tteu. 126. Velja po poŠti: •ti telo leto oaprej K 26' — a pol leta „ „ 13' :1» Četrt leta „ „ 6 50 (« en mesec „ n ? ?0 V upravniJtvu.1 i *lo leto itaprel K 2O ■vi. iio' leta t« 110' ■■..•i tetr* let« * w 't!f -nese« "<® 'A aošllj n« dorr> " • • .i mesec "osamezne Stev <0 ; O Ljubljani, o torek, dnč 4. junija 1901 - «> <111110i Leto XXX*/. Inserati a tnostop petitvrsta (72 mm)i enkrat 0 0 < 13 h <« dvakrat o o 11 „ ii trikrat 9 „ n več l 'avljenju primeren popust izhaja riti. Ako se osnuje blok, se bo nemška napredna stranka trudila, da spravi vanj še Hocka, Ofnerja in Kurando. Komunike stranke je približno sledeči: Poslanci nemške napredne stranke slejkopre.i priznavajo nujno potrebo svobodomiselne zveze vseh nemških strank. Toda nemška napredna stranka ne more zatajiti pri tem svojih načel; vsled tega .ic nedopustno, ako se hočejo izključiti iz skupnega bloka poslanci, ki so bili voljeni na programu nemške napredne stranke. Vendar pa jc tudi v slučaju, ako sc ne posreči blok, l>otreben ta ali oni način tesnejše združitve nemških strank; katera, se bo |X)kazalo na skupni konferenci. Svobodna v s e n e mš k a strank a je na svojem strankarskem shodu sklenila sledeče: Na svobodno - vsenemškem programu izvoljeni poslanci bodo v državnem zboru tvorili posebno samostojno neinško-radikalno zvezo. Ta naj se priklopi (angliedern) eventualnemu bloku nemške ljudske, nemške napredne in agrarne stranke. Stranka se bo v bodoče imenovala: Nemško-radikalna stranka za Avstrijo. Volivni kartel s krščanskimi socialci je zgolj taktičen in se nc tiče strankinih programatiških načel. Stranka sc bo sleiko-Itre.i zavzemala za izpremembo sedanjega šolskega zakona, za svobodo šole in učiteljstva ter se borila proti klcrikalstvu. Take so torej šanse za nemški blok. Splošno menijo, da sc bodo nemške stranke -i. t. m. zediuile samo v toliko, da se osnuje skupni izvrševalni odbor nemških strank, najvišja ir-štanca pa bo plenarni zbor vseh nemških svobodomiselnih poslanccN mesto dosedanjega odbora 17 poslancev. Optimizem vlade. Praga, 3. junija. Z ozirom na vest nekega lista, da se vlada boji »socialdemokraške nevarnosti« v novem državnem zboru in je cesarju ponudila svoio demisijo, ko .ie izvedela za rezultat volitev, objavlja »Prager Tagblatt« daljšo izjavo ministrskega predsednik.! Mečka ob priliki sprejema bombažnih industrijccv. Beck jc izjavil, da je vest, da je cesarju ponudil demisijo. od konca do kraja izmišljena. Vlada .ie optimistiška in se v tem oziru ne bo zmotila. Socialni demokratje ne bodo smeli v zbornici ovirati pozitivnega dela, ako se bodo hoteli vzdržati. Čim večja je stranka, tem več odgovornosti ima iu tembolj se mora prizadevati, da doseže pozitivnih tispehev. Politika negacije bi socialni demokraciji le škodovala. Socialna demokracija zahteva dveletno vojaško službo. Temu se vlada ne bo protivila, toda državni zbor bo moral dovoliti za to potrebnih sredstev. Skratka, socialno demokraške nevarnosti nikjer ni. Vsenemci. I) u n a j, 3. junija. Med Schonererjem iu Steinom se je pojavil velik spor. Schonerer je namreč za ožje volitve izdal parolo, da se v Ašu iu Falkcnau morata vreči svobodno-vsenemška kandidata Miihhvert in Strauskv. Poslanec Stciu pa je nasprotno izdal parolo, da se naj volita združeno svobodna vse-nemca, kar so je tudi zgodilo. Tudi poslanec Heba, dr. Jager jc sprt s Schonererjem in sicer zato, ker se Jžiger zavzema za nemški blok. Grofa Sternberga prvi nastop. Dunaj, 3. .inni.ia. Grof Sternberg naznanja. da bo v eni prvih se.i interpeliral zaradi mahinacij pri njegovi volitvi, posebno pa zaradi tega, ker so bili uslužbenci in delavci cesarjevih posestev v njegovem volivnem okraju pri ožji volitvi prisiljeni voliti socialdemokrata. Odpoved Poljakov sokolskemu /letu v Prago. Med češkim in poljskim časopisjem traja dalje polemika zaradi tega, ker so Poljaki izjavili, da sc ne udeleže vsesokolskega zleta v Prago. Glavni poljski listi izjavljajo, da ne vidijo v sokolskih zietilt tiste koristi za Slo-vanstvo, kakor mladočeški listi. »Postep« pravi, da Me namen sokolstva nepolitičen in njegov namen telesno krepiti svoje člane, ne pa delati politične demonstracije. Pravi vzrok bo ta, ker Se .ie češko sokolstvo marsikje preveč udeležilo mladočcškc liberalne politike, ki Usoda Poljski spisal Vladislav Orkan, prevei Fran Virant. (Dalje.) Pred njim stoji širokopleč kmet, čedno oblečen, z rdečini obrazom . . . Poznalo se mu je, da ga rad »potegne«. Tudi sedaj je bilo videti, da »ga ima«, kajti nagibal se jc sedai ua eno, sedaj na drugo stran, kakor bor, ki ga veter maje, in gledal na sedečega Martina. »A, vi ste, župan . . .« jc šepetal mlinar. »Uganili ste, jaz sem tukajšnji predstojnik. A vi, kdo ste?« je vprašal župan z izpitim glasom. »Torej tne ne poznate? ...« »Seveda ne.« »-Mlinar Martin . . .« Zupan ga je pogledal bližje. »Bog pomagaj! . . . Odkod ste se pa vi vzeli?« »Naravnost iz Amerike . . .« Zupan ic iztegnil roko in sta se pozdravila. — »No. prej bi pričakoval gospoda glavarja, kakor da bi vas tu zagledal! . . .« je govoril župan. »Kdaj ste prišli?« »Danes . . .« Zupan jc opazoval Martina, kf j& sedel otožen in vtopljen v obupne misli, ki so mu zmedle vse pojme. Veste kaj,« je začel župan, »kaj boste tu sedeli? Zgodilo se je, kar bi se ne smelo zgoditi ... Vi tako ne morete nič pomagati, če bi tudi celo leto tu sedeli. Zene ne prikličete s krikom in ji tudi ne napravite nobene škode če tudi pretočite korec solza! . . . Torej pojdite raje k meni, razgovorimo sc o celi zadevi in bo že kako drugače . . No vstanite!« in ga je potegnil za rokav. Mlinar se ie počasi vzdignil in stopal topo za županom . . . Ljudje so se čudili, »s kom neki gredo gospod predstojnik,« a gospod predstojnik jc šel z mlinarjem naravnost proti bajti, ki sc ic razlikovala od drugih v tem, da se je že od daleč videl na njej napis, zložen iz krivih črk: »Občinski urad v Porobju«, in ix>lcg njega drugi: Vinotoč.« »Morda še ne veste,« je pojasnjeval župan mlinarju, »da sem si nabavil vina, da bi ljudje v nedeljo ne lenarili iu da bi jim na kak način osladil to pusto življenje. Ha! kajti tu ic beda! Beda pri vsakemu koraku! Ni o tem govoriti.« Zupan je končal in šc parkrat pri sebi za-mrmral: »beda«. Martin ga sploh ni poslušal, ampak jc mislil na zapuščene njive in na svojo Marušo. Nazadnje sta se ustavila pred domom gospoda predstojnika. Zupan je odrinil vrata. V veži jima je žc udarilo na uho hrupno govorjenje, ki je prihajalo iz zakajene izbe . . . Zupan jc z obrazom »predstojnika« prestopil prag, za njim jc z nekako bojaznijo in negotovostjo vstopil mlinar. »Ho! Gospod predstojnik! . . .« je za-hrutnclo od mize, za katero so sedeli po vrsti na klopi odborniki. »Na vaše zdravje župan! . . .« je začel poljski čuvaj, prelivajoč vino v čašo velikosti tnale kupice za pivo. Roka sc mu ie tresla ne samo zaradi starosti ko je vlival v kupico, ic zlil dvakrat toliko na mizo, od koder ie teklo curkoma na vlažna, glinasta tla. »Ne razlivajte boter daru božjega . . .« je zagrtnel župan in dodal, obrnivši se k mlinarju. stoječemu pri vratih: »Na vaše zdravje, Martin!« . . . Nikar se nc žalostite! . . . Bo že kako.« Kmetje so šele sedaj zapazili skozi gosti dim iz pip, ki je napolnjeval polovico izbe, mlinarja stoječega poleg vrat. »Kdo pa je to?« se iili je oglasilo več. »Domačina ne poznate? . . .« je odgovoril mlinar in stopil k sedečim. Poljski čuvaj seje na pol nagnil izza mize in pogledal bližje. »Mlinar! . . . Martin! . . . Pri moji dušici! . . .« Podžupan, suho človeče, je skočil s klopi. »Botrčck! Torej ste vi? . . . Vsi svetniki! . . . Kdo bi vas . . .« ropot prevrnjene mize in cvenk stekla mu je pretrgal besedo. »Ka.i pa je?« ic vprašal obrnivši sc. »Da bi te vrag!« se ic razsrdil župan. »Dar božji razlivati po tleli!« in sc jc sklonil in pobral stolčcuo steklo. »Pri moji dušici! . . . tega nisem iaz storil! . . .« jc kričal poljski čuvaj. »Kdo drugi, čc nc vi?« »I no, podžupan je s suknjo pomedcl!« »F kaj me pa »ti« daješ?!« ie vskliknil podžupan. In prišlo bi bilo do bitke, ko nc bi bil novi gost, ki ic hipoma stal sredi sobe, pomiri! pre-pirajočih s svetopisemskimi besedami. »Bratje v Kristusu! Nikar sc ne zmerjajte z besedami, kajti povedano .ie . . .« Tu se je ustavil in gotovo premišljeval, kaj je povedano. »A! gospod tajnik! . . .« so mu |>retrgali premišljevanje in tišino pričakovanja njegovih nadaljnih besedi. »To smo vas že težko pričakovali! . . No. kako naj se pa brez vas jjosvetujemo o občinskih zadevah! . . .« Miza je že stala na svojem mestu in na njej liter iu kupica, večja kakor poprej. Marsikateri odbornik si .ic mislil, ko jc ogledoval velikosti kupice iu io v mislih že napolnjeval z vsebino steklenice: »Ni nesreče brez sreče.« Nasprotni pomen tega najnavadnejšega pregovora ne pride nikomur na misel. Posadili so gospoda tajnika na klop za mizo, župan sc ie vsedel na stol — in seja se začne . . . Medtem so pozabili na mlinarja, ki je stal na strani iu ko hi nc bil vtopljen v obupne misli, ki ga niso zapustile, gotovo bi se bil začudil, zaka.i tli župan, ko jc njemu napil, potmi tudi njemu nalil, ampak da gre vrsta dalje okoli mize. »I no, morda su izprenicnili nekdanjo navado!« bi si bil mislil. Kupica je medtem prišla okoli, enkrat, dvakrat . . . Čas je hitro bežal. Solnce jc metalo naravnost solnčne žarke in zaznameno-valo imldtie z belini kazalom. Poljski čuvaj se ie zagledal v prazno steklenico in tesno mu je postalo pri srcu . . . Pri moji dušici!« je ponavljal vedno bolj po-gosto in v mislih je končal, »da bi jo vsaj kdo napolnil . . .« Sveti Kleofas, do katerega je Poljak; ne marajo. (Juti.J izvira hladnost in nasprotje. OGRSKA. Pomirjenje. Mu dim peš ta, 3. junija. Položaj je nekoliko boljši. Radikalni glasovi so utihnili, najbrž zato, ker pride kralj kmalu v Budimpešto slavit jubilej svojega kronanja in bodo potem Ogri najbrže mirno iu sporazumno z vladarjem dosegli, kar sedaj razburjeno in glasno zahtevajo. Vlada upa, da nagne kralja na svojo stran in da bo še pred poletnimi počitnicami lahko rešila »ustavne garancije« v zbornici. Mogoče je seveda tudi nasprotno, kajti »ustavne« garancije so pravzaprav garancije proti kroni, ki bi potem posebno glede na vojaško vprašanje bila zelo vezana in brez vsake dejanske moči. Budi m pe š t a , 3. junija. Glasilo neodvisne stranke »Magyar Orszag« izjavlja, da so vesti o osnovanju nove stranke na podlagi načel iz leta 1848. |K>polnoma neosnovana. Sedai ko gre za nagodbeno vprašanje, je treba da se tesno združijo vse stranke. Neprestano nesporazumljenje med Avstrijo in Ogrsko ter spori med krono iu ljudstvom morajo ponehati iu se vrniti zaželjeni mir. Dunaj, 3. junija. Glede na nagodbeno vprašanje se poroča, da se odločilna pogajanja prično prihodnji ponedeljek v Budimpešti. Budi ni p e š t a , 3. junija. V zbornici se vrši razprava o napravah, ki se bodo ustanovile o priliki jubileja kraljevega kronanja. Poslanec Hoitsy priporoča, naj se predloga sprejme. Kralj se je prepričal, da je mir le mogoč, ako se vpošteva ogrska ustava in svoboda ljudstva. Slovak Hodža sprejme predlogo in izrazi upanje, da bo parlament odgovarjajoč intencijam vladarja sprejel splošno in enako volivno pravico. Sprejme se še predlog ,na.i se kuje jubilejni zlat denar po 100 K in srebrni po 5 K. Boi za volivno reiormo na Ogrskem. Budimpešta, 3. junija. Socialni demokratje so priredili velik shod, kjer so demonstrirali za splošno in enako volivno pravico. Očitali so sedanji vladi, da hoče volivno reformo zavleči, če ne popolnoma ogoljufati ljudstva s tem, da spravlja na dan vprašanje o »ustavnih garancijah«. S tem hoče ljudstvo premotiti, da bi pozabilo na volivno reformo. HRVAŠKO-OGRSKE ZADEVE. Razpoloženje v hrvaški koaliciji. Zagreb, 3. junija. Ker so poslanci hrvaške koalicije glede na spor med ogrsko in hrvaško vlado izjavili, da pri debati v ogrski državni zbornici ne bodo govorili v obštruk-cijskeni zmislu, sklepajo nekateri iz tega, da se je bojevitost hrvaške koalicije polegla. Resnica pa ie ta, da hoče hrvaška koalicija pri debati o načrtu nove službene pragmatike za železničarje v budimpeštanski zbornici postopati previdno, da se z ogrsko koalicijsko vlado in Košutovo stranko ue spre tako, da bi bilo vsako poznejše sporazumljenje za vselej nemogoče. Hrvaška koalicija noče namreč sedaj vladajoče stranke na Ogrskem spraviti v zadrego in pripomoči do njenega padca, kajti noče, da bi zopet zavladala na Ogrskem prejšnja liberalna stranka, ki bi bila za Hrvate stokrat hujša kot sedanja neodvisna. Vzlic temu pa hrvaška koalicija pri debati nc bo niti za las odnehala od svojih pravičnih zahtev. Gotalovo, 3. junija. Volivci tega okraja so na volivnem shodu soglasno izrekli nezaupanje poslancu ministru Josipovichu, ki je zvest oproda Mažarov. Pozvali so ga, naj nemudoma odloži svoj mandat.. Isto se je zgodilo v Goli. SRBIJA. Spor med Pašičem in Vuičem. Med srbskim ministrskim predsednikom Pašičem in srbskim poslanikom Vuičem je izbruhnil spor, ki se je zasedaj končal s porazom Vuiča, kajti kralj Peter ga je vpokojil. Toda dobri poznavalci razmer sodijo, da bo je imel čudovito slabost, posebno takrat, kedar se je po vsaki »seji« vračal proti bajti, se je konečno usmilil njegove neme prošnje, kajti navdahnil je mlinarja z mislijo, katere vresničenje je vsaj zan.i imelo važne posledice v prihodnjosti . . . Ko je videl prazno steklenico, je stopil bližje in zašepetal županji: »Prosim, prinesite dva litra!« Županja sc ie na mig zavrtila iu dva litra sta stala na mizi . . . »Ho! boter plača! V Ameriki ste morali dobro zaslužiti!« se jc oglasil eden od odbornikov. »Samo žena vas je speljala na led .. Nič drugače, treba bi jo bilo s palico namahati, ko je želela vašega odhoda! . . .« »Eh, kaj bi o tem govorili! . . .« je zavrnil mlinar in da bi odvrnil govor od bolestnih reči, nalil kupico vina. »Na vaše zdravje, župan! . . .« in se je sklonil in nalil . . . Kupica je šla hitro okolu. (iovorica je postala še hrupnejša; vsak jc govoril, a malokdo poslušal. Solnce se je nagibalo k zatonu, umikajoč se počasi in neopazno z zakajenih šip . . . Vsi so sc zanimali za mlinarja. »No, sai on plačuje, mora imeti denar...« »Ba, kaj ne bi itnel!« so si govorili na uho. Samo tajnik jc sedel molče: vsako kupico vina, ki mu jc prišla v roke, je najprej parkrat obrnil, se ogledal v nji. nazadnje se je zagledal vanjo, kakor bi iskal tam jedra kake misli ali rešitve kakega važnega vprašanja, končno, po premisleku, se je hitro sklonil in podal dalie . . . konečno zmagal vendarle Vuič, vrgel Pašiča in postal sani minister. Vzrok sporu jc ta, da je Vuič, ki je bil svojčas na Dunaju srbski poslanik, bil prepričan, da je Pašič čisto po nepotrebnem povzročil trgovinski spor z Avstrijo. Pašič je baje Vuiču tudi dajal napačna poročila in intrigiral tako, da jc Vuič imel na dunajskem dvoru zelo težko stališče, kadar je hotel zagovarjati politiko svoje vlade. Pri nekem dvornem plesu je naš cesar Vuiču dejal: »Zelo obžalujem, da so se razmere s Srbijo vsled neodkritosrčnosti vaše vlade tako zelo poslabšale. Upam, da bo srbska vlada to izprevidela.« Ako se bo Vuiču posrečilo dokazati, da ie Pašič začel trgovinski spor z Avstrijo zgolj iz osebnih interesov, se bo v kratkem v Srbiji izvršila velika politiška izprememba. VOLITVE ZA RUMUNSK! PARLAMENT. Bukarešt. 3. junija. Včeraj so se pričele volitve za parlament in sicer iz prvega kolegija senata, ki sestoji iz večine veleposestnikov. Liberalna stranka je dobila 43, konzervativci 9 mandatov, treba je še osem ožjih volitev. RUSIJA. Duma. Peterburg, 3. junija. Duma je odklonila predlog justičnega ministra, naj se poostrijo kazni za tiste, ki potoni tiska ali v govorih poveličujejo politiške m anarhistov-ske zločine ter je sprejela predlog naučnega ministra, naj se odpravi preganjanje zaradi tajnega pouka na Poljskem. Nato je duma po daljši debati zavrgla predlog ministra za notrianje zadeve, naj se osebe, ki so pod policijskim nadzorstvom ali pa v sodnijski preiskavi, ne pustijo k vojaški službi, da se na ta način onemogoči revolucionarna propaganda v armadi. NEMIRI V ANGLEŠKI INDIJI. London, 3. junija. Iz Sinile poročajo, da se je v Coconadi (provincija Madras) pojavilo gibanje proti tujcem. Množica ljudi je napadla evropski klub, več stvari razdejala in ranila nekai uradnikov. NEMIRI V TOURCOINGU. Zupan tourcoinški in socialistični poslanec Dron sta prepovedala katoličanom cerkveni izprevod ob Telovem. Katoličane je seveda prepoved razburila in dali so duška svoji ncvol.ii pred cerkvenimi vratmi. Ker se je šlo proti katoličanom, so seveda nastopili takoi policisti in orožniki. UPOR NA KITAJSKEM London, 3. junija. »Morningpost« poroča iz Šangaja, da so uporniki v Svvatovu ubili uradnike, da požigajo uradna poslopja iu zasedajo mesta ter vasi. Angleško brodovje, ki plove v japonskih vodah, je odplulo proti Kitajski; tudi japonsko brodovje plove proti Svvato\vu. Ako bo gibanje narastlo, bo potrebna intervencija evropskih velesil. Pijevo društvo. Preteklo nedeljo je imelo svoje občno zborovanje Pijevo društvo na Dunaju. Društvo .ic pričelo izdajati meseca marca 1900 Pijevo korespondenco, namenjeno katoliškemu časopisju. Lani že je podpiralo »Pijevo društvo« lista »Vaterland« iu »Reichspost« z manjšimi vsotami. Letos se pa razdeli med oba lista vsota 65.000 kron. »Reichspošti« bo tako mogoče, da od letošnje jeseni nadalje izhaja po dvakrat na dan. V blagajni je bilo dne 31. decembra lani 128.700 kron, koncem majnika letos pa že 168.120 kron. Sledila jc nato stvarna razprava. Burno so pritrjevali zborovalci poročilu Eckardta na Solnograškem, da je kardinal dr. Katschthaler omogočil na Solnograškem 53 krajevnih skupin, ki so prispevale 19.000 kron društvu in da je določil kardinal nekega duhovnika, ki ima edino dolžnost, da pospešuje »Pijevo društvo«. Sklenilo se je, da se naprosijo vsi škofje posnemati solnograški zgled. Nadalje so sklenili nujno I ako je delal vsikrat sistematično. Izpraznili so tako po vrsti kupico za kupico. Solnce je že zahajalo, a o seji ui uiti sluha. Zato je govorica v zakajeni izbici vedno hrupnejša; suhi obrazi odbornikov so se nenaravno pobarvali. Celo mlinar jc z »ogrskim kropom« žalil dušno žalost, kajti obrnil se je že z veselim obrazom k poljskemu čuvaju, pripovedovaje mu zanimiv dogodek s poti čez morje . . . Poljski čuvaj se je tenko hihotal iu vedno pogosteje izgovarjal: »Pri moji dušici!« V tem jc vstal župan. Odborniki so utihnili, sodeč, da otvorijo se.io, toda on sc jc nagnil k mlinarju in ga vprašal hropeče: »Hej, Martin! Kdaj mi pa vrnete mojih dvesto goldinarjev? . . . Sedaj morate vendar kaj imeti! . . . Kaj? . . .: Mlinarju sc zmrači čelo. To vprašanje ga je hipoma obrnilo k prvotnim mislim. »Prinesel sem samo petdeset goldinarjev s seboj. Morali boste počakati, da pripeljem nazaj Marušo . . .« »Ho! ho! nikar ne mislite na to! Ona sc ti vrne? . . . Misliš, da me boš za nos vodil! . . . Ti bi na tihem prodal posestvo ubežal za ženo, potem pa išči vetra po svetu! . . . Jaz moram imeti denar in konec.« »Kaj, ko ga pa nimam.« »Glejte, da ga dobite! . . .« »A kako?« Zupan ni odgovoril. Sedel ic in podprl glavo. V tem sc ic, kakor bi mu nova misel padla v glavo, vzdignil in nagnil polno kupico. »Veste kaj, boter? . . . Prodajte mi posestvo.« Martin sc je zganil. naprositi krščansko misleče državne poslance naj več ne priobčujejo člankov v judovskem časopisju in naj sc ne dajo več intervievati po sotrudnikih judovskega časopisja. Dr. Eunder, glavni urednik »Reichspošte«, je izjavil, da je prekosil korespondenčni urad »Pijevega društva« nanj stavljene zahteve in da deluje vzorno. Dnevne novice. + Čedne sodnijske razmere! Pred seboj imamo razsodbo c. kr. okrajnega sodišča v Mokronogu, v kateri si je c. kr. adjunkt M. Zuitter privoščil sledečo opazko: »Obtoženec je farovški oskrbnik in. kakor sam prizna, pristaš stranke dr. Šusteršiča. Če se upošteva, da ljudje obtoženčeve vrste niso vajeni brzdati strasti in da pride pri njih često politično nasprotstvo v osebno sovraštvo...« K temu izbruhu politične strasti od strani c. kr. sodnika, pripomnimo sledeče: Dozdaj smo mirni, četudi težko, prenašali taka in enaka, odkrita in prikrita žaljenja, ki so si jih nekateri sodniki proti našim somišljenikom privoščili. Toda naše potrpežljivosti je konec. Takih izzivanj od strani c. kr. sodnikov ne moremo in ne smemo več prenašati. Ljudstvo, ki je poverilo poslancem »S. L. S.« svoje zaupanje in zastopstvo, kliče na ves glas po odpomoči zoper take sodnike! Ljudstvo pričakuje od svojih izvoljenih poslancev, da zastavijo vse moči, da sc po sodiščih nastavijo uradniki, ki bodo ljudstvu res sodniki! Vse stranke pa, ki so že imele ali še bodo imele podobne izkušnje s sodniki, poživljamo, da nam to gotovo javijo! + Telovadba na Jesenicah. V nedeljo, dne 2. junija je bil prvi telovadni dan »Telovadnega odseka katoliškega izobraževalnega društva na Jesenicah«. Udeležilo se je 30 telovadcev, kateri so vadili pod vodstvom ljubljanskega načelnika brata Fr. Perdana elementarne, redovne in proste vaje. Pri sestanku se je konstituiral začasni odbor, ki obstoji (mesto predsednika, oziroma staroste jc osta-io prosto) iz blagajnika g. Čuka, tajnika brata Raket" M., štirih odbornikov br. Ažbcta, Čopa, Jeraša, Oblaka, namestnikov br. Nikola in Zen ter reditelja iu njega namestnika istočasno orodjarja br. Ažbe in Bertoncelj. Istodobno so se določile tudi telovadne ure in siccr ob nedeljah od 4. do 6. ure popoldne ter ob četrtkih od pol 8. ure zvečer. Ker jc navdušenje za telovadbo na Jesenicah veliko, upamo, da se bodo čili bratje telovadci v kratkem razveseljevali lepili uspehov. Lc tako naprej! V delu je moč. Jeseniškim delavcem pa želimo kar največ uspeha! + Na pomoč koroškim Slovencem. Ponovljena prošnja! Slovenci! Danes, 27. majnika smo pričeli z delom pri naši »Narodni in gospodinjski šoli«. Visok mlaj, zasajen na stavbnem prostoru, naznanja z vihrajočo tro-bojnico, da nova šola hoče biti braniteljica in trdna opora narodu slovenskemu — kot taka pa menim, da zasluži našo vsestranko podporo. Zato rojaki, ne zamerite zopetne prošnje in še prispevajte tako dolgo, dokler ne bodo pokriti vsi stavbni stroški. — Matej Ražun, župnik.« — Naj bi se zavedni Slovenci v obilnem številu odzvali klicu koroških bratov. Posamezniki, izobraževalna in gospodarska društva, posebno posojilnice po celi Sloveniji prihitite koroškim bratom z darovi na pomoč! t Desetletnice slov. kršč. izobraževalnega društva sv. Jožefa v Tržiču sc udeleže: 1. S. K. S. Z. v Ljubljani, moški oddelek, 2. S. K. S. Z. ženski oddelek. — 3. Strokovno društvo poljedelskih in trgovskih uslužbencev v Ljubljani. — 4. Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani. Deželni predsednik v Kamniku. Iz kamniške okolice se nam piše: V ponedeljek smo sc zbrali v Kamniku župani, občinski svetovalci in načelniki raznih naših gospodarskih društev, da smo se poklonili našemu ob-čespoštovanemu deželnemu predsedniku gospodu Sch\varzu. Iznenadeni smo bili nad ve- »Nikdar! . . .« »No, kakor bo. Še mi se nc obdržimo.« Nalil mu ic vina in mu napil. Ukazal je prinesti nov liter. Vrsta jc prišla na nju. Zupan jc mlinarju nalival in gledal izpod oči. Odborniki so sc spogledali med seboj. »Zupan nekaj namerava! . . .« so si šepetali. »No,« je začel predstojnik, »ali prodaste?« »Posestvo?« »No, da!« »A kdo bi ga kupil?« Zupanu so se oči zasvetile. Čutil .ic v rokah vjetega tička. Mlinar ga je pa, čisto pijan, gledal brezmiselno. Parkrat je s silo skušal zbrati misli, stisnil obrvi, izbuljil oči, toda izpito vino mu jc tako omračilo vid, da ni mogel videti kratkega nasmeha predstojnikovega. »Jaz kupim . . .,« ie nadaljeval župan. »Koliko daste? . . .« Zupan se jc izognil odgovoru. »No, se bova že dogovorila. Veste, da je polje neposajeno iu leži zapuščeno . . . Neobdelana zemlja in nič druzega . . .« »Vendar jc tega veliko! . . .« je ugovarjal Martin. »Torej ne veste, da jc vaša prodala nekaj polja? . . .« jc vprašal župan z lokavim nasmehom. »Nemogoče!« jc skočil mlinar "okonci. »No, ali ui res? . . .« se ie obrnil župan do podžupana. »Vsi svetniki! . . . res je! . . .« jc zahre-ščal ta. »Pri moji dušici! . . .« ie potrdil poljski čuvaj. liko prijaznostjo in dobrohotnostjo visokega gospoda, iz vsake besede se razvidi, kako je vnet za blagor ljudstva in kako želi in hoče nam pomagati. Zelo je bil vesel ko smo se zbrali v tako velikem številu, sprejemal jc nas od 9—pol 1 ure popoldne. Slava meščanom kamniškim, somišljenikom napredne »S. L. S.« ki so polnoštevilno izobesili na Šutni in glavnem trgu narodne in cesarske zastave, nazadnjaški kamniški liberalci so pa demonstrirali, ker so to opustili na svojih hišah in še celo župan dr. Kraut, ni razobesil zastave s svoje hiše. Žalostno! Čitalnica, ki jo vzdržujejo c. kr. uradniki tudi ne, in še celo na nekaterih hišah s c. kr. grbom in v katerih stanujejo nekateri c. kr. uradniki ni bilo zastave. Kam plovemo?! Prav dobro smo si ogledali vse trgovine, ki so bile brez zastave, kakor Košir, Skala, ono v samostanski hiši, Janežič, Majdič, Avgust Albreht oba Adamiča, krojač Potočnik itd. Marsikateri teli gospodov bode javkal, pa bo prepozno; bomo že poskrbeli. da spregledajo vsi naši sosedje in ne bodo redili gadov na lastnih prsih. Kaj vam je storil gospod deželni predsednik Schvvarz? Ker je pravičen mož in ljudstvu naklonjen, pa ga ne marate. Bog živi gospoda deželnega predsednika veliko let med nami! Premeščen je iz Scniiča v Trebnje kapelan gosp. Alojzij Kurent. »Divji lovec« in »Rokovnjači« na češkem odru. Dne 26. maja je »Pištčkovo ljudsko gledališče« v Pragi žc tretjič uprizorilo Finžgarjevega »Divjega lovca«. Kakor čujerno, bode g. Lier tudi »Rokovnjače« priredil za češki oder. Premovanje goveje živine priredi v Višnji gori jutri, dne 5. junija hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico. Kot strokovnjaki in razsodniki se bodo udeležili pre-movanja g. živinozdravnik Rajer, g. drž. in deželni poslanec Povše v imenu kmetijske družbe in g. deželni poslanec Košak. Shod na Gorjancih sc jc vkljub slabemu vremenu nepričakovano dobro obnesel, za kar gre v prvi vrsti zahvala č. g. kaplanu Kolbcznu iz Št. Jerneja. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Radi posiljene nečistosti na nedorasli pastorki Mariji Kapler (od 13. 14. let) so porotniki obtoženega Matevža Rogelj iz Bukovce, okolica Št. Vid pri Zatični spoznali krivega hudodelstva po SS 127 in 132 ter je bil obtoženec obsojen na pet let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom vsak drugi mesec. —- Radi uboja (umora) na cesti pri Ratežu, povzročenega z nožem na osebi Jože Skrbca, je bil obtoženi Anton Košir iz Mal. Slatcneka - kolikor se tiče prvega glavnega vprašanja po soglasnem krivdoreku porotnikov z ozirom na posebno milost obsojen le na tri leta težke ječe in poravnavo vseh stroškov. Prva obravnava je bila tajna, pri drugi je prisostvovalo mnogo občinstva. — Umrl je v Gospiču trgovec gosp. Fran Vončina. Svarilo. Iz Feldkirchna na Predarl-skeni nam piše naš rojak: Čuje sc, da nabira neki agent z imenom Polavder po slovenskih tovarniških krajih kakor sv. Litija, sv. Pavel pri Preboldu in drugje delavke za tukajšnjo tovarno. Tu mu je obljubljena od tovarnarja Karola Ganala nekakšna nagrada od vsake nove delavke, ki pride sem. Sprejeta je le pod pogojem, da ima pri njem hrano. Tu stane ženska hrana po I krono na dan. Zasluži se približno do goldinarja na dan. Kakor se čuje se hrana še podraži. Zato pišem to v svarilo tistim dekletom, ki so morda semkaj namenjena. Toda pomniti je treba, da velja ta plača samo za tiste, ki znajo na strojih delati, tiste, ki se morajo šele učiti dela, dobijo seveda še manj. Če ne verujejo temu svarilu, se bodo prepričale ko pridejo sem. Da bi Ic ne bilo tedaj že prepozno! — Moža je v spanju umorila. Kmet Mato Črnko se ie iz Amerike vrnil domov v Sunje na Hrvaško. Mato je doma svojo ženo Jago pričel izpraševati. kam jc zapravila denar, ki ga ji je pošiljal iz Amerike. Ženi so bila taka vprašanja jako neljuba. Pričela se je kregati Martin sc je sesedel na klop . . . Nagnil je polno kupico. Bil jc že popolnoma pijan. »Prodaste ostalo? . . .« je začel iznova župan. »Dam vam tristo v srebru . . .« Martin je odmajal z glavo. »No, naj imam izgubo! . . . Veste, Martin, da vas imam rad . . . Nazadnje vam pustim tisto bajto ... Ne bom vas goljufal. Ke-darkoli sc vrnete, vas sprejmem ... Dam vam tristo petdeset . . . Nočete? ... No, tu imate tristosedemdeset na mestu in likof! . . . Bajta .ic vaša. Česa hočete več? . . . Dvesto odpade na dolg, dvajset za obresti; izplačam vatli na mestu stotak in petdeset goldinarjev! Botri so pa priče . . .« »Ko bi rekel . . .« je povzel tajnik in vzdignil važno glavo. »Vsi svetniki! . . .« ga je prekinil podžupan. »Pri moji dušici! . . .« jc končal poljski čuvaj. Zupan je vstal in stopil k mlinarju. »Boter, ne bodite trdi! . . . Kakor živini . . .« Objel ga jc in poljubil. Mlinar se je, razorožen od prijaznosti, udal tem prej, ker bi zaman iskal misli, da bi sc upiral. »Takoj sc spiše pogodba. Pisar je na mestu . . .« je rekel župan; streznil se jc popolnoma od radosti. Martin jc pokimal z glavo. Tajnik ic izvlekel iz miznice polo panirja, jo razgrnil po mizi iu začel važno z nohtom čistiti pero . . . Zupan ie ukazal prižgati svetilko; na mizo jc postavil novo steklenico. Kupica ie šla že kakih desetkrat okoli. (Dalje.) z možem, ki ii jc priložil končno kloiuto. Be-,ua žena je sklenila, da se maščuje. Ko je mož spal. vzela je žena sekiro ter spečega moža tako udarila po glavi, da je bil na mestu mrtev. Nekaj lepega se je slišalo iz Rakovnika pri Št. Rupertu iz gostilne znanega Zupančiča v nedeljo zvečer. Mokronoški liberalci in Št. ruperski z nekaterimi drugimi osebami so do pozne noči zabavljali čez škofa, čez doma-jega župnika in sploh čez vse poštene ljudi. Zupančič pusti svojo »prijateljsko inteligenco« tako glasno zabavljati čez škofa, da se vse naokrog hiše in po vasi sliši. No, čuda ni, sai se je škofu tudi lepo odkril in je sklenil z .zajcem« zopet bratovščino piti. Le tako naprej in berite še bolj »Slovenski Narod«! — Mater ubil. Dne 27. m. m. se je dogodil v Kastelostri v Dalmaciji strašen zločin. 56letni Gjuro Lukin Oregorič je ubil svojo 75 let staro mater, da bi se polastil njenega posestva, ki je vredno 40.000 kron. V zaporu ie morilec silno drzen ter na vprašanja odgovarja z največjo ravnodtišnostjo. — Republika in anarhija v Novem mestu. Iz. Novega mesta se nam poroča: V nedeljo je bilo v Novem nekam čudno vse na »auf!«. Neki dijak, znan socialni demokrat, je začel. Pod oknom socialnodemokraškcga odvetnika ie dal še pozno zvečer svojim sladkoginjenim duhovom na izredno nedijaški način duška v »urnebesnem« kriku: »Živela republika, živio socialni demokrati!« Uro pozneje je v spremstvu nekega uradnika in nekega dijaka na predrzen način insultiral našega iz Gorjancev se vračajočega poročevalca. Pridružil se je tudi dotični uradnik in grozil nekaj »von der blu-tigen Hand der Rache«. Lepa republika to! V tistem času pa se je v Novem mestu vržila že prava anarhija. Vse je bilo po koncu. Šlo se je zoper policijo. Res čudež je, da ni prišlo do nedoglednih posledic. Stvar je, v kolikor smo iz verodostojnega vira in izpovedb navzočih prič točasno informirani, ob kratkem povedano, ta-le: V gostilni gospoda Fcrliča na glavnem trgu sede med drugimi: Matevž Zagorc, postiljon kostanjevške pošte, Franc Udovč, hlapec pri g. Seidlnu, Miklavž Toma-žiu, hlapec pri g. Božiču. Udovč, ki je šele nedolgo tega prišel iz zapora, je baje ob kritičnem trenutku sani sedel pri mizi. Zagorc je vedno silil vanj. Udovč ga je rotil in prosil, naj ga pusti pri miru, on ni razpoložen za burke. Nič ni pomagalo. Zagorc ga je dražil naprej. Potem pa gre vun, odpre oboja vrata, nato pride nazaj in vrže zahrbtno Udovča s stolom vred na tla. Zagorc je po tem »junaškem« činu zbežal skozi nalašč odprta vrata ter izzival: »Le pridite, vragi, za menoj, vas bom v štali z vilami prodrl!« Zagorc, kakor drugi postiljoni, imajo namreč svoje konje v hlevu gospe pl. Fichtenau. Na ta način izzivana in Udovč, vsled napada posebno razburjen, sta res letela za njim. Ko dojdeta v hlev, ju je Zagorc res napadel z vilami po glavi. Tomažinu je baje prebil črepinjo. Udovč zagrabi potem za vile. Pri tem ostane topo-rišče v njegovi roki, vile same pa v roki napadalca. Mestni nadstražar pribiti z asistenco stražnika Muhviča na lice mesta. Ko ju Zagorc zagleda, vzame v roke druge vile z namenom, da stražnika udari. Med tem, ko je stražnik skušal za vse slučaje razorožiti napadenega Udovča, je nadstražnik napovedal napadal-' cu Zagorcu aretacijo. Joda to Zagorcu ni bilo po volji, ampak jc skušal, ko je prihitel aretaciji tudi stražnik M. na pomoč, oba stražnika proti konjem zasukati, da bi ju začeli konji biti s kopiti. Stražnika, to nakano opazivši, ga krepko potegneta od konj stran; ko pridejo do srede hleva, se vrže Zagorc z vso silo na tla in zavpije, da ne gre s policajem. Med tem namreč se je nabralo pred in v hlevu mnogobrojnega občinstva, izmed katerega so Zagorca nekateri hujskali in vpili: »Ne daj se, ne pusti se aretirati!« In Zagorc jih je ubogal in se nikakor ni dal aretirati. Poslali so po voz, da ga nalože. A voza — to je žc sedaj tretji slučaj, ki ga moramo ožigosati —- ni bilo kmalu dobiti. Glas o ti aretaciji se je po mestu bliskoma širil. Vse je vrelo skupaj. Vse ie vpilo v sovražnih izrazih napram policiji. Prišel je še tretji stražnik Ljubi na pomoč. Toda vse zastonj, Zagorc po vedno hujšem hujskanju »okorajžen«, se je vrgel in metal po tleh vsakokrat, ko so ga hoteli odvesti naprej. Stražniki so ga mirno opozarjali, naj se pusti mirno aretirati. Vse zastonj. Rajše se je pustil vlačiti zunai pred hlevom po blatu. To pa je množico še bolj razburjalo. Obdelovali so policijo na način, po katerem se spozna značaj gotovih elementov, živečih v mestu. Vemo za več glavnih kolovodij.V kolikor so le-ti onemogočili, oziroma otežkočili aretacijo, to naj sodišče preiskuje. Policisti so bili vsi strgani in šele ko je voz došel,, sc jim ie posrečilo re-nitentnega postiljona spraviti s prizorišča. Šc danes, čim širje kroge prevzema ta novica, tem bolj raste napadanje in obrekovanje po- I licije. Kaj iz tega še vse pride, se še nc ve. — Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča, da priredi prihodnjo nedeljo, dne 9. tega mes., ob 5. uri popoldne, ondotni mladeniški telovadni odsek, združen z ljubljanskim telovadnim odsekom, javno telovadbo. Zanimanje za ta javni nastop domačih mladeničev je iako veliko, tako da sc nam obeta lep dan, zlasti ker je pričakovati tndi precejšnje udeležbe od strani Ljubljančanov. Javna telovadba sc vrši na prostem in je vstop prost. Po javni telovadbi priredi mladeniški odsek na Ceba-vovem vrtu veselico. Na programu veselice ic petje, tamburanjc, srečolov, korijandoli i. dr. Vstopnina k veselici 40 h. — »Rdeči Prapor« zopet tednik. »Rdeči Prapor« je z današnjim dnem prekinil dnevno izhajanje ter bo odslej izhajal zopet kot tednik. — Dijaška protiduelska liga v Zagrebu. Zagreb, ,3. junija. Pri zadnjih dijaških slav-nostili so vseučiliščni dijaki v pozni noči postali tako dobre volje, da so se jeli izzivljati in iz ničevnih razlogov »kontrahirati«. Kontra-haž je vsegaskup -32, 16 pa jih bo treba junaško rešiti s sabljo. Dva dvoboja sta se že izvršila iu sicer tako spretno, da nista bila ranjena Ic dva dijaka dvobojevnika, ampak celo en sekundam. Dostojni elementi med dijaki so sklicali 4. t. m. shod na vseučilišču, kjer bodo ustanovili protiduelsko ligo, da omejijo dvoboje. -I- Demonstracija obrtnikov. Z Dunaja poročajo: Tu se je vršil shod malih trgovcev in obrtnikov v mestni dvorani. Shod je pozdravil župan dr. Lueger. Udeleženci so sklenili resolucijo, kjer poživljajo poslance nove demokratiške zbornice, naj se zavzamejo za srednji stan in za gospodarsko neodvisnost malega trgovskega in obrtniškega podjetnika. Nato se je vršil obhod, katerega sc je udeležilo 2000 ljudi. Šli so pred parlament, katerega rampo pa je zasedla policija. Neki gospod z rdečo zavratnico jc demonstrante psov al. Ljudje, ki so mislili, da jih psuje socialni demokrat, so nato skušali rampo zavzeti in so se s policijo spopadli. Policija je nekaj ljudi zaprla, nakar so se demonstrantje razšli. — (iraščina v Dolu pri Ljubljani. Danes in včeraj se vrši protovoljna dražba njiv, travnikov in gozdov, ki pripadajo nekdaj sloveči graščini v Dolu. Lastniki ohranijo le nekaj malega zemlje. Posestniki iz občine in okolice živahno kupujejo parcele. Gorica je zabarikadirana po vseh ulicah. Vse ceste od južnega do državnega kolodvora so razrite in nasute s kamenjem in gruščem. Popravljajo namreč cestno pod-talje in obenem kanalizacijo. To pa delajo s tolikim vriščein in gonjo ter na tako čudovite načine, da se celo lajikom zdi neumno. Gotovo je, da bi za isti denar dobili že čedno tlakovane ulice. Shod za kurjavo in zračenje se je otvoril .3. t. m. na Dunaju. Udeležence je pozdravil notranji minister Bienerth, ki je naglašal. da se mora skrbeti v naših časih za higijeno prebivalstva. ki stanuje stisnjeno v male prostore. Vladni svetnik grof Ritschel iz Berolina je poročal o kurjavi in zračenju bolnišnic. Nastopal jc za kurjavo s toplo vodo in za zračenje s trajnimi ventilatorji. —- Shod industrijcev v Trstu. Dne 2. tega mes. so zborovali v Trstu industriijci. V imenu trgovinskega ministra dr. Forta je pozdravil shod namestnik Hohenlohe. Shod je zahteval glede na pospeševanje eksporta odločno in marljivo eksportno politiko, ki pospešuje narodno trgovino in narodne prometne proge. Nadalje zahteva nove morske proge, znižanje tarifov, olajšanje davkov in omejitev deželnih in občinskih doklad. Tržaško pristanišče naj se poveča. Shod jc izjavil, da želi svobodno zvezo industrijcev v novem državnem zboru in da naj državni industrijski zastopniki ostanejo v tesnem stiku z organizacijami industrijcev. Državne srečke iz I. 1864. 300.000 K je zadela serija 730 št. 48. — 40.000 K serija 2924 štev. 37. — 20.000 K serija 7,30 štev. 74. 10.000 K serija 1352 štev. 8. — 10.000 K serija .3627 štev. 88. — Nekaj denarja se je našlo v Šiški. Kdor ga je izgubil, ga dobi pri županstvu v Zgornji Šiški. Koroške nouice. k Prijet poštni vlomilec. V Zgornji Beli jc orožništvo izsledilo tatu, ki je vlomil na pošti. Polovico ukradenega denarja so dobili šc pri njem, drugo polovico je pa skril v nekem zidovju. Razven 80 kron, ki iih ie tat že zapravil, so dobili že vse nazaj. Tat je baje neki bivši mesarski pomočnik, ki je delal zadnji čas pri zgradbi železnice. k Osrednja blagajna kmečkih koroških zadrug je zborovala preteklo nedeljo v Celovcu. Denarnega prometa je imela osrednja blagajna nad šest milijonov kron. Bilanca je dosegla 1.880,000.033 K 14 h, rezervni zaklad jc pa dosegel višino 6367 K .34 v. k Obsojeni magistratni oiicijal. Izpred celovškega porotnega sodišča se poroča: Dne 3. junija je bil obsojen pred celovškim porotnim sodiščem bivši magistratni oficijal Iv. Sumper v dveinpolletno težko ječo zaradi uradne nezvestobe. k Šipe pobijalo je več dijakov v Celovcu na Beljaški cesti. Za srborite fante se zelo zanima celovška policija. k Japonce je posnemal nek i 781ctni Jurij Panckharter iz Podgorja, ker si je hotel s samomorilnim namenom trebuh prerezati. Rabil je britev ter se je tudi ranil na vratu. Oddali so ga v celovško bolnišnico, pa bo težko okreval. Štajerske nouice. š Slovensko društvo »Domovina« v Gradcu priredi v nedeljo dne 9. junija t. I. vrtno veselico na vrtu gostilne M. Pšeničnika pri »Avstrijskem dvoru« (Georgigasse na voglu Annenstrasse). Na vsporedu je tamburanjc, petje, šaljiva pošta, ribji lov, kranjski semenj itd. Zvečer sc vrši v dvorani ples. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Vse graške Slovence vljudno vabi odbor k muogobrojni udeležbi. Veselica sc vrši ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu na vrtu, sicer pa v dvorani. š Poneverjenja na poštah. Izpred mariborskega porotnega sodišča sc nam poroča: Poštna ekspedijentinja Alice Petek, obtožena poneverjenja, ie bila oproščena, poštni ofici-iant Anton Schvvarz pa je bi! obsojen v 10 mesečno ječo. ker je v Ptuju odpiral in oropal denarna pisma. š Konkurz Prettner. Celo zalogo nekdanje Prettnerjeve steklarske trgovine v Celin je kupila v petek potoni licitacije tovarna steklenih izdelkov v Hrastniku za 5000 kron. š Umor pred 34. leti. V gasterajski okolici je vse razburjeno zaradi nekega umora, za katerega je pretrpel nedolžni namenoma kazen. Pred 34 leti I. 1873 je bil ubi* posestnik Škof iz Zikarc. Rajnik je vozil vino iz Zikarc k sv. Trojici. Ponoči od II. do 12. ure se je peljal skozi Srednji Gastaraj na občinski poti ob potoku. Trije fantje so ga napadli tu in ubili. Kot storilca so prijeli posestnikovega sina Bollnarja iz Spodnjega Gastarja, ki je priznal, da je ubil Škofa. Obsojen je bil nato Bollnar v triletno ječo in je umrl kmalu potem, ko je dostal kazen. Na umor se .ic že pozabilo. A nekatere ljudi, ki jim je stvar dobro znana, je začela peči vest. Po 34 letih so naznanili, da je umoril Škofa baje neki odličen mož, ki je plačal Bollnarja, da je vzel nase umor. Orožniki poizvedujejo in se zamotana zadeva kmalu pojasni. š Tatvine v Celju. Pekovska vajenca Knez in Simončič sta kradla večkrat skozi okno sosednje hiše salame. Vajenca so zasačili in ju zaprli. š Utonila je triletna Anica Katzian v Šmarju. š Imenovanje v sodni službi. C. kr. kan-clijski oficial Ivan Lubetz pri c. kr. okrajnem sodišču v Laškem je imenovan za c. kr. višjega oficijala IX. čin. razreda pri c. kr. okrajnem sodišču v Ormožu. š Umrla je v Vitanju gospa Terezija Sch\vingshakel rojena Mulley. š »Kopniški stotnik na Štajerskem.« V Celju je bil obsojen v osemmesečno ječo 29 let stari drvar Janez Kapar ki jc hodil po Sp. Štajerskem oblečen v star orožniški plašč ter se izdajal za davčnega eksekutorja. Tako jc osleparil mnogo ljudi za »pristojbine« ter ie tudi mnogo stvari pokradel. Ljubljanske nouice. lj Velik koncert vojaške godbe bo danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Vstopnina prosta. Ij Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske bo v nedeljo, dne 16. t. ni. li Odličen gost. Te dni se je mudil v Ljubljani premil. gospod Nakič, biskup iz Spljeta. Ogledal si jc Marijanišče iu knezoškofijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano. Včeraj se .ie odpeljal obiskat našega knezoškofa v Naklo, kjer je naš škof birmoval. !.i tiosp. Anton Verovšek je angažiran za režiserja slovenskega gledališča v Trstu, ki bo imelo vsak teden predstavo. lj Misijonski govori v stolnici. Jutri, v sredo je tvarina govorov sledeča: Ob 10. dop. »Notranja organizacija zakramenta sv. pokore«; ob pol 5. pop. »Novo življenje« in ob pol 8. zvečer »O največji nevarnosti«. l.i Imenovan je blagajnik gospod Rudolf Vesel za kontrolorja IX. činovnega razreda pri c. kr. plačilnem uradu v Ljubljani. lj Ustanovni občni zbor društva c. kr. oficijantov in pisarniških pomočnikov. Zadnje poročilo o ustanovnem občnem zboru naj se popravi v toliko, da društveniki dobijo brezplačno strokovno glasilo »Verbandsblatt« in ne »Beamtcnzcitung«. li Allah il Allah, »Narod« zahteva, da se ne sme več streljati v Ljubljani z Gradu pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, ker to žali nežna ušesa liberalnih pristašev, ki sc kar stresejo, kadar poči kanon na Gradu. Isti »Narod« pa je navdušeno pisal, da so kationi na Gradu streljali v proslavo Hribarjeve zmage. Torej je Hribar zdaj več kot Bog. Le njemu se sine streljati in le pred njim morajo poklekovati njegovi verniki. Allah il Allah. lj Kako liberalce v Ljubljani vlečejo. Med našimi somišljeniki povzroča »Narodovo« kričanje o »klerikalno nemški zvezi« najboljšo voljo. Je res komično, ako o »zvezi« vpije »Narod«, katerega sc nemška zveza na vseh koncili in krajih drži in čc se nad »klerikalno nemško zvezo«, ki ne obstoji, jeze ljudje, ki so dejanski obstanek liberalno nemške zveze mirno trpeli in celo podpisavali Nemcem razne pogoje. Izkrokana liberalna politika je predmet raznim dovtipom in čimbolj -Narod« bevska, manj se ga ljudje boje. Med ljubljanskimi dovtipi je zadnji čas tudi »potegniti liberalca, da se pride v »Narod«; kajti znano ie, da pri »Narodu« hitro nasedejo. Vesela »klerikalna« družba je bila pretekli teden na Po-savju. »Sedaj pa kaj napravimo, da pridemo v »Narod«, je predlagal veseljak. Soglasno sprejeto. »Najprej pridemo v »Narod«, če igramo klerikalno nemško zvezo pojdimo s plavicami do topničarske vojašnice in če bo nam sreča mila. pridemo res jutri v »Narod«. - Sklenjeno in izvršeno. Družba gre najboljše volje s Posavia proti Ljubljani in vsak kdor bi jo brez zagrizenosti pogledal, bi videl, da se norčuje. V daljavi zapazi družba moško osebo, poleg njega drobno pičico. Oboje dobi kmalu določeno obliko: dr. Kokalj s soprogo. Fn pogled dr. Kokaljev ie zadoščal iu vsa družba jc bila v soboto res v »Narodu«. Izpolnila sc je družbi srčna želia. V »Narodu« je kar deževalo »znakov vsenemštva« družba s Posavia pa sc jc od srca smejala, da jc s takim »dokumentom klerikalne nemške zveze« »Narod« in dr. Ko-kalja potegnila in da je res »prišla v »Na.-od«. li Umrli so: Franja Vrtačnik, gospodinja, 41 let, Ulicc na Grad 15; Marija Gaser, gostija, 89 let, Radeckega cesta 11; .lera Žagar, delavka, 66 let, Sv. Petra cesta 12; Marija Mi-helčič, gostija, 70 let; Fran Vavtar, hlapec, 29 let. lj Panorama-Kostnorama. Največji naval v Benetke je ponavadi o Binkoštih. Letos pa je ta izlet marsikomu pokvaril dež. -Tekoči teden to vsak lahko popravi. V »Pa-noranii-Kosmoraiui« vidi in to s prav malimi troški cele Benetke in še celo stari Markov stolp, ki ga v resnici v Benetkah ni več. 'To lagunsko mesto, nekdaj avstrijska last, pa ima res toliko znamenitosti in zgodovinske vrednosfl, da jc obisk toplo priporočati. Ij Poročil se je tipograf gosp. Albert Brii-facli z gdčno Marijanico Trnovec. lj Prijeta tatica. V zadnjem času se je pojavil v Ljubljani tat, ki je kradel izpred vež iu stanovanj rogoznice. Tako so bile ukradene pred kratkem v Zupančičevih hišah na Bleiweisovi cesti štiri rogoznice, v skupni vrednosti 16 K, v Regalijevi hiši na Miklošičevi cesti ena, vredna 10 K. Na Bleivveisovi cesti so z rogoznico izginili delavki v tobačni tovarni Frančiški Zajčevi tudi čevlji, vredni 11 K. Včeraj so zopet izginile izpred stanovanja v Bethovenovih ulicah 4 rogoznice, katere so našli skrite v neki veži. Policija je tatico izsledila v osebi 24-letne peskarice Marije Piškurjeve iz Srednje vasi pri Dobrunjah in jo aretovala. Piškurjeva tatvino taji in pravi, da je mogoče, da je to naredila v pijanosti. Izročili so jo sodišču. Ij Prisiljenec pobegnil. Dne 1. t. m. je pobegnil iz prisilne delavnice 26-letni prisiljencc Alojzij Grussovin rodom iz 'Trsta. Popihal jo je v civilni obleki, prisilniško je pa popustil na licu mesta. li Skupaj zadela sta sinoči na Dunajski cesti električni voz z onmibusom hotela pri »Slonu«. Onmibus se je tako poškodoval, da jc .35 K škode. li V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 280 Macedoncev in 190 Hrvatov. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Detomorilka. Marija Florjančič 26 let stara iz Sela pri Rudniku, se je po Novem letu 1906 na Hrušici poročila z delavcem Jakobom Ferjančičem. Ta zakon pa ni bil srečen. Obtoženka pravi, da se je prenaglila, ker jc bil njen mož surovež in pijanec. Le dva meseca je pri njem zdržala, potem mu je ušla in se preselila v Tržič, ter našla službo kot delavka v tamošnji tovarni-prcdilnici. Ze popreje jc imela z nekim fantom nezakonsko dete za katerega je plačevala osem kron mesečno. Ravno toliko je zaslužila v predilnici na teden. Od nezakonskega očeta ni preje nič podpore dobivala, šele ko mu jc oče posestvo izročil, odštel ji je zaostale alimentacije v znesku 500 kron, katere je za otroka plodo-nosno naložila. Po Roženkranski nedelji je v svojem stanovanju brez tuje pomoči povila krepkega otroka ženskega spola. Skrb kako ga bo preživljala jo je napotila do sklepa otroka umoriti. Zavila ga je tako trdo v cu-uje, da ni bilo čuti njegovega kričanja, in se je vsled tega zadušil. Mrtvega otroka je vrgla v stranišče. Ostala je cel teden doma in potem šla zopet na delo. Mrtvega otroka so našli šele letošnjo spomlad, ko so gnoj iz stranišča vozili na vrt. Začele so se poizvedbe, in nihče ni slutil, da je Marija Florjančič storilka. Objavila se je sama sodišču, kjer je svoj zločin odkrito priznala. Obsojena je bila na štiri leta težke, vsak mesec poostrene ječe. Brata zaklal. Dne 18. marca t. I. ponoči, sta se sprla v Gantarjevi gostilni v Dobračevi, 21 let stari hlapec Filip Kopač in njegov brat France. Filip jc bil jezen na brata, da je spal pri peči na klopi, zato ga je potegnil s klopi. Ko je brat vnovič zlezel na peč, izvlekel ga je za noge zopet odondot. Na pripombo Francetovo: »'Ti me ne bodeš rilital«, je stopil Filip za njim in ga podil domu. Nekoliko časa sta sc prerekovala, končno sta skočila skupaj in se vrgla. Valjala sta se po tleh in se premetavala tako, da je bil sedaj eden zgoraj, sedaj drugi. Naenkrat ie pa Filip Kovač, ko je spravil svojega brata podse, odprl svoj nož in začel z njim po njem udrihati. Vsega krvavega in težko ranjenega ga je končno spustil, nakar je šel France Kovač domov, kjer je še isto noč umrl. Na truplu so našli zdrav-niki-izvedenci pet ran. Med njimi štiri lahke, zadnja, pod kotom desne čeljusti jc pa povzročila izkrvavitev ter bila smrtnonevarna. Obdolženec je doma bratu še sani rano obvezal, prosil jc brata tudi odpuščanja, drugo jutro se je pa šel sani objavit sodniji. Obdolženec trdi, da ni bil na brata jezen, pač pa jc mogoče, da ga jc to jezilo, ker ga ni pustil v Ameriko, češ da bi mu bil moral kot solastniku posestva doto izplačati, in bi si s tem nakopal novo breme. Obdolženec se zagovarja s silobranoni, kajti več prič potrjuje, da jc imel med valjanjem brat France nož v roki in da so slišale, kako mu ic obdolženec prigovarjal naj spravi nož. Priča Jakob Kržišnik jc po tepežu našel Francetov nož na cesti. Neka priča pa trdi, da je slišala, ko je poživljal obtoženec svojega brata, naj spravi nož, besede: »Sai ga bom, pa ga ne moreni dokler me držiš, spusti me.« Nato je jel obtoženec brata obdelavah z nožem rekoč: »Na, ali imaš sedaj dsoti.« Filip Kopač se pa tudi zagovarja, da je to iz neumnosti naredil in ker je bil pijan. Razne stuari. Umorjen ravnatelj cirkusa. V Bistrici na Ogrskem je bil umorjen iu oropan ravnatelj cirkusa Anton Schvvarz. Morilca mizarskega pomočnika Nouotnega so zaprli. Umoril ga ie. ker jc videl pri njem veliko vsoto denarja. Hiša iz Evrope v Ameriko. Ameriški milijonar Morgan je kupil od nekega belgijskega ministra flatnandsko hišo. polno umetnin. Ta liiša se nahaja v Anderiehtu. a jc iz prve po- loviee lh. stoletja ter je baje najlepša zapuščina iz one dobe. Morgan je kupil hišo za (i milijonov kron. Hišo porušijo, jo nalože na k* d i io ter prepeljejo v Ameriko, kjer jo zopet sestavijo v prejšnji obliki. Opeka se je znatno podražila na štajerskem. Z višine 1300 metrov na zemljo. Nedavno je radovedno občinstvo newyorško prisostvo-valo dvigu nekega zrakoplov«. Med navzočimi je bila mlada gospa Smidt, ki so .io poznali kot precej ekscentrično. Prijatelji so jo pričeli dražiti, češ, da se ne upa dvigniti v zrak in spustiti sc z višne na tla s pripravo, ki omogoča počasno padanje. Gospa Smidt je takoj izjavila, da hoče to storiti, šla k zrako-plovcu in ga prosila, da se sme dvigniti ž njim v zrak, kar ie ta drage volje dovolil. Ko pa jc bil zrakoplov \ višini 1300 metrov, < pazili so gledavci, da sc Smidt spustila s pa-dalno pripravo na tla. Avtomobili so hiteli z največjo brzino proti kraju, kamor bi morala pasti vratolomna Ne\vyorčanka. Ko so dospeli t.ia, našli so jo ležečo brezzavestno na železniški progi. Neapolisko vseučilišče zaprto. Radi dijaških nemirov so zaprli neapoljsko vseučilišče. Nemire so provzročili farmacevti, ker so se baje lekarniške koncesije oddajale tudi neiz-prašanim lekarniškim pomočnikom. Z farma-ceoti so složno nastopili tudi medicinci in pravniki, pobili vsa okna iu razdejali klopi po dvoranah. Ženske v finskem deželnem zboru. Poleg baronice Grippeiiberg sedi gdč. Mina Sil-liampe, ki ie dolgo vrsto let služila kot liišina in kuharica, nato pa urejevala majhen časopis. Oospa Gebhard mirno sedi poleg svojega moža. pastorja, ki je bil tudi izvoljen poslancem. V parlamentu je sedem učiteljic, tri soproge delavcev in ena tkalka. Telefonska !n brzolssuna poročilo DRŽAVNI ZBOR. D u naj, 4. junija. Definitivno je določeno. da se novi državni zbor snide 17. t. m. NEMŠKEGA SVOBODOMISELNEGA KLUBA NE BO. D u n a j, 4. junija. Nemški prostomiselni poslanci in agrarci se niso mogli zediniti za skupen klub. Vsaka stranka pošlje 2 člana v poseben odbor, ki bi v gotovih slučajih razpravljal o skupnem nastopu. ODKRITJE SPOMENIKA CESARICE ELIZABETE. D u naj, 4. junija. Danes dopoldne so ob navzočnosti cesarja in skoro vseli članov cesarske rodbine odkrili spomenik cesarici Elizabeti. OBČINSKE VOLITVE V PULJU. Puli, 4. junija. »Piccolo« poroča, da je hrvaška stranka sklenila glasovati pri občinskih volitvah za kandidate nove gospodarske stranke. »Piccolo« piše, da hočejo Hrvati posaditi na županski stolec nekega aktivnega inženerja c. in kr. mornarice, ki bi v to svrho dobil triletni dopust. Kakor se vidi. provzro-čajo volitve vladajoči laškoliberalni kliki velike skrbi. VOJAŠKI UPOR V SKOPLJU. Carigrad, 4. junija. Vojaški upor v Skoplju ie končan. Sultan je zaukazal, da sc vojakom izplača zaostala mezda in se pošljejo domov. DOGODKI V RUSIJI. L o d z , 4. junija. Na cesti je bila proti dvema tajnima policistoma vržena bomba. Oba policista in 25 drugih oseb je ranjenih. Š m o 1 e n s k . 4. junija. V mesto Sit-čevka je došlo 1000 kmetov, ki so zahtevali, naj se jim izplača podpora. Kmetje so ranili več uradnikov. Policija je streljala. Dva otroka sta ranjena. DUMA BO RAZPUŠČENA? Peterburg. 4. junija. Golovin je takoj, ko se je vrnil od avdijence pri carju, v uredništvu lista »Rječ« konferiral z voditelji kadetne stranke. Listi poročajo, da je razpust dume gotova stvar. Peterburg, 4. junija. Splošna sodba je. da bo sedanja duma se razbila ne Ic samo na svoji opoziciji, ampak tudi na nedelavnosti svojih komisij. Vsak čas se pričakuje spopad vlade in dume v agrarnem vprašanju. Peterburg, 4. junija. Tudi v dijaških krogih se vedno bolj računa z razpustom dume. Nov volivni zakon je baje že izdelan. Nova duma se bo sestala 2. decembra. MEDNARODNI KONGRES ANARHISTOV. Amsterdam, 4. junija. Tukajšnja vlada je prepovedala mednarodni anarhistovski, kongres, ki bi se imel tu vršiti 26. t. m. Kon-j gres se ho vršil 28. do 31. avgusta v Luksem-| burgu. ITALIJANSKE IZREDNE VOJAŠKE POTREBŠČINE. Rim. 4. junija. Parlamentarna vojaška komisija je končala svoje razprave glede na zakonski načrt, nai se dovoli 200 milijonov lir za izredne vojaške potrebščine ter je odobrila od teh 60 milijonov za novo topništvo in pehoto. KRIZA NA PORTUGALSKEM. M a d r 1 d , 4. junija. Lisabonsko časopisje poroča, da je vlada sklenila sistirati ustavo za tri leta. Medtem bo ministrski predsednik vladal brez parlamenta. Vlada se namreč hoji, da bi v slučaju novih volitev narastlo število protidlniastišklh kortezov. Kralj Karol je povišal plače častnikom in podčastnikom ter uradnikom nižjih kategorij; vrhtega je potom naredbe povišal dijaške ustanove. Podvojil je plače svoji gardi. Nato je kralj in-špiciral vse vojaštvo. V Lizboni je mir. Profesorji univerze v Cohnbri in dijaki so protestirali proti Karlovi samovladi. V Oportu so se vršile velike republičanske demonstracije; v severnih provincljah se je pojavilo gibanje, da se pokliče na prestol braganška dinastija. ŠTRA.IKOVSKO GIBANJE. Pariz. 4. junija. »Matln« poroča, da prizadeti krogi trdno upajo, da bo štrajk pomorščakov in kapitanov kmalu končan. T r o p a v a , 4. junija. Tu je štrajk tekstilnih delavcev končan. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm a * O Cas opazovanja Stanje baro-motra t mm Temperatura po Celzija VetroTi Neb« |g s 5 3s ■ss* 3 9. Z76Č 730-9 15-0 sl. svzh. pol obl. 4 7. zjutr. 732-1 137 sr. vzsvh. obl. o-o 4 2. pop. 732-5 18-4 sr. jvzh. sk. obl. Srednja včerajšnja temp. 16 o°, norm. 16'3°. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata in strica gospoda Matevža Ravnikarja izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v njegovi težki bolezni obiskali in tolažili, svojo naj-iskrenejo zahvalo. Presrčno sc zahvaljujemo vsem darovateljem krasnih vencev, pevcem društva .Ljubljane" in vsem ki so blagega pokojnika v tako mnogobrojnem številu spremili k zadnjemu počitku. 1264 V LJUBLJANI, 3. junija 1907. Rodbino Ravnikom. Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Ivana Majdič-a danes ob 5. uri popoludne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni v 37. letu starosti poklicati k Sebi v boljše življenje. Truplo predragega pokojnika bo v sredo dne 5. t. m. ob 2. uri popoldne blagoslovljeno v hiši žalosti št. 13 na Viru in se nato prepelje na pokopališče na Žalah v Kamniku, kjer se bo vršil pogreb ob 4. uri. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. 1266 1 — 1 Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in iskreno molitev. Na Viru, dne 3. junija 1907. Franc Majdič oče, Marija Majdič mati, Franc Majdič brat. Danes, 4. junija zvečer ob B. url uelikl KONCERT polnožtevilne godbe c. in hr. pefoolka štev. 27, kralj Belgijcev, v veliki dvorani hotel ,Union-a\ Vstopnina prosta. Majhna, enonadstropna HIŠA z malim vrtom, pripravna za kakega vpo-kojenca ali obrtnika, obstoječa jz 3 velikih sob, kuhinje, kleti in hleva, v zelo dobrem stanju, se proda za 4500 kron pod zelo ugodnimi pogoji. 1253 3—1. Hiša se nahaja v večji, lepi župniji na Dolenjskem v bližini železnice. Naslov pove upravništvo ..Slovenca". Odvetnica koncipijenta ki zna vsaj nekoliko laški, i i če dr. Nate] Pretner, odvetnik : v Trsta, Via Nuova stev. 13. : Izurjen črkostavec (Zeitungssetzer) 1263 3-» uren delavec, dobi trajno delo v tiskarni W. Blanke v Ptuju. — Plača 28 K. Zahvala, Podpisano prostovoljno gasilno društvo je prejelo od slavne „Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki" znesek 200 K v delno pokritje dolga za novi „Gasilni dom". Za ta veledušni dar bodi izrečena tem potom najlepša zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki, dne 27. maja 1907. 1261 1—1 Friderik Kramer, tajnik. V najem se odda dobro idoča Ivan Debelak, načelnik. špecerijskega blaga z žganje-točem in trafiko v večjem trgu na Dolenjskem. 1-257 3-1 Pojasnila daje upravništvo „Slovencau. VABILO na redni občni zbor »Kmetijskega društva v Vipavi, registrovane zadruge z omejeno zavezo", kateri se bo vršil zaradi nesklepčnosti prvega v smislu 8 34 zadružnih pravil dne 9. junija 1907 ob 3'/, uri popoldne v prostorih posojilnice št. 87 v Vipavi. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Slučajnost'. 1260 1-1 Načelsfvo- C. kr. priv. 240 12 2 občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena 1831. I. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddsika za življenje: meseca Vložilo se je ponudeb . . za zavarovano vsoto Izgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo maja 1907 t od I. jan. 1907 1661 K 13,711.920 29 1422 K 12.003.599-07 K 755 905 63 8555 K 75,863.658-31 7432 K 68,690.029-39 K 3,741-904-75 mmmmmMm^^i^mmmmmmmmmm Ivan Podlesnik ml. m trgovino s klobuki in .čevlji mmmm mmm mmš mm mm® Iggtmm ilil mm mm CD ii® Zmerne cene M Natečaj Podpisani upravni odbor razpisuje mesti dvoje bolničnih zdravnikov in sicer: a) mesto kirurga zajedno primarija z začasno letno plačo K 2400 : b) mesto zdravnika za notranje bolezni z začasno letno plačo K i200. Oba se morata izkazati z daljšo prakso v svojih strokah in vsaj z dveletno službo v bolnicah. Nastavita se začasno s pogodbo. Prosilci naj opremijo svoje prošnje z dokazili o svoji starosti, o upravičenju izvrševanja zdravniške prakse in spričevali o dosedanjem službovanju. Morajo biti popolno vešči slovenskega in nemškega jezika. Prošnje je vložiti do 25. junija 1907. Upravni odbor javne Franca Josipa I. občinske bolnice v Krškem, dne 3. junija 1907. i262 3 -1 Priloga 126« ftteir. ^Slovenca" dn£ 4« Junija 1907. Znanstuo in umetnost. * »Cas«. Znanstvena revija. Uredniki: Hr. (irivec, profesor Jarc, dr. A. Ušeničnik. Vsebina IV. zvezka: Giosue Carducci. Fr. Terseglav. — Ivan Grozni in Rim. Dr. Fr. Grivec. — Katoliški modernizem. Dr. A. Ušeničnik. — Oglejska bazilika. Jos. Dostal. — Nove knjige: Alois Lang: Jacopone da Todi. Dr Fr. Grivec. O prvinah in spojinah. Fr. Štiipar. Ranarnici i ljekarnici iz franjevačkog reda. J. Barle. — Listek: Loretska hišica. — Zveza monistov in profesor dr. Reinke. — Bibel-Babel. — »Krakovski zakoni« v Rusiji. — Leo Taxil. — Staroslovcnski fragmenti. — »Studium« in »Katoliška Moderna«. — Ples po žarečem kamenju. — Judovska, enciklopedija. _ Kulturna zgodovina. —»Cas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K, za dijake 3 K. Naročnino sprejema: »Cas« v Ljubljani, ali pa; »Leonova družba v Ljubljani« (po položnicah). * »Zlata Doba«. Protialkoholno glasilo. Letnik I., št. 1. Izhaja vsak mesec 15ega. Stane za leto 2 kroni. Tiskarna »Katoliškega Tiskovnega Društva« v Postojni. Meseca maja 1907. Mesto »Piščalke«, ki je prenehala, izhaja kot protialkoholno glasilo sedaj »Zlata Doua«. Izdajajo in urejujejo jo Janez Kalan, Frančišek Avsec in Lud. Tomažič. Prvi članek je programatičen, »Naši cilji in naša barva«. Iz niega posnamemo med drugim: »Cilj naš, za katerim hočemo stremiti z vso odločnostjo, je: osvoboditi naš narod jarma alkoholizma, pod katerim ječi in hira. Z vso odločnostjo — in z vso dostojnostjo« . . . »Ce hočete poznati našo barvo, tedaj povemo, da stojimo na pozitivnem verskem stališču. Ker alkoholizem gospoduje med vernim našim ljudstvom, hočemo se nanj ozirati kakor z naravne tako tudi z verske strani. V istem okviru, v katerem odobrava protialkoholno gibanje katoliška cerkev, v istem sc hočemo gibati. — S tem pa ne želimo odbijati od našega dela nikogar, bodi političnega ali svetovnega naziranja kakoršnegakoli. Protialkoholni boj je polje, na katerem se lahko najdemo vsi.« — Ostali članki so sledeči: »Alkoholizem in naši poslanci,« potem predavanje P. Alberta \Veissa »Brez reforme pitja ni reforme socialne«. Tretji članek se bavi z žalostno razvado, ki vlada mnogokje po naših krajili na dan birme, ko botri opajajo birmance. Nato sledi »Listek«; konečno pa tri rubrike: »Vedno nove žrtve« (poročila iz »Slovenca« meseca svečana in sušca o nesrečah in zločinih, katerih je kriv kralj alkohol), »Kako se gibljemo« (poročilo o protialkoholski organizaciji) in »Raznoterosti«. List toplo pozdravljamo, še toplejše pa priporočamo, da ga uc zadene usoda »Piščalke«. List je potreben za fizični in nravni preporod našega ljudstva, bodisi iz najvišjih ali najnižjih slojev, vrhtega pa nam jamčijo imena urednikov in sotrnd-nikov, da bo smer lista prava. * Dr. Bohuslav Rieger, ki je ravnokar umrl v Pragi, jc bil sin Frant. Lad. Riegra. Kot vseučiliški profesor jc predaval v Pragi avstrijsko državno zgodovino in teorijo javnega prava; mnogo je pisal o češki zgodovini na podlagi temeljitih arhivalnih študij. Nie-govo glavno delo ie »Krajskč zrizeni v Čechach«. ^ * Umrl jc v Odesi Aleks. Aleksandrovič Kočiibinskij, znamenit učenjak, profesor slovanske vede na tamošnjem vseučilišču. * Dragan Sanda. Poezije. Ljubljana 1907. Tiskal D. Hribar. Vsebina: I. Lirski motivi. II. Lujizi. III. Flegije. IV. Epski motivi. V. Idile. VI. Južni motivi. VII. Razno. Pesmi so ponesrečene, nezrele; mnogo banalnosti in nič poezije. Večinoma po vsebini in obliki zgolj posnetki; nekatere spominjajo celo na Prešernovo »Luna sije« in podobne. Oprema in tisk sta vsebini primerna. * Zum Geschick meiner Broschiire: Der Alpinist und Geograph Eduard Richter. Von lohannes Frischauf. Laibach 1907. Verlag von L. Sclnventner. * 30.000 rubljev je daroval A. Jec ruski »Carski znanstveni akademiji«, da sc nagrade najboljši spisi o zemljepisju, higieni, zgodovini in poljedelstvu. * Veliko zgodovino Rusije v XIX. veku izda moskovska tvrdka A. in J. Granat. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki. * Razstava Doubka. V Pragi jc razstavil F. B. Doubek, ilustrator monakovskih »Flie-gendc Blattcr«, svoje najboljše stvari v To-pičevem salonu. Podčastniško vprašanje, Mi smo prijatelji militarizma le v toliko, kolikor je neobhodno potreben za obrambo države. Simpatizujemo pa z onim delom vojaštva, ki tvori dober del vse ogromne organizacije: to so podčastniki, ki služijo čez svojo postavno dobo. Znano je, da je Avstrija zadnja država, ki zanje kaj stori. Povsodi, tako u. pr. v Nemčiji se godi dosluženim podčastnikom mnogo bolje, kot v Avstriji. Sicer obstoji pri nas zakon iz leta 1872, ki daje podčastnikom |X) dvanajstletni službeni dobi pravico do državnih služb; v to svrho sc jim podeli takozvani »certifikat«. Toda s certifikatom dobe ti dosluženi podčastniki Ic upanje, v resnici pa morajo čakati na državne službe najmanj pet, nemalokrat do deset let in dalje. Kakšna so ta leta, si ni težko misliti — onemu, ki pozna razmere v naši armadi posebno z ozirom na materijalni položaj. Pomisliti jc treba, da je velik del dalje službujočih podčastnikov oženjen; to pravico iim vojna uprava že da, nc pa pogojev za obstanek. Kako naj živi oženjen mož z več otroci ob dnevni mezdi 35 oziroma 45 krajcarjev? Me- sečno dobiva siccr doklado, takozvano »dienstpramie«. ki pa nc presega 45 kron. Vrli tega vsako leto navadno po eno obleko iu pa prosto stanovanje, navadno kake »luknje« po vojašnicah iu ob zimskem času mesečno po kakih pet polen drv! »Gebilhren-vorsehrift fiir das k. u k. Heer« predpisuje namreč drva vsakemu možu — na vago! To so obkratkem dobrote, ki jili uživa podčastnik, ki služi nad dvanajst let! Drugih »dobrot«, kot n. pr. sekature raznih častnikov niti ne navajamo. Za starostno preskrbo podčastnikov, oziroma njihovih vdov in sirot se tudi še ni ničesar storilo. Kot invalid dobi podčastnik po 18-letni službeni dobi — čujte in strmite! ! — 180, z besedami: ena stotina in osemdeset goldinarjev = 360 kron na leto. Vdova pa, če soprog-podčastnik umrje, dobi 60 (šestdeset) kron odpravnine ter pravico, vsako leto posebej beračiti za milostno podporo! Dandanes že vsak boljši kmet dostojneje preskrbi svojega onemoglega |Kisla, ki mu jo dolgo vrsto let pošteno služil. Celo Japonska daleko nadkriljuje Avstrijo glede položaja vojaških doslužencev. Avstrijska država in vojna uprava jc dala podčastnikom pač prišiti na rokave svetle našitke, istočasno pa — leta 1898 — »izboljšala (!) in zvišala »dienstpramie« — jo računskim podčastnikom za 1 — reci in piši — eno krono ua mesec! Pa marsikateri še trpi in čaka, saj mu daje država pravico do državne službe, kar jamči postava iz leta 1872. Toda število certifikatistov, ki čakajo na državne službe, se leto za letom množi in danes jili je gotovo v naši ljubi Avstriji že preko 6000, ker jih je čakalo nad 5500 na službe že leta 1905. Za vse te država nima prostora. To jc naposled vendarle dalo jjovod vojnemu ministrstvu, da jc začelo razrnišlje-vati o podčastniškem vprašanju. Do tega je vojno upravo dovedlo dejstvo, da se bode število podčastnikov podvojilo, čim se uvede dveletna službena doba, kar je Ic še vprašanje časa. In res smo čitali zadnje dni izročila v nemških listih, da je vojno ministrstvo nekaj ukrenilo, kar je vredno priznanja. Izdalo jc namreč na ix>drejena poveljstva armadnih zborov odlok, naj slednja vplivajo na to, da se bodo ozirali pri nameščanju uslužbencev na doslužene podčastnike, ki čakajo na državne službe, tudi razni avtonomni uradi, deželni odbori, mestni zastopi, pa tudi zasebni zavodi in večja podjetja. Tako bi lahko namestili več podčastnikov po krajši službeni dobi; namesto certifikatov, ki jih podeljuje ministrstvo, pa bi korna poveljstva izdajala posebna potrdila, ki bi upravičevala kompetente do navedenih služb. Da dosežejo korna poveljstva zaželjeni smoter, nameravajo uvesti vojaške posredovalnice. Tc posredovalnice vodijo v tostranski državni polovici korna poveljstva sporazumno z onimi za domobranstvo. Posredovalnice stopijo v zvezo z dotičninii avtonomnimi korporacijami, podjetii, zavodi itd. Ti pa zopet naznanjajo kornim poveljstvom oziroma posredovalnicam izpraznjena mesta; korno poveljstvo vodi v evidenci podčastnike, ki žele biti nameščeni pri teli zavodih ter jili vsakokrat obvešča z razglaševanjem prostih mest. Vsi zavodi pa so vedno v direktni zvezi s kornim poveljstvom, v čegar okrožju se nahajajo. V ogrski državni polovici vodi posredovanje ondotni domobranski minister, na Hrvatskem in v Slavoniji pa domobransko okrožno poveljstvo v Zagrebu. V bistvu jc namen tc akcije zmanjšati število certifikatistov s tem, da se pred 12-letno službeno dobo preskrbijo podčastnikom primerne službe. Kakšen uspeh bo imela ta akcija, se bode šele videlo. Želeti bi bilo, da sc zasebna podjetja, predvsem pa avtonomni deželni in mestni uradi zavzemo za to, da se marsikaterim sposobnim močem zagotovi obstoj, Da pa čaka toliko dosluženih podčastnikov na službe, je kriva država sama, ki pusti, da njeni uslužbenci uradniki, ki imajo žc polno število let in čez, sede na svojih mestih; kar ie pa še hujše, da potem nastavlja penzioniste kot diurniste, ki odjedajo kruh mladim in spretnim močem. Vojno ministrstvo naj v prvi vrsti vpliva na to, da se razmere urede tam, kjer ima govoriti oni faktor, čegar dolžnost je skrbeti v prvi vrsti za podčastnike, — a to jc država sama. 9«9 80 se dobž Ie pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. B0- Svirimo j tem nujnujnrj/le svoje odjemalce pred tivatnimi stroii, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singorc;". Ker mi ivojih stroje* nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu it starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere ne moremo niti previeti kakega poroštva, niti doposlati poaamnili Jelov. , Borzna poročila. (Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 4. junija 1907 KaIošdvhS papirji. Denar Hlago i1/, ma|eva rent«..... 98' 98 20 t*/, srebrn* renta . . . 40 99 (50 t*/,j »'/atrijska kronnk» rents •8 30 l*/, , ilata rent« 116' 0 1 17 — l*/, n&rsks kronsk* , 93 65 93 8fi 17, , "'»t« . • • 111-75 11295 5"/„ poaojilo dežele Kranjska 9S 1 1 1008U IV/. poselila mesta Spljat . 13 3 > .13 40 t V/. .* . ■ .18 'Jo 100 86 tv/. bosn.-horc. iel po«. 390? 99 10 loo-lo S'/, r«5ka del. baaks k. c. 99 60 99' /0 » » , i- a 98 60 99 10 1*1,7. iaat' piama ga!, d. hip. b. l!'0 40 101 40 t1/,7. poŠt kom. k. 0. 1 107 pr 105 00 106 20 t1/,'/, x«st. pisma Innerst. br. 5110 K0I-— t1/,'/, , „ ogr. ceu. dež. tir 99 26 130 25 l«/,'/, , „ , hip. br.nti »00- 100-H0 IV/. obl. ogr. lokalnih žal .1 dr 100'- nor- lV/, obl. čsftko ind. banke >00-25 ici 26 4"/, prior. Trst-Poreč lok 991)0 i7, prior. dol žel, . . ■ •19-ko — 37, , Jut. Iel. kup 7,'/, 2W25 291 25 i'/«7. »v»tr. po3. ta i«! p 0 100 - t> 1 — mv « i f.. Srečke od 1 186«'', . 151 - 153 - „ „ n 1864 V52 - 256 — „ tizske . . 41 60 140-50 „ zem. kreditne I. emisije : (!(". 2 6-— n n v n 272 282- - „ ogr. hip. banke •243 253 - „ srbske d frs. 100' 9f> 75 C6 75 „ turške . . 1 Ho 25 81 5 Basilika srečke 2 40 23 40 Kreditne „ 133 — 153 • Inomoške „ 82 90 Krakovske „ 88 94 Ljubljanske „ E>7 63 Avstr. rud. križa „ 45 - 47-- Ogr „ 8 25 30 25 Rudolfove „ 73 Salcburške , 181 182 - Dunajske kom. „ 470 ♦ 80 - C 1 * * <*> ti južne /;ol»5snic(3 . . . , 125- 126- Oris vnt železnice . 675-50 671! 50 4v«tf. ogiska bančna d«loic* 1767 1777-- i vari. kredite« bank« i t>59'51 6P0 50 Ogrek« „ ,, . . ; 7S • 760 — eiviiostcnsk« „ 241-60 243 50 Iframogokof v aloatu 72350 >o'suri? . 5 Trgovski pomočnik manufakturne, železniške, špecerijske in ga lanterijske stroke dobro izvežban ter usnja in deželnih pridelkov, vešč obeli deželnih jezikov v govoru in pisavi, želi v teku 6 ted nov ali še poprej spremeniti službo. Ponudbe pod IOO" poste re- stante Ljubljana. 1232 5-3 Prodaja uu debelo in drobno. stiski te M?*'" 'fctonS, F i r n e ž le lz kranjskega lanenega olja? 1619 1O0-8V prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. Težaki in vozniki se sprejmejo takoj proti dobri plači pri novi zgradbi ,Ljudske posojilnice' na Miklošičevi cesti nasproti hotela UNION. Sprejmejo se na stavbišču ali pa v pisarni na Marije Terezije cesti št. 10. 8-3 1246 -t; s Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C.J.Hamann, Ljubljana. Perilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. jšGP 1005 20-16^1^ g5 Kdor kupuje guantno blago za moške *§ | in ženske, najde jako veliko izber in § I zelo ugodne cene pri domači tvrdki S i R Miklauc, Ljubljana! ftStrltnrleoe (JpltalsRe) oL 5. J %2bossammm omamam i \.\65w prakfikanfa iz boljše hiše, z lepo, naglo pisavo, zmožnega slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme takoj za Dunaj zavarovalnica prve vrste z začetno plačo 100 K na mesec. Oglase naj se samo ponudniki z dobrimi spričevali pod ,,Pensionsfahigkeit" poste restante, Ljubljana. 1237 ?— 1 ®a@© ee eee® 2 učenca se sprejmeta takoj pod jako ugodnimi pogoji. I za slaščičarja, J za brivca. Ponudbe na Fran-a Tobik-a, brivca v Opatiji. 1242 Leposlovni mesečnik 99 Dom in Svet rt stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani. K; pasar in Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode .... se priporoča velečast. cerkvenim [ predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se »nahaja njegova delavnica odslej na Eiizaberni cesti blizu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 515 3 SliiiiilBBBS Delniška družba „Z DRU ŽE Ni H PI lf O VAREN" Žalec in Laško iz priporoča svoje izborno pivo. —- Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko) iz Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). —— pC5iljotue na dem 5prejema restaurater porednega T)cma" g. Kržilnil^. (Telefon 82.) —— c$ozor! <3ozor! Največja zaloga nagrobnih spomenikov katere imain v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi nagrobni okviri. Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah. Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah. Z velespoštovanjem 871 12-8 Ignacij Čamernik kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani. Ivan Jax in sin Dunajska cesta 57, Ljubljana. 84 23 Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puch), Waffenr.td. ivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Ad le rje vi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. Razpis slu Pri občini Bled se išče i Olieiniki U plača 1000 K na leto in prosto f stanovanje. Poleg lega kakih 300 K pri zdraviški komisiji. Obči ii ii k i redar, 800 K"' p,os'°s,a" Občinski ml ar sess to je: mesec junij, julij, avgust in september, a 120 K. Občinski tajnik mora biti vešč v pisavi in govoru slovenskega in nemškega jezika, ceptu. Št. 13471. Razglas. I~udi od redarjev se zahteva znanje obeh jezikov in nekoliko zmožnosti v kon- Prošnje je vložiti tuuradno do 15. junija t. I. Županstvo občine Bied, dne 28. maja 1907. 1209 3—3 Župan : Fr. Rus. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lessao skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev mmmm vseh tesarskih del, mam kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvoneče, (kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in »orin« stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 4,0,0 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. m m %i Radi oddaje zgradbe nove župne cerkve v Šmihelu pri Žužemberku vršila se bode dne 20. junija 1907 v šolskem poslopju v Šmihelu pri Žužemberku zmanjMna dražbi in sicer s pričetkom ob 3/4lO. uri dopoldne. Do iste ure se bodo tudi sprejemale pismene s kolekom za ! K opremljene ponudbe in sicer naj se ponudbe vpošlje najpozneje do 18. junija t. I. neposredno na podpisano okrajno glavarstvo uri pa izroči dne 20. junija t. 1. na lici mesta stavbenemu odboru. Dotične načrte, troškovnik in splošne stavbene pogoje, potem vzorec za ponudbe si vsakdo lahko vpogleda v uradnih urah pri podpisanem okr. glavarstvu. Vzorec se na zahtevo tudi dopošilja. Preračunjeno je: 1. Dninarsko in zidarsko delo na 2. Tesarsko delo na 3. Krovsko delo na 4. Kleparsko delo na 5. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko, slikarsko delo, 15.9o3 K 32 h 3.S91 K 16 h 2.731 K 24 h 1 652 K % h skrb za železo in razna druga dela na 5.261 K 33 h Skupaj 29.500 K 00 h Ročno in vprežno delo je preračunjeno na 500 K in se bode mtnda izvršilo v lastni režiji. Ponudbe se lahko storijo za skupno delo ali pa za posamezna dela. Oddaja pa je odvisna od pritrditve stavbenega odbora in sicer ima stavbeni odbor pravico izbire med ponudbami brez ozira na njih visokost. Za izvrševanje del se sme le rabiti v to opravičene obrtnike. C. kr. okr. glavarstvo Rudolfovo, dne 29. maja .9o7. 1221 it 2 se proda na prostovoljni dražbi dne IO. junija, ki je pripravna za vsako obrt, posebno še gostilno ali prodajalno. Poleg hiše sta 2 njivi. Vse blizu farne cerkve v Strugah pri Dobrepoljah. Prodala bota J. Mesojedec in Jan. Ferheržar. e lleliki novi cenik s koledarjem po pošti zastonj. Lepo birmansko darilu Zahtevajte švicarske Union-ure,katere so najboljše in le I. vrste. x Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, cla se prepriča. Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic itd. Nikel cilinder-remot. ura Srebrna „ anker-remont. „ Srebrna verižica . . . 14 karatna zlata ura . . Fr. hi gld. 2 40 „ 380 „ 5- — „ 1-„ 1280 131 \ ' urar in trgovec nn drobno in debelo, delničar švicarske tovarne U n I o n - u r v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi. Podružnica s v Spljetu Delniška gls^nicu i i i K 2.000.000 i i Ljubljanska kreditna banka ii Ljubljani, Maneue ume st«. z::: obrestuje i®/' vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do /| C! dne vzdiga po ^ 2 O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema /glasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500'-, 1.000— 5.000 - in 10.000 — . Podružnica : v Celovcu., s i Rezarvni fond i i i i i K 200.000. i i i