijstva, ki se radi deficitnega gospotlursiva pogrezu v vedno ' ečje dolgove. Kar sc tiče Zahteval je pomoč proli brezposelnosti z vladnimi odredbami. Za njim jc govoril voditelj Heinivvehru Starhemberg. Najprej je ostro napadel social-nodemokratskega poslancu Wallisclia, češ dn je za llciinvvchr ponižanje, tla moru skupaj sedeti z. \Valliseheiii, ki je i/, časov mudjurske komunistične vlade znan kot velik zločinec. Starhemberg je bil kol prvi v novem nurod-I nem svetu kaznovan /. ukorom. Sturlieniherg je j še izjavil, du samo lleimvvehr more nstrijski narod pripeljati v l>oljšo bodočnost. Država Heinivvehrovcev ni sama sel)i svrho. temveč svet pojem, ki mora varovati narodnost, in narod sam ni vsota |>osuiiic/.nili oseb, temveč pojem, lleiinvvehr zahteva v narodni državi vero v Bogu, narodno zavest in socialno pravičnost. Na koncu svojega govoru je razkladal heiinvvehrovski gospodarski program, ki nuj bi se izvršil v štirih letih, slično kakor ruska pjaliletku, v vsem javnem gospodarstvu. Prihodnja gmomika Lamlbundovec Pistor in Velenenicc Straffncr sta predvsem kritizirala mladostno vnemo Starhemberga in navajala pri tem posebne želje svojih strank. Neki heimvvelirovski pi-slanec je vložil predlog, da ve poslanske dieti zmanjšajo za 20 odstotkov. Na koncu seje je bilo /.usedanje narodnega svetu brez glasovanja odgodeno do prihodnjega četrtka. Fašistični režim si podredil vojsko Namen vo ašhe reiarme j"e kontro a vo-she in — štedenje Pariz, 5. decembra, ž. »Liberta se peča z najnovejšimi ukrepi fašistične vlade, ki je z uvedbo obveznega predvojaškega pouka napravila smeli poskus, da redno vojsko popolnoma (Kidvrže svoji kontroli. S tem spopoln uje svojo organizacijo, ki tra a od 5. do 20. leta in se konča z odslužitvijo vojaškega roka. Vojni minister general Gazzera je predložil la zakonski načrt, ki mu je pridal obrazložitev, v kateri se naglaša, da se spreminjajo obstoječi predpisi glede služenja vojaškega roka, ker je treba spraviti v zvezo novi zakonski načrt z zakonskim načrtom o obveznem pred vojaškim poukom. Radi tega ,e treba oba ta dva zakonska načrta vzeti Istočasno v razpravo. Vojaški rok znaša 18 mesrcev. Glede na potrebe pa se ta rok napravi elastičen in sicer predvsem iz proračunskih ovirov. Zato fašistična vlada namerava skrajšati dobo trajanju vojaškega pouka na 12, 0 in 3 mesece, ali pa tudi popolnoma oprostiti obveznike vsake vojaške službe. Kdor ho če doseči skrajšan vojaški rok, je dolžan izvršiti predvojaški pouk, ki ga bo izvrševala fašisti na milica v posebnih tečajih, kakor v fašističnih otroških organizacijah Ballili itd. Po lem zakonskem načrtu o obveznem pred-voaškem vojaškem pouku so vsi vojaški obvezanci dolžni vstopiti v fašistične organizacije. Zato dobe pravico, služiti meslo 18 le 12 mesecev Ako je obvezanec edinec ali hranitelj obitelji, ima pravico na skrajšani rok treh mesecev mesto dosedanjih šestih. Tisti, ki niso edinci in ludi ne hrani-telji, pa morejo bili prav tako deležni teh olajšav. Vsi vojaški obvczanci bre/. razlike, ki so pose-čali že obvezni predvojaški vojaški pouk, morajo služiti 12 mesecev. Logično bi bilo, dn na tn način sploh neha 18 mesečni rok. Načrt pa določa, da zgubijo to ugodnost vsi tisti, ki niso dovolj disciplinirani. Torej je ta rok nekaka kazen za tiste, ki niso v fašističnem smislu dovolj disciplinirani. Za tiste člane fašistične organizacije, ki so se v organizaciji najbolj odlikovali, določa načrt popolno oprostitev. S tem je fašistični režim vo sko sebi popolnoma podredil. Poleg fašistične milice, ki je s teiii dobila stalno formacijo, se sedaj italijanski narod uvaja v popolno oboroževanje. »Liberla« opozarja, da si je fašistični režim podredil vojsko. List protestira proti temu vojaškemu sistemu in vprašuje, kdo bo učil v prc-d-vojaških vojaških tečajih, in odgovarja: Nobenega dvoma ni, da bodo listi učitelji, ki so vodili strašno meščansko vojno in ki so se kot fašistični plačanci odlikovali v izvrševanju mnogih zločinov požigov, napadov in ropov. Zuder ne more živeti Prošnja za podporo v italitanshem parlamvntv Belgrad, 5 dec. AA. Težkoče, v katerih se nahaja /.adai in n e£ovo zal.de so n šle v e.aj odmeva v italijanskem parlamentu, ko se je govorilo o izrednih kreditih za zadr. ko pokrajino. Dalmatinski poslanec Dudan je očital prejšn im italijanskim vladam, da !,o dovolile cdjtc-p 3. cone Jugoslaviji, tako da je Zadar ostal brez sva e;ja prirodnega zaledja in brez krajev, kjer bi kril svoje potrebe. Tako je 7adar odrezan od svo ega v novo dobo, v kateri se bo uveljavil v te: ali oni | gospodarskega zaledja. Niso se smele podpisati obliki solidnrizem med vsemi plastmi človečanstva. Človek bo moral nehali biti cilj sam газе, ampak bo moral sprejeti, da se v veliki družini človeškega rodu podredi skupnim koristim, če so moralno dovoljena. S tem prihajamo na polje, ki je izrazito krščansko, ki je bilo naše in kjer je krščanstvo poklicano. da najde pravilno razme itev. Ni naključje, če v Evropi sami vidimo, da krščanstvo vzgaja med ljudmi, najsi bo v lej ali oni funkciji, čut za skup-nosl. Regulator krščanstva je ljubezen. Da bi bolestna znamenja v Evropi v resnici pomenila, da stojimo na pragu nove dobe. ki naj so imenu e so-lidaristična in karilalivna, lo ni samo naša želja, to je naše prepričunje! -anmairgeritske konvencije, ki so iih že tako večkrat piekršila sama jugcslovarnskii konzularna oti-lastva. Nova agrarna reforma v' Dalmaciji im.: :amo ta namen, da vzame zemljo Italijanom v Zadru in tako še poslednje ostanke gospodarskega zaledja, ker oni ne morejo razpolagati s svojo zemljo iz Zadraa. Dudam pričakuje obenem s poročevalcem, da bodo lo poslednji krediti te vrste, kar se jih ,c dozdaj zahtevalo. Francija kliče Polncme'a Pariz, 5. dec. kk. Glede rešitve vladne krize ' takozvano realislično politiko. Demokracija je moč- Riinajska vremenska napoved. Dosedanje vreme se ne bo mnogo spremenilo. Na vzhodnem robu Alp zelo oblačno, morda « pfldav1" ■ Zagrebška vremenska nanove.il. Oblačno, hladna se smatra, da se bo sesiavila konceniracljska večina ter splošno ljudje imenujejo samo Poincareja kot naslednika Tardieuja, dasi je še včeraj izjavil, da ne more prevzeti sestave vlade in da lahko dokaže z zdravniškimi spričevali, tla mu lo ni mogoče. Končno pa se bo le moral udali soglasnemu pritisku javnega mnenja. Tardieujev padec komentirajo |«triški listi i/.re lno milo. Nili ene opazke ni v njih radi borznega škandala. >Malin<- piše, da se je senat v svoji včerajšnji odklonilvi izrekel proli politiki dveh sovražnih strankarskih blokov ili za končen racijo, ki se mora spričo ležltoč ob lej uri postaviti na čim širšo bazo »Ere Nouvelle očita Tardieuju, da ni razumel sestaviti republikansko koncenlracljo. Radikalni; >RepubJi' n? izjavlja, da .je senal obsodil formulo, ki je s konservativno desnico uganjala | nejša kakor parlamenlarnn tehnika. »L' Oeuvre« pravi, da hoče senat zedinjenje, ideal demokratičnega in socialnega napredka. Samo nekaleri nacionalistični lisli so razočarani radi padca Tardieuja j in ob'.ožujejo za to levico. Pariz, 5. dec. kk. Predsednik republike Dou-I mergiie je začel dane tradicionalno konzultacijo , za rešilev vladne krize. Najprej sla se prijavila pri njein predsednika senata in poslanske zbornice, p leni pa predsedniki velikih komisij. Vsi obiskovalci so naglašali časnikarjem, da bo kriza dolga in ležka ler da se more rešili samo s sesiavo koncentracijske vlade. Danes popoldne je prvi prišel k Doumcrgue Polncare ki je razpravljal z njim •olo uro. Za njim je pr" "1 '■ "■■•■t poleni pa pisana i-.'a vseli oralih .sira.:1, ni . i lov f rakci i. Kmečkim otrokom -kmetijskemu pouka! Belgrad, 5. dec. AA. Da bodo kmečki otroci v osnovnih šolah čim bolje poučeni o posameznih panogah poljedelstva in jih vzljubili, je minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik poslal pismo ministru za prosvelo, v katerem ga prosi, naj izda potrebne naredbe za ustanavljanje šolskih vrtov in tečajev v vaseh, kjer bi se tleča učila sadjarstva in vrtnarstva, deklice pa ročnih del in domače higi-< jene. Otroci bi se v teh vrtovih učili obenem ludi ' odgajati ono rastlinstvo, živino ild., ki najbolje uspeva v njihovem kraiu. Ministrstvo za poljedel-slvo je pripravljeno dati v to svrho potrebne drevesnice in semena, pa ludi nagrade organizatorjem vrtov in najboljšim učencem tečajev. Se iffi ministrskega sve'a Belgrad, 5. dec. AA. Včeraj med 13. in 15. uro je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča. Na seji so se reševala le koča vprašanja. Romunski brali vodi politiko Bukarešta, 5. dec. ž. »Adoverul piše, da kralj ne namerava odstopiti od zamisli, da zbliža politične stranke in da so čimprej sestavi koncentracijska vlada. Predsednik le vlade bi hil Titule scu ali pa kaka vojaška oseba, če se pa to ne bo posrečilo, potem bo kralj imenoval vlado avtoritativnih osebnosti, ki bi ji načejoval Argetoianu. ■Adeverul ie mnenja, da bo do tega prišlo v februarju. Do takrat bi parlament sprejel novi proračun in volilni zakon. Odstop romunskega ministra Bukarešta, 5. dec. AA. Romunski minister zu jiravosodje Julijan je podal ostavko Kakor poroča Hador , je bil Julijan nezadovoljen z znižanjem proračuna svojega resora. Njegova ostavka ne bo imela nobenih političnih posledic. Homunski uradniki zgube 20 onstotkov џ,'ас Bukarešte, 5. dec. AA. Rador r%'oča: Proračun za I. 1930 bo predložen parlamentu v ponedeljek. Novi proračun predvideva 32.5 milijarde le-jev izdatkov napram 37.5 milijardam prejšnjega načrta. Izdalke so znatno skrčili, razen lega pa pred videva novi proračun davke na plače uradnikov vseh kategorij. Ta davek bo slopil v veljavo 1. marca 1931, ker je treba prej urediti tehnične priprave. S tem davkom bodo uradniške plače okrnjene za 20 odstotkov. BaL anska konferenca tiska Sofija, 55. dec. AA. Balkanska konferenca tiska, ki je tu zasedala več dni, je končala svoje delo ter sestavila statute balkanske konfederacije tiska, ki bodo predloženi prihodnji konferenic v Carigradu. Culgarski minister za zini. zadeve Bu-rov je priredil kosilo na časi delegatov. V zdravici je poudaril važnost tlela delegatov in pomen sodelovanja tiska pri mirovnih stremljenjih. Mednarodna iskrenost jc najboljše janislvo za mir med •arodi. Ministru je odgovoril romunski delegat čl.ai < zahvaljujoč se za prisrčen sprejem, ki so ga ua Bolgarskem izkazali delegatom Pismo iz Pariza i'nt'teri (Jarric in njegove >Equipes socialoec Pravi iKled katoliško akcije Pari«, 30. nov. Pred nekaj dnevi sem imel inriliko, da w>m ил ič srečal Koberla Garrica. Predaval nam je o Giarlosu Pegnvju in njegovi dobi. Po predavanju ,-r.io se pomešati okoli njega — okoli človeka, kt j« v njo zunanjo uezaninuvoet, odvratnost in abso-luino neprlvlnčnost skušal prehiteli -/. neskončno brzino formut in najdrznejših duhovilosti, ki ,iih i.na itak ie vsak Kramo* obilo po naravi. Komaj je zaslišal, da sem Jugoslovan, ie me je potegnil . kroga k sebi in lam s čudovito topimi besedami voril o svojih prijateljih in biviih svojih učun-cllv, ki so se tekom svetovne vojne zatekli na j : ncoske šole. in ki jih je ludi on imel četvero v s. »jeni razredu. -Bili so to čudoviti fantje. Ko so prišli k meni. ni znal niti eden francoske besedo, У.л njimi vsa grozota albanskega prehoda, brez usti o svojcih. In prihodnje leto so's svojimi 1'riui-( kimi tovariši vsi z najboljšim uspehom prestali ■;i:>turo.< Osiu.il je z ostrim pogledom ui1110 postave iz časov llu-gojevlh romanov, lako smo romali preko blntne^a dvorišča, nalo -e skozi eno dvorišče v treljo vežo tn nato še v tretje dvorišče. Moj Argentinee mi je govoril o Blascu lbanezu in o naši jugoslovanski nogometni reprezentanci, ki je dvignila celo Južno Ameriko, pri tem mi pa pomagal iz blala, če sem preveč obtičal. Pred nami ie bila silhueta lame cf ikve in farne patronaže — v lem delti mesta je C rkev še v katakombah. Dvorana je bila že |>olim. Polno polltehnikov v svojih paradnih uniformah, študenti v smokingih in frakih iz otollskega okniju so serazbe, da smo se' s tem posredovanjem dvignili 11:1 visoka krila človečnosti. Ko smo se lako vrnili 1. 1918.. smo čutili, da f- to ne sme končati s toiu mesecem novembiom. Л civilnih oblekah smo opazili pri prvih sestankih, da vsi ne govorimo enako dobro. Toda zahtevali Mno da vsak govori lako. kakor more. Da ostanemo to. kar smo bili v dnevih groze, smo zahtevali drug e i drugega da si izmenjamo med seboj, kar nam r'Mijka. Prva socialna ekipe jo bila ustvarjena. \ ak teden smo med seboj ugotavljali nova izkusi •••a 111 poglobi jen je iskrenosti. Po dolgotrajnih tipanjih smo si ugotovili metodo in ta ekipe je šlo na delo da ustvnri nove edinice. Orl vsakega smo zahtevali, da v svojem posre-d ,vanju drugim poučuje to, kar najbolj zna. Tehm-1i SO učili tehnično risanje, delavci vajeniške potrebe mlajšim. Ob sobotah zvečer smo se naetav--jtuli ob ogaliii ulic in vabil delavce, da nam slede v bližnjo barako, palronažo ali zakotno kavarno, da jim 1 »osrednjemu svoja izkustva v novem zbližanju daš in src. Seveda bi se v prvem hipu lahko reklo, da so naši uspehi minimalni. Izobrazbo posredovati » danaSnjem času. je pač že nepotrebno. Toda vsak naš ekipjer ie moral v obliki intelektualne pomoči s svojim zgledom razbiti most, ki loči intelektualca od prcletarca. V svojem delokrogu je moral ekipjer ustvariti prijaleljsko edinioo, ker le prijateljstvo omogečuje delo in ker delo v skupnosti utrjuje pri-I o tflisl vo Obtoževali so nas utopije. Kako bi bilo mogoče. da bi delavec v predmestjih, ki v prostih ča-bih le hlepi za /abavo, hotel hodili ua večerne prosvetne sestanke. Toda pokret sam je pokazal nujnost tega dela. Danes imaino 12.000 delavcev po ekipah in sedaj za novo leto rabini 300 študentov r.u ;«KX) delavcev. Ni toliko k temu pripomogla Intelektuelna pomoč, ki jo daje dijak svoji grupi 10 delavcev, ntnpak duh, ki mora živeli v teh edi-nieali. Vojna nas je naučila, da velike vaaatike. socialne in družabne, padejo pod težo velikih odločilnih dogodkov: ra/.like so se raztopile v strašnem ognju. Ni bilo več umetnega človeka, kakor ga je ustvarila civilizacija: človek je stat pred človekom in neposreden sporazum jo bil mogoč. Ta sporazum je bil globoko vsidran in živ v človeku in ta srčna zveza ni bila nlkak mitos, če je 011a ођепет izraz "lobokega razumevanja duš in src, ki si žele prijateljstva. Tako je vojna razbila socialno vrsto hierarhij In postavita 11a njeno meslo vrsto humanitarne hierarhije. Delavec je bil ravno lako velikan, kot intelektualec, če je njegovo srčno žarišče obsegalo isti krog, kot intelktualčevo. Ti poučevalni sestanki naj nain bodo le prilike za sestanke, da pridemo v slik z delavci in jih dvignemo v svoje območje gledanja na svet. Nimamo nikakega programa. Tudi nimamo enotnega tipa ekipe. Vsaka ekipe mora biti same za se izraz okraja, obrli in potreb, v katerih živi. V ekipi se mora predati vsak vsakemu in bili vsakemu na razpolago za liste imanemlne težave, ki jih lahko lajša prijateljstvo. V vsaki ekipi pa mora vladati popolna svoboda. Mi mornmo Iej Izmenjavi, Iti ie popolnoma brezplačna, dati popolno svobodo, ki je največja :iila vzgoje. Vsakdo i7,med nas ima v sebi nek poklic, neko skrivnostno zvanje, ki ga ni mogoče odkriti takoj. Svoboda mora pomagati bitju, da sc razkrije in mu dn zaupanje v satnega sebe. Vsi smo otroci tega časa in katoličani moramo koraiZno v borbo z njim. Toda v Iej borbi moramo к„..Г| tn Vo krščansko, da bodo bližnji, ki bodo sledi i f naše Življenje, zaželeli živeti isto naše žtvlje-Bje» ki v Kristusu tako uolno življenja ш pol- Angleži o srednje-evropskem problemu Ce status quo potem nujno potrebno gospodarsko zbližan je Podunavja Sicer revizija mirovnih pogodb neizbežna London, decembra, (tki našega stalnega dopisniku.) Angleška javnost sc prav dobro zaveda velike važnosti, ki jo zavzema srednjeevropski problem •skupno 1. vprašanjem poljskega koridorja v organizaciji evropskega miru. Ta vprašnuja so postala predme! vsestranskega živahnega razniotrivunja, odkar so se pojavili klici po reviziji mirovnih pogodb. Stališče oficljelne Anglije je znano, toda tudi to se 7.11a spremeniti pod pritiskom javnega mnenja, zato ue more biti vseeno za nobeno srednjeevrojrsko državo vedeti, v kako smer se razvija pojmovanje široke javnosti, kntero zopet vodi veliko dnevno časopise. Anglež je praktičen mož in zu teoretična raz-motiivanja abstraktnih vrednot nima ne časa ne zanimanja. Zato izključuje i t. srednjeevropskega problema vprašanje restavracijo ilabsburžanov na ka-lerisikoli prestol, ker Avstrija iu Mudjareka iuiula mnogo drugih življenjskih vprašanj rešiti,-prodno si bosta smeli dovoliti luksus ustavnih reform. K sred-lijoevroptkemu vprašanju jirišteva Anglež vse. kar tiče države, ki so izšle i/, razvalin bivše avstro-ogr-ske monarhije. Pojavila sta se dve struji: ena, katero predstavljajo države Male antante In 7.a katero sloii senca Francije, branijo status цио, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe: druga, med katero štejemo takozvane rovizijonistične države pod jialro-nažo Italije, ki zahtevajo, da se krivice mirovnih pogodb popravijo v njih prilog. Anglež, ki politična vprašanja motri izključno * očmi gospodarstvenika, konatatlra, da je prej v srednji Evropi obstojala velika gospodarska enota, sestavljena iz raznolikih narodnosti in ver, toda vendarle enota iz stališča pridelovanja in konzuma. To sedaj ni, Z ojačenjem nacionalne zavesti se je ustvaril popolnoma nov gospodarski položaj, neke vrste centralno-evropski Babilon, kot trdi Garvvin v Observerju ki je po njihovem mnenju stalna nevarnost za vzdržavanje miru. Srednje Evrope ni mogoče razdelili tako, piše isti Garvvin , da bi bile vse narodnosti zadovoljne. Prej niso bilo, danes zopet niso I11 jutri, če hi se izvršila revizija mirov-tiih (Hotnih na škodo te ali one države, bi zopet ue bile. S strahotn so ugotavlja, kako so druge vele--ile, ki dejansko v srednji Evropi niso prav nič in-lerosirane, posegle vmes in hočejo tukaj izvojevati svojo medsebojne rivaliteto. Ena velesila zagovarja nepremakljivosl sedanjega položaja, druga nasprotno, vsak poskus srednjeevrojiskih držav samih, dn bi medsebojno prišle do sporazuma, se pa od zunaj prepreči. Madjarske težnje so našle v Angliji veliko somišljenikov, nemške težnje pa jih pridobivajo vsak dan več. Sicer ne obstoja noben dvom tudi zu povprečnega Angleža, da se v sedanjem razdraženem političnem ozračju brez krvavih zapletljajev revizije pogodb ne moro izvršiti. Toda ravno tako Anglež ne more razumeti — tudi ni razloga, dn bi angleška vlada mislila drugače —, 7лкај hi srednje MacDonald napoveduje volivno reformo Slaboten položaj socialistov, hi se morejo držati le s podporo liberalcev London, 5. dec. kk. Radi Izjave Mac Donal-da, ki jo jc jiodal v zadnjih dneh o vložitvi zakona o reformi volitev pred božičem, go ori velik del časopisja o dogovoru z liberalci, ki hočejo dali delavski vladi varnost do konca prihodnjega leta. Toda. četudi je Llo\id Cieorge sklenil dogovor z Mac Donaldom glede volivne reforme, ni verjetno, da bi mu liberalna frakcija sledila. Kakor piše »Nevvs Cronicle«, je bil na včerajšnjem zasedanju liberalcev, na katerem Lloyd Ueorge radi prehla-jenja ni mogel govoriti, brez glasovanja sprejet naslednji sklep: Nobenega dogovora z vlado, katera pa se tudi ne sine v bližnjem času vreči, temveč jjodpiranje vlade od dneva do dneva v svrho varovanja neodvisnosti liberalne stranke. London, 5. dec. kk. Lloyd George je govoril danes 11a shodu liberalnih pioslaiiiških kandidatov glede raznih vesti o tem, da se je liberalna stranka dogovorila z delavsko vlado o delovnem i>n>gra-inu, ter je izjavil, da ne namerava skleniti takega dogovora. Drugo vprašanje pa je. ali je priporočljivo, vreči nesposobno socialistično vlado, ki se da popolnoma voditi po uradništvu in nima nobene lastne iniciative. Lloyd George je mnenja, da jc sedanji čas za spremembo vlade nepripraven, ker obstoja po deželi nagnjenje k temu, »vrniti se k Baldvvinu«. Slaboten I3a!dwinov kabinet pa je ravno (oliko zlo kakor slabotna delavska vlada, ima pa še to nadaljnjo napako, da obstoja pri njej nevarnost, da bo preskočila k zaščitni carini. Načrt za preferenčni režim v Evropi Načrt je predložil romunski trgovinski minister Belgrad, 5. dec. AA. V irnenu romunskega narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice je njen predsednik Manoilescu predložil narodnim odborom držav male antante skupen sestanek še pred sestankom MTZ v Parizu. Na tem sestanku so zastopniki narodnih odborov držav male antante sprejeli resolucijo o pre-lereiičnem režimu, ki bi jo bilo treba poslati MTZ. Resolucija o preterenčnem režimu v Evropi bi vsebovala te-le točke: 1. Preferenčni režim v Evropi in za evropske agrarne izdelke naj bi se smatral kot derogiran in lo omejeno in [X> pogojih eistema maksimalnih ugodnosti, ki more biti temelj mednarodnega gospodarskega režima. 2. Preferenčni režim naj obseza v načelu vse agrarne pridelke rastlinskega in živalskega izvora, ki imajo pomena na mednarodnem trgu ali vsaj na evropskem trgu. Glede na sedanje razmere naj bi obsezal žitarice in njihove derivate. 3. Preferenčni sistem je treba izvesti v načelu pri vseh žitaricah evropskega izvora ne glede na količino. Evropski izvozniki bi morali dobiti podporo pri svoji borbi zojier nelojalno osvajanje evropskega trga. Istočasno bi bilo treba znižati carino na žitarice in konsolidirati carinjenje na sprejemljivi višini. 4. Meje za sprejetje preierenčnega režima ne bodo uničene z namerami indirektnega protekcijo-nizrna. •5. teleti je, da se preferenčni režim sprejme od vseh evropskih držav-uvoznic žitaric. Države, ki ostanejo jx> temelju režima maksimalnih ugodnosti, bi inoralc izvesti carinske olajšave v skladu s preferenčnim sistemom. Zavedajoč se važnosti romunskega predloga je jugoslovanski narodni odbor MTZ odredil svoje zastopnike za sestanek v Parizu, ki bo pred sestankom MTZ. Nova poljska vlada Varšava, 5. dec. AA. vPat- jioroča, da je predsednik republike Mošickl sprejel ostavko vlade Pil-sudskega in imenoval tole novo vlado: Predsednik vlade Slavek. predsednik parlamentarnega bloka za sodelovanje z vlado; minister notranjih zadev general Skalaskopski; minister zunanjih zadev Zaleski. minister vojske Pilsudskl. minister za pravosodje Mihajlovski, minister хл prosveto in vere Cservinski, minister za j>oljedelstvo Jan ta Pnlrin- Venizelos obišče Dunaj Vtenc, 5. decembra, kk. Ker avstrijski zvezni predsednik o božiču ne bo 11a Dunaju, bo Venizelos obiskal Dunaj šele po svojem obisku v Varšavi. Morda bo potem obiskal tudi Belgrad. Zobni atel.e v Lit ji Edvard Glavič se ja preselil iz vile dr. Ukmarja v novo urejeni moderni zobni atelje v hišo Ncžke Loos (poletf mosta, pri gostilni Franko Cernr). nosti. Vsi kaloličan! smo odgovorni za to, da urme-semo lo življenje med najoddalienejšc in du smo za razširitev lega kraljestva vsi katoličani enako odgovorni, bodisi, da kej storimo ali nič. Socialne ekipe so prevzele na se to odgovornost. Izpolnjujemo drugi dol naloge Vmcencijevih konferenc, ki'jo je pred leti zaslutil, n še ne izvedel. Tako približno nam ie govoril Kober! Garrie. Takoj drugi' dan se ie začel lov po oglih in ulicah in delo v ekipah. —Ti- ski. minister zn trgovino in Industrijo Prvstor. do sedaj minlsler za delo; minister za promet Kutin, minister za gradnje Norvik Neugebauer; minister za delo Szuhifki; minister za agrarno reformo Ko-zlovski: minister za pošto in brzojav Berner; namestnik finančnega ministra Matuševski; minister brez listnice Sieralski, dozdaj državni jiodtajnik v ministrstvu notranjih zadev. Proti smrtni kazni v Angliji London, 5. dec. ž. Posebni parlamentarni odbor, ki se bavi z vprašanjem ukinitve smrtne kazni, predlaga v svojem poročilu, da se naj skozi pet let prepove izvrševanje smrtne kazni. Izrečena smrtna kazen naj se spremeni v 20 letno ječo. Mladoletniki pod 20 leli se ne smejo obsojati na smrtno kazen. Krilmko zahteva smrtno kazen Moskva, 5. dec. kk. V industrijskem procesu je imel danes državni pravdnik Kriienko po končanem zasliševanju obtožilni govor, v katerem je še enkrat ponovil ves dejanski stan priznanja obtožencev in zahteval za vseh osem obtoženih profesorjev in inženerjev smrtno kazen. Moskva, 5. dec. kk. Na koncu svojega govora je prcčital Kriienko nekatera mesta iz I-eninovih del. Tako posebno, da nasproti razrednim sovražnikom ni umestna nobena jjopustljivost. Izvajal je. da je to sodišče orodje dik'aturc prolelnriata, imenoval je obtožence snboterie, vohune in velcizda-jalce ter zaklical, da je treba vse postreliti. Newyork, 5. dec. AA. Iz Gvatemale ooročMo o eksploziji smodnika v earniziii v Acei'tinu; eksplozija je nekaj vojakov ubila in muotro ranila. evropske države za nekoliko časa ne mogle pozabiti na politična miKprotstva in se oprijeti z vso vne- ino dela, da zgradijo zopet staro gospodarsko enoto, katero je svetovna vojna zrušila. To bi bilo mogoče, danes lažje kot včeraj, ko gospodarska kriza gloda na življenjskem živčevju vseh teh držav. Poskusi nekaterih držav, da bi ustvarile agrarni blok, z več ali manj enotnimi carinskimi tarifi za žito In na industrijske pridelke, s skupnimi meddržavnimi Sitnimi prodajalniml in s konlingentiranjem industrijskega uvoza, so bili od angleške strani sprejeti z velikim razumevanjem, ker popolnoma odgovarjajo njih mnenju, du bo mogoče politični status quo obdržati le pod pogojem, da se na en ali drugi način vsaj na gospodarskem polju povežejo med seboj interesi vseh teli razdrtih narodov. Druge alternative ni. Oziroma je, toda imenuje so vojna in sicer v bližnji bodočnosti. V tej zvezi, se mora priznati, da je jugoslovanska inicijativa za agrarno skupnost našla v Angliji več odobravanja, kot pa madjarske težnje po reviziji, zalo ker odgovarja angleškemu gospodarskemu instinktu, s katerim so ustvarili imperij in ga držijo skupaj bolj trdno, kot pa s političnimi finesami. Angleška javnost izraža željo, čisto odkrito in brez vsake hliiibe, da naj Jugoslavija nadaljuje započefo pot, naj se ne pusti odvračali od nje vsled pritiskov od zunaj. To je pot miru, edina, kl bo preprečila krvave tragedije v srednji Evropi, edina tudi, ki vodi iz gospodarskih težav sedanje dobe.....ii Belgrajske vesti Belgrad, 5. decembra. Novoimenovani ban dravske banovine dr. Drago Marušič je |x>poldne v predsedništvu vlade prisegel pred predsednikom vlade generalom Petrom Zivkovičem. Popoldne jc ban odpotoval v Ljubljano. da prevzame posle Nazadovanje izvoza lesa. Po statističnih podatkih se je letos izvozilo za 400 milj. manj lesa iz naše države kakor lansko lelo v istem razdobju. Regulacija Drave. Savska in dravska banovina bosta začeli akcijo za regulacijo Drave. Znižanje banovinskih doklad. Na zahtevo svojih članov bodo gospodarske organizacije zahlcva-le znižanje banovinskih doklad, ki znašajo 40%, ker jih radi vedno večje krize ne morejo več zmagovati. Dr. Andrija štanipar. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval na predlog ministra za soc. politiko in nar. zdravje generalni inšpektor za higijeno pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Andrija Stampar v 1-2, dozdaj v 1-3. Organizacija /a podpiranje otrok. V New-yorku obstoja ^Mednarodna ustanova zlatega pravila«. katere namen je podpirati organizacije za podpiranje otrok. Od 7. do 14. dec. bo priredila v civiliziranih državah nabiralni teden. V Jugoslaviji bo ta leden organiziral odbor Rdečega križa, ki je že stopil v stik v »Mednarodno ustanovo zlatega pravila«. To pravilo se glasi: »Kar hočeš, da drugi tebi store, stori ti njim.« Ob otvoritvi novega trgovinskega muzeja v Belgradu je guverner Narodne banke Bajloni izjavil časnikarjem, da je izredno zadovol'en s tem muzejem, ker je vse dobro in okusno urejeno. Vendar ga bo treba kmalu razširiti, ker je sedanji prostor premajhen. Izredno izkoriščanje cest. Ministrstvo za gradnje jc izdelalo predlog zakona o plačevanju doprinosov za izredno izkoriščan-'e cest. Ta zakonski načrt jc ministrstvo razposlalo vsem zainteresiranim organizacijam. Zagrebške vesti Zagreb, 5. decembra. Nemški konzul v Zagrebu. Jutri pride v Zagreb nemški poslanik na našetn dvoru Ulricli von Kassel. Na kolodvoru ga bo sprejel nemški konzul. ki mu bo priredil lunch. katere.ea se bodo udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Splitski šahovski klub je povabil velikega svetovnega šahovskega mo'slra Aljehina. Vo'astvo kupuje vino. Vojno ministrstvo je te dni ktioilo velike množine vina v dalmatinskih krajih, tako v Kaštelu. šibeuiku in Draču. Za varnost zračnega prometa. Od 10. do 21. decembra bo v Parizu velika konferenca za varr.ost i>ronieta v zraku. Jugoslovansko delegaciio bo vodil načelnik štaba za zrakoplovstvo, poveljnik Voja Petrovič, ki je danes odpotoval iz Novega Sada v Pariz. Nalivno ppro le pravo dar lo Garancija za cclo življenje Amer. zlata nalivna peresa po 210, 330, 390 Din — pri A. Prelog, Ljubljana, Marijin Irg. Globoko potrta javljam tužno vest, da je danes ob 6 zjutraj, previdcna s tolažili svete vere umrla moja nad vse ljubljena sestra мшп mm vdove po nadgozdarju Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob 2 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnicc na pokopališče k Svetemu Križu. Priporočam jo v molitev. Ljubljana, 5. deccmbra 1930. Kokalj Ivarka, sestra. Novi ban dr. Drago Marušič Osem Sirolnikov se vrača iz tujine Kako se je vrnilo osem Dalmalincev iz tujine, kjer so ishali dela Zaupanje Nj. Vel. kralja je postavilo na ban-sko mrsto v Ljubljani ljubljanskega odvetnika gosp. dr. Drago Mar uši ca. Rojen je bil leta 1884. v Opntjem selu na goriškem Krasu. Gimnazijo je dovršil v Gorici, kjer je po končanih vseučiliških študijah postal odvetniški koncipijent Tu je takoj razvil vsestransko delavnost. Ril je izredno delaven sokolski delavec, prav tako ngilen pa tudi politični organizator v tedanji narcdnonapredni stranki na Cioriškem ter se v njenih vrstah udeleževal tedanjih izredno smelih političnih borb Ko je izbruhnila vona, je bil mobiliziran, ujet v Rusiji, vstopil v jugoslovanske dobrovoljce, prišel v Srbijo, se umikal s Srbi čez Albanijo ter nato odšel v Pariz. Kakor tajnik jugoslovanskega odbora je odšel v Ameriko ter ie po vo ni postal ' tajnik naše delegacije pri reparnc'iski komisiji. Leta 1923. se je vrnil na Slovensko ter se začel politično uveljavljati v vrstah bivše Samo-stoine kmetijske stranke. Tudi v samostanih gospodarskih organizacijah je igral važno vlogo. Smrf zavednega prekmurskega Slovenca Murska Sobota. 4. decembra. Iz Beltince nam poročajo: Dne 1 decembra smo spremili k smrtnemu počitku 75 letnega kolarskega niostra Ivana Pozderca. Pokojnik po pravici zasluži, da izve zanj tudi Širša slovenska javnost. Od mladih not? je bil Slovenec. Slovenske kniige in česopisi so imeli v njegovi hiši častno mesto, fcr pred prevratom je vzptd-buial svoje znance k slovenski zavesti. Nipgova ljubezen do slovenstva e vzgojila ver narodnih delavcev. dohrovo'u'ev. celo so'nnskega dnhrovnlica. Kako je ljubil slovanstvo, priča dogodek iz leta 1912. Takrat ie s svojo družnio vred kleče nin'il za zmago južnih Slovanov nad Turki in za združitev iu-žnjh Slovanov, često i" pripovedoval o vel'ki moči Slovanov iu je nacrlaSal. da bodo r^vno Slovani rešili svet krize. Naše narodno zedinjene ie sprejel 7 velikim navdušenjem Goreč narodni delavec ie bil tudi no prevratu notri do smrti Kot kokrski mojster ie hi' daleč naokrog znan po svoli poštenosti in solidnosti. Vzgojil j.' nad 20 motefrov. Vrlega, zavednega m o? a je na zadnji n:«govi j>oti sprem'lala izredno velika množica. V ž:vljen;u ga je ljubilo in spoštovalo staro in mlado in eedaj je vsem težko oo ni»m. Nai mu bo lnhko dnm^a s'ovone'-a 7пП11'а, katero je skozi vse življen> lako goreče ljubil. Zagorska Sara Zagorje. 4 dpcembra. Kje je la? Za gorami seveda. Obsega Zagorsko, Kotredežko ler del Aržiške občine. Pa vendar, kakor ena sama velika vas s svojimi približno 7000 dušami. Vsega je dosti v njej, pa vendar nvnogokaj man ka. Za dušni blagor vseh faranov imajo skrb štirje Juhovniki. ki so vsakemu vsak čas podnevi in ponoči na razpolago. V 10 trgovinah, 13 mesnicah. 3 pekarijab ter 1 slaščičarni je dobiti vse, kar si še tako razvajen želodec poželi. Kmetskemu Mudstvu pa meljejo žilo 4 mlinarji. Za lepa in moderna oblačila skrbi 7 krojačev ter 0 šivilj, vrhu tega še ena modistin a, ki v plačilnih dneh vedno v Zagorje pride ler vsak deseti klobuk zastonj da. Poleg tega šo 3 pletilje. 12 čevljarjev skrbi za obutev faranov. Da pa ne kažejo odveč divjega obraza, Imajo priliko v 8 brivnlcah svoje glave očediti. Kdor si hoče postavili novo hišo, ali staro prenoviti, ima na razpolago kar 2 stavbni pod etji. Denar za zidavo dobi za 1 bro poroštvo v 2 posojilnicah. Tamkaj tudi lahko naloži svoje prihranke. Oppko dobi v 1 domaČi opeknrri. apno pa pri 3 apnenicah. (j mizarjev, 2 tesar.a. 3 kovači. 2 kleparja, 2 ključavničarja ter I ilftskar in sobcelikar pomagajo stavbeniku hišo izgotoviti. Mizarjem dobavljajo deske 4 Žagarji. Za kanalizacijo imajo brigo 3 izdelovatelji betonskih ' 'vi. ki pa obenem izdelujejo tudi nagrobne spomenike ler stebre za vrtne ograje. 1 kolar izdeluje vozove. 2 sedlarja, ki sta obenem tudi tapetnikn. izgot-ivita v naJkra'Sem času polne konjske opreme, ja tudi družinam udobne otomane. divane ter žimnlce. Dva fotografa ovekovečita vsakega, ki se postavi pred ujih aparat. Za zabavo je vsak teden 2 3 krai na razpolago 1 kino. Nadalje od časa do časa gledališke predstave v 3 dvoranah. Ob slabem vremenu, nedeljah in praznikih ter sploh ob proslcm času in polnem žepu imajo farani možnost v 41 gostilnah »vedritk tn se zabavati, vrhu tega pa še pofcrepčnti. Krona vsega pa je premogokop, ki v potrebi — razen domače porabe — izrije izpod zemlje do dnevnih sto vagonov za izvoz — črnega diamanta. To je zagorska fara, pa ne vsa Največ je listih, ki rljejo pod zemljo in spravljajo na dan premog. Koliko jih dela? Prašajte: Koliko jih strada? Vsakovrstno ure zlatnina in srebrnina po nizki coni pri l. UILHRR, urar L|UBt.|AN& Sv. Pclrn celin 30 Ljubljana, 5. decembra. Kdor bi mislil, da je Ivan Cankar'pretiraval, ko je pisal svojo žalostno povest o Siinnu Sirotni-kti, bi se hudo motil. Zakaj dnevno se dogajajo na ljubljanski policiji prizori, ki več ali manj spominjajo na to Cankarjevo povest. Tja prihajajo premnogi delavci ali laki, ki so iskali dela pri nas ali po svetu, pa so sedaj brez sredstev in se ne morejo vrniti uiti domov. Vsi prosijo, naj jim policija preskrbi vsaj vozni listek do njihove domače vasi. Eden teh neštetih prizorov se je odigral tudi danes dopoldne ua ljubljanski policiji. V mali veži policijskega poslopja se je drenjalo osem moških, prav slabo oblečenih, samih mož v najlepši dobi in celo mladeničev, vsi pa s strašno shujšanimi obrazi, upadlimi lici in očmi, ki svetu ne morejo drugega razodevati kakor: lakoto, trpljenje, pomanjkanje, skrb. Najbolj pogumen med njimi je snel klobuk in pozdravil policijskega sluqr0, za njim se je odkrilo vseh ostalih sedem, ter spregovoril v hrvaščini, izdajajoč pri tem z ikavskim naglasom, da- je doma iz Dalmacije iz šibeniške okoiice: »Prosim lepo, gospod moj kje tukaj kancli- I ja'« »Kakšna kanclija?« se je začudil nagovorjeni. »Ki izdaja brezplačne potne liste.« Na.ovorjenec I je razumel in je odvedel voditelja te osmerice pred j dežurnega uradnika, ostalih sedem pa je potrpežljivo čakalo zunaj. V pisarni pa se je razvil ta le razgovor: »Gospod moj lepi! Iz Francije smo prišli. Osem nas je. Samo pol hleba imamo še vsak. Drugače pa niti pare v žepu. Dajte nam karte, da moremo domov v Dalmacijo.« »Kaj ste pa delali v Franciji?« »Iskali smo dela. Delali smo bolj malo in kadar smo kaj zaslužili, smo to porabili tedaj, ko smo bili brezposelni, lij, tujina še bolj skopo reže kruh kakor domovina! Ne veste, s kakšnimi težavami smo se privlekli nazaj v Jugoslavijo.« Uradnik je pojasnil: »Moram vam res izdati potne listke do vaših krajev, ampak plačati jih ho morala vaša domača občina.« »Naj plača kdorkoli hoče, mi ne moremo, ampak samo da bomo enkrat zopet doma.« Uradnik je pojasnil voditelju osmerih dalmatinskih potnikov, kako in kaj bo s potnimi listki in kako naj potujejo domov. Dahnatinec se že topi v hvaležnosti, se priklanja in zahvaljuje dobremu gospodu, ki je preskrbel brezplačno vožnjo v domovino. Zunaj pred pisarno pove svojim tovarišem, da bodo mogli v svoj domači kraj. Vsi se oddahnejo: »Ej, hvala Bogu, vendar! Toliko smo trpeli!« Srečni odidejo s policije. Radostno se pomenkujejo med seboj teh osem dalmatinskih Šinuiov Sirotnikov. Res je, strto je njihovo upanje, da bi mogli v tujini kaj zaslužiti, ne vračajo se z denarjem, da bi osrečili svoice, kakor so upali spomladi, ko so odhajali v daljno Irancijo, a vendar ;o srečni, zakaj vračajo se domov. Jugoslovanska zavest na sev. meji Gorenji Cmurek, 4. decembra Krajevni odbor Narodne odbrane v Gorenjem Cmureku je priredil v svojem okolišu več prav iej>o uspelih proslav praznika zedinjenja. V Gorenjem Cmureku se je vršilo v nedeljo 30. novembra slovesno razobešanje nove driavne zastave pri obmejnem mostu v Gorenjem Cmureku. Ob lepi udeležbi občinstva je spregovoril predsednik krajevnega odbora N'0 Mirko Cujnik. ui je * i svojem govoru poudaril velik pomen državnega I praznika in pojasnil pomen treh barv nnše troboj-nice. Po navdušenem vzklikanju kralju iu dom o vini ter ob pet u narodnih pesmi, ki jih je spremljal tamburaški zbor, je bila svečanost zaključena. Glavna zasluga za to elavnost gre predvsem našim agibiim obmejnim organom finančne kontrole in orožništvu v Gornjem Cmureku, ki so vadili priprave za to prireditev iu nabavili zastavo na lastne stroške. Odsek krajevnega odbora NO v Gornjem Cmureku, ki deluje že eno leto prav agilno pri Sv. Ani v Slqvenskih goricah, je priredil bakljado. Udeležba domačinov je bila ogromia. Manifestantom ;e govoril pred staro šolo v imenu krajevnega odbora NO in sodelujočih društev g. učitelj Ivo Čeh. Go- voril je tudi g. • kn.plan Alojzij Ciglar, ki s-j ga navzoči burno aklamirali. Sprevodu je sledila množica z navdušenimi klici Nj. Vel. kralju :n domovini. Obe šoli, župnišče, pošta in več Irugih poslopij je bilo razsvetljenih. 1. decembra so s-» udeležili manifeslanti polnoštevilno sv. maše in slovesnosti v šoli. Kakor na šolah, cerkvi in župnišču so bile raz-obešene zastave tudi na poslopjih domačinov. Pri Vlari i Snežni je bila šola na predvečer razsvetljena. Slovesni sv. maši in slavnosti v šoli so prisostvovali vsi obmejni državni nastavljene!. Tovarna lepenke v Sladkem vrhu jc bila aslopana po g. ravnatelju in uradnikih. Tudi tu je bilo raz-obešenih mnogo zastav na poslopjih domačinov. Pri slavnosti v šoli so po slavnostnem govoru g. šo'skcga upravitel a Ferluge šolski otroci dckla-itiirali več pesmi. Obilo priznanja je želo ubrano petje učencev. Tudi šola v Lokavcu je bila na predvečer razsvetljena. Svečanosti v šoli so se udeležili domačini v lepem številu. Udeležba pri proslavah tega državnega praznika je pokazala, da se dviga v naših obmejnih krajih jugoslovanska zavest. Glasbena manifestacija naših akademikov Belgrad, 2. decembra. Na narodni praznik so sp v Belgradu sršli člani vseh Akademskih pevskih zborov v državi. Prišli so iz naše bele Ljubljane (»Akademski pevski zbor; 1, iz Zagreba (»Mladost« in Balkan ), iz Skoplja (»Obilič«) in iz Subotice (»Svetlost«). Ne bo škodilo, če v par potezah orišem posamezne pevske zbore. Ljubljanskega bom izpustil, ker je doma že dovolj znan in renomiran in bi bila vs ka beseda odveč. Najstarejši, pa tudi najmočnejši od vseh akademskih pevskih zborov v državi p vsekakor bel-grajski »Obilič«, ki je osnovan že leta 1884 na tedanji včliki šoli. Šteje približno 180 pevskih moči in se je posebno zadnja leta uveljavil z večt;( li-n-skimi turnejami doma in v inozemstvu. P.avno le-tošnje počitnice so Obiličevci obiskali važnejša mesta Bosanske Krajine in potem celo Bo-ao. Pinsod so želi ogromne uspehe. Lahko rečem, da ;e danes v Belgradu »Obilica uilK'kilno najbolj :7vežban mešani zbor in da je postal ljubljenec preslolniške publike. Pred s« dnik Obilica je vseučiliški profesor dr. Aleksander Leko. z velikim usjiehom pa mu dirigira znani g. Lovro Matačič. Kot druga je bila osnovana zagrebška »Mladost« šestnajst let za »Obiličem (1ГОО). Je rutiniran moški pevski zbor s 85 člani. »Mladret je zelo znan zbor in e i uspehom nastopala doma in v inozemstvu. V Belgradu je bila leta 1925. Do danes ie gostovala na Poljskem. Češkoslovaškem, v Bolgariji in nazadnje v Nemčiji. Do danes je izvedla do 800 koncertov doma, v tujini pa blizu 100 To so na vsak način številke, ki mnogo povedo. Zbor umetnostno vodi g. Jakov Gotovac. ki je njegov dirigent Kmalu za »Mladostjo« e Zagreb (1903) dobil drugi akademski pevslci zbor, »Balkan«. Mjsgov dirigent je g Lavoslav Novak. Po številu -Manov pa je šibkejši cd Mladost k (vsega skupaj nekaj čez 401. Leta 1927 je žel mnogo aplavza nn turneji po Grčiji. Skopljaneki »Ohilič« ;e bil organiziran prfi tremi leti (1927). Njegov predsednik je vseučMiški profesor dr Milivoj Pavlovič. dirigent pa Aleksander Zalijev. To je poleg belgrajskega Obilica- (Klini mešani akademski pevski zbor pri nas Članov ima nekaj čez 00. Najmlajši med vsemi našimi akademskimi pevskimi zbori pa je subotiška »4ve last«, ki se prav za prav šele sedaj formira in na koncertu ni s-!mostono nastopila. Njen dirigent je dr. Nikola Rarišič. Članov ima okrog '0. Prvi in drugi december sta bila nekaka panoramska inanikstacija na eni strani in obenem prvi poskus skupnega nastopa naših akademskih pevskih zborov Slovenci so prispeli že v nedeljo zvečer pod vodstvom gg. Antona N e f f a t a in dr. Mateja Š m a 1 e a. Ž njimi je prispel Iudi skladatelj Kogoj. Tudi Zagrebčani so prišli v nedpljo, Skopljanci in Subotičani pa v ponedeljek Na lem prvem zletu našp ppvske akademske mladine je dozorela ideja Jugoslovanske akademske pevske zveze. Upati je. da bo ta prvi --ostanek, ki je v celoti tako lepo uspel, pobudil večje zanimanje za glasbo med akademiki in pospešil medsebojno spoznavanje posameznih zborov. Kaj, ko bi se vsako leto enkrat sešli vsi akademski pevski zbori v enem naših vspučiliškili mest in na ta način glasno manifestirali bratstvo in medsebojno ljubezen? To bi bila ena redkih poti. na kateri bi sp v prijatel stvu in simpatijah spšli bodoč; vodniki in soustvarjavci nnšpga narodnpgii procvila in blagostanja. Tovrstni vsakoletni sesinnki bi bili najiskrenejši dokaz medsebojnega spoštovanja in strpnosti. Letošnji zlet je organiziral belgrajskl »Ob'lič« Nadaljnje naj bi oni zbor, v katerega mestu bi se zbori ono leto zbrali. Tn rešitev bi bila najcenejša in najboljša Še par besedi o koncertu samem, ki je bil ena najuspeiejših glasbenih manifestacij te sezone. Zanj je vladalo teliko zanimanje, da so bile vstopnice že zgodaj popoldne do zadnje razprodane Koncertu je poleg več ministrov in višjih funkcijonarjev prisostvoval Iudi Nj. Vel. kralj Aleksander, kateremu so bile prirejene viharne ovacije Državno himno je kot prvo točko pelo čez 500 grl. Za njo so vsi moški zbori skupaj pod taktirko g dr. M. Milojeviča zapeli njegovo nalašč za !o priliko skomponirauo kompozicijo z naslovom »Jugoslovani (besede Šantičeve). »Obilic iz Skoplja je naštudiral nekaj narodnih južnosrbskih pesmi (iz Velesa) po obdelavi g. Djordji kovica in P. Iliča, ki so zelo ugodno vplivale in bile z aplavzom spre ete. Zagrebški »Balkan« je zelo uspelo ab-solviral Mokranjčevo Prvo rukovet. Toliko aplavza že dolgo ni bilo v belgrajskem gledališču. Za Zagrebčani je nastopil ljubljanski »Akademski pevski zbor«, ki je odppl zelo dovršene Adamičevo Zdra-vico (po besedah Simona Jenka), Kogojev 'ežki Krijuiemc (besedilo Fr. Albrechla) in Ravnikovo »Solnce v zenitu- Zdi se mi pa, da Ljubljančani pri srbski publiki niso bili najrazumljive e spr>.|eti in da radi tonalnih in obenem miljejnih posebnosti naše glasbe in deloma tudi rndi ostre sodobnosti izvajanih del n:so učinkovali kot bi bilo želeti. Zagrebška -Mladost« je pod Gotovčevo taktirko efektno izvedla dirigentovi »Na Vardaru« (besedilo Voj. Iliča) in »Pod jorgovanonu (besedilo A'eks. Santiea). Največji uspeh pa so žele tri narodne (splitska »Marjane, Mar ane«, Druzovičeva »'kr-janček žvrgoli« in Lhotkina »Stn nam radi onaj dido stari?«), ki so jih morali na zahtevo občinstva ponoviti. Belgrajski »Obilič« je kot zadnji zapel tri religiozne (Mokranjac »Njest svjat«, llr:stič > Sv jat i Bože- in Slavenski (Romarska oopevka«), ki pa niso ugodno vplivale iz enostavnega razloga, ker niso bile primerne za ta program, dasi so bile brezhibno izva ane. »Obilič«: je nastopil še s petnajsto Mokranjčevo mkovetjo in z Milojevfčevo Muho in komarjem . Kol zadnjo točko sta zbora ■Mladosti« in »Obiliča« ob orkestralni soremljavi odpela znano Gotovčevo »Koledo«. Pester je bil ta večer (2. decembra) v belgrajskem narodnem gledališču. Pisan kot ne pisana naša južiH.slovanska glasba. Z vseh vetrov so sp zbrali klubi in vsak je neka svojega in posebnega prinesel. Le žal, da belgrajski radio ni malo več časa posvetil tej svojevrstni umetniški manifestaciji. Prav bi bilo, ko bi prenašal cel večer, ker bi ga gotovo željno poslušali na jugu in v Vojvodini, v Sloveni'i in Zagrebu in povsod Toliko dirigentov se že dolgo ni en večer v Belgradu zvrstilo za enim pultom. Zaključujem s konstatacijo, da ;e bil v primeri z materijalnim, ki je bil popoln, moralni uspeh še daleč večji in popolnejši in /.ato mnogo pomembnejši. Tone Pntokar. Jubilej babice Vič, 5. decembra. Te dni praznuje gospa Marija Sever 70-letnico svojega rojstva. Kojena je bila 1(1. novemlna 18U0 na Viču ter izvršuje še danes težko obrl babice. Najmanj polovica občanov je z njeno pomočjo v teku dolgih 50 let, odkar izvršuje svo; posel, prišlo na svet. Jubilantka je za svoja lela še vedno čila ler svoj poklic še vedno izvršuje. Društvo babic ,i je ob tej priliki poklonilo diplomo, občina pa ji bo podarila skromno darilo po zastopnikih obl ine na praznik 8. decembra. Častitamo tudi ml ter ji želimo še mnogo let! • mMeno človeško okostie Bohinj, 3. decembra. Ko sta davi kmečka fanta Janeza Mencinger in Cerkovnik iz vasi Zlan šla v gozd po hlode, jima na poti, katero so težki blodi globoko razgrebli, naenkrat udari v nos Čuden duh. Ko iščeta natančneje, zapazita med listjem in blalom kosti. Brž sla o tem obvestila orožnike na Bohinjski Bistrici, nakar je na lice mesta prišla komisija z zdravnikom dr. Wackom na čelu. Po zdravnikovi izjavi je okostje moške osebe moralo ležati tu 1 do 2 leti. Seveda Ugotoviti identiteto rajnega ne bo lahko. Domačin golovo ni, ker zadnji dve leti tu nikogar ne pogrešajo. Sklepati se da, da je bil kak tujec iz Tolminskega, zlasti še, ker se je poleg ure našel denar, 40 lir. Tudi kako je rajni Iu končal svoje življenje, bo ostala skrivnost. Morda je bil Iudi la žrtev velikih snežnih plazov predlanskega leta, o katerih je »Slovenec-: takrat poročal. Okostje so takoj po ogledu prepeljali v mrtvašnico na pokopališču v Srednji vasi. kjer je bilo pod noč položeno k večnemu počitku. Strah pred cerkvenimi vrati Koroška Bela, 3. dec. Ko so delavci iz tovarne Javornik v noči na sredo šli ob 10 zvečer od dela, zapazita dva delavca pred cerkvenimi vrati veliko črno postavo. Misleč, da misli vlomiti v cerkev, pokličeta še dva v bližini stanujoča delavca, ter gredo štirje nad vlomilca. Počasi se približujejo trije črni postavi, četrti pa je že medtem zbežal. V strahu je ogovo-re: »V imenu.. . kdo si, kaj delaš ob tem času pred cerkvijo?« Na veliko začudenje pa se obrne postava in pravi, da je prišla k »zornicam«. Bila je neka ženska, mislila jes da je že jutro, pa se je odpravila k sv. maši; morala pa je čakati, ker ie bila cerkev še zaklenjena. Lahko si mislite, kako so se oddahnili pogumni fantje. Hudomušni jeziki pa imajo za par dni posla. Racionaiizacija dela in delavstvo je naslov predavanju, ki bo 7. dec. ob po! 8 zvečer v Prosvetnem domu na Koroški Beli. Predavanje bodo pojasnjevale za to prirejene skioptične slike. Pose-tite to zanimivo predavanje. ZNIŽAN3E CEN! SEDAJ 165.- It U M A N I K „PEiOViA" »nnni«kH cesta 1. <* Nalczijlvost prepreCulefo __Panila¥in-pasflf€ Kaj je s tatvino draguljev Oiaj pravite ? Slovenci smo znani zu precej redoljuben in tnaien narod in menda precej prekašamo v tem Italijane. Uasi la Irdiler precej trdno ilrii, vendar ji ugovarja snaga ua vlakih. Seveda sa to vi toliko odgovorila ielesniika uprava, ker ie navadno du počistiti vagoni v izhodni postaji, ampak krivi no potniki sami, ki jili onesnažijo. Žalostno je. da je med takimi potniki ludi precej »boljših* ljudi — luko vsaj na zunaj izgledu. Eli primer: zadnjič sem se peljal s potniškim rlukum. V istem kupeju je bil ludi boljši gospod, Ici je imel pri sebi jabolku, adki so začeli frčali po tleh in pod klop, dani je bilo okno tHtprlii. Končno se gospod vendarle domisli nekaj pametnega in vrie zadnje ostanke skozi okno. In ee pride človek v tak vagon oz. oddelek, je ravno tako. kakor če pri prišel n nastlan hlev. Se en primer take snatnosti: Pred nedavnim sem še/ po Vodnikovem trgu. kjer je bilo ravno tedaj precej sadja razstavljenega. Pri nekem Dnl-matincu sa mulo ustavim. Takoj za menoj pride gospa{ '.), ogleduje jabolka, prime eno (duši je prepovedano prijemati) in gn enostavno ugrizne, češ, če je dobro in ga vrie nazaj. Ja, če bi isak ali vsaka lako delala, potem bi bita kmalu vsa košara polna lakih objedkov. '/.a enkrat nuj zadostajetu ta dva dogodka. Kri-ie.ru stn dovolj! Sv. Miklavž — vsakemu svoje Tri pisma svetemu Miklavžu. Ljubi Nikolaj! Lepo Te prosim, prinesi mi ma-fudor St. 4 in copate, čepico sicer usnjnto avtomobilsko ter zdravje. Če, pa ne bi mogel prinesti, pa naprosi .lezuščka, naj bi on pozneje prinesel. Prinesi pa tudi knjigo Boj in zmugiK. Priporoča se Tvoji veliki dobroti .lože Stojan. Ljubi sv. Miklavž! To piše Stojan. ker moji »ostrici Breda in Zora še ne znata pisati. Bred i ca Te prosi, da ji prineseš: knjigo o Skoku, Cmoku in .lokici, copate, košek z zakrivljenim drogom zu posteljico punčki. Zorica pa Te prosi: veliko skoraj četrt metra dolgo, knjigo Janko in Stanko, in barvice. Zu obe pa par svinčnikov. Obe se Ti prav lepo priporočala Tvoji znani dobrohotnosti. — Stojan. Preljubi »v. Miklavži Prosim Te, prinesi mi tistega kraškega osla, ki baje kamenje je pa cekine dela. da bom [»oplačal vse dolgove in izpolnil vse želje svojcem, sebi pa najprej: da bi dihal kot svoboden človek v svobodnem domu brez skrbi, kdai orideio boljši časi Tvoji sveli usniiijonosti in previdnosti se pri|>oroču oče .lože. državni uradnik Koledar Sobota. (1. decembra: Miklavž (Nikolaj) škof. — ščip ob 1.40. Herschel napoveduje mrzlo vreme. Osebne vesli t Napredoval je v višjo skupino zvanitnik 1'avle Zlatar. Imenovan je zu člana akademskega svela pomorske voj. akademije poročnik bojnega broda 1. razr. Vlatko Naglic. iz vojaške službe. Po službeni polrebi so odrejeni za izvidnika 1. zrakoplovnega polka zrakoplovu! poročnik Jožef Kropar; za pilol.i 1 zrakoplovnega polka zrakoplovni |Kxlporočnik Milan Stopa r; za poveljnika 51. oskadrile t. zrakoplovnega polka zrakoplovni kapetan II. razr. Leoni.! Bajduk; za poveljnika 272. eskadrile (i. zrakoplovnega polka zrakoplov, kap. II. razr. Stanislav Balanč: za vršilca dolžnosti poveljnika 252. eskadrile 7. zrakoplov, polica zrakoplovni poročnik .losik l^nkaš; za vršilca dolžnosti imveljnika 1. čele poveljstva aerodroma 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Dra-golin Dolanski; za vršilca dolžnosti 1. čete poveljstva aerodroma 2. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Janko Šalamun; za vršilca dolžnosti po-veljnika 2. četo poveljstva aerodroma 1. zrakoplovnega i>olka zrakoplovni poročnik Josip Gale in za poveljnika brezžične telegrafske šole poveljstva zrakoplovni!) strokovnih šol zrakoplovni kap. II. razr. Konrad Mark. = Odlikovanje. Z redom Jugoslovanski- krone V. stopnje je bil odlikovan glavni tajnik ljubljanske borze (ir. Marij Dobriln. Za Vašo pisarno samo Dr. ĆERNETOV POSLOVNI KOLFDAR 1931, objednem Posl. \ilresar Ingosl. l)in 30*— t knjigarnah Jaroslnv Durych: Sv. Miklavž (Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil VI. Zorzui.) Bilo je zvečer pred svetim Miklavžem. Prav lo noč sem imel službo. Vendar pa ni bilo to, kar mi je vrtalo v gluvi kakor bodeča gosenica. Sicer »e ni zgodilo nič, lahko sem v miru, vsaj vnanjem, počel, kar se mi je poljubilo, lahko bi bil legel tudi v postelj. Ura je minila za nro. črna tema v zamrzlem oknu, ki je zrlo na bolniški vrl, je imela venomer enak, globok blesk, ena urn ee ni ločiln od druge, v sobi je bilo toplo še opolnoči, čeprav me je mikalo, da bi stopil na piano v mraz. zelo me je mikalo v mraz, rad bi, da hi me klicali neprestano, d;i bi mi ne bilo treba biti to noč v tej sobi, ki mi je sicer katerikrat bila prijetna dovolj, kej goni v takih nočeh, ko >e bila služba pokojna, lahko mirno bral. pisal, sanjal ali »pal. In ker me je In Miklavžev večer mučila bodeča gosenica in ker sem vedel, da ne zuspim niti ne do dveh po polnoči, sem želel, da bi me klicali kamoržekoli In b komuržekoli. Toda nihče me ni poklical; za črnim oknom v globoki temi sem si lahko predstavljal zgodbo Yeatsovih Treh magov. Potem jo nastal dan svetega Miklavža, bol. a ne popolnoma jasen, hluden, pa vendarle ne prehudo. jutranje ure so se vlekle vse »Ive in ležke, kakor vlakno starega in bolnega pajka, ki se n;č več ue leskeče; prav zdelo se ml je, da se bo moj službeni čas izgubil kakor megla v megli, luikor prah v prahu, ko me je nekdo nenadoma poklical Hitel sem z zaspanimi, dvomeči ml, pogrebnimi čuti. hitel z vsem tem. kar sta mi dala pisarna in izkušnja. Hitel sem. Znstrupljenje z ogljikom. Vsi polili uši мпш in «e kar zaradi lepšega. Mrtvašnica. Ljubljana, 5. decembru 1030. Kakor smo že včeraj napovedali, je preiskava zaradi velikanske tatvine draguljev žo danes zavzela drugačno smer, kakor je prvotno izgledalo. Na vsak način še vedno ni pojasnjeno, kje bi bili ti dragulji ukradeni. Tat je moral imeti opravka z obema kovčkoma najmanj štiri ure, da je pobral vso prave dragocenosti iz kovčkov in nato prazne etuije zopet zaprl ter jih položil nazaj v oba kovčka. Toliko jo preiskava že dognala, da so ta tatvina ui pripetila ne v prtljažnem vagonu mod Zagrebom in Ljubljano iu ne v ljubljanski prtljažnici, kvečje- Mala kronika ir Prireditev Jadranske Strnie v slovanskih narodnih nošah se bo vršila v solmto, dne 24. jan. 1931 v veliki unionski dvorani v Ljubljani, in sicer še v večjem štilu ko prejšnja teta. Na to opozarjamo vse cenjene posetnike, da si lahko pravočasno preskrbe narodne noše. Vsa društva pn prosimo, naj se izvolijo ozirati na omenjeno in opustiti vsako prireditev v večjem obsegu na označeni dan. •k Pozor lovci! Da se pogovorimo o ustanovitvi podružnico SLU v Ljubljani, sklicujem člane bivše ljubljanske oblasti, ki ne pripadajo še nobeni podružnici, na posvetovanje dne 11. t. m. ob 20 v hotel Miklič v Ljubljani. -- Dr. Lovrenčič. •k Načrt o predavanjih ua perutninarskem tečaju Odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe, dne 10. in 20. dec. t. 1. v Ljubljani. Dne 10. dec. od pol 11 do 12 predava g. Zupane: opis štajerske kokoši iu najvažnejši pogoji zu njeno uspešno gojitev. opis kurnikov za manjše in večje posestnike. — Od 12 do 13 predava vet. g. Kocjan: opis najvažnejših bolezni iu varstvo proli njim. — Od 14 do 13 predava g. Seher, Linhartova ul. 0: o kapu-njenju petelinov in njih gojitev, nato ogled pitalnili živali ter valilnikov. — Od 16 do 17 predava g. inž. Abscc v dvorani mineral, instituta na univerzi: najvažnejše pasme perutnine, izbor pasem: a) kokoš za specialno proizvodnjo jajc, b) za specialno proizvodnjo mesa, c) športna kokoš, č) gospodarska kokoš. — Dne 20. dec. od pol 11 do 12 predava g. Černetova: valjenje, sestava jajc, priprava za valjenje, konserviranje jajc iu mnetno valjenje. Od 12 do 13 predava kmet. ref. g. Malasek o vzgoji mlade perutnine, sestava raznih krmil, napajanje itd. Od 14 do 15 predava g. Malasek o pitanju razne perutnine. Od 15 do pol 10 zaključno predavanje g. Zupanca. nato razkazovanje praktičnega klanja in priprava živali za trg, Linhartova ulica 9. * Preprečen ogenj. V četrtek zjutraj bi v hiši šl. 12 na Viču kmalu izbruhnil požar. Postrež-nica Frančiška Petek je namreč zjutraj, ko je odšla z doma. pustila v Štedilniku ogenj, iz kaicrega so padale iskre na posteljo, na razne cunje in smeti, ki so se vnele. Ogenj je opazila prva gostilničarku Marija Jaleu, ki stanuje v isti hiši. Ta je vdrla v stanovanje Petkove iu pug&sila ogenj, ki je že skoraj načel pohištvo. Zaradi hitrega posredovanja Ja-lenove pa je nastala škoda prav brezjioinenibnn ir Gostovanji Soče« v Cerknici in Rakeku, ki ju priredi družina »Soča«, se vršita v nedeljo oz. na praznik v ponedeljek. V Cerknici v nedeljo ob 19.30. na Rakeku v ponedeljek ob 15.30. Pred predstavama kratko predavanje. Vabimo tudi okoličane. ir V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 42 od 5. dec. t. 1. je objavljen »Zakon o konvenciji o izvestnih vprašanjih civilnega |»stopka in zasebnega prava, ki je bila sklenjena v Belgradu dne II. novembra 1929 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Ogrsko«, dalje »Pravilnik o prehrani gojencev v državnih zavodih za prisilno vzgajanje otrok« in »Dopolnitev pravilnika o polaganju državnega strokovnega izpita iz poljedelske stroke«. -k Ne »mu. ampak iaga. U. J. Picek, trgovec z železnino v Noveni m oslu, nam poroča: Poročilo iz Noveg« mesta se med drugim glasi, da je bila v moji trgovini ukradena žoga za 100 Din. Naj se popravi, da jc bila ukradena žaga (robidnica), ue žoga. ker žog sploh ne prodajam. ir Tamhiiraškim iborom naznanjamo, da je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sedem starih božičnih pesmi za tamburaški zbor in petje, ki jih jc priredil prof. M. Bajuk. Cena 1(1 Din Vsebina zbirke je sledeča: 1. ^Svotu noč . L. Gruber; 2. vSIava na višavk, 1.. Cvek; 3. Glej zvezdice božje.. L. Belnr; 4. Pastirci iz spanja-, L. Smole j; 5. ? Angelsko pelje-, L. Cvek; 0. Zveličur nam je rojen zdaj in 7. . Poglejte čudo se godi , (ir. Rihar. Pri božičnih prireditvah bodo naši tamburaški zbori Minil je beli. nejasni in hladni dan svetega Miklavža, in potem noč. in prišel je nov dati, nekam prečudno boli jasen, hladen iu leden. Moral som k obdukciji. Tramvaj mi je ušel, drugega ni bilo; pot je bilu dolga, posuta s .sivim, znirzlim prahom Mrzla je zima in mrzlo jo življenje. Kdo bi se na Miklavžev večer ne želel ogreti pri peči. zlasli, če je na tujem, če mu je tesno po domovini? In v tihi, majhni Izbi, kjer lahko v samoti in tišini odpreš vratca peči. skloniš nndnje obraz, gledaš v zlato sijajino žerjavice, na rožnate iskre, prisluhneš mrmran u peči, žvižganju in prepihu v dimniku, opazuješ migotanje senc, sanjaš o Čemerkoli, o svetem Miklavžu, o parkeljnih. o blaženosti, sladkosti in brezskrbnosti, o sreči in strahu in pozabiš na zimo in temo, nn sive dneve z razgledom na gorje, blodnje, sdlsko in obup Peč! Kdo bi je no pritisnil nase kakor čarobno godalo, prepolno topline, pesmi, pravljic in tolažbe! Peč mrmra, iskre vzprhu-tavajo. Vsako bi rad ujel kakor kresnico, ali glej, lako naglo ugaša o. Peč, prezvesla ljubica, kalere sonca žge In »čemi od poželjenja. če druge ljubice nimaš, uli je kje daleč, morebiti brez konca daleč, zakaj ne bi stisnil giavo k peči, ves v dve gubi, kakor otrok pri materinih nogah. Mati zaspi, in tudi peči zaspijo. Vrata so zaklenjena, nihče in ničesar ne more skoznje in sladke sanje, sanje svetega Miklavža, že cveto v tej tiV »amoti. samo žerjavica v peči oživlja njeno ten.o. Sveti Miklavž pa hodi to noč in nosi dnrtln vsem pridnim in dobrini. Ne ustavljajo ga zaklenjene duri, ne tema in ne mraz. ne bolezen in ne gorje. Nekaterim daje bogate darove, drugim lepe, temu malo. onemu ničesar, ampak k vsakemu pride vsaj pogledat, najsi je velik ali majhen. mu morda v zagrebški prtljažnici. Tvrdka .Precloza jo plačevala Jugoslovanski zavarovalni družbi letno 40000 Din zavarovalnine in bi bila škoda torej popolnoma krita. Policiju neprestano in zelo natančno zaslišuje Julija Schvvarza. Vendar pu si ua podlagi njegovih izpovedb do sedaj še ui možno ustvariti nobenih pozitivnih zaključkov. Julij Sclnvarz je v svojih izpovedih tudi nekoliko nedosleden. Ljubljanska jiolicija upa, da se ji bo skrivnostni vozel s lo tavino posrečilo raz-vo/.ljati v nekaj dnevih in jo do tedaj pričakovati odkritij. ob izvajanju teh napovov nudili našemu občinstvu veliko božičnega veselja in razpoloženja, saj so sami stari znani in ljubki napevi, brez katerih ni pravega božičnega, radostnega občutja. ir Dvp uri molitve. Druga izdaja. Ljubljana 1980. Str. 04. — ACM je pravkar izdalo novo izdajo molitev za cerkveno edinost, med njimi dve »uri ! molitve :, ki sta za naše nabožno slovstvo nekaj novega; v prvi url je krasni vzhodni slavospev Srcu Jezusovemu, v drugi pa slavospev Materi božji. Slavospev Srcu Jezusovemu jo v novi izdaji razdeljen v štili dele, da se more ura molitve skrajšati. Pridejani slu dve molitvi za Uusijo. Trdno broširan izvod stane 2 I >in. Dobiva se v pisarni ACM (Napoleonov trg 1) iu v prodajalni KTD (Ničnuui). ir Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev Vič-Olitice je te dni otvorila novo moderno delavnico na električni pogon. Omeniti moramo, da je vso električno napeljavo za moč k modernim mizarskim strojem z vdelanimi elektr. motorji itd. ler napeljavo eleklr. luči izvršilo v popolno zado-voljnost zgoraj omenjene zadruge naše domače elektroiehn. podjetje Fran HavličeK, Ljubljana. ir V oglasu tvrdke julio Meinl je včeraj v četrtem odstavku od spodaj pomotoma izostala beseda nc (ne samo ne povišajo), kar so cenj. bravci itak sami opazili. ir Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in dnbcleiu črevesu polajšujo »Frani - Josefc gren-člca v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Si>ričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-JoseU voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo jiri mladih in starih. >Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Večni popotnih - Ktudsky Ljubljana. 5. decembra 1930. Zopet je cirkus Kludsky v Ljubljani, potem ko jo obiskal skoro vsa večja mesta v Jugoslaviji. Na svojem obhodu po svetu je v letošnji jeseni prišel v Romunijo, 'od koder je potem odrinil v Jugoslavijo. Sedaj pa |>oluje skozi Jugoslavijo v Italijo, kjer Ih> cirkus prezimoval nekje v južnih krajih. Cirkus je res pravi večni pojiotnik. Nobeno mesto ga ne more obdržati dalj kot leden, štirinajst dni. Skoro čez noč so postavljeni šotori, zvečer je predstava in čez nekaj dni ga zopet vzame noč, ki ga jo tudi prinesla. Kljub ogromni množici živali, ki jih vozi cirkus s seboj, gre vse izredno hitro izpod rok. Zato pa je treba seveda na stotine ljudi Samo par številk, ki bodo krasno označile velikost podjetja. rez poletje zaposluje cirkus okrog 400 ljudi, prevaža po se iz kraja v kraj nn dveii posebnih vlakih s po 100 vagoni Živali in vse druge stavbne potrebščine se prcpeljavajo na 160 salonskih, garderobnih, živalskih in shrambnih vozeh. Večino teh prevažajo v mestih s ti močnimi parnimi vlačilci in traktorji. Glavni šotor, ki je v velikih mestih dolg 200 metrov, širok 00 metrov ter visok 20 metrov, nudi prostora 10.000 obiskovalcem in ima v sredi S innneže. Platno, ki krije veliki šotor, telita •Ј.вппнк 15.000 kg in stane približno I milijon Din. Manjši šotori za živali pa stanejo vsak nekaj nad 200.000 Din. Cirkus ima tudi lastno razsvetljavo. Trije električni generatorji so montirani nn treh močnih vozeh. Vsak generator ima učinek 22 konjskih sil Cirkus, ki ima nad 1000 eksotičnih šivali, ima prav v njih ogromne vrednosti Najodličnejša žival je brca dvoma nilski konj, ki jo vreden okrog 230 Z.ntraj te je takole našel tvoj prijatelj vsega loplega in rožnatega, sključenega in trdega. Iu potem, ko sla minila odtlej dan in noč. sem šel spet k lebi. Dan je bil solnčon in mrzel. Dolgo je žo zmrzo-valo in ceste so bile polne sivega, mrzlega prahu. Mraz jo bil oster, gluh, slep in miren; zainau mu je solnce hotelo pokazati ljudi. Ni jih videl. Tedaj sla iz drevoreda od bolnišnice prišla dva otroka. Dečka blizu šestih let, v sivih, zakrpanih oblekah, brez sukenj in brez rokavic, trudna in premrnžoiiu. Njuna noska sla bila ledena, ročico rožnate, v očeh sta imela primrzlo solze, njuna lirbla sta se čisto upognila pod težo zime, livi prah ju je ledenel v trdili, tenkih hlačah in v okorelih, raztrganih čevljih. Sla sta z roko v roki, z velik imi očmi gledala v daljavo in tolažila drug drugega. Nn križišču je eden od njiju nenadoma dvignil roko in z glasom, v katerem Je drgetal ves svet, rekel: >Glej, samo malo še, in ugledal jo boš!« Dejal je lo z glasom štiriletnega mestnega dečka. Nisem vedel, kuj bo zagledal. Mater, staro mater, teto ali nenadno srečo Pa v leh besedah je noro trepetala zima, beda. otroška radost, premrla, gladim, ali nenadoma prebujena kakor mavrica nn zledeneli solzi, vsa skrivnost življenja, silen vrisk, porojen iz bridkosti v uličnem prahu, voličastje proročanstva. tesnoba angela varuha in nasmeh smrtf. In tedaj sem doumel sklatijo tega filma, ki до je vrtel nazaj k začetku. Na mizi je ležal mrlič Skozi okno je sijalo solnce. Obraz je bil rožnat. Morebiti od zaslrupljenja z ogljikom, morebiti otl vesolju zaradi prihoda svetega Miklavža. (Iz knjige: čarobna svetiljka.) tisoč Din. Nnd 20 slonov, od katerih jc eden naj- lepših poginil v Belgradu, je vrednih 3 milijone Din. Vsak lev stane približno 80.000 Din. Posamezen eksemplar tigra pa celo 100.000 Din. Ogromna vrednost cirkusu je tudi v njegovih dresi ranih konjih, tako da stane 120 konj, ki jih ima cirkus н seboj. nad 3 milijone Din. Velikansko vrednost predstavljajo seveda šo vse drugo eksotične živali, ki jih cirkus prevaža s seboj kot potujoči zoo. Da stane vzdrževanje tako ogromnegu aparata silne vsote, jo razumljivo. Enodnevni stroški za vzdrževanje cirkusu znašajo okrog 140 000 Din. Prav tako stane prevoz osebja, živuli In drugih potrebščin velikanske vRote. Za primer naj služijo polni stroški otl Belgrada do Novega Sada, ki so znašali okrog 180000 Din, iz Novega Snda v Sulm-tico približno prav toliko, kakor tudi od Subotice do Osijeka. Od Osijeka do Zagreba pu so stroški presegli 200.000 Din In prav lako od Zagreba do Ljubljane. Kljub temu, da vstopnina za naše skromne razmere ni majhna, ie vendar cirkus na svojem potovanju skozi Jugosluvijo doslej imel žo okrog 2 milijona Din izgube, kar je razumljivo, če vpo-števamo velike vzdrževalne stroške. Cirkus Kludskjr pa ni namenjen le v zabavo občinstva, ampak vrši tudi važno prosvetno nalogo: saj seznanja občinstvo z luijrodkejšlmi živjmi živalmi, ki bi jih sicer le malokdo mogel vidbti. Za priznanje za to delo je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander lastnika cirkusa, brata Kludsky, z redom sv. Save. Oblast pn jim je jiovsod pomagala. Po nalogu finančnega ministrstva se je cirkusu odpustila celo bmiovinska davščina, mesto Belgrad pa jo zahtevalo le eno osminko predpisanih davščin. Ta postopek je brez dvoma pravilen, čo upoštevamo velikanske stroške, ki se niti ne krijejo. Prepričani smo, dn so tudi naše oblasti sledile vzgledu pre-stolice. Kljub temu. da so živali cirkusa sijajno tlresi-rane, vendar delo z njimi ni brez nevarnosti. Tako se je zgodilo v Novem Sadu, tla je eden otl tigrov napadel med predstavo solastnika cirkusa in najbolj zmožnega krolitelja zveri Rudolfa KIudskyjn. Da se ni postavil za svojega gospodarju drug tiger in plani) zahrbtnemu tigru za vrat, bi se bila predstava najbrže končala žalostno. Zanimanje, ki ga Je vzbudil cirkus v Ljubljani. je zelo veliko, tako za predstave kakor tudi zn razstavo živali. In ni čudni Če smo šli gledat v Ljubljani že najrazličnejše brezpomembne cirkuse iu maneže, zakaj nc bi porabili prilike sedaj, ko Je v Ljubljani eden najboljših cirkusov. Kai bo danes? Drama: Gospa Ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: La Mascotte. Ljudska predstavu po znižanih cenah. Izven. Nočno službo imajo lekarne; dr. Stanko Kmet, Duuajs'ta cesta 41 (Sv., Krištof); mr. Leustek, Ues-ljeva cesla 1; in mr. Bohinec, ded.. Rimska cesta 24. A 0 Da nes ie Miklavžev večer na ljubljanskem Gradu. Kdor le more, naj pomaga Miklavžu, da bo kolikor toliko bogato obdaroval grajsko siromašne otroke, ki naj bodo vsaj sedaj deležni nokaj sadov, ki jih drugod svet uživa v izobilju. Kdor le more, naj kaj daruje, ali v blagu ali v de-narju; darove sprejemu upravu Slovenca in ov. hišnik na Gradu. — Viucencijevu konferenca za Grad. © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Jutri jiopoldne vprizori rokodelsko društvo novo dramo, ki slika pretresljive prizore "-Strašnega večera v Parizu'. Vsebina drami je nu kralko tule: Markiz ItouquoUoree in njegov zaupnik Jurij sta si z zločini pridobila bogas.vo in veljavo. Zadnji zločin je bil, du sla hotela umoriti inurkizovega nečaka Henrika, jm so jima ni jiosrečilo. Henrika jo rešil iu vzgojil Odvard; markiz je pa še vedno prežal nanj, dokler se inu ni posrečilo ugrabili ga. Vse lo pa je delal, kor se Je hotel polastili llenri-kovegu premoženja. Dvu meseca potem se prične naša igra. Markiz zapeljuje po svoji navadi Henrika, a Iu mu stopi na prste Odvard, ki Je bil tako rekoč Henrikov angel varuh, in doseže za Henrika in zase dober izid, pu ludi markizu pokažo s svojo [travo ljubeznijo do bližnjega pol k poboljšanju. — j'ričelek igre bo jutri ob 5 popoldne. Predprodaja vslopnic je pa danes otl (i tlo 8 zvečer in jutri otl 10 do 12 dopoldne v društveni sobi ltokodclskega doma, Komenskega ulica 12. 0 Razstavne zbirke Nurnducga muzeja bodo za splošni brezplačni nedeljski posel odprte le Ke prihodnjo nedeljo (t. j. 7. 1. m.) dopoldne O zo-petni otvoritvi spomladi se izda pravočasno posebno obvestilo. — Seveda pa ostanejo zbirke za obiske Sol in društev kakor tudi za posamezne plačujočo jtosetiiike dostopne ob delavnikih ludi vso zimo. 0 Francoski institut v Ljubljani opozarja \se svoje člane In prija.elje francoskega jezika na društveni scslauek v lorek 9 I. m. ob 9 zvečer v Narodnem domu. Na programu je film o Slrass-bourgu. Uvodno predavanje bo imel g. prof. Joško Prezelj. Vabimo k obilni udeležbi. 0 »Skok preko kože : priredi pod pokroviteljstvom g. ministra za gozdove in rudnike ing. D. Serneoa Akademski klub montanielov v nedeljo 7. t. m. v vseh dvoranah ho'.ela Union. Zanimanj« za prireditev, nu katero je povabljena izključno elita naše javnosti, je izredno živahno. Povabljenci iz oddaljenejših krajev imajo 50% jtopusl na železnicah za vse vrste in razrede vlakov. Letošnji • Skok preko kože poseli ludi posebno veliko Število rudarskih iiiženjorjcv, ki bodo obenem s prireditvijo skupno slavili svoj praznik sv. Barbare. Ker pa jo kontrola pri velikem šlevilu povabljencev precej otežkočena, prosimo, da izvolijo interesenti reklamirati vabilo pri: Skokov odbor AKM. Ljubljana, Univerza. © Smučarji! Kolegi in kolegice! Z namenom, Sloj, fant, kje si pa lo kolo dobil? To jo pn naše! Presenečeni kolesar so je v hipu nato spustil v leg iu pričel leči, kar so ga nogi nesle, zakaj kolo o bilo res lasi Ivrdke Uavnlhur. Kamnlkur je poklical dva delavca tvrdke in vsi so pričeli leči za be. guncem, ki so ga ujeli blizu tovnme za klej. Izkazalo se je, du je fiuil res kolo ukradel poslovodji Ivrdke huiiu Menardu izpred gostilne Paik.. Fant, 251etm Alojzij Lebar, rudar iz Trbovelj, je talvino sicer tajil in dejal, da mu je kolo izrrčil neki Primorec v varstvo, vendar pa se je 'zdai žo s svojim begom In mu tudi izgovor ni dosti pomagal ler jo moral v zapor. Q Ne pozabite kupiti tople domače ženske čevlje za 49 Din. moške jm za 59 Din v največji in najmodernejši trgovini čevljev Bntar. © Bukova drva. trboveljski premog in koks uri It. iKurivot. Dunajska 83, tel. 8484 (Balkan). >SL0VEN£i4J , due 0. decembru 1930. Stran 5. Za otrple ude Majhna množina SLOAN-ovega L1NIMENTA, namazana na obolelo mesto, ublažuje bolečine ln pomaga. Utiranje ni potrebno. SLOAN, ki ga koža sama uplja, ublažuje bolečine otrplih udov, bolečine mišic in živcev, hladi opekline in odstranju vsako sled otrplosti in bolečine. Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, bolečine v križu, išias, bolečine v ledjih ln zvlnjenje ter konluzije. Do*bi se o oseh LEKARNAH in DROOER1JAH SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine. Maribor □ V bogodovniški avli ne je vršila v četrtek fcvočer proelavn godu prevzvišenoga vladike dr. A. Kari i na z znanstvenim predavanjem prof. dr. Jeraja, ki se je uvodoma poklonil prevzvi-šeuemu knezoškoTu v imenu bogoslovnega profesorskega zbora, ravnateljstva bogoslovja, ' ' mu je slavljencu vnet podpornik, ter duhovščine, .. Л:аг je v enourncin izvajanju izklesal osnove in e-dobu katoliške etične osebnosti. Pred predav .u je odpel pevski zbor-bogoslovcev Foersterjov Večerni ave •. po predavanju pu Foersterjevo ^.Vloči mi daj, moj Bog . Prisrčni proslavi je prisostvovala številna kleričnn in laična inteligenca; med drugim so bili navzoči pomožni škof dr. I. Tomaži«, bivši oblastni komisar dr. Lesko var ter gimnazijski ravnatelj dr. T o in in še k [JJJ1 Prof. K. Warnier » Mariboru. V ponedeljek dne 8. I. m. predava ob 20 v Vesni profesor za francosko književnost na zagrebški univerzi It. \Var-nier o književnosti in umetnosti romantične dobe. Predavanje, ki se vrši v okvirju tukajšnjega agil-nega francoskega krožka, bodo pojasnjevale lepe projekcijske slike. Vstopnine ni. □ Na praznik Brezmadežne priredi Akademska kongregaeija ob 10 v dvorani Prosvetne zveze, proslavo s pesmijo in verskimi govori Ob '20 se uprizorita i.-tolani dve igri in sicer M. Mellova ■ igra apostolov: ter II. Sleguvveitova Veseli trije kralji.. П Mariborski zgodovinarji se vsako prvo sredo v mesecu zbero k svojemu rednemu dobatnuinu večeru. V četrtek dne I. t. m. .sta predavala prof. Šedivy in prof. Stupau in sicer o pregledu Češke historijografije v XIX. iu XX. stolet.u oziroma o geopolitičnih vzrokih priklopilve Dalmacije Benetkam v začetku XV. stoletja. Vsakemu re eratu je sledila strokovna debata, ki jo je zaključil dr. Trav-ner z vedrimi in globoko zajetimi pravnozgodovln-skimi raznoterostmi. □ Miklavževo obhajata drevi v dvorani Pro-sveluc zveze pevsko društvo Maribor in Ljudski oder. Darila so sprejemajo do 19 v pisarni Prosvetne zveze. Prieelek ob pol 21. Vsi! — V društvenih prostorih kat. oinladinc pa prične ob pol 20 Miklavžev večer za članstvo kat. omladine. Prijatelji-mladine vabljeni! O Radi oči kov korupcije in goljufije... Včeraj jo sedel na zatožni klopi 30 letni progovni de-setar Jakob T., ker jc v pismu, pisanem med 27. novembrom in 4. decembrom 1929 očital progovni sekciji državnih železnic v Mariboru goljufijo in korupcijo; v vlogi z dne 12 decembra 1929 na direkcijo državnih železnic v Ljubljani jo očital šefu mariborske progovne sekcije inž. f. Lebnu ler progovneniu nadzorniku Ljudovilcu Pinterju poneverbo, korupcijo in gol oifijo. Obtoženec zatrjuje, iln je omenjeni pismi pisal v veliki razburjenosti, ko jc bil odpuščen iz službe. Obtoženi Jukob T. jc. bil obsojen na 300 Din globe, v slučaju nciztirljivo-Bti na 14 dni zapora. G Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo prihodn'i četrtek, se bo med drugim razpravljalo o pravilniku za podpiranje onemoglih mestnih delavcev ter njih vdov in sirot, odstranitvi ruševlu avstrijskega spomenika na Kalvariji, oddaji tekočih del za leto 1931. regulacijo plač uslužbencem mestnega kopališča, oddaji kavarne »Park« v najem, ustanovitvi- obrtne šole v Mariboru in raznih prošnjah za podelitev koncesije. □ Omladinski kino. Prosvetni kino >Omla-dinac predvaja v nedelo in ponedeljek ob 17 in pol 20 krasen film Borba za Matterhornf.. Vljudno vabljeni vsi prijatelji kulturnega filma in ljubitelji planin. □ Tekma in poskusno kuhanje s plinom. V torek dne 9. t. m. ob Ki priredi mestna plinarna v obednici dekliško meščanske šole v Cankarjevi ulici poskusno kuhanje s plinom, združeno s tekmo kuhe na plin in premog. Zanimiva in prva tekma te vrste v Mariboru bo nudila gospodinjam, ki imajo trni sel za modom izacio kuhinja, tudi vpo- Sled v sodobno racionalizacijo gospodinjstva. Pri-ave za tekmo, ki se bo tikala hitrosti kuhanja in stroškov za kurivo, nuj se pošljejo na naslov mestno plinarne do torka opo'due. Predavanje jo brezplačno in združeno z veliko razstavo namodernej-šili plinovih štedilnikov in drugih aparatov. Razstavni prostor jo odprt due 8 t. m. od 8 do 12 in v torek 9. t. ni. od 14 naprej. Mariborske gospodinjo ali pomočnice, ki bi se udeležile tekmovanja, se opozarjujo. dn se bodo v leni slučaju kuhala ista jedila v enakih množinah na plinu, premogu in drvah. Porabljeni plin se bo odmeril nu plinomeru, drva in premog pa odlehtala tako, da bo rezultat tekme v vseh ozirih odgovarjal dejstvom. □ Prav prisrčna hvala. Božični bazar s čajanko dno 1. decembra je uspol radi požrtvovalnega dela učiteljstva. spretnosti naših umetnikov in umetnic ter velikodušnosti darovalcev krasnega peciva, mosenin in bazarnih predmetov kakor tudi naklonjenosti občinstva, ki je obiskalo prireditev. Vsem Izrekata prav iskreno zahvalo Podmladek Rdcčettu križa in Podporno društvo za revno učence v Mariboru. П Pri telovadbi je ponesrečil 16 letni šesto-šolec Edvard Sinček ter si^stri desno roko; odpre-mlli so ga v splošno bolnišnico. □ Vremensko poročilo s Pohorja. Klopni vrh: sneg 20 eni, temporalura —1°, smuka ugodna, sneg Se pada; Mariborska koča: sneg 15 cm. temperatura 0", sneg še pada; zavetišče poti Jezerskim vrhom; sneg 33 cm, temperatura —2", smuka ugodna, sneg še pada. □ Na Tržaški cesti jp povozil neznan vozilec motornega kolesa 38 letnega hišnega posestnika Maksu Koržeta iz Vojašniške ulice 5, ki je pri silnemu sunku zadobil poškodbo na glavi; razen logu si jo stri levo nogo pod kolenom in desno ki učnico. Koržetovo stanje jo precej resno. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. П Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden sirakova lekarna pri Angolu varhu na Aleksandrovi cesti. Slovenske gorice Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so sc splašili konji 44 letnemu posestniku Janezu Bezjaku iz Sv. Lenarta, ko se je vračal z vozom iz Maribora domov. Skočil je z voza ter si pri tem zlomil desno nogo ter si poškodoval levo roko tako, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Sv. Lenart. Drzni vlomilci so vdrli v noči na preleklo soboto v trafiko Josipa Weingerla ler odnesli celo zalogo tobaka, štiri pare čevljev, 7 su-keuj. okoli 800 Din in drugo v skupni vrednosti približno 5000 Din. Za vlomilci se vrse poizvedbe. Prav toplo priporočamo zavarovanje proti vlomu. Sv. Rupert. Pri nas razprodaja nedeljskega vSlovenca« prav lepo napreduje; dobro iu pošteno čtivo radi imamo. Segajte še drugi po »Slovencu-<. Živeli Sentruperčani! Dravska dolina Vsepovsod vzdolž Dravske doline je zapadel sneg: s pohorskih in kozjaških vrhov pritiska mraz. Vse se sprašuje: kaj nam prinese letošnja zima?-Bog ne daj tako huele zime kakor pred dvema letoma. Mrrcnberg. Sedaj dobivamo »Slovenca« v nedeljo preti cerkvijo v razprodajo, številka samo 2 dinarja; pa takšno čtivo! Segajte po dobrem in poštenem čtivu! V Breznein je umrla v starosti 7'2 let obče spoštovana in priljubljena veleposestnica Alojzija Мауег. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob pol 15 iz hiše žalosti ua (»kopališče v Breziicm. Pokojnici hvaležen spomin, sorodnikom naše so-žaljc. Trbovlje Rešitev rudarske krize. Izšel je odlok, ki prepoveduje podjetju dajati deputatni premog državnim uslužbencem, češ, da so rudarji s tem na škodi. Mislimo pa. da bo ravno ta odlok povzročil v neki meri manjšo zaposlitev delavcev. Ce bodo ljudje, ki so doslej dobivali deputat, premog morali kupiti, ga bodo gotovo manj pokurili. kakor poprej. Nalog pn tudi ni umesten, ker podjetje je. že vedelo, komu je dajalo premog brezplačno; gotovo ga navadno ni prejel, kdor lahko plača. V nedeljo 7. dec. bo Trbovlje zopet deležno velike glasbene prireditve. Učiteljski pevski zbor nas bo počastil z najmarkanlnejšimi skladbami naših komponistov. Pri sestavi sporeda se je vpošte-vala želja trboveljske publike in glasbenikov. Da bomo imeli vžitek, nam jatnič zborov temperamentni dirigent g. prof. Srečko Kumar, kateri jc z istim zborom poletel letošnjo spomlad med brate Cehe ter odnesel od tamkajšnjih glasbenikov največja priznanja. Za prireditev je že sedaj veliko zanimanja. Predprodaja vstopnic jc pri g. Suligoju, učitelju na Vodah. Kočevie Premog za uradnike, kr. bauska uprava je prepovedala sprejemati državnim nameščencem in učiteljstvu brezplačen premog, ki so ga prejemali, od kur jc premogovnik v Kočevju. To prepoved utemeljuje s tem, da bi bilo sprejemanje brezplačnega premoga proti zakonu o koru|)ciji. Nc vemo. čc velja to tudi za druge rudarske revirje, aH samo za Kočevje? (Vovo mesto Prijet cerkveni tat. Telefonično jc došla v Novo mesto vest, da je bil v Linzu v Avstriji prijet neki Frojer, ki je priznal, dn je med drugimi ropi izvrSil tudi vlom v novomeško frančiškansko cerkev. Najdeno je bilo pred dnevi novorojeno dele na poti, ki se odcepi od Trdinove ceste proti lilši gosp. Maceleta, za ograjo na vrtu gosp. \Vindi-scherja. hotelirja v Kandiji, Obveščena sta bila o najdbi zdravnik tir. Ropaš iu babica Kmeitorjcva, ki sta izjavila, da jo bil otrok rojen ponoči ter bil najbrže zadavljen. Orožništvo vneto zasleduje brezsrčno mater. Umrla jc dne 4. decembra gospa Ružena Ažmanova, soproga znanega kiparja Radoslava Ažmana. Pogreb se je vršij v petek popoldne na meslno pokopališče. Naj v miru počiva. Cene mesu so so znižale zn 2 Din pri kilogramu. Prej je bilo goveje meso po 18 Din kg, sedaj 16 Din kg. VIČ Ljudski kino GHuce. Ob 8 zvečer komičen film vPodkva« s predigro. V nedeljo in na praznik predstave ob 4, 6 in 8. Novi občani. Pri plenarni cejl v čebrtek so bili soglasno sprejeti sledeči novi občani: Francot Viktor, Gačnlk Ivan, Učak Franc, Guteclvebraun Aleksander ln Štefan Vlncek. Zagotovilo za sprejem v občinsko zvezo pa sta dobila Kuštrin Alojz in Gorkič Primož, prošnja Mihaela Prtnčlča pa je bila odklonjena. Priključitev Viča k Ljubljani. Občinski odbor je na zahtevo banske uprave v svoji zadnji soji glasoval glede inkorporaclje, ter je bil izid glasovanja sledeči: 15 glasov proti inkorporaciji 10 za in 1 glasovnica je bila prazna. Produkcija piva v Sloveniji lz poslovnega poročilu, ki gu je predložil upravni svet pivovarne Union v Ljubljani 5. t. m., posnemamo, je bila kupčija v prot. poslovnem letu (1929— li.JT, od 31. sept. 1929 do 31. avg. 1930) toliko boljša, v kolikor se je radi ugodnejšega vremena izboljšala prodaja piva. Kupčija s špiritom in kvasom je bila v splošnem isla kakor lani. V letu 1929—1930 jc znašala produkcija piva v obeh pivovarnah (Ljubljana iu Maribor) ca. 115 tisoč hI (1928—1929 100OOO hI), od česar od|>ade na Ljubljano 790tM> lil (69.000 hI), nu Maribor pa 36ЛХ) hI (31.000 lil). Zadnja leta se jo produkcija piva v Sloveniji razvijala sledeče: 1923—1924 — 1924—1925 — 1925—1920 — 155.000 hI 125.000 „ 97.000 ., Pohištvo prlprosto In najmoderueiše Vam uudi tvrdko po Icredoo nizki ceni КПШО IN SINOVA St.Virl oad Liubl jann — oa orot kolodvora Železniški promet in naše gospodarsko Dne 5. t, m. sc je vršila pod predsedstvom ravnatelja drž. železnic g, dr. Borka Jakoba v prostorih ravn. drž. žel. druga letešna se a tega odbora. Seji so prisostvovali vsi člani po vetova nega odbora in sicer gg. Skubec Rihard. gen. ravnatelj TPD, Ogrin Ivan, podpredsednik TOI zbornice, Mohorič Ivan, tajnik 'Г01 zbornice, dr Basaj Joža, ravnatelj Zadružne zveze, Besedn ak AUonz, ravnatelj Gospodarske zveze, dr. Rekar Ernest, lesni trgovec, Čeh Franc, načelnik gremija trgovcev v M. Soboti in Florjančič Stanko, trgovec. Na dnevn*^" edu so bila razmotrivanja o izvedbi sklepov p z seje posvetovalnega odbora, ki se je vršila v letošni pomladi, razpravl aii so se predlogi za spremembe voznega reda, dalje tarifna vprašanja ter razne druge zadeve železniškega obrata, ki zanimajo gospodarske kroge. Ugotovljeno je bilo, da so bili nekateri ini-cijativni predlogi prve seje deloma izvršeni, deloma pa se še obravnavajo in bodo sčasoma izvedeni, če in kolikor bodo to dopuščala razpoložljiva proračunska sredstva. Vozni redi za prihodnje leto, se bodo, kolikor se tiče o lokalnega prometa, čimbolj prilagodili željam interesentov, dočim se morajo mednarodne zveze več ali manj vedno prirediti v skladu z voznimi redi sosednjih držav. Zaznamovati je znatno pospešenj"e v prevažanju tovornega blaga, zlasti glede izvoznih predmetov. Za prihodnjo voznoredno dobo so predvidene še nadaljnje direktne trase tovornih vlakov. Z ozirom na to, da more o gospodarski krogi sodelovati pri reševanju tarifn h vprašanj v tarifnem odlboru, se je posvetovalni odbor dotaknil samo najvažnejših izmed teh. zlasti so bde izne-sene želje gospodarskih krogov, da se favorizira naš izvoz z nastavljanjem odgovarjajočih izvoznih tarif. Razpravljanje, ki so se ga udeležili vsi člani posvetovalnega odbora, je nudilo železniški upravi priliko spoznati podrobno vse težnje in želje interesentov glede železn:škega prometa ler prilagoditi svoje delovanje, kolikor se že itak ne vrši v tem pravcu, interesom gospodarskih krogov in občinstva, ki uporablja železnice. BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE z dne 31. oktobra 1930 (vse v milj. Din; v oklepajih postavke za 30. sept. 1930). Aktiva: blagajna 13.8 (10.4); Nar. banka in Poštna hranilnica 94.7 (206.2), posoji'a: hipotekar-na 2.246.8 (2.237.7), na doklade in dohodke 461.1 (443.4), vodnim zadtuga.m 74.4 (73.6), kratkoročna gradbena 1.7 (2.1), lombardna 151.0 (153.2), dom. menice 94,2 (93.1), tek. račun fin. ministrstva iz pos. I. 1929 51.1 (41.6), pos. tek. račun iz pos. 50 milj. Din 50.0 (—), akt. tele. računi 62.7 (60.4), nepremičnine 62.7 (63.9), efekt fondov 46.5 (46 5), razno 339.6 (326.9), kavcije 257.9 (252.0). — Pasiva: samostojni fondi 76.2 (76.2), fondi in glavnice javnih ustanov 1.528.0 (1.541.2), privatne glavnice in vloge 497.5 (522.9), rez. fond 40.6 (40.6), amort. fond 4.5 (4.5), pos, fond fin. min. iz posojila 1. 1929 20.7 (20.7), založnice in obveznice 908.8 (917.4), kratkoročna inoz. sredstva 70.7 (70.7), tek. račun fin. ministrstva redni 2.4 (2.4), izredni 31.0 (31.0), tek. račun družbe Batignolles 51.1 (41.6), pas. tek. računi 229.5 (210.0), гаота pasiva 298,6 (281 9). Bilanca kaže zmanjšanje tujih sredstev banke tako inozemskih kakor tuzemskih; predvsem so nazadovale v oktobru privatne vloge iu glavnice, Zmanjšanje tujih sredstev so pozna v manjši likvidnosti, ker jo banka še nadalje povečala posojila. V bilanci opažamo nov račun: dolg fin. min. v znesku 50 milij. Din. Glavne postavke so bile v milij. Din: gotovina in naložbe — 216.8 108.5 posojila----- 2911.0 2848.0 inozem. sredstva-- 987.1 976.9 domača sredstva-- 2140.3 2100.6 IZKAZ O STANIU NARODNE BANKE z dne 30. novembra 1930. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 22. novembra.) Aktivas devize in zlato 277.6 (— 3.2), tečajna razlika 70L2 (—33.7); poso ila: menična 1.313.7, lombardna 242.8, skupaj 1.556.6 (+ 7.0). — Pasiva: bankovci v obtoku 5.403.7 (+ 189.3), drž. terjatve 64.6 (— 61.4), obveznosti: ži-o 734.6, razni računi 132.9, skupaj 867.6 (— 162.9), ostale postavke neizpremenjene. OUZD v novembru 1930. Po pravkar objavljenih podatkih je v mesecu novembru 1930 v primeri z oktobrom 1930 padlo število zavarovancev pri OUZD od 99 516 na 97 tisoč 991. Interesanlno je, da je število ženskih članov celo narastlo. Nadaljnje zman.šane izkazuj« odstotek bolnikov od 2.36 na 2.32, od tega pri ženskah od 3,09 na 2.88, dočim je pri moških celo narastel od 2.01 na 2,06. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla od 26,81 Din na 26.66 Din, celokupna zavarovana dnevna mezda od 2.675.000 na 2,613.000 Din. Posojilo v Franciji. Zagrebški ,Obzor z dno 3. t. m. poroča po »Neue Freie Pressec, da bosta v kratkem emitirani dve državni posojili, prvo po 5% v znesku 2 ln pol milijarde Din in po tečaju 96 za stabilizacijo valute, drugo posojilo bi pa bilo 6% po tečaju 94 za Investicije, udeležile hI se ga pa vodilno francoske banko. Vinski sejm v Ivanjkovcih. Priprave za vinski sejm, katerega priredi luka šnja vinarska zadruga Jeruzalemčan v »redo dne 10, t. m. so v najlepšem teku. Vsak interesent bo imel priliko, da se prepriča, kako lepo sc ie osobito letošnji letnik razvil in kako je kakovost tega letnika vendar prav dobra. Tudi letnik 1929 bo Se na razpolago. Vsakdo ima priliko tukaj s producenlom direktno v Mik stopiti. Ker jc razstavni prostor tik kolodvora, ne moti vreme. 2tlezn ške zveze so dokaj ugodne. Če pa kdo hoče producenta na domu obiskati in vino v kleti pokositi, pa ima tudi p-iliko, ker so vinogradi razstavLalcev v neposredni bližini. 1926—1927 — 1927—1928 — 1928 -1929 — 1929-1930 — — 110.000 I — 90.000 — 100.000 — 115.000 Računski zaključek družbe izkazuje izvedeno zvišanje glavnice od 12 na 24 milij. Din (iz rezerv, fonda). Pri brutodonosu 57.4 (56.0) milij. Din so se zmanjšalo režije, le davki so se povečali od 12.7 na 14.9 milij. Din. Čisti dobiček je narastel od 2.8 na 2.8 milij. Din. Bilanca izkazuje znižanje upnikov od 16.8 na 12.5 milij. Din. zaradi zmanjšanja zalog od 10.7 na 8.7 milij. Din. Povečali so se pa dolžniki otl 18.1 na 18.8 milij. Dividenda zu 1929/30 znaša po delnici nom. 50 Din 10 Din (1928/29 8 Din, pa je vpoštevati podvojitev kapitala). Borza Dne 5. decembra. DENAR V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji nespremenjeni, edino Praga je bila nekoliko slabe,ša. Promet je bil znaten. Posebno v devizi Ncwyonk, katere je bilo zaključeno nad 1.1 milj. Din. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana (v oklep, zaklj. leč,). Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 1347.75—1350.75 (1349.25), Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 989.15 bl„ Curih' 1094.40 — 1097.40 (1095.90), Dunaj 794.67—797.67 (796.17), London 274.26—275.06 (274.66), Newyork 56.355— 56.555 (56.455), Pariz 222.25 bl„ Praga 167,28 do 168,08 (167.68), Trst 296.27—296.44. Zagreb. Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 1347.75 do 1350.75, Bruselj 789.59 bl„ Budimpešta 987.65 do 990.65, Curih 1.094.40—1097.40, Dunaj 794.67 do 797.67, London 274.26—275.06, Newyork 56,355 do 56.555, Pariz 221.25—223.25, Praga 167.28 do 168.08, Trst 295.34—297.34, Kopenhagen 15.11 bi. — Skupni promet kompenzacij je znašal 6 milj. Din. Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.70, Atene 6.675, Berlin 123.075, Bruselj 71.99, Budimpešta 90.26, Bukares.1 3.065, Carigrad 2.445, Dunaj 72.625, London 25.06125, Madrid 57.40, Ncwyork 516.10. Pariz 20.27875, Praga 15.305, Sofija 3.7375, Trst 27,045, Varšava 57.80, Kopenhagen 138,10, Stockholm 138.45, Oslo 138.10, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejša. Tudi tečaji vojne škode so bili danes višji kakor včeraj. Vendar promet ni bil znalen. Večji promet izkazujejo bančne delnice, katerih tečaji so nadalje čvrsti. Tako so bile pri nespremenjenih tečaji zaključene delnice Poljo, Union in Zcmaliske banke, nadalje Praštedionc. Zaključena je bila tudi Etno po 135. Jugobanka se je učvrstila od 77.50 na 78. Med bančnimi delnicami pa je najbolj čvrsta Srbska, ki je danes iskana po 194 v primeri s 192 včeraj. Promet v industrijskih papirjih je bil omejen le na delnice Drave, ka-tetih tečaj je ostal nespremenjen in Trboveljske, ki je bila zaključena po 375. Ljubljana. 8X> Bler. pos. 91.75 bi., 7% Bler. pos, 81.50 bi., tob. srečke 50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Prašlediona 930 den., Kred. zavod 170—180. Vevče 124 den., Stavb. 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 85.50—87.50 agrari 52.50 b!., vojna škoda ar. 429, 430 (430), kaš. 429, 130, 12. 429, 431 (429), 2. brez kup. 419.50, 420 (419.50—419.75), 8% Blercvo pos. 90.50—91.75, 7% Blerovo pos. 81.125—81.50 (81.50), 7% pos. Drž. hip. banke 80.75—81.50, 1% begi. obr. 70.50 do 72.50. Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Ka-tolička 35 den., Poljo 56—56.50 ( 56). Kreditna 96 den., Union 190—190.50 (190), Jugo 77.50—77.75 (77.50—78), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den,, Obrtna 36 den., Prašlediona 930—935 (930), Etno 130—135 (135), Zemaljslka 128—129 (129), Srbska 194—195, 12. 197 bi. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 138—145, Slaveks 50—55, Slavonija 200 den., Našice 1000 bi., Danica 100—103, Pivara Sar. 200 den., Drava 235 do 236 (235) Šečerana Osjek 298—304, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 200 den., Brod. vag. 90—115, Union 90—115, Vevče 124 den., Isis 40—45, Raguseu 375—390, Oceania 590 bi., Jadr. plov. 220—240, Trboveljska 374—377 (375), Cement Split 300 deti. Belgrad. Narodna bairka 8105 den., 7 % inv. pos. 86.50—87.50 (87.000 Din nom.), agrari 52.50 den., vojna škoda prompt 430, 431, (431, 431.50, 430, 429.50, 428.50, 425.50), 12. 431—432 (432 do 431.50), 8Va Bler. pos. 91.25, 1% Bler. pos. 81, 1% pos. Drž. hip. banke 81.25, 6?« bgl. obr. 70.50. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 114 Blerovo poso ilo 80—80.75. — Newyork: 8% Blerovo posojilo 90.25—91, 1% Blerovo posojilo 80,50—81, 1% posojilo D. H. B. 79.75 do 80, Dunaj. Don. sav. jadr. 86.95, Wicner Bank-verein 16.90 Credilanstall 47, Escompteges. 157, Mundus 140, Alpine 18,92, Trboveljska 46.90, Ley-kam 3.50, Rima Мит.гпу 65.95. Žilni trg Na žitnem trgu jc bilo danes tendenca čvrsta in so cene tako pšenici, ka.kor koruzi narastle. Tako stane danes pšenica Sombor okolica 140, bn. 140, gbč. 147,50. Koruza pa stane danes umetno sušena 95, času primerno suha Sombor okolica 87.50, pariteta Indija 85, stara 105—107.50. Tudi cene moki so danes narastle za 10 para pri kilogramu in danes stane blago po znamki 255—265. V L ubljani so notaciie neizpremen ene. Novi Sad. 5. dec. 1930. Pšenica 79/80 kg: bč. 130—135, bi. potiska 140-142.50, gbč. 137.50 do 140, ban. Tisa šlep 141—143, ban. Bega šlep 135—137.50, jbn. 132,50—135, sr. 78 kg 127.50 do 132.50, slav. 77/78 ktf 125—127.50. Ječmen: bč., sr. 63/64 kg 105—110. Koruza :bč., sr. stara 95—97.50, bč,, sr, nova 82—85, bč,, sr. nova marc, april, mai 95—97.50, sr. posušena 90—93, sr. posušena ladja 92—94. Moka: bč. št. 8 30—35 ostala neizpremenjena. Otrobi: pšen. bč. 67.50^-72.50. Promet: pšenica 38 vagonov, koruza 37 vagonov, ječmen 1 vagon, otrobi 2 vagona. Tendenca neizpremenjena. Sombor. 5. dec. 1930. Pšenica: bč. oko!. Sombor 78 kg 125—130, gbč. 79/80 kg 132.50—137.50. Koruza: bč., nova posušena 87.50—92.50, bč. nova garant. 75—80, bč., novo dec., jan. 77.50—82.50. Moka: bč. Og, Ogg 235—240, 2. 205—215, 5. 175 do 185 ostala neizprem. Otrobi: pšen. bč. 72.50 do 77,50. Tendenca mirna. Promet 171 vagonov, Budimpešta. Tendenca: pšenica: slabo učvr. Sčeno, ostalo prijazna. Promet srednji. Pšenica: marc 15.47—15.60, zakjl. 15.47—15.48: maj 15,36 do 15.48, zaklj. 15.36—15.37. Rž: 9.82—9.90. zakli. 9.88-9,89. Koruza: maj 12.85—12.95, zaklj. 12.94 do 12.95, trans« mni' 10.70—10.85. zaklj. 10.85 do 10.88. — Slrau б. »SLOVENEC., due 6. decembra 1030. Stev. 279. Slepi šahisti Znani ruski sahist iu šahovski pisatelj •!. A. Znoakc-Borovski jc sedaj na turneji po Angliji. Pri tej priliki ji- Ž nos k -Borovski obiskal šolo sepce\ v Usteru. Posebnost te šole je, da nudi svojim gojencem popolno srednješolsko izobrazbo iu jim Inku опннпкМ tudi obiskovanje univerze. šola obst> ja že čez 60 let in ima vsako leto unjniauj 50 učencev. Od bivših učencev uslerske šole jib j'1 že več kakor 100 doselilo naslov univerzitetnega učenjaka. Učna doba zahteva seveda več časa, toda slepci u|hi-rahljaj > čas vestneje, ker jim narava sama mnogokrat hrani nepotrebno izgubo časa. ka- Gcneralmajor groi Goitz, ki je 1. 1916. na prošnjo Fincev pregnal iz Finske b. I šcvike, praznuje te dni svojo 65 U tnico. teri so izpostavljeni Hudi*. ki vidijo. Odkar je absolvent usterske - lo in veliki šahisl Tavlor prevzel profesorsko mesto v Oxfordu, je tam nastala kar posebna kolonija slepcev, ki jo tvorijo večinoma sami bivši usterski gojenci, ki dobivajo tam pod Taylorjevim vodstvom akademsko uaobrazbo. Sedaj je v Ox-fordu tudi drugi slavni slepi šahist Rupert Cross. šah je p stal tako rek ,'• tradicija usterske šole. Šahovski klub s;> osnovali tam že pred 15 leti in je dosegel mnogo uspeha pod vodstvom šolskega ravnatelja Brovvna, ki je tudi sitni dober šahist. šolo so obiskali in tam igrali že dr. Aljehin, Capablanca. Maroczy. Heti in naš jugoslovanski mojster Kostič. Nedavno so priredili turnir za močnejše gojence in je šolska uprava razpisala več nagrad, med drugim tudi naslov prvaka oxfordske grofije. Ko začnemo igrati s temi slepimi nasprotniki, pripoveduje Znosko-Borovski, ki igrajo na šahovskih deskah z vzbočenimi in Franz Rossner iz Herzberga v Harzu, najstareši plavač v Evropi, praznuje 8. t. m. 90 lctnico rojstva. Se lani si je na teikmah priboril plavalno nagrado in izvrševal slu,-bo plavalnega mojstra. vdolbljenimi polji mesto črnih in belili polj, in s posebnimi figurami, ki se dado pričvr-stiti na šahovsko p »lje, mislimo v začetku, da se moramo pred njimi zelo pazljivo obnašati ui igrati drugače, kakor navadno. V kratkem času pa opaziš, da slepi šahisti ne igrajo nič drugače, kakor mi, in premikajo figure prav tako kakor mi. In tu vidimo slepce ne kot invalide, amimk kot navadne ljudi. . Tu je treba odgovoriti na vprašanje, ki se nam samo vsiljuje: Ali ni igranje šaha prevelik napor za slepca?«: Od časa, ko je profesor Binet izdal svoje delo o slepi šahovski igri. je njegova anketa dokazala, da večina šahistov igra »slepo«, to se pravi, da si ne zamišljajo cele šahovske deske z vsemi figurami. Na drugi strani dokazuje Tarase,h, dn preveč jasno videnje oblik lesenih figur igralca ovira, ker s svojo zunanjostjo preveč vežejo njegovo pažnjo, dočim zahteva premikanje figur celo posebno vrsto energije. Če pa si igrale«- vw> igro predstavlja v mislih, je njegovo mišljenje popolnoma svobodno. Zdi se, dn j edini Mnri4'zy izjema. On si /na šahovsko desko tako zamisliti, du jo vidi kakor z odprtimi očmi. Ce torej v igri vtis videnja ne igra n hene- vloge, potem nimajo igr.ilci, ki viciij nobene produ st i pred slepim'. Predstavljal si položaj na šahovski deski je za slepcu ravn tako lahko, kakor za i mva, ki vidi Da. cel lahki, rečemo, da morajo nap'I slepi, ki se n nioreji odreči upi rabe -svojih slabih oči, iip< rabiti več fizične sile kakor pa popolni slepe ki so opirajo pri igri samo na svojo prste > spomin. Slepci pa 'imajo so druge prednosti. I-jib oni. ki vidijo, tiiuiuj Igranje šaha ni s nni premikanje figur .po šahovskem polju ampak ludi anali a brez šahovske deske. Vsak ljubitelj, šalili tu ra obvladati tudi umetno* igranji i rez tleske. Močnega šahisla si splo ae moreni': misliti brez. sposobnosti, da igr šah na slep j:i da rešuje vse mogoče pn bletne v mislili. Otroci ki vidijo, ne čulijo p Irebe po tej sposobnosti. Igrajo morda dobr, h da na igro sploh ne mislijo. Vedno ima.j pred seboj možnost, da z vidom pregledni položaj na šahovski deski in si tega, kar vi dijo, ne zapomnijo bogvekaj dobr. Vri slep cih pa je stvar drugačna. Za nje je i rra težka vse dotlej, dokler dovršeno ne poznajo pravil in dokler se ne morejo 7. gotovostjo orijenti-ra-ti med figurami na deski- Ko pn že enkrat to obvladujejo, potem recej hitro napredujejo. Slepost razvija \ njih abstraktno mišljenje in najslabši slepi igralec je v stanju, da brez svoje posebne šahovske deske igra 11a slepo^. razmišlja o potezah in analizira va-rijante. Tako se pogosto zgodi, da se izkaže za resničen paradoks: Med dvojico enako močnih nah isto v je slepec močnejši. Vseučilišče v obliki nebotičnika grade v severnoameriškem mestu Pitlsburgu. U iverza bo imela 40 nadstropij in bo 165 metrov visoka. KoH'o ie not sveta knto'šćanov? Ritmi lisli objavljajo izkaz štetja katolikov po vsem svetu. Po številkah v Atlas Hierarchicus« je bilo koncem leta 1929. število katoličanov v Evropi 208.882.000, v Ameriki 109,097.000. v Aziji 16,1536.000, v Afriki 5,330.000 in v Avstraliji 1,585.000, torej skupno 341,430.000 duš. Z japonskih cesarskih manevrov: oddelek strojnih pušk. Mreže služijo v vo,ni za zatikanje vejic, da sc vojak prikrije pred sovražnikom Kak o je hodotovala preko Dunaja, Budimpešte, Belgrada v Carigrad, na povratku pa se jc ustavila v Zagrebu. Vodi jo Rusinja Mar. Savič z izredno živo roko. Evritmično umel-nosl je zbudil dr. H. Slelner in se loči od plesne v lem, da ima la za vsako besedo svojo kretnjo, ki odgovarja notranji vsebini besede. Recitator čita stili, evritmiki pa s kretnjami spremljajo to vsebino, katero na čudovito lep načii. izrazijo. Zagrebška publika je goste in njih ume.iiost.s silnim navdušenjem pozdravila. Med mnogimi krvatskimi umetniki je v jesenski sezoni razstavil svoja dela tudi profesor Si/moje Jiivanovii, in to v Umetniškem paviljonu. Kakor e uim .nik trgal slike iz življenju, je mnogo križev žc od zibeli n sil. Rodil se je v Petrinji, otroško dobo preživel na vrtiljaku, potem pa se je v mukali do-! , |im1 .It umetniške akademije v Zagrebu, katero je dovršil pod vodslvom prof. Beciča. \ seuakor je Jovanovič talentiran umetnik, ki živi v. barvami in z izredno finimi toni izraža najliše misli, gleda pa nekoliko v najmlajše, kakor v Uzelca. — M čan se kaže kol slikar, kot grafik manj: Iu gledajo iz slik V. von Goghovski elementi. Kot impresionist se predstavlja v nekaterih pokrajinah (selo Gvozdansko), ekspresionistr pa vidimo v stoječih figurah: Mati i dele. še danes malo spominja 11a vplive Andrć Lhota, vendar ne toliko kakor v svojih začetkih (Naiure morte). Portreti povedo, koliko talenta ima g. Jovanovič za enostavno risba in dobre barvne odnose, pred vsemi »Gina , ki je bila na londonski jugoslovanski razstavi 1. 1980. med najboljšimi. A odnos sivih barv, žoite do sivo-niodre, ki gledajo iz njegovih portretov, nam kažejo p al do klasičnih mojstrov rane renesanse, vendar je tu Jovanovič dosti obvaroval svoj obraz Na Stanoje Jovanoviča verujemo, samo izkristalizira naj se še. otrese naj se tujih vplivov Ln naj najde svoj čieli slikarski izraz. V Narodnem gledališču v Frankopanski ulici igra danes »Matica brv. kazališnih dobrovoljaca« dramo Cara Emina: »Zimsko sunce« v proslavo 60-Ie niče lega odličnega narodnjaka in književnika bolne Istre Imenovano dramo je napisal pred 30 leli; v nji pretresljivo slika tedanje težke dni Slra-nov; tradicionalno borbo Hrvatov za svojo socialno in narodno individualnost. Pisatelj takrat ni slutil, da se bo strašna resnica njegove drame prenesla na sedanji rod. L. 1902. jo je prvič prinesel zagrebški oder, potem pa so jo ponavljali vsi provincijalni odri z os.rimi demonstracijami proti Itali.janam in Madjarom. Omeniti še moram, da so »Zimsko sunce-prevedli tržaški Slovenci in ga 'na odru pokazali svojcem; in prav! Saj je pisatelj rekel: »Kad sani pisao o istarskim Hrvat ima. mislio sam i na Slovence, jer nam je bila jednaka sudbina, kao što nam je i danas.<- Pred predstavo govori o njegovih dedh E. Radelič. Lojze Golobič. Dutayev koncert Narodno železničarsko glasbeno društvo Slogu v Ljubljani je priredilo 4 t. m. v svoji glasbeni dvorani v Pražukovi ulici intimen večer, na katerem so se izvajale Dufayeve skladbe. Viljem Dufay je bil rojen leta 1400 in je poleg Angleža Dunstaplea in poleg Binchoisa giavni zastopnik glasbe svojega časa. Dufay je glava prve nizozemske šole, kateri so sledili reformatorji Ogke-hem, Josquin de Pres in končno voliki Orlando Lasso. Nam je renesančna glasba v Ljubljani še povsem neznana. Toliko bolj moramo znali cenili plemenita stremljenja glasbenega društva Sloge, lu je baš v današnjem času, ki čuti zgodnjerenesančni glasbi precej blizu, priredila ta zanimivi kulturnozgodovinski večer in nas upoznala s to glasbo. Marsikdo se je že zanimal za slavne Nizozemce, pa je bil navezan samo na par notnih primerov v knjigah. Tokrat pa je ta glasba zaživela in postala živo meso in kri in nikakor ne moremo preceniti usluge, katero .je storila Sloga interesentom s lem koncertom. Koncert je bil zelo dobro obiskan, skladbe so bile sprejete z — seveda manjšini razumevanjem, vendar s hvaležnostjo. Dufavevih skladb amo čuli sedem. Dve sla bili religioznega, cerkvenega značaja, ostale pa Iju-bavne. So večinoma dvo- ali tr-oglasne z orkestrom, ki večinoma poudarja glavni glas in njegovo linijo. Za moderno uho so cerkveni toni tuji, toda kdor se je hotel vživeti v to intimno, prisrčno preprostost renesančne lirike, je mogel pri teh pesmih polno uživali, čuli smo zanimive renesančne forme ron-doja, romance in kanona, v katere je komponist stisnil svoje občutje. O, koliko površni in zunanji smo moderni ljudje z našo glasbo napram tej 'skreni, pregnantni, enostavni, a tako kremenih glasbil Sama zunanjost nas je, samo prazno ušesno meh-kužje — to je bilo mogoče razumeti tistemu, ki se je potrudil vživeti v Dufaya. Zbor Sloge je svojo nalogo lepo rešil. Duša vse prireditve je bil g- Heri Svetel, kateremu gre hvala za požrtvovalni trud. Bila je res imenitna ideja, dati slaronizozeniski koncert in da ga je ravno Sloga dala, ne bi si človek mislil, ko imamo toliko, nazunaj bolj ambicioznih društev. Tem »rč-liejša hvala hulturni iu požrtvovalni Slogi! Nnr| hi s kulturnozgodovinskimi koncerti pridno nadaljevala V, Ste v. 276. .»SLOVENEC., dnu B.decembra 1U80. Sli an 7. Radio Programi HatHo-Llablfana t Sobota, 6. decembra: 12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti, 13 Cas, plošie, bona. 17.30 Plošče. 18 Viktor Pirnut: V dolini gradov (Klevevž-Smarješkc toplice, bližn,e gorice). 18.30 Radio orkester. 19.30 Ga. Orthaber: Angle-šfiina. 20 Prenos iz Zagreba: Koncert nem. podp. drultva (sodeluje tenorist g. Jos. Ri.avec). Nedelja, 7. dec.: 8.00 Ing. Fugina: O osuševanju zemljo. — 8.46 Dr. Debevec: 0 tuberkulozi otrok. — 0.16 Prof. A. Korilin: Čudo tn moč kr-šjsiuiKko ljubezni. — 9.36 I. Kaiser: 0 evropskem gospodarskem življenju. — 10.00 Prenos cerkvene glasoo iz stolnice. — 11 (K) Koncert radio orkestra. — 12.00 Časovna napoved. — 15.00 Gdč. Lebarje-v«: Kmeiska ženu; Solnce v srcu. — 15.30 Koncert Idavlolino s poijem (klnvlolinn: Lovru Hafner, klavir: Heri Sveiel, dvo- ln Iroglasni spevi: gdč. Jelica, Anica in Mimira Halner). — 10.30 Humoristično čtivo. pisatelj Milčinuki, — 17.00 ; U>lerljn , vfvclo-јцг« (Ljudski oder), — 20.00 Samospevi gdč. fl, Ko-renfiauovo — 208(1 Koncert radio orkestru, — 22.00 Porcčila in časovnu napoved. — 22.15 I. Premelč: šlagerji s Huvai-jazzom. Urum programih Sobota, 6. decembra: Belgrad: 16 Otroška ura. 16.30 Plošče. 17.30 Radio orkester. 20 Prenos opsre Iz gledališča. — Zagreb: 17 Radio orkester. 20 Prenos opere iz Belgrada. — Budapest: 9.15 Koncert ornestra. 13,05 Radio kvartet. 17.40 Piano. 19.30 Slavnostni koncert. — Milan; 12.15 Pestra glasba. 19.30 Vesela glasba. 20.50 Prenos operete. — Praga: 17.50 Češkoslovaške man,šine v Jugoslaviji, 20,10 Operetna glasba, 30,30 Sv, Nikolni. 23.25 Mor, Oatrova. Lar.genDeig: 17.15 Popoldanski koncert. 19.45 Ventil večer. — Rimi 17 Koncert. 20.50 Vokalni In Instrumentalni koncert; komedija. — Berlin: 18.50 Pesmi. 19.50 Zabavna glasb«, 20.30 Kabaretni večer. — Katovice: 17 Prenos nabožne glusbe. 20.30 Lahka glasba. 23. Plesna glasba, — Toulouse: J8.20 Plesna glasba. 19 Popevčice. 19.45 Argentinski orkester. 20.20 Plesna glasba. 21 Koncert, — London: 18.45 Orkestralni koncert. 21 Komorna glasba. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 18.20 Koncert orkestru. 19.20 Bratislava. 22.33 Rudio film. — Leipzig: 16.30 Koncert. 23.30 Plesna glasba. — 0.30 Nočni koncert. Nedelja, 7. decembra: Belgrad: 9 Prenos Iz Saborne cerkve. 11 Plošče. 12.30 Radio orkester. t6 Tamburice. 17.30 Plošče. 20 Vogalni koncert: Vlad. Popovič, član belgrajske opere. 20.30 Ccloi g. Alcks, Slatin- 2110 Srbsiki pevski zbor iz Zemunu. 22 Novice. 22.20 Plošče. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. 17 Godalni kvartet. 19 Praga. — Budapest: 10 Nabožna glasba. 11.15 Uniatsku služba božja. 17.30 Koncert vojaške godbe. 19 Koncert mestnega pev. ekega zbora. 19.40 Komedija, nato ciganski orkester in jazz. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 12.15 Lahka glasba, 16.15 Pestra gluebh. 19.30 Vesela glasba. 20.50 »Don Pasquale«, opera, Don zetti. — Pragai 19 »Svetilika«, opera, V. Novak. 22.30 Mor. Ostrava, — Langenbergi 18.30 Ruske narodne. 19 Oddaja na kratkih valovih, 20 Undine«, čarobna opera, Alb. Lortzing. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 13 Radio kvintet. 16 Simfonični koncert. 20.50 Večer italijanske glasbe: lirična drama. — Berlin: 20 Vesel nedeljski večer. 22,20 Plesna glasba. — Katovice: 14.20 Glasba. 15.10 Otroška ura. 20.30 Ljudski koncert. 22.15 Petje. 33 Plesna glasba. — Toulousei 12.30 Katol. svečanost. 13 Simfonični orkester, 18 Koncert. 30.30 Vojaška godba. 2! Operetna glasba. — London: 15.30 Kvintet. 18.30 Nabožna svečanost. 31.05 Nedeljski orkestralni koncert. — Mor. Ostrava: 12.04 Radio orkester. 16 Radio koncerl v Brnu. 18.50 Praga. 22.20 Ljud. ska glasba. — Leipzig: 16 Domača glasba. 18 Kon-cer*. vojaške godbe. 19.30 »Čarostrelec.-, opera. AP/ тт B MCTCH tmwu, varno/ m s. Šport REDNI OBČNI ZBOR SK ILIRIJE. Odbor SK Ilirije sklicuje v smislu § 13. klu-bovih pravil letni redni občni zbor, ki sc bo vršil v četrtek 18. dec. ob 20. Lokal bo objavljen na. knadno. Dnevni red: I. Poročilo upravnega in revizijskega odboru ter podelitev absolulorija odsto-pajočetnu odboru. 2. Volitev upravnega odbora, revizijskega odbora in razsodišča. 4. Predlogi o.l-bora in samostojni predlogi članov. 8амк>Иа ni predlogi členov morajo hiti 0 dni pred občmm zborom, torej najkasneje 13. I. m. izročeni odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov. Ako bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, sc vrši pol ure nato nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih. -- Odbor SK Ilirije. •k Miklavžev večer SK Ilirije se vrši danes zvečer v dvorani Kajtlne. Prireditev bo zelo zanimiva, ker pripravljajo (nuni komičarji par nastopov. Prireditev se vrši v vneli prostorih Kazine iu sodelujeta dve kapeli. V dvorani znani Nagodctov jazz, v mali dvorani pa Cvirnov tercet. Obeta se zelo animirana zabava ln so zato člani iu prijatelji kluba vabljeni — nc bo gotovo nikomur žal! * SinuSki klub Bohinj* je v nedeljo 30. nov. t. 1. priredil v občinskem domu v Bohinjski Bistrici predavanje: »Smučanje in njegov pomen za Bohinj«. Številni člani in prijatelji smučarstva so z zanimanjem iu priznanjem sledili izvajanjem predavatelja g. ing. J. Sodje. — Klub ima v programu nadaljnja predavanja o tehniki smučanja in razlago pravil J. Z. S. S. Vsa čast klubu za akcijo, ki jo vrši v prid sebi iu suiucauju med ljudstvom, ki 5 tem pospešuje tujski promet prekrasnega Bohinja in vrši s '"n jiripravo članstva in občinstva z ozirom na i j. nje mednarodne smuške prireditve v naši držav i C—. Smuški icčaji. O božičnih praznikih, to je od 24. dec. do I. jan. priredi Zimskosjmrlni odsek SPD Maribor sledeče smuške tečaje: I. Za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom naših priznanih smučarjev- « lirjev gg. inž. Rungaldlera in poručnika Ogorelca. 2. Za že Izvežbanc smučarje pri Klopnem vrhu. Vabi ludi letos g, Tavčar iz Ljubljane iu 3. za tekmovalce pri zavetišču na Ribniškem sedlu. Preskrbljeno je za dobro in čim cenejšo oskrbo. Prijave se sprejemajo do 23. dec. v trgovini g. Bureša in ^ Мнјсгја, kjer se dobe tudi vse nadaljnje informacije. Prosimo vse one, ki se zanimajo za kak tečaj, da se pravočasno prijavijo, da jim lahko odsek preskrbi vse potrebno. Zimskosportni odsek SPD Maribor Ruse o|>o-zurja vse svoje člane tekmovalce, da morajo imeti v smislu saveznega sklepa tekmovalne legitimacije katere bodo moraii predložiti na zahtevo razsodišču. Vsled tega pozivamo vse svoje tekmovalce in tudi one člane, ki nameravajo letos prvič startati, da oddajo svojo loiograiiio nli pri g. Malerju na Glavnem trgu ali pri g. Burešu v Vetrinjski ulici. Istočasno je treba plačati za izstavitev legitimacije pristo!bino v znesku Din 10. Po sklepu saveza se oni tekmovalci, ki se ne bodo mogli pri komisiji izkazati z legitimacijo, ne bodo pripustili k startu. NOGOMET V TUJINI. It Anglije. Slabo gospodarsko stanje inm ludi ua Angleškem svoje posledice pri obiskih prvenstvenih tekem prvo angleške lige. Le tedaj, kadar je res kaj jiosebnega. ne popustijo navdušeui gle-gnlci, pa četudi je Ireba zu to nekaj odšteti. Nekaj navadnega jc bilo na Angleškem, če je znašal obisk prvorazrednih tekem od 50 do 00 tisoč ljudi. ;Daily Mali |ia dokazuje, da ni več lako, karti pred dobrim tednom je najbolj obiskana tekma štela le 38.000 gledalcev, vse druge igre so bile nlliltše obiskane. — Pretekla prvenstvena sobota je bila sicer v Umu pogledu izjema, kajti na tekmi med vodeWm Arsenalom in Chelslo je bilo 74 000 gledalcev. Razumeti |>a moramo to udeležbo, kajti igra je pomen I In nekak višek sezone v Londonu. B 5 : I je imiigul Arsenal, ki še vedno čvrsto vodi s 3 točkami naskoka pred lutošivlni angleškim prvakom. Slednji je namreč znani Shelfiold \Vod-nesday, ki bo trd oreh Arsenalu. Tretje mesto drži 6e vedno Portsmuth. ti društvenega zivlienia Gradec. V nedeljo dim 30, nov. se je vršil občni zbor graškega društva »Čitalnica . Občnegu zbora se je udeležil bivši dolgoletni predsednik, znani narodnjak g. dr. Janez Klasinc. delegati jugoslovanskega konzulata, graškega društva . KretK ter zastopniki VKeli gniJkili čehoslovaškili društev. Izvoljen jc bil sledeči odbor: Predsednik g. Matija Kukmun; jmhIpredsednik g. Alfred Ledenlg; tajnik g. ing. c. Deineler Kimovec; namestnik tajnika g. Jože žiperk; blagajnik g. Josip Majer; namestnik blagajnika g. c. med. M. Cunder; knjižničar g. Zmu-goslav Bevc; namestnik knjižničarja g. M. Satovec. NOVO REZILCE GILLETTE ima vogale oJseL 1. ane GLEJTE si o priliki vogale NO VEGA Gillettovega rezilca: vogali so mu odsekani. In vogali NOVEGA Gillettovega brivskega aparata so znatno ojačeni, tako da vzdrže vsak udarec. Kakšne prednosti daje to? Velikanske! Naj se zgodi z aparatom karkoli, napetost rezilca ostane brezhibna. Rez NOVEGA Gillettovega rezilca je v isti višini z zobmi aparata. Zato se bolje izbrijete okoli nosu, ust in ušes. Vaš NOVI Gillettov brivski aparat z NOVIM rezilcem Vas čaka v elegantnem etuiju. Cena kompletnemu aparatu je samo Dinara 80.— NOVA Gillettova rezilca se dobe po Dinara 28.50 za zavojček 5 komadi, in po Dinara 57 za zavojček z 10 komadi. Kupite si ta aparat še danes. S tem si prihranite čas, se iznebite vsakdanje nevolje in si ohranite dobro voljo. Zakaj aparat je res popoln. Na prodaj v vseh tr-govinah fe stroke. MAO. I O. S. A . Nova rczilcc Gillette jc upornlmo tudi v originalnem aparatu. OvfO Gillette Cerkveni vestni k Meščanska Marijina kongregacija za može. pri sv. Jožefu ima v nedeljo dne 7. decembra t. I. ob pol 11 dopoldne odborovo sejo. ob 11 jki običajni shod. Marijauska kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani: V ponedeljek dne 8. decembra je glavni praznik. Ob |iol 7 zjutraj skupno sveto obhajilo in slovesna obnovitev posvečenju, |h>|)oI-dno ob treh slovesen shod In darovanje zu kon-gregiicijo. Obakrat je udeležba obvezna. Poizvedovanj Našel je nekdu daljnogled. Lastnik poizve v pisarni 1. delavskega konsumnegu društva. Kon-grosni trg 2 (poslovodstvo). Naše dijaštvo Odbor APZ vabi vljudno vse tovarlSIce aka-delničarke, ki se zanimajo za lepo pesem, na važen razgovor, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. dec. ob Vil'2 v balkonski dvorani na univerzi. Pevski pozdrav! Nas pruznik N. decembru! Vse katoliške d i ju kinje se bomo poklonili- naši /.avetnici. Na ujer god je ob (1 skupna sv. maša in sv. obhajilo v Aloj-ziievišču, Poljanska cesta 4. Pokažimo, du smo hvaležne Mariji za vse dobrote, ki nam jih izkazuje |iovsod. Pridite v obilnem številu. — Oh II je » hrli dvorani »Unlnna« slainostnu zlmriminje. Popoldne oh 5 |>и v veliki dvorani »Unionac MUicrij s»ete maše, Naj nas združi vse. ta naš najlepSI praznik! ' 2° i j* j S — Hane Dominik: Moč treh Roman Iz leta 1958. 54 Indec miren, zatopljen vaeo. Svobodni obred санн mu je dopuščal, da je bil tu za pričo, Njegovo misli so se mudile pri naukih lastne vere. Mislil jo na kolo življenja, na katero smo vsi navozani. Nu bojr in težave vsakega bilja, ki sme šole po tjeočkralnem rojstvu in življenju vtoniti v večni blaženosti nirvane. Erik Trmvor visoko vzravnan. Vsaka mišica zadrževana sila. Srečon ob prijateljevi sreči. Vendar Je že luhtal nove načrte. Nestrpen ob vsakem zavlačevanju, ki ga je trpela njegova življenjska naloga. Svečenik je zamenjal prstane. Lahko je potittnil zlati prstan na drobni nevestin prst. Trdo In težko se je ulegel na Silveetrovi roki poleg prstana iz Pankong Con. Atma je to videl in njegove misli so splavale drugam. »Kdor je že zvezan, naj se ne vežo so enkrat. Dveh dolžnosti ne more nihče izpolnjevati, dvema gospodoma nihče služIti.« KrSčanski svečenik je govoril nežne besede. Da sta sedaj eno. Da pripadata drug drugemu, dokler jih nekoč no loči emrt. Atma jo videl le oba prstana na Silveetrovi roki. Tudi misli Erika Trmvorja so zaplavale. Daleč iz zeleno doline, proti severu preko kipečega morju in daljnih ledenih plasti do zasneženih čorl. Lo neruzločno so prihajale duhovnikove besede na njegovo uho. V duhu si ie 2e gradil tam na severu v ledenih daljavah novo zatočišče. Nov dom, ki se nc bi dal odkriti in ne napasti. Duhovnik je končal. Položil je roki na glavi novih poročeucev ln ju blagoslovil. Poln solnčni žarek si je poiskal pot do oltarja in splotel iz zlato svetlobe venec nad nevestino glavo. Orgle so zopet zabučale. Svečanost je bila končana. Avtomobili so privedli udeležence nazaj v Trn-\vorjevo hišo, kjer je bil pripravljen obed. Gostje i/, mesta: Linnuiski upravnik s svojo ženo. Kraljevski sodnik. Lustniki svobodnih kmetij in linnaiske okolice s svojimi ženami. Švedsko ženltovonje s starimi običaji in navadami. Že celo človeško pokolenje ni bila zbrana v hišni dvorani lako številna družba. Odkar je umrla mati Erika Truworja in jc oče živel le šc za .svojo /.nanosi in svoja potovanja. Zduj so bobnela tla pod koraki krepkih, visokih postav. Donelo so šale in smeh in prepodile duhove samote. Uradnik Bjerkegrttn je bil kot uradna oseba za starešino in je držal govor pri mizi. Sodnik Kongsholnt mu je pomagal z drugega konca. Jedli so in pili. Uradnik je napil mlademu paru. Sodnik ni hotel zaostali in je napil bodočim parom, ki bodo obhajali poroko v tej dvorani. Naslednji mora biti Erik. Že tisoč let stoji Tritworjeva hiša in se je zmeraj podedovala od očetu na sina. Torej... Končal je na lahko razumljiv način in izpraznil kozaroc na še neznano nevesto. Ob treh so začeli z obedom. Ob šestih so še sedeli. Izgovorili so mnogo napitnic, izpraznili mnogo kozarcev. Giave so bile rdeče in navduaenjo je raslo. Splošno kričanje je polnilo prostor. Marsikdo je govoril, samo da govori, in ni posebno pazil, ali najde poslušalce. Erik Trmvor je v splošni živahnosti neopazno zapustil svoj prostor in porinil stol zadaj za Atino. Indec je bil miren in molčeč kakor običajno. Medtem ko je govoril sodnik o bodočih porokah, je motril od starosti zarjavele stropne trume dvorane. Zopet je imel v oni sekundi skrivnostni dur privida in zdelo se mu je, da vidi, kako ližejo uničujoči plameni strop. Tvoj temni tovariš Je molčeč, Erik. Pokazati mu hočemo, kaj Je na Švedskem poroka. Fant ne sme ostali trezen, ako hoče delali čusl nevesti.* Debeli upravnik je zaklioal smcjć in prišel pred Indca s polnim kozarcem. Atma mu je ugodil. Upravniku in mnogim drugim. Le da pijača, ki se je lesketala zdaj zlato, zdaj svetlo ko rubin v njegovi čaši, ni bilo vino. Erik Truwor se je sklonil naprej. Cez trideset minut mora Silvester vstati, ako hoče dobiti zvo/.o nn vladni progi za Nemčijo Potem naj odide.« Atma je izgovoril mirno in brez slrusti. Ne poznaš mojih rojakov. Hočojo ples z nevesto. Hočejo zaplesati nevestino kopreno, končno hočejo pili iz nevestinega čevlju. Sedaj tnl je žal. da sem povabil stare prijatelje in sosede. Ne bo prav, ako sedaj vstune par.« Atma se je ozrl po omizju. Vsi so bili v svojem elementu. Sodnik je predaval svojemu sosedu o |hi-sebno zanimivem slučaju v zadnji obravnavi. Upravnik je dvoril gospej uradnikovi. Uradnik jc začel zabavljati čez vludo. vMorum govoriti fie s Silvestrom. Dovolila sva mu en teden za ženitovanjsko potovanje. Premislil sem se, lahko potuje štirinajst dni.« Atma se jo pozoren obrnil. ± Premijo Din 500.0C0 - je dobila danes (5. XII 19311) zopet pri nas kupljena srečka št. 18.359 4 ^ Bankovno komandifno društvo 1 A. REIN I DRUG Zagreb, Ilica 15, Gajeva 8 Beograd, Knez Mihajlova 47 MAM Vc akta drobna vrsi ca l-SO >ln ali vsaka be»udu SO par. Na|man|šl og aa . S t. in. Оц1ак: nat devet vrstic sc računalo viit. Za oilijovor m.cm o Na vpražania brez znamke ne udnovnr|:imol j Gospod ali dijak j se sprejme na celo oskr-; bo Maribor, Mlinska 31. Trgovska pomočnica brez prakse išče mesta v trgovini, kjer bi dobila potrebno trgo\. prakso. Pomagala bi tudi pri gospodinjskem poslu. Ponudbe pod »Pridna št. 13.787 na upravo. Absol. trg. akademik s prakso, 23 let star, knjigovodja, bilancisl, perf. korespondent v nemščini, italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini, diskretno tudi v francoščini, vešč strojepisja in stenografiji.-, išče službe. Pondbe pod »Pet jezikov na upravo. Zaposlenja išče šivilja, mati dveh deklic, brez vsakega zaslužka. -Prevzame rada kakršnakoli popravila. Naslov v upravi »Slovenca . Vzgojiteljica išče k 7 letnemu otro- sm-m ii Gostilna ku. Ponudbe se pošljejo pri Slovenski materi Dim-7. navedbo plače in pre- nik v Trbovljah se daje j pisi ..pričeval na upravo pod »Vzgojiteljica 7 daljšimi službami.«- z novim letom na račun 1 ali v najem. Julka Dimnik, Krško ob Savi. , шш Šoferska šola prva oblast kom. Ča- ! mernik. Liubliana Dunai- ! чка c. 36 iJugoautol lel 2236 Pouk in praktične vožme NtemSSfitO in Iranc. j instruira akadcmiča' ka. -! Naslov se izve v upravi pod št. 13.746. Hiša v Kranju enonadslrop. (7 sob. parket in kopalnica), z velikim vrtom, se ugodno proda Pojasnila: Gospodarska pisarna dr. Černe, Ljubljana, Miklošičeva 6. u ш ■ - j ШЛ Fižol cipro, koks, visoki in nizki, ribničaii kupi vsako1 i-: jličino »Proda«, Prečna ulica 6. _________ Jtjg !j Lasničarji! Nov vir dohodkov. .lavite vaš naslov, priložite 3 D za odgovor. M. Vrabič, Ptuj. Nov vir dohodkov' Vsak, ki ima prodajalno, lahko zasluži, davite naslov, priložite 3 Din za ne prevzame nobene kup-odgovor. M. Vrabič, Ptuj. čije nase. ki bi jo sklenil on. Mesarija Krek, Školja Prest, javna dražba hiše št. 100 v Zg. Šiški s pripadajočim vrtom sc p , tovornj av!o bo vršila 20. dec. 1930 ob 12 pri okrajnem sodi- "ov ali dobro ohranjen šču v Ljubljani, soba 37. star, kupimo. Ponudbe s Izklicna cena 180.000 D ceno je poslati rta Gasil Preklic. Podpisana družina prekli-cuje svojega najstarejšega sina Ivana Kreka ter izjavlja, da v nobenem slučaju ne plača dolgove, katere bi napravil on oz. no društvo Eled I. Vredno&iue papirje srečke obligacije delnice kuptue upravništvo "Merkur«. Liubliana Šclenbur-ova ulica b il. tel i0-52 Fuhasto perje čisto ćohano po 18 Din kf druga vrsla po 38 Din kg čislr bele gosie po IjO Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam pc poštnem povzetiu L BROZOVIC - Z.igrcb I lica 82 Kemična čistil mca peria Ta'in-liraozraa pet sedežni, popolnoma nov. 5.00 km vc: en, se ugodno proda. Dr. Fred Crobath, Kranj. Žepni robci komad 2 Din pri Matek in Mikcš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Spalno sobo I novo, kompletno, mehko, se poceni proda Scneko-kovič, pleskar, Maribor, Vojašniška 13. SI Ijjlmi PROiNlA Ker bomo tudi letos imeli zadnji teden pred Božičem mnogo posla, Vas vabimo, da nas posetite že te dni. Sedaj si boste najlažje nemoteno izbrali Vaš gramofon oz.gramofonske pLošče. *3£AMOFOM A. ldusuana. Miklošičeva cesta 34 I.oka. Mesarski pcmočnik Stanovanje v vili 5 sob, kuhinja, kopalnica, dober, se takoj sprejme Vešč mora biti tudi pro- ______________ daje mesa in prost voja- so[-,[ca služkinjo, tele-ščine. Naslov v upravi pod št. 13.725. f^iFOi^i Nov plsa'ni stroj znamke AF.G se proda za 4000 Din Naslov pove uprava pod št. 13.727. Fižel za kuho V trgovino železnine na deželi se sprejme mlad, izučen, pošten, zdrav in močan začetnik. Ponudbe pod Pošten« št. 13.823 na upr. Služkinjo kl zna opravljati vsa hiš- pozneje zdravnik. Vodo- na dela, snažno in po te- vod, plin in elektrika so no, sprejmem. - Ponudbe predpogoj Plača dobro, pod »Družina dveh oseb Ponudbe pod Ordinaci- na upravo. ja« št. 13,853 na upravo. fon, blizu sv. Krištofa, se odda s 1. lebruarjem. Zeli nizke vrste od 2 do 2.75 se solidno stranko, ki po- Din, visoke vrste od 3 trebuje pisarn, prostore, do 3.50 Din nudi Naslov, v upravi »Slov.« pod št. 13.861. Stanovanje 3—5 sob, na prometnem kraju, primerno za ordinacijo, išče za takoj ali no Sever S: Komp. Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Restavracija Trgovino s papiriem in galanterijo ter maihnim stanovanjem na prometnem prostoru -poceni prodam. Pojasnila daje Fr. Pichler, 'aribor, Gosposka 52. Ostanki sukna primerili za čevlje, sc do- ! bijo ugodno nri tvrdki A. | Kune, Ljubljana, Gospo ska ulica. Božična drevesca ; nabavlja graščina Prusnik, I pošta Zagorje ob Savi. l esni trgovci m poseslt ikil Ker je nu. ala kriza v lesai industriji, vljudno javljam, da režem vsled te^-a sedaj surovino lesa, hlodov itd. za plaCilo 20% cencie, kakor v pre-lečcnem čaru in točno po naročilu kot vsako drugi podietje Lesna industrija Alartinec, Škofljica. V Mariboru ie namjoantiši nakup i!a-lanlerue drobnarue par-lumeriie paoina šolskih potrebščin i'd — na de belo in na drobno — on DKAGO "*OSlNA. Vetriniska ulice Mev 26 Krušno moko in pver redno svež« kupile 7p|n ucodno nri A. VOLK LJUB- -ANA Resi leve ceste c4 Ш-тШ Najceneje in najboljše: modroce. otomane. divane. Seder-modroce. fotelje iu garniture Vam nudi: >sia agor|<; oo oavi. i « ^ . ^ . Orehove plohe I. liUliiC St u b 11 a n č StBn trg 6 suh« debele 30—70 mm, /^"ТСОП dolge ?—Г> m, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod šl 13.852 na izbornem prostoru 1 centrumu, z vsem inven tarjem in dolgoletno n?- \ ~ iemno pogodbo, se takoi flin.jte Šil ugodno proda. — Gjuro Valjak, Maribor. . S S širile »Slovenca«! Ж ■ >ЛНК.л>И f iT** V globoki potrtosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da jc naša nadvse ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa TEBEZim dne 4 decemhra 1930. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne pokojnice oh v soboto, dne 6. decembra ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Nikolaja v torek 9, dec. ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 4. decembra 1930. Emilijo in Ivan, sinova. Celestina, Francka, barija in-.lulka, hčere Alojzij Glavnik, Alojzij Tomšič in Ciril Kcmperle. zetje ter vsi vnuki in vnukinje. Murto mtu N j uljse ш d ivo 11 roi ur|im očesom GLAV F' ie masi iiotiite ekarnali dn >erijnt n n iravnosl i» Ivornici пеца skln- dišča Varujte se potvorb Ka Jiuioalovanslic Ualuirno v Ljubljani: Karel Ceč, /IvtfvOj /СЛЛлКЈО ОЧ-. ivuajioV.Ti. v hCo-C^frin, \ Ј1ЛЦ Ллл • izdajatelj, ivun Itakotcc. dt i inskt' Жш fobofHkarfka pleskarska in črkoslikarska dela se priporoča Tone družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. EGU! galoše........... 62 Din Moške galoše........................77 Din Damske snežke ....................90 Din Damske snežke z baržunom ... 99 Din Damske snežke popolnoma iz kavčuga in z baržunom .... 129 Din Moške snežke ......................(45 Din Otroške snežke — naprej od 76 Din Damske galoše št. 34, 35 in 36 po 15 Din An t. Krisper, Ljubljana, Mestni trg Bila je krepostna žena, ki je odpirala svoje roke revežem in nudila pomoč siromakom! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša dobrosrčna mamica, gospa ANICA FARKAš roj. HORVATIč t'govčeva soproga pri Sv. Juriju ob Ščavnici po dol^i mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v Gospodu zaspala v ponedeljek, dne 1. deccmbra ob 12, v najlepši dobi, stara komaj 48 let. ' Pogreb nepozabne, vsem prezgodaj umrle blagopokojnice, bo v sredo, dne 3. decembra ob 8 zjutraj. Sv, Jurij ob Ščavnici, dne 1. decembra 1930. Josip Fa'kaš, soprog. Dragica, Pepica, Emica in Pepi, otroci. Ai-drej, Fiic in Rur'oli Horvatič, bratje. Elizabeta Gubi a in Marija Fa.kaš, svakinji. Ela, Alojzija in Antonija Horvatič, svakinje. V globoki žalosti naznanjamo v imenu žalujočih sorodnikov pretužno vest, da je naša srčnoljubljena mati, tašča in stara mati, gospa :ojzi]a Mcipr utea MMm veleposestnica dne 4. decembra 1930 ob %5 popoldne, previdena s tolažili svete vere, v 73. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne preminule se bo v nedeljo, dne 7. dec. ob 343 popoldne v hiši žalosti, Brezno št. 15, slovesno blagoslovilo in potem na župnijskem pokopališču v Breznu položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sveta maša se bo darovala v torek, dne 9. decembra ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi v Breznu, Brezno, Ehrenhausen, Gortina, 5. dec, 1930. Rodbine: Janisch, Laurentschitsch, Potočnik. IBPrP Urednik, trunc Kremiac.