781. štev. -*es~ V Liublfant, sreda dne 18. februarja 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravna toliko prsamezna številka „Bcdeče Neže". „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedelfah n praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „I?()DEČA NEŽA". Za ljubljaiifke naročnike tano .,Dan“ e prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike lg ta ne nDan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno U*50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. •a Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna štev. „Dnevaa stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, po6lunn in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: Last in tisk „Učiteljske Tiskarne". Megalomanija. T r s t, 15. svečana. Ze v nedeljski številki smo poročali, kako zlobno je pisal »Piccolo« o priliki zadnjega zasedanja deželnega zbora goriškega. Zaganjal se je v Slovence, zakaj spekle so ga razne zahteve slovenskih poslancev. To je popolnoma razumljivo, da naši sosedje Lahi ne slišijo radi zahtev slovenskih poslancev, zato pa tulijo in mečejo v svoje predale vse polno pristne dvatisočletne logike in zlobnosti. V svoji sobotni štev. piše »Pi-colo« zopet o goriškem zboru ter ječi že v debelo tiskanem naslovu članka: »Zahtevajo poslovenjenje...« V članku, ki je dolg skoro eno kolono, pravi, da se je predrzni! neki slovenski poslanec v goriškem deželnem zboru, staviti predlog, naj izhaja vladni list »Osscrvatore triestino« tudi v slovenskem jeziku. In nato pove celo zgodovino tega lista: Kdaj je pričel izhajati, kdo je bil njegov prvi, kdo njegov zadnji urednik in imenuje vse po vrsti od prvega do zadnjega. Razume se tudi, da ne po-zabf dostaviti »Piccolo«, da je izhajal »Osscrvatore triestino« od njegovega početka pa db sedaj neSano samo v blaženi laščini. A sedaj prihajajo Slovenci nenadoma na misel da bi poslovenili ta list, ki se ga ne moremo predstavljati drugačnega. Članek pa zaključuje na način, ki je za nas naravnost žaljiv, na drugi strani pa kaže vso zlobnost in neumnost naših »kulturnih« sosedov. Dobesedno se glasi zaključek slovensko tako - le: »Razjasnili smo vsa prejšnja dejstva, da čitatelj sliši, kakšen duh... ^jasnosti se nahaja v zahtevi neke-kn poslanca furlanskega deželnega (alta Dieta del Friuli!) nam- vimis.v se urejeval tudi v slo-vcnščin.! ceu>u? samo da se ustre-, scenski, vladni megalomaniji onnsljavosti)? Da se bo pomagalo razsirjevanju in znanju slovenskega narečja? Ali za odpomoč književni revščini Slovanov? Ali mOrda zaradi nove zmage na račun Italijanov? Ali naj bi se tisti »Osservatorc triestino«, ki je v svojem 1301etneni obstanku izhajal vedno v italijanskem jeziku, oblekel v suknjo tisoč, barv tudi v predalih, ki niso »uradni?« Potrebno bi bilo menjati naslov lista, zakaj niti misliti si ne moremo lista, ki bi nosil naslov »tržaški«, pa bi ne bil tiskan v italijanskem jeziku; tudi m mogoče razdreti oni stoletni obijaj, ki veže list na politično in družabno zgodovino kraja. •— Gotovo se najde kateri, v gotovih krogih, ki poreče, da je pravično posloveniti »Osservatorc triestino«. Toda čemu naj se ne posloveni »Laibacher Zei-tung«, ki je vladni list slovenske Kranjske in ki izhaja nad 140 let v samonemškem jeziku?« Torej »duh nejasnosti« tiči v zahtevi našega poslanca, ki ne zahteva nič drugega, kakor samo to, kar nam gre po vsej pravici, namreč, da dobimo za svoj denar tudi svoje blago. Ce je človek enkrat pre-čital ta »Piccolov« zaključek, potem mora res imeti pojm o »duhu nejasnosti«. Ljudje okolo tega lista so tako bedasto sfanatiziraui, da niti ne imenujejo goriškega deželnega zbora ampak kar furlanski deželni zbor (Dieta friulana), čeprav je na Goriškem večina slovenskega prebivalstva. Nad to zahtevo slovenskega poslanca pa se »Piccolo« naravnost zgraža in stavi dalje celo kopico vprašanj, v katerih nas naravnost žali in izziva. Čemu naj bi bi! urejevan »Osservatore triestino« v slovenščini? Da bo ustreženo vladni (patriotični) domišljavosti Slovencev? »Osservatore triestino« naj bi bil urejevan tudi slovensko zato, ker je deželni jezik na Primorskem tudi slovenski jezik in imamo vsled tega vse pravice zahtevati, da izhaja vladni list tudi v našem jeziku, ki bi moral imeti na Primorskem iste pravice kot laščina. In, prosimo, »Osservatore triestino« je podpiran vendar od vlade, in denar, ki pride iz državne blagajne je tudi slovenski denar. Očita tiam domišljavost. Ali ni to največja domišljavost, da prezira Slovence na Goriškem in piše o fur- ia-fi .df?,elNein zboru, katerega nikdar^ m bilo? Ali ni to domišljavost, ce pravi »Piccolo«, da želimo s to zahtevo odpomoči naši revni slovanski književnosti? To ima res krasen pojm o književnosti. (Mari-netti jih bo čisto zmešal!) In, ali ni to domišljavost, da nas psuje s »patrioti«, ker hočemo imeti to, kar imajo oni? . In to nas prav nič ne briga, da ;je izhajal »Osservatore triestino« 130 let v italijanskem jeziku in da je prinašal poleg »uradnega« gradiva tudi kroniko itd., ki nima nic opraviti z uradnostjo. Mi imamo vso pravico zahtevati, da izhaja list tudi v našem jeziku, in vse drugo nas nič ne briga. Italijani, ki sc vedno pitajo s svojimi običaji, bodo morali priti do spoznanja, da običaj ni pravica, priti bodo morali do spoznanja, da za to kar zahtevamo sedaj, smo imeli pravico zahtevati že pred 130. leti, a žalibog, da smo bili takrat prekon-servativnj, da bi prišli s tako zahte-vo na dan. Tn ko bi tudi prišlo do uresničenja te slovenske zahteve, pravi »Piccolo«, |,j niorala odpasti na listu beseda »triestino« in hoče s tem l eci, češ, da tržaških Slovencev sploh m. Ti ljudje so tako fanatični, da je še zadnje ljudsko stetic naštelo uradno 59.000 Slovencev v Trstu. —- No, kaj jim hočemo. Ce hočejo živeti naši Lahi z glavo v vreči, naj ži- vijo — saj ni v našo škodo. — Kar se pa tiče poslovenjenja uradnega lista na Kranjskem, namreč lista »Laibacher Zeitung«, ta ni zadeva goriškega poslanca, ampak kranjskih. Če na Kranjskem niso prišli do spoznanja, da imajo to pravico, ali pa če na Kranjskem ne čutijo te potrebe, to ne sme ovirati slovenskega poslanca v goriškem zboru, ki je stavil zahtevo, o kateri je prepričan, da je Slovencem potrebna hi koristna. Za slovenski denar v slovenski deželi — slovenski list. In čemn? To je naša stvar! Šoštanj. Pred kratkim smo imeli pri nas občinske volitve. Način, po katerem so si priborili naši Nemci »zmago«, opravičuje popolnoma korak Slovencev. da sc volitve tokrat še nismo udeležili. Brihtne nemške glavce, oziroma njih vodja obč. tajnik Peu-nik, ki sam pravi, da je on župan, — ne pa Woschnagg — so vedele najti tako skrit koteč za razglas o vršečih sc volitvah, da ga živ krst ni mogel najti! Nihče ni vedel, da je volilni imenik razpoložen, radi tega so bile tudi reklamacije izključene. Nemci so si bili sami med seboj v laseh, ker bi vsak izmed njih bil rad občinski odbornik in radi tega jih tudi veliko ni šlo na volišče. V 3. razredu je 396 volilcev, izmed katerih ni volila niti polovica kljub temu, da imajo nekateri, kakor n. pr. Hauke, Stroinig, Belič itd. po 6 do. 10 glasov. Nemci so vedeli, da se Slovenci volitev ne udeleže, a kljub temu so razvili burno agitacijo in naš policaj je lovil volifce od hiše do hiše in tudi »freibiera« je bilo dovolj. Sramota za tako zmago! Bolj kakor v 3. razredu bi imeli Slovenci 6 glasov ve- čine, ako bi šlo po pošteni poti! Pa sledeči slučaji kažejo dovolj jasno, da našim renegatom ni nobeno sredstvo prepodlo! Pri zadnjih volitvah v letu 1909 je »zgubil« prejšnji župan Hans Woschnagg v zadnjem trenotku volilni imenik, da je dobil še časa vpisati 6 dunajskih potnikov z velikim davkom po 55 K, da so potem pripomogli Nemcem do zmage. Letos so bili bolj praktični. Franz Woschnagg je pustil avanzirati 16 svojih delavcev v plačilni razred 6 — 7000 K tako, da so s postavkom po 68 K volili v 2. razredu. Srečni delavci, ki imajo tako lepo plačo! Potem pa še naj kdo toži, da je slaba za denar! Pridite v Šoštanj k Woschnaggu in ko bodo volitve, boste imeli takoj 7000 K plače — seveda samo na papirju pri davčni oblasti! G. župan Woschnagg, ali vas ni sram tako podlega počenjanja?! Kakor Wosclmagg, tako je delal tudi Stroinig. Navadni pisar na sodniji, Sepp Simmerl, je naznanil dohodkov 9000 K, v resnici pa ima mesečne plače 70 K, v novejšem času celo 78 K. Nadalje je čudno to, da je davčni kontrolor (Nemec) volil v 2. razredu, njegov predstojnik, davčni nadupravitelj (Slovenec) je pa dobil glasovnico za 3. razred. Naj omenim še, da je baje okrajni sodnik dr. Tertnik, ki je v Šoštanju še le od 1. februarja, — torej cela dva dneva pred volitvami — tudi volil. Ta fakt govori dovolj jasno o sleparijah in če se je res teh sleparij posluževal dejansko c. kr. sodnik, je to pač pod vso čast in kritiko! Tak sodnik mora zgubiti zaupanje in če si dr. Tertnik ne bo mogel kroti svojo nemško vročo kri, bo šel kmalu s svojimi bratci Sclleyem, dr. Rostokom in Pavliče-kom! Naj nikar ne pozabi, da so tla za sodnika v Šoštanju zelo vroča in da bomo mi pazili na vsako malenkost ter jo spravili v javnost in na merodajno mesto I Sedaj pa vprašamo sl. c. kr. davčno oblast, ki je davke omenjenim delavcem tako točno predpisala, čc ti davki ostanejo ali če se bodo po volitvah zopet odpisali, kakor leta 1909. dunajskim agentom? Te sleparije pri letošnjih volitvah se lahko primejo. Za to je moralo vedeti tudi e. kr. okrajno glavarstvo v Sloven. Gradcu, ki bi sc za šoštanjsko občinsko gospodarstvo lahko nekoliko bolj brigalo, posebno, ker pozna dovolj natančno Peunika, ki nastopa tako samooblastno, da človek včasih res ne ve. ali je Peunik župan ali samo občinski tajnik. Kaj pa. pravite vi k temu. g. pravi župan Franz \Vosch-nagg? Končno naj omenim še neko osebo, ki je davčni sluga in se ne piše zastonj Kozel, ki je rojen na Kranjskem in je bil bojda priča, ko je Peunik razglas o volitvah nabil in odvzel. Ta človek vohuni vedno okolu Slovencev, da bi potem nesel vsako besedo nemčurjem na nas. Saj sc poznamo! Za danes to, prihodnji teden pa nadaljujemo! Slovenska zemlja. IZ ŠKOFJE LOKE. Naš Ščinkovec , zna peti samo eno pesem: Nobene bukvice niso tak lepe —-... Namreč: kakor »hranilna knjižica. Znano je, da ima Ščinkovec pravdo zaradi neke hranilne knjižice nekega župnika. O stvari se bo pisalo, Jto bo pravda končana. Kako ima Ščinkovec rad hranilne knjižice oz. denar, kaže n. pr. ta le slučaj. V Puštalu je bila bolna neka ženska, ki je dalje časa služila pri neki ugled-ni gospodi in si je prihranila par H. Suttner, Ljubljana, Mes 25. Samo! K 4-10. Samo! K 410. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoea samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine --------- po jako nizkih cenah. ------ Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prof. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZENITH". LISTEK M- ZEVAKO? Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Končano je, Franc! In vendar te priklepa k meni nerazdružljiva vez. Tvoj otrok živi. Tvoj otrok bo živel. Zaradi nje sem si razgrizla ustnice, da niso govorile, zaradi nje sem stopala na kalvarije obupa, za-seiu vzela nase mučenistvo. bo živeIa> Fi anc! •p iKmTT? sein molčati zaradi svo- r . ii • danes moram govoriti za-rani me . . .« »Ali sem ti povedala, da ii je Lujza nne? ... Ti ne veš. kako pristaja milemu detetu to ljubko ime. *ko si hočeš predstavljati svojo jjcer. misli si nailepšo vseh Lujz, kar »n ie zmožna naslikati človeška domišljija ... pa niti ne! Moral bi jo videti. • T?0.1}41 strla mene; to naj bo. Mote življenje je uničeno, izgubila sem naslov jn pravico, biti tvoja žena. ne da bi bila zaslužila to ptrasno sramoto . . . naj bo! Hočem pa, da bodi Lujza srečna: v to hočem posvetiti vse življenje,' vso moč, vo-lio. energijo m misel, ki mi je še dana! Nočem, da bi trpela Lujza po krivici za grehe drugih, kakor, sem trpela jaz.« »V to je potrebno, da odpreš ti svoje srce ... da ga odpreš svoji hčeri! Potrebno ie. da se more vrniti z dvignjeno glavo v tvojo hišo — da zavzame Lujza ob tvojem ognjišču tisto mesto, ki ii pristoja po vsej božji človeški pravici!« »In v to, dragi moj soprog, je neizogibno. da izveš resnico v vsej njeni strahoti in svečanosti . . .« »Še vedno te imenujem svojega soproga. Zakaj to ostaneš do konca mojih dni.« »Poročil si me prostovoljno v stari kapelici v Maržansiju. Spomni se tiste turobne noči, ko sva sklenila svojo zvezo vpričo umirajočega . . . noči, ko si mi prisegal večno ljubezen pred mojim mrtvim očetom, ki ga ie ubilo razburjenje nad odkritjem najine ljubezni!« »Kakor sem zrla nate. dragi soprog. v tisti usodni noči. tako zrem nate tudi zdaj.« »Kaj me brigajo ukrepi konetab-Ioyi. kraljevi in papeževi! Kaj me br'?.a\ ^ar so ukrenili oni no svoji volji in po svojih domenkih! Ti, Franc, si moj soprog danes, kakor Si bil prvi dan . . .« »Treba ie. da spoznaš strašni zločin, ki naju ie razdražil. Izvedi vse: da je ravnal tvoi oče kruto, da le ravnal tvoi brat zločinsko, in da more tvoia ljubljenka, tvoja žena nositi s ponosom tvoie ime: da sme sesti tvoia hči po pravici med člane rodbine Monmoransijskih,« »Toda ne misli nikar, da prihajam motit tvoje življenje.« »To pismo, Franc, ti pišem le, ker mora priti resnica na dan.« »Preden pa ga odpošljem in ga dobiš ti v roke. hočem počakati treh reči.« »Prvič: da umre tvoi oče *. Zakaj le na te bi padla vsa teža ko-netablovcga srda. ako izve. da poznaš vso usodno skrivnost.« »Drugič: da pride moja hči . . . tvoja Lujza ... v leta. ko bo mogla braniti moj spomin in ti govoriti smelo. kakor oristoia Moimioransiiski hčeri plemkinie de Pien. neoporečni dedinii Monmoransiiski.« »Tretjič: da začutim bližino svoje smrti, ali pa. da se približa najinemu otroku težka nevarnost.« »Dokler ne bodo izpolnjeni ti triie nogoii. o moi Franc, pa hočem ostati v senci, srečna v zavesti, da varuiem s svojim molčanjem pokoj in srečo njegovo, ki sem ga tolikanj ljubila . . .« »Zakaj moje življenje ne šteje več.« »Kar mi ie zdai še važnega. Franc, ie samo življenje in sreča najinega otroka.« »Ko prefmeš to pismo, bo Luiza dovoli velika, da ti bo mogla govoriti. Tvoj oče bo mrtev, in ničesar * Kakor znano, ie umrl Koneta-bel leta 1567.. t. j. devet let notem, ko ic bilo pismo spisano. Govorili bomo še o niegovi smrti. se mi ne bo več bati zate od njegove strani . . .« »In tudi jaz bom takrat na smrtni postelji . . . ali pa bo visela nad Lu-iizino glavo velika nevarnost.« »V obeli slučajih. Franc, le poslednja volja tvoie Ilubljenke in soproge ta. da preneseš na Lujzo ono ljubezen, ki sem bila tolikanj ponosna nanjo, da ii vrneš ime. ki nikdar ni izgubila pravice do njega, ker se je rodila takrat, ko sem bila tvoja žena. in da ii pripraviš življenje, kakršno ji pristoja. kot naravnostih dedinji imena Monmoransiiskih.« »In zdai, Franc, ljubljenec moj in dragi soprog moj. evo ti strašne skrivnosti.« » Tvoi brat Henrik me je ljubil...« »Vsa naiina nesreča ie povedana s temi besedami: Tvoi brat Henrik me ie ljubil.« »Ni sc mi bal priznati tega. Toda upala sem. da zmaga naposled vendarle poštenje v tem možu. ki ie bil še tako mlad. Upala sem. da mu bo mola Iliibezen do tebe varovala osra-moeenia no njegovi ljubezni do mene. Molčala sem. da ne zakrivim notranie vofne v tvoii slavni rodbini « »Tisto noč. ko si moral odriniti na voitio, mi je plavalo na ustnicah priznanje ... Ti veš. kako so se strmoglavih dogodki, veš. da se je vršila naiina nenadna porota . . . Drugi dan sem te čakala zaman: odšel si bil!« »Priznanie. ki mi ie trepetalo na ustnicah, pa je bilo to-le: bila sčm noseča, bližala se ie ura. ko sem ti rodila otroka!« »Ta otrok ie zagledal luč sveta, ko si se ti boril: bila le naiina Lujza . . .« »V tistih strašnih mesecih, ko sem te imela za mrtvega in mislila, da umrem od žalosti tudi jaz. je izginil tvoi brat; upala sem že. da je odšel za vedno.« »In nekega dne mi je bila ugrabljena hči. In ko sem jo iskala vsa zbegana, je stopil pred mene tvoj brat in mi naznanil tvojo vrnitev; povedal mi ie hkrati, da pozna človeka. ki ie ugrabil Lujzo! In ko se še nisem mogla ganiti od sreče nad novico, da živiš, in sem se vpraševala. kakšna blaznost more voditi tvojega brata, takrat, o Franc, se ie odprl pred mojimi nogami prepad, ki me ie imel požreti.« »Evo, kaj strašnega sem izvedela v trenotku. ko si hitel ti k meni in sem že slišala tvoj liublieni glas...« »Najina Luiza ic bila v rokah človeka, naietega po tvojem bratu ., podleža, ki mu ie bilo ime vitez de Pardaian. Na prvo znamenie tvojega brata ie imela ta pošast zadaviti ubogega črvička . . . tvoio hčerko. Franc . . . najinega milega angelčka ... In to znamenie ie hotel dati tvoj brat vitezu de Pardaianu kakor hitro se jaz osmelim črhniti pred teboj le eno besedo, dočim me bo on obtoževal naipodleišega zločina!« »Sam še pomniš strašni prizor, ki je sledtlU kron. Ščinkovcu je to brž zadišaio. Šel jo je obiskat in ji je rekel: »Vi imate denar, kaj pa ko bi testament naredili. Jaz ga bom napisal, pa je komedija v kiaju.« Zenska je to Ščin-kovčevo prijaznost odklonila, ker ga dobro pozna, rekla je, da naj ostane denar tam, kjer ga je zaslužila. Ščin-kovec je odšel z dolgim nosom. — Drug slučaj: Neki gostilničar je bil bolan. Ščinkovec pride k njemu, ko je ravno spal. Prebudi ga in mu pravi: »Ali me poznate? Jaz sem vaš župnik, vi imate denar, dajte za cerkev 50 K. Denar dajte rneni v roke.« Bolnik se je še dobro zavedal, zato mu je povedal, da ima otroke in da je reven — na kar je Ščinkovec šel. Tako lazi Ščinkovec, kjer čuti denar, za reveže se pa ne zmeni. Samo tam, kjer čuti kake hranilne knjižice, tam se pokaže. K sreči ga ljudje že tako poznajo, da mu ne zaupajo. Kako bi imenovali to izsiljevanje duhovnika ob bolniških posteljah. Ali je Kristus kdaj od bolnikov zahteval hranilne knjižice? DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Dne 9. t. rn. jc bila svatba na Dvoru. Cel dan smo se veselili, da bomo šli zvečer po stari navadi malo oglarit. Pa smo slabo naleteli, ker so bili orožniki na oglariji. Tako zahteva Gnidovec. Nam se res čudno zdi, da smejo biti gostje do 11. ure v gostilni, ako se morajo gostilne že ob 10. zapirati. Ali veljajo za klerikalce druge postave in drugačna pravica? Dne 10. t. m. je bila zopet svatba, takrat pa je bila oglarija In igralo sc je, da jc bilo veselje. Štri-celnov Franček jc tako pritiskal kontrabas, da so slišali vsi Dvorjani in vsa okolica. Tudi če bi bili prišli orožniki, bi se Franček ne ustrašil, ker on se ne boji Gnidovca kakor drugi. Tudi maškerado smo napravili, čenrav so gospod rekli, da je to greh. Če ni bilo včasih greh, zakaj bi bil pa zdaj. Naredili smo tudi veliko kamelo. To je bilo smeha. Pa črni zamorec jo je nazaduje odpeljal s seboj. Ko bi bili g. Gnidovec vedeli, kako Je vse veselo, bi bili gotovo prišli s svojimi tamburaši, da bi dobili krouce. Pa jih ni bilo — jih je pa Franček dobil. Mi pravimo le naprej. Pred pustom mora biti veselo — in na svatbah mora biti veselje — saj je bilo še v Kani Galileiski. Vsem ženinom in nevestam želimo mnogo sreče, Frančku pa dobro harmoniko, da bo lahko še bolj pritiskal, če je to drugim všeč ali pa ne. IZ GORIŠKE OKOLICE. Pred kakimi 14 dnevi*je prinese! Vaš list dopis iz Gorice, v katerem je nekdo grajal prepovedni deski na vojaškem vežbališču ob mirenski cesti. Ta dopis do danes ni prav nič pomagal. Ker se tudi v naši mirni vasi norčujejo iz onih napisov in trde, da deski še vedno stojita, hotel sem se prepričati na svoje oči. Imel sem v Gorici opravka, zato sem šel v mesto po ovinkih čez mirensko cesto čeprav mi je ta pot dosti daljša. Res, tabli še »šmiraj« stojita! Vaš poročevalec Vam je-popisal vse po pravici, le vseh grdih napak ni naštel, ker jih je še dosti več. Včeraj Je bila nedelja in najkrasnejše vreme, zato je bilo na cesti dosti še-talcev iz mesta, ki so tabli občudovali, majali zglavarni, se smejali in tudi jezili, da poklicana oblast v dolgih 14 dneh ni odstranila desk, na katerih se naš jezik tako grdo pači in sramoti. Vaš zanimivi list, ki pravi mački — mačka, miši pa — miš, sedaj povsod slastno čitajo. Ni torej dvoma, da bi ne bili storili župani prizadetih občin, sami vrli narodnjaki. svoje dolžnosti. Gotovo so potrkali pri c. kr. okr. glavarstvu, ki je na drugi deski podpisano. To pa se na našo sramoto menda do danes še ni zganilo. Kako naj bi človek označil tako malomarnost? Saj imajo vojaška oblastva na razpolgo dobrih in cenih mizarjev in pleskarjev,, ki bi za malo vinarjev mogli napraviti okusnejšo desko s pravilnim slovenskim napisom. Ce je pa kasa prazna, naj Izstrele iz kanona en strel manj in naboj prodajo, in denarja bi jim še preostalo. Ali si pri nas res ne moremo priboriti niti najmanjše, v zakonu vtemeljene pravice brez drezanja, poniževalnega moledovanja in interpelacij na najvišjih mestih? (Nič, prav nič! — Opomba stavca.) Nasvetoval bi to le: Naši poslanci so sedaj zbrani v Gorici; naj si vsi skupaj ogledajo oni tabli in potem za-grme, da se strese deželna hiša. Sedaj so vedno v stiku z voditeljem okr. glavarstva, ki znabiti ni čital onega »Dneva« in ni o stvari niti obveščen. Ako pa ne bode vse nič pomagalo, se pa menda dobi med nami rap-sod, ki Vam stvar opoje v »Bodeč Neži«. Kaj takega bi naši c. kr. pis marji in poklicani čuvarji temeljnih državnih zakonov res zaslužili! Procesije na mirensko cesto se bodo pa potem pomnožile, saj se izplača, da si ogledaš tako jezikovno redkosti IZ DIVAČE. Bog naprednjake plačuje, klerikalce in hinavce pa kaznuje. Tu v Divači imamo občinskega odbornika, ki se je vrgel pod klerikalni jarem, ker mu je začelo pokati premoženje na vseh koncih in krajih. Bil je v zvezi z onimi magnati, ki so napovedali konkurz pri ž”panstvu v Naklem. Ni mu bilo dovolj to, sklenil je še napraviti konkurenco divaškiin mladeničem. Prignal je pol sežanske mladine in napravil ples v dvorani g. A. Ober-snela. To se je vršilo na nedeljo dne 1. svečana. Dobiček je bil namenjen v klerikalne podpore. Kot blagajničar jc sedel za mizo nek divaški magnat oziroma klerikalni »podrepnik«, pravzaprav prvi agitator gori-ške novostrujarske bande,, ki je šla lansko leto z vsem v maloro. Kakor pa je že pri klerikalcih navada, da radi včasih preveč globoko pogledajo v čašo, si je privoščil tudi ta klerikalec par litrov, Navlekel se ga je prav močno. Ko je bilo plesa konec, odhajali so ljudje po stopnicah v spodnje gostilniške prostore. In kakor je že znano, mora biti klerikalec s svojim nosom povsod naprvi. Tako je sklenil tudi ta magnat, da mora biti on najprvi v gostilni. Misli! si je, čemu bi hodil po stopnicah, saj lahko skočim, zgodilo se mi ne bo nič hudega — pa hajd, telebnil je po stopnicah, kakor bi iz oblakov padel;. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Drugi dan se je slišalo po Divači tuljenje, kakor bi tulila tolpa lačnih volkov. Taki so ti naši klerikal-ic. Plačilo za resnico. »Nebeška megla«. Štajersko. bodomiselce. Strahovi, ki so jih hoteli naprtiti drugim, postajajo nevarni njim samim ... Vransko. (Ogenj.) Pred dnevi je pogorelo gospodarsko poslopje posetnice Ane Prizlanove iz Spod. gorce pri Braslovčah. Dasi se je bra-slovška požarna bramba trudila na vse moči, ji je bilo mogoče požar samo omejiti in rešiti hišo. Prizlano-va nima nikjer nkake zavarovalnine. Pravijo, da je ogenj nastal vsled nerodnosti z lučjo. Cerove pri Brežicah. (Konjska smrt.) Posestniku Bračiču iz Osjeka je parkrat zginilo več lepih, triletnih konj. ne da bil v stanu izslediti tatu. Te dni je bil na enem Dolenjskih sejmov, na katerega je prišel tudi posestniški sin Ivan Jurkar, z dvema rujavima, triletnima konjema, katere je Bračič spoznal za svojo last. Pustil je Jurkarja, ki je tatvino priznal, prijeti. Maškarada Celjskega Sokola. Prireditev mora že po dosedaj do-fdih prijavah uspeti nad pričakovanje. Saj je pa tudi veselje in zabava v iskreno-odkritosrčni sokolski družbi tako čisto, da si vsak prijatelj društva želi vrhane kupice tega veselja. .. Upamo torej, da privede pustnega vrtinca viharni val čim največ gostov na sokolski karneval. Na veselo svidenje na pustno nedeljo! Ellien Adelsbergl-Barlang. Iz Laškega trga nam poročajo: Uprava postojnske jame se pač zaveda, da je na slovenski zemlji, kajti pri nas na Štajerskem, n. pr. v Laškem trgu ne dela reklame v nomškem jeziku, kakor se to vrši dr-igod — ampak čujte in strmite v madžarskem Kdor temu ne veruje, sc lahko prepriča na kolodvoru. Ellien, baratom! Goriško. Zadnji sklep S. L. S. V nedeljo dne 15. t. m. je bilo v Celju zborovanje štajerske S. L. S. To zborovanje samo po sebi bi nas mnogo ne zanimalo, saj poznamo taka in enaka zboiovan ja slovenskih klerikalcev. Takrat se je vršilo omenjeno zborovanje S. L. S. v znamenju občin. volilnih reform. S. L. S. si je baje navzela nalogo, prisiliti deželni zbor, da uvede razun za Gradec, tudi za Maribor, Celje in Ptuj isto volilno reformo, kot jo dobi Gradec, volitve po proporcu. Če se bo tudi »slovenski klub« zavzemal za to, danes še ni čisto gotovo, dasi pravijo merodajni krogi v »slovenskem klubu«, da se bodo zavzemali z vsemi da zadostijo strankinim zahtevam. U-mestno bo na vsak način, pokazati, kaj nam prinese bližnja bodočnost. Misel samo po sebi moremo seveda e pozdravljati, saj bi napravila konec — v večji ali manjši meri — se-dajnim brezvestnim in samolastnim gospodarstvom nemčurskih klik v Mariboru, Celju in Ptuju. Naravno je seveda, da se naši klerikalci ne bodo z lepa udali, saj bo to pomenilo njim in njihovemu režimu izdaten, da, morda celo odločilen udarec za slučaj, da ga ne bo paralizirala strankarska strast — nas samih. Vendar, za takrat treba#še počakati. Odločilno ne bo v tem oziru letošnje prvo zasedanje, pač pa že temu sledeče drugo, deželnega zbora, ker bo še le takrat prišla predloga graškega občin, volil, reda po novem vzoru, do prerešetavanja, oziroma vsprejetja. Se le za letošnje drugo deželno-zborsko zasedanje imamo pričakovati odločilnega tozadevnega boja. »Slovenski klub« si je izbral nov povod za obstrukcijo, tokrat gotovo nekoliko hvaležnejši kot doslej — se pravi, če bo v resnici stremi! za tem, da doseže celotne in oopolne uspehe. Deželni zbor. Deželni zbor se ima sklicati za danes. Morda se je v zadnjem trenotku — zopet položil na dolgo klop. Tokrat obsega poslovni red: preskušanje računov deželnega gospodarstva, prerMogo o lokalnih železnicah in proračunski provizorij ter nekaj manjših, nemško - klerikalnih predlog. — Prva točka bo obsegala dobo od 1. 1909 do 1. 1912; k ternu bo deželni finančni referent pl. Kaan še podal podrobnejša poročila o sedanjem finančnem položaju. K temu pridejo še predloge o vodo-pravui noveli, občinskih posredovalnih urahld in predloga o davkih mesta Gradec. Gradec. (Radi soc. demokrata.) Da bosta morala fml. Marsch in major pl. Pecchio odložiti svoje mandate kot občinska svetovalca, ker sta glasovala za soc. demokrat, podžupana Ausobskyja, je bilo jasno v naprej. Pravijo pa, da tega nista storila na pritisk od »zgoraj«, marveč na lastno voljo — kdor hoče verjeti. Gradec. (Nemci se »gibajo«.) Soc. demokrat, nevarnost je postala graškim Nemcem očividno zelo neprijetna. Dne 13. t. m. so sklenili, da zopet užive graški »Biirgerverein«. Nemšk! klerikalci, ki so zapričeli anti-socialdemokratično gonjo, tega že danes niso veseli, kajti »meščansko društvo« ima med svojim članstvom —■ samo nacijonalce in svo- Nov laški dnevnik. V Trstu bo začel izhajati nov laški dnevnik z imenom »Gazeta di Trieste« in sicer na narodno-liberalni podlagi. Vodil ga bo Viktor Kutin (Cuttin!) urednik »Code del diavolo«, urejeval pa znani Tulio Panteo. Ker poznamo vodstvo in uredništvo novega dnevnika, vemo, da bo list pisan proti Slovencem. Novi dnevnik je zopet en korak naprej v sovraštvu do primorskih Slovencev. Gorica. Zanimanje za občinske volitve je na laški strani jako živahno. V soboto zvečer so imeli Lahi tozadeno posvetovanje, kjer so sklenili, da nastopijo z vsemi močmi. 'Tudi laško časopisje se resno zanima. Glasilo laSke ljudske stranke upa na precejšnjo spremembo občinskega zastopa. Slovenci do sedaj nismo imeli še nobenega posvetovanja. Dobro bi bilo, da se z delom začne že sedaj. Tako Slovenci, kakor Lahi hodijo pridno na glavarstvo prebirat imenik volilcev, kterega je treba pač dobro pregledati. V znamenju futurizma. V ponde-Ijek zvečer ie predaval neki dr. Fer-rol v hiši nemškega »Schulvereina« v Gorici o spremembi računstva in števil. Ferrol se imenuje »Rech-nungsmeister«. Predavanje je bilo slabo obiskano. »Schulverelu« prosi v nemških časopisih podpore. , Sklicuje se na skrajno nevarnost, ki Preti nemškim otrokom ob narodnih mejah. Cedijo se mu sline po našem solnčnem jugu! Slovenci, podpirajte Ciril-Mcto-dovo družbo! Gorica. Vodstvo mestne elektrarne uprave je sklenilo,, da se poveča električno omrežje, predvsem v Gledališki in Vojaški ulici, kjer bodo gorele obločnice kakor sedaj na Corsu. , Tržaški dopisnik graške »I ades-pošte« je bivši glavni urednik »1 rie-ster Zeitung«. znan P° svojih napadih na primorske Slovence. Piše se Helmut HOtter in bo odslej urejeval tudi »Triester Wochcnpost«. V goriški stolni cerkvi so potrgani vsi slovenski napisi, dočim so laški nedotaknjeni. Slovenskih napisov ni že nad eno leto m vendar se stolna duhovščina Še do danes ni poskrbela z novimi. Cerkev je po našem mnenju kraj, ki nima s politiko ničesar opraviti. Slovenski klerikalci naj bi poskrbeli vsaj v cerkvi za red in dostojnost! Gorica. Tu se snuje že dolgo časa nekak konsorcii za zgradbo moderno urejenega hotela. Kakor smo zvedeli, se Slovenci nič kaj ne zanimajo za to podjetje, ki bi lahko postalo v našo škodo v gospodarskem oziru, zlasti če kupi dežela sedanj hotel Siidbahn. Gorica. (Zaroka.) Hu barona de Locatelli Lota se je zaročila z nekim pl. Hagenanerjem, poročnikom tukajšnjega dragonskega polka. Posledica alkohola. Friderik Werding, star 31 let, delavce v stre-žiški tovarni je svled preobilice za-vžitega alkohola padel in se močno poškodoval na glavi. Gorica. Požar. V noči od sobote na nedeljo je nastal ogenj v Tomšičevi ulici in sicer v hiši Alojzjia Le- najemnik Avgust Prosen pa 1000 K, katero bosta dobila od zavarovalnice. Vzrok požara je neznan. Ognje-gasci so z veliko težavo rešili dve osebi. Gorica. (Aretacija.) Policija ie aretirala več mlad>h tatov, ki so kradli knjige in druge stvari v \Vo-kulatovi knjigarni. Dognali so, da so bili ti mladoletni tatovi organizirani pod vodstvom nekega Saneria, ki nima niti 18 let. Prava mestna mularija! — Radi postopanja pa so zaprli 16Ietno Marijo Tekavčič iz Štajerskega, in 18Ietno Marijo Kos iz Trsta Laška dnevnika. »Corriere Adria-tico« in »Vita« sta prenehala izhajati. Obema je zmanjkalo naročnikov in bralcev. Prvi je udrihal preveč proti iredentizmu tržaških Lahov, ki so ga preganjali na vse mogoče načine. »Corriere« vkljub vladni podpori ne bo več izhajal. Drugemu pa je vzel sapo »Piccolo«. Oglej. Dela in restavracije v znameniti oglejski baziliki se pridno nadaljujejo. Merodajni izvedenci so sklenili marsikaj za prvotno in nespremenjeno ohranitev starodavne bazilike. Odkriti mozaiki ostanejo na mestu. Cerkvene stene, ki so jih svoječasno okrušili radi preiskavama in iskanja po slikah in freskah popravijo in pobelijo. Sploh se gleda strogo na določbe, ki jih je izdalo avstrijsko zgodovinsko društvo. Iz Repentabra na Krasu. Prijatelj našega lista nam piše o zanikr-nosti tamkajšnje poštne uprave, ki presega že vse meje potrpežljivost. Nedeljske številke »Dneva« s prilogo vred ne dobi nikoli ker zmanjka že spotoma, četudi je na ovitku natančen naslov. Tisto osebo, ki »Dan« tako zanima in poleg »Dneva« tudi »Bodeča Neža«, opozarjamo, da postopa previdnejše, ker ne gre, da bi si kdorkoli prilaščal tuje imetje. Takih razmer bo enkrat že konec — potrebni koraki so ukrenjeni. Dnevni pregled. Zgodovinski dan. Na dan 16. februarja leta 1801. so belgrajski turški janičarji zadavili Mustaf-pašo in štirje voditelji janičarjev — Dahiie so zavladali nad Srbijo, Ako ie bilo že prej v deželi grozno preganjanje Srbov — se ie sedaj začelo pravo krvavo gospodstvo. ki je trajalo tri leta. Nešteti so zločini, ki so jih nad srbskim narodom zakrivili ti samo- . zvanci. Toda ravno niih strahovlada ie izzvala v ljudstvu unor — in leta 1804. se Je dvignila pod Karagjorgjem prva srbska vstaja. Od te vstaje se začenia srbsko osvoboienie. Boi za svobodo traia že nad 100 let in se je deloma zaključil leta 1913. Rusko-nemška nanetost. Zadnjič enkrat se ie v ruski državni dumi. rakor poroča »Večernik Češkega Slova«. odigral sledeči prizor: Pri obravnavaniu proračuna ministrstva zunanlih zadev ie vpraša! A. J. Sin-earev ministra Sazanova. če se ministrski svet kai peča z neobhodno-stio vsestranskih priprav pogodbe z 'Nfemčiio. Šingarev ?e mnenja, da ie reba. da se za to dobo nrinravi so-delovanic cele ruske politike, tako notranie. kakor zunanje in finančne, to zato. da bi mogla Rusiia vsestransko nrinravliena stopiti k nogaian?em s svoiim nemškim sosedom. Kadi bati se ie. da bo Nemčiia leta 1917., ko nreneba Pogodba. pripravila kakšne zanietHaie — na kar bi izrabila položai za sebe. če bi bila Rusiia slabo prinravliena. Sazanov ie ndprnvnril da ie nonolnoma mogoče, da bi Nemči'a v tei dobi začela z za-nletUaii. pa da se bo ministrski svet nečal s stvario. ki io ie omenil ŠiW-*rpv. Te ministrove besede so v Nemčitj izzvale veliko togoto in besnost jn vsevprek kriči, da le treba Pnriio kaznovati in da ii ie treh* dati čutiti Tako govore krogi iz bližine berlinskega dvora. Nemčiia bi namreč rada za kanone in druge neobbndnosti nov kredit in če bo takole rnžliala s sabllo. ii bo narod vse dovolil. Amr»ak: besede o rusko-ueni^ki naneto Slovenec« še vedno rešule ko- i.kZtfA vnroSaiiln 7animivo kal piše o velikovški šoli. Pravi, ua fcDružba C. M.« šole ni vzdrževala — ampak da ie dajala le denar. To je pa res imenitno! Kdo pa vzdržuje šole drugi, nego tisti ki daje denar? »Slovenec« pravi, da so ou-ločevali trije: župnik frater, k, otroke nabira — šolske^sestre, ki poučujejo. in C. M. P- ki • To ie bilo ravno slabo. Ko bi bila C M D sama odločevala, bi najbrže ne bilo 'prišlo tako daleč, kakor je. Seveda naprednjaki naj bi plačevali. Treiber in sestre bi pa odločevale. Kakšna le bila vzgoja na tej šoli — je »Dan« že lansko leto pisal. Da so razmere slabe, sedal sam »Slovenec« priznava. Nekai za gledalce in druge. [Vsakemu ie znano, kako strogo je pri inas ples prepovedan. Nekatera druživa po deželi sploh ne dobe dovoljenja. da bi smela ua svojih veselicah plesati. Tudi sicer je grozen »greh«, če se veseli ljudje malo zavrte. V sobotni številki »Uniona« pa beremo, da so imeli v Pragi bal, na katerega je prišel sam kardinal Skrbenskv, opat Zavoral in več korarjev. Ta ples le priredila katoliška akad. Liga in z njo društvo klerikalnih slovenskih študentov »Dan«. Poročilo pravi. da so bili vsi prav dobre volje. 'Ali se ie plesal tudi tango, se ne poroča. Prišlo ie tudi več zastopnikov, neki Ščetina ie zložil celo poseben valček. Skratka: študentje so imeli bal. ki ga ie obiskal tudi kardinal z duhovščino. Mi bi tega ne poudarjali (sai ples je nekaj naravnega), ko bi pri nas doma gotovi ljudje ne delali jtakib hinavskih obrazov, ko slišijo o plesu. Vedno in povsod smo enaki Slovenci. V Belgradu ni niti sto Sloven-fcev menda, ampak društvo so si hitro ustanovili. To samo po sebi še nič hudega ne bi bilo. četudi bi se moglo reči. da Belgrad za Slovence vendar ni tujina in bi tamošnji Slovenci lahko izhajali tudi brez svojega posebnega društva. Ampak to društvo bi belgraiskim Slovencem še oprostili v božjem imenu, ko bi društvo kaj delalo. Pa tega menda ni ravno preveč, pač pa se belgrajski Slovenci v društvu med sabo nrav pošteno ravsajo — zaradi raznih mest v odboru. Predsedniki in odborniki se neprestano menjajo, v društvu je menda permanentna kriza, kakor bi se njegovi člani igrali — avstrijskega parlamenta! Deloma je na vseeno 'dobro, da imalo belgrajski Slovenci svoie društvo: ostane njihov prepir vsai med njimi in ga ne iznašajo v srbsko iavnost. Trst In Jugoslovanstvo. Ni dolgo temu. ko je tržaški »Piccolo«. ki je Znan PO svojih izmišljenih interwie-Vih. poročal, da se le nasproti njegovemu poročevalcu izrazil neki visoki srbski častnik, da Srbija privošči Trst Italiji in da bodo Srbi vplivali ha Slovence v tem smislu, da se odrečejo posesti Trsta. To vest je posnel po »Piccolu« tudi »Slovenec« in bilo mu je nekako prav. češ. glejte. Slovenci, taki so Srbi! Mi pa *>Picco-la« poznamo in vemo. kako si izmišlja razgovore svojih poročevalcev z [»nekimi« visokimi osebami, ki jih iz previdnosti rajše ne imenuje. Zato smo tudi takoj izrazili resni dvom, |da bi se kak srbski oficir tako izrazil glede Trsta. Sedaj pa odgovarja »Piccolu« belgrajski »Odjek«, glasilo močne mladoradikalne stranke in pove Italijanom čisto jasno in brez ovinkov. da Srbi glede Trsta ne zavzemalo in ne morejo zavzemati drugačnega stališča, kot ga zavzemajo Slovenci, ki so tukaj direktno priza-leti. Enako tudi glede Istre! So pač Irani Italijani, ko upajo celo na srbsko pomoč proti Slovencem! Kakor ibi Srbi komaj čakali, da jim Italija ponudi svoje zavezništvo — proti [Slovencem. Seznanili so se Srbi do-[bro z Italijani — v Albaniji in so sl <|ih zaooinnlll. Poroka. Včeraj se je poročikv (Pragi gospod dr. Josip Klepec, odvetniški koncipijent v Kočevju z gospodično Ano Malo. Naše iskrene čestitke! , *z Cerknice. Te dni smo čutili ?°b 1.24 zjutraj več sekund trajajoč potresni sunek, ki ga je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Smer od zahoda proti vzhodu. Legar na Kokrici. Pozor pred nalezljivimi boleznimi! V Kokrici pri Predosljih je zopet ena žena že 11 tednov bolna na legarju in iz iste hiše jdaielo še vedno mleko v mlekarno. V eni hiši leže triie bolni — pri sose-jdu pa eden. Ali so ti slučaji oblasti že [naznanjeni? Z mlekom se legar lahko naprej zanese in se lahko okuži cela (okolica. Torej pozor, pred boleznijo! Po hrbtu se Ie potolkel In nekaj reber si ie zlomil. Ko je še! te dni 70-letni delavec Peter Kalan, ki dela v taamnolomu pri Francu Kajnerju v [Zagorju domov, mu je nenadoma iz-jpodrsnilo in Peter se je potolkel po nrbtu in si le zlomil več reber. Na levem stegnu se ie opekla. 34letna Marija Bizant, doma iz Stare Loke štev. 75. je zaspala te dni na peči v hiši nekega svojega sorodnika na Preski in se je opekla na levem stegnu. Opilek mu odletel v desno oko in ga poškodoval. 271etnemu Martinu Peternelu, žagarju pri Bahovcu v Duplici pri Kamniku ie te dni odletel pri brušenju žage opilek v desno oko in mu ga znatno poškodoval. Z neprevidnosti se ie opekel na desni roki. 31etni žebljarjev sin Janez Vidic iz Krope se je te dni z neprevidnosti opekel na desni roki Moral je iskati jiomoči v deželni bolnici v Ljubljani. Poneveril velike svote In ie pobegnil. Te dni ie defravdiral uradnik filiialke Ljubljanske kreditne banke v Splitu Franc Dedel, velike svote denarja in neznano kam pobegnil. Radi spolne nosilnosti je bil obsojen dne 16.4. m. pred porotnim sodiščem v Novem mestu 321etni kovač Janez Dobravec iz Retini na pet let težke ječe. Aretacija zelo nevarnega vlomilca. Orožniškemu stražmojštru iz Šent Ruperta pri Celovcu se je te dni posrečilo aretirati zelo nevarnega vlomilca. Karol Sibitz je izvršil v zadnjem času več prav predrznih vlomov, med temi v hotelu »Vrbsko jezero«, v kleti celovške gimnazije, v blagajni delavske bolnišnice, v okrajni bolniški blagajni, pri Jožefi Rajac pri Porečah itd. Na Sibitza so napravili pravi divji lov. Pri nekem vlomu, ki ga je izvršil skupno s svojim tovarišem Aleksandrom Pichler-jem, so-ga sicer aretirali, vendar je ubežal z ropom vred. Pred kratkim so dobili Sibitza v spremstvu njegove ljubice Marije Rollbacher. ki je bila že večkrat kaznovana radi raznih pregreškov, pri nekem krošnjarju z ukradenimi stvarmi v Gorič ji Vesi. Oba sta pobegnila. Orožnik in še več drugih ljudi pa za njima. Posrečilo se je Marijo Rollbacher prijeti, do-čim ie Sibitz ušel. V Šent Rupertu so ga zopet zapazili in ga zasledovali. Sibitz je pobegnil v stanovanje svojega tovariša, že večkrat kaznovanega slikarskega pomočnika Jožefa uostmerčiča. Tu pa je zgrabila roka pravice ne samo Sibitza, ampak tudi Gostmerčiča in radi tatvine že večkrat kaznovanega delavca Maksa Filzmeierja. Vsi trije so sedaj že v zaporu. Vlom v mlin. Te dni je bilo vlomljeno v mlin Tomaža Polesnika iz Trdnje Vesi na Koroškem. Tatovi so odnesli iz neke postelje izpod blazine 142 kron. na kar so brez sledu pobegnili. Orožništvo iih pridno zasleduje. Ustrelila se je. ker ni mož napravil skušnje. V Stcinnamangerju se je ustrelila dne 14. t. m. Amonija Antricker. žena slušatelja visoke šole Antrickerja. Žena ie izvršila samomor. ker ie njen mož. ki je že 65 let star. padel Dri skušnji. Volkovi sredi mesta. V mestu Kecskemetu na Ogrskem so se dne 13. t. m. pojavili sredi mesta volkovi. ki lih ie prignal mraz. do človeških bivališč iz bližnjih gozdov. Tudi v Velikem Varadinu so videli volkove. Eksplozija. V neki pralnici v Boulogne sur Seine je dne 14. t. m. eksplodiral parni kotel, vsled česar je bila ena oseba na mestu mrtva, šest pa težko poškodovanih. Ponesrečen parnik. Te dni se je potopil dve milji od obrežja pri kraju Shoredam angleški parnik »Miro-wa«. Osem oseb je utonilo. Kapitan se Ie rešil. Velika nesreča vsled eksplozije. V jami rusinske družbe v Insovki se ie pripetila te dni velika eksplozija plina. Osem delavcev je bilo smrtno nevarno ranjenih, pet pa jih je lahko poškodovanih. Samomorilec zapustil 2,700.000 Ur bolnišnici. Mladi milijonar Franko Vlila iz Miana, ki je tedni izvršil samomor v Raballu. je zapustil milanski splošni bolnišnici 2,700.000 lir. Po odbitku več legatov v skupnem znesku 700.000 lir. bo ostalo bolnišnici dva milijona. Grobni tatovi. Na pokopališču v Milanu sc ie izvršil te dni velik rep in onečaščenje mrtvecev. Neznani roparji so vlomili v več krst in so odtrgali mrtvecem roke. Nekemu mrtvemu duhovniku so odrezali celo glavo. O roparjih ni ne duha ne sluha. Samomor železniškega nadkon-trolorja. Železniški nadkontrolor Evgen Gerhauser iz Budimpešte se je dne 16. t. m. ustrelil iz svoje lovske puške. Kot vzrok samomora se navaja srčna hiba. Ustreljenega so našli. Gostilničarja Janeza Koutnega iz Krzepic na Moravskem so našli dne 16. t. m. v nekem tamošnlem gozdu ustreljenega. V tem slučaju gre za umor. vendar ni o morilcu doslei ne duha ne sluha. Vsled umora svoje hčere izvršila samomor. Mati mlade gospe Wo!f. ki ie bila udeležena pri umoru v avtomobilu v San Remo. jc dne 15. m. vsed žalosti nad usodo svoje ičerke izvršila samomor. 141etna deklica toži Forstnerja, ier io ie zanelial. Včeraj se je vršil pred deželnim sodiščem v Savernu proces komai štirinajst let stare dediče Frančiške Muhr proti poročniku pl. Forstnerju žalostnega spomina radi oskrumbe. O izidu tega zanimivega procesa bomo še poročali. Vrat si ie prerezal. John Ken-nedv. cenilec vrednostnih predmetov v državi Novi Jork. si je dne 16. t. Gostilna. AlltOIl IVailČiČ MM TRST. Andemo de Toni, via Nuova 15. TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j mčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ——------------ izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ---------- žrlvovalni moči z denarjem ali peresom in slovenska Talija vstane krepka in bodra, da bo ponos in veselje. A ne pozabimo potrkati na vrata vsem narodnim denarnim zavodom s prošnjo: ne pozabite Zve-vsak denar, ki ga ji naklonite, ze; ---------------- _ - , , . _______ naj se vam zazdi še tako malenko- m. prerezal vrat in je bil na mestu sten> j,0 rodil tisočer sad in kaj ča- mrtev. Včerai bi moral nastopiti kot priča v znanem procesu proti pod-kupčevalcem. Študent obolel na sibirski kugi. Študent Barabanov, ki je prišel iz pokrajine Uralsk v Saratov na Ruskem. ie obolel na sibirski kugi. Prebivalci Saratova so zelo razburjeni, ker se boiiio. da bi se ta grozna bolezen razširila po tamošnji okolici. Guverner ie sklical konferenco zdravnikov, da izposlujejo varnostne odredbe. Uobiiana, — Pozor na ovaduhe! Z raznih strafiTsmo bili opozorjeni na to, da se v zadnjih časih prav pogostoma vrivajo v slovenske družbe po javnih lokalih neznanci, zlasti tedaj, ko začenja družba postajati že nekoliko vesela. Ti neznanci se kažejo navadno kot silno navdušeni slovenski, hrvatski, srbski in sploh jugoslovanski in slovanski narodnjaki ter skušajo na vsak način zaplesti družbo v pogovor o jugoslovanskih vprašanjih, pri čemer na vso moč udrihajo po avstrijski vladi in nesposobnih avstrijskih diplomatih itd. Varujte se takih ljudi, kajti to so izzivači, ovaduhi, najeti plačanci, ki vas hočejo po nalogu onih, ki na vsak način hočejo nam Slovencem pritisniti na čelo pečat rovarskih zločincev proti naši monarhiji, zavesti do kakih nepremišljenih besed, iz katerih bi se dal skovati ter naprtiti vam in vsemu našemu narodu — velcizdajniški proces, ki r.aj bi bil začetek nadalj-nih, Nemcem in Italijanom dobrodošlih preganjanj slovenskega naroda! Izogibajte se torej takih ljudi in ne sprejemajte jih v svojo družbo. Ce se bi vam vsiljevali, jim povejte, da ne želite njihove družbe, in, če ne pomaga z lepo, bo morda pomagalo z — grdo. Vohunov in ovaduhov nam ni treba in Jih tudi ne bomo trpeli med seboj! — Odborova seja »Matice Slovenske« 13. februarja 1914. Predsednik se spominja smrti dolgoletnega odbornika šolskega svetnika Vili-balda Zupančiča ter poroča sledeče: Društvena knjižnica se že katalogizira. Knjižnica Nobelovega instituta v Stockholmu si izpopolnjuje svoj slovenski del. V zameno stopimo s »Slow. Towarzystvom« v Krakovu in z »Opštinskimi Novinami« v Bitolju; s Krakovsko akademijo se bo izkušala doseči zveza Preostala zaloga Rossmasslerjevih »Štirih letnih časov« se odstopi »Šolski Matici« — Kot ustanovniki so pristopili: C. kr. učitelj Ivan Kovač v Šibeniku, ravnatelj dr. Jos. Iominšek v Mariboru, centralna knjižnica mestnih šol v Zagrebu, župan zagrebški, arhitekt Janko Holjac in srpski vse-učiliški seminar. — Senzacionalna dramska noviteta. »Stari paviljon«, drama v 4. deiajnih. Dandski spisal Gustav Vied. Največji uspeh je dosegla doslej njegova realistično priprosta, globokega čustva polna drama »Stari paviljon«, ki si je mahoma osvojila vse najboljše odre! Tragedija in veseloigra — prav kakoršno je v resnici življenje. Vse osebe v drami — od krasne vdove Šumarnikovc pa do dninarice Klarise — so imenitno ka-rakterizirane. Znamenita je vloga vrtnarja Selkava, ki jo igra pri nas gosp. Ignacij Borštnik, Šumarnikovo igra ga. Bukšekova, njeno hčerko, Aneto gdčna. Gjorgjevičeva in Ane-tinega ženina g. Drenovec. Večjo vloge ima še g. Skrbinšek, ki igra zapitega logarja. Skratka: izborna drama svetovno uglednega dramatika, ki ga naša publika še ne pozna, a si ga poslej zapomni z veseljem. — Zveza dramatičnih društev javlja, da je število včlanjenih društev narastlo nad 30. Visoka številka je jasna priča po eni plati. Kako žlv-ljenska je bila potreba po centralni organizaciji dramat. društev ravno v času, ko slovenski dramatiki preti pogin v uničenju slov. gledališča v Ljubljani, po drugi plati pa naj vam bo v bodrilo vsem tistim, ki še niste izgubili vere v samoniklo, dramatično kulturo slovensko, ki jo izvestni predstavitelji slovenskega naroda tako neusmiljeno besno teptajo. Le skupaj, kar nas je onih misli, v en krog;, vsak prispevaj po svoji po- stno mestno mecena si ustvarite v zgodovine slov. Talije. — Da bi bilo v nas vsaj polovico toliko dejanj kot dobre volje v besedah! — Včlanjenih društev je, kakor rečejo, dokaj brako številce. So predvsem dramatična društva: 5 in sicer: Maribor, Trst, Jesnice, Celje in Ljubljana; podružnica mariborskega dramatičnega društva v Ptuju kot 6; čitalnic je 14: Maribor, Brežice, Ormož, Šoštanj, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah, Novo mesto. Kamnik, Kranj, Škofja Loka. Krško, (Šiška), Sv. Lucija (Goriško) in Sežana; podružnice C. M. 4 in sicer: Vransko, Trbovlje, Ribnica na Pohorju in Trst; bralno društvo v Mokronogu in slovensko izobraževalno in podporno društvo Opatija, ter 7 sokolskih društev: Št. Jur ob južni železnici, Sevšica, Zagorje. Litija. Sokol I. v Ljubljani, Vrhnika. Žiri; Splošna mladinska Zveza »Svoboda« v Idriji, Splošna delavska vzajemnost v Ljubljani in kot zadnji dramatični odsek del. soc. dem. v Hrastniku. Vseh skupaj: 37. Na izrednem občnem zboru koncem meseca se določi članarina na tak način, ki bo vse splošno zadovlojna in vsprejem-ljiva. Potem pa le urno po nakaznicah! Z. D. D. — Zopet pritožba glede deželne bolnice. Vedno in vedno prihajajo pritožbe glede deželne bolnice. Mi ne priobčujemo vsega. Ker se pa slučaji le preveč množe, pa ne moremo molčati. Te dni je pripeljal neki kmetski gospodar bolnika v deželno bolnico.. Najpreje je moral dolgo časa stati pred vratmi in čakati. Ko je naposled prišel zaželjeni trenotek, so pa tiste ženske, ki bi imele oskrbovati bolnike, zahtevale, da bi do-tični bolnik sam peš šel v bolniško sobo. Bolnik seveda se ni mogel niti pokonci držati; bil je tako bolan, da je tri dni nato umrl. In od tacega reveža se zahteva, da bi sam hodil. Več obzirnosti napram bolnikom. — Diugi pogovor s ceste. »Zadnjič se mi je tako mudilo, da Te nisem mogel vsega sprašati, kar me zanima o »Slavčevi« maškaradi, katera se vrši, kakor si mi že pravil, 22. t. m., to ie na pustno nedeljo v Unionu. Ali bo pa tudi vredno iti na to maškarado?« »še vsako leto sem bil zadovoljen, letos bo pa nekaj izredno imenitnega. Zvedel sem, da bodo imeli letos eno prav fino cigansko godbo, seveda poleg ljubljanskega društvenega orkestra in pa tudi več originalnih skupin; različnih mask pride pa ponavadi toliko skupaj, kakor nikjer drugod. Z eno besedo, vsestransko se obeta mnogo zabave. Posebno krasna bo tudi dekoracija, kar gotovo dobro vpliva na veselo razpoloženje.« »Ce je tako pojdem pa gotovo tudi jaz.« »Vstopnico si lahko že preje preskrbiš, dobiš Jo pri g. L. Černetu v Wolfovi ulici in v Cešarkovi trafiki.« »Dobro, grem pa takoj tja.« »Pozdravljen!« »Na svidenje v nedeljo!« — Vse govori po Ljubljani o pripravah za III. veliki ples nar. delavstva, ki se vrši sedaj v soboto zvečer v Nar. domu v Ljubljani. Ker že par let ni bilo takega plesa, je zanimanje tem večje, kajti vsem so še v živem spominu prireditve N. D. O., ki je bila žal oblastveno razpuščena. Prišlo je potem neko mrtvilo, iz katerega se je pa narodno delavstvo zopet vzdramilo, ter se je pričel nov svež, zelo živahen pokret odkar deluje »Nar. socialna Zveza«. — Kakor je vse iznenadil kongres nar. strokovnih organizacij, ki ga je sklicala lani avgusta N. S. Z. in ki je bil zoper vse pričakovanje številno obiskan in ki je sijajno potekel, tako bo ples nar. delavstva v soboto pokazal ne le Ljubljani, temveč vsemu slovenskemu svetu, da še ni izruvana narodna zavest slovenskemu delavstvu. Slovenski delavci, slovenske delavke, ki delate bodisi z rokami ali z glavo in peresom, in prijatelji in prijateljce slovenskega narodnega delavstva pridite v soboto vsi na III. veliki ples nar. delavstva. Priprave zanj so v polnem teku, da bo vsa prireditev velika impozantna manifestacija slovenskega narodnega delavstva. — »Sokol v Štep. vasi« je priredil pretečeno nedeljo, 15. t. m. svojo predpustno veselico, ki je v vsakem oziru krasno uspela. Obisk te prireditve je zopet jasno jiokazal, kako priljubljen je »Štep. Sokol« tako med Ljubljančani, kakor tudi med okoličani: telovadnica in vsi obširni gostilniški prostor pri br. Jos. An-žču so bili polni do zadnjega kotička. Prireditev sama pa je pokazala, kako vrlo napreduje društvo. Raznovrstni, točno izvedeni spored je nudil vsakemu dovolj zabave; občinstvo je vsako posamezno točko spremljal z glasnim odobravanjem in ploskanjem. Obilo pohvale je žel za svoje krasno izvajanje društv tanib. zbor. Vse priznanje požrtvovalnemu zborovodji br. Vrečku, ki je v tako kratkem času vzgojil tako izboren zbor! Moški pevski kvartet gg. Daclis, Hibšer, Matičič in Florjančič so s fino prednašanimi pevskimi točkami tako zelo ugajali občinstvu, da so morali pri vsakem nastopu dodati še po eno pesem. Pozneje, med prosto zabavo, so jih navrgli iz svojega obsežnega programa še nebroj. Hvala gg. za prijazno sodelovanje! Cele salve smeha so vzbudili med občinstvom komični nastopi g. pl. Sladoviča, ki je zdaj kot spevokomik zdaj zopet kot muzikal. komik zabaval občinstvo. Iskrena mu hvala, da se je odzval vabilu! Zelo sta ugajali tudi burka in deklamacija in so predstavljale! izborno rešili svoje vloge. Po končanem sporedu se je razvila živahna prosta zabava, med katero so marljive domače Sokolice prodajale cvetke, razglednice, pustne krofe itd. Pozno v noč šele je mladina dobila toliko prostora, da se je mogla zavrteti v zaželjenem plesu. Vsem obiskovalcem in sodelovalcem krepak nazdar in na svidenje! Odbor — Vodmat. Ker se širi govorica da bodo Zelenojamčani na I. sokolovi maškaradi na pustno nedeljo polnoštevilno zastopani, opozarjamo vse Vodmačane, da se zanesljivo udeleže te prireditve, da ne bomo zaostajali za našimi podjetnimi sosedi Kdor more se naj maskira. V nedeljo pa na svidenje. — V mestni klavnici se je od 1 februarja do 8. februarja 1914 zaklalo: 60 volov, 2 bika, 14 krav, 209 prašičev, 98 telet. 19 koštrunov. 64 kozličev- Vpeljanega mesa je bilo 499 kg. Zaklane živine se je vpelja: lo: 3 prašiči, 40' telet, 2 koštruna, 6 kozličev. Oponmja: 2 goved z mal. zobmi. — Z okna je skočila na cesto Viktorija Rozman, vlagalka pri Bambergu. Prepeljali so jo v deželna bolnico. — Umrli so v Ljubljani: Marija Blaž, mestnega stražnika vdova, 64 let. — Gašpar Pečar, zasebnik, 78 let. — Frančiška Janesch, šivilja, 81 let. — Marija Bogme, krojačeva hči, 3 dni. — Josipina Banko, bivša mo-karica, 85 let. — Frančiška Gogala, užitkarica, 63 let. — Cecilija Vrenko, služkinja. 38 let. — Davka prosto iVi% odplač-Ijivo ogrsko državno rentno posojilo Iz leta 1914. Kralj, ogrska vlada izdaja 4V2% davka prosto državno posojilo v nominalnem iznosu 500 miljonov kron, katero se amortizuje. Obrestni kuponi tega posojila zapadejo dne 1. marca in 1 septembra vsakega leta ter so plačljivi brez vsakega odbitka; posojilo samo se odplačuje od dne 1. septembra 1919 naprej po 110 poluletnih anuitetah v razmerju določenega odplačilnega načrta. Titri so razdeljeni v komade po 480 K, 2400 K, 4800 K in 9600 K-Subskripcija se vrši v soboto dne 21. februarja 1914 in sicer proti plačilu v gotovini ali pa proti izročitvi dne L julija 1914 in 1. januarja 1915 zapadajočih 4Yz% kralj, ogrskih državnih blagajniških listin iz leta 1912. Oddajni kurz je. določen po 90:45% z ozirom na svojičasni kurzm dobiček pri žrebanju ali pari si zasigura kupec tega posojila pri prvovrstni car-nosti obrestovan je po 5%. Kot zgla-ševalnica za Ljubljano in alpske dežele je določena Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, (Prešernova ulica 50), katera že sedaj sprejema priglase, in daje vsa zahtevana pojasnila. — »Brez domovine«, krasna ginljiva drama s predigro in 5. dejanji, dosegla je danes kar možno najlepši uspeh. Nobeno pero ne more opisati tega mojsterskega dela, ogledati se ga mora in nedvomno bode vsakoga zadovoljila. 2iva slika nam kaže križev pot ubogega dečka preganjanega radi dedščine. To prekrasno delo predvaja se samo še danes in jutri v kinematografu »Ideal« vsaki dan ob 3., 5., 7. in 9. Predstave trajajo 2 uri. Vstopnina za 10 vin. zvišana. Edna posebnost likerja je T/smam Trst Iz Nabrežine. V nedeljo, dne 22. t m. vprizori »Javna ljudska knjižnica v Nabrežini« veselico s petjem, igro in plesom v dvorani g. Franca Grudna. Začetek ob 4. popoldne. ,Vstopnina 50 v, s sedeži vred 1 K. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride na zustno nedeljo (22. t. m.) v Narodni dom na V. ples St. Jakobske mladine. Plesalo se bo od J. ure zvečer do 4. ure zjutraj pod vodstvom g. plesnega učitelja Bizjaka. Svira vojaška godba, bos. pesp. st. 4. Na tem plesu sc bo prvič proizvajal klasni španski narodni pcls: »Castc-llanos«. Dostojnim maskam je vstop dovoljen in dobijo najlepše krasne nagrade. Te nagrade naj si vsak ogleda v izložbi Gorenjčeve knjigarne. Med plesom se vrši velik srečofov za krasne dobitke. Upamo, da bo tudi letos slavno občinstvo vedelo ceniti požrtvovalnost nase mladine in da bo v velikem številu posetilo to prireditev, koje cisti dobiček je namenjen domačini narodnim društvom in sicer šentjakobski C. M. podr. za otroški vrtec, mlademu šentjakobskemu Sokolu in javni ljudski knjižnici pri Sv. Jakobu. Vstopnina: 1 K za osebo, sedeži na galeriji 1 K, lože po 10 K. Kaj je zopet novega v Trstu!!! I/. vrst tržaških kočijažev: Ze vec let smo v Trstu in tudi več nas je. Zmiraj sc veselimo novega leta in kakor vidimo, vsako leto je slabeje. Druga leta smo imeli nekoliko prostosti, da smo lahko naše blago opoldan postregli, za to leto 1914. pa nam je prišla postava od policijskega ravnateljstva, da ne smemo prekoračiti več prostora, kolikor nam je gospod inšpektor in njegove sf raže odločijo. Za nas je zdaj premalo prostora; v prosto luko nas ne puste, na trgu ne, na ulicah ne. kam četno iti z vbogo živalijo i A ko rečemo straži ali gospodu inšpektorju, kam naj gremo, nam kar odgovore: Magari na Opčine! Mi bi pa radi vprašali policijsko ravnateljstvo: Kaj bodo pa gospodje špediterji in trgovci rekli, ako bodo morali iti iskat en voz na Opčine in tudi oni sami, ako se imajo preseliti iz stanovanja. — Ako bi policijsko ravnateljstvo izprevidelo, da je tam toliko kamenja in sin od tramvaja vže toliko časa, da tisto tudi dosti prostora vzame, tisto je noč in dan tam, konji so le črez dan. Saj tudi kočija-ži plačamo naše pravice, kakor tramvaj. ji prav nič ni in da so vse besede le zgolj obrekovanje. Porod in dvojen umor. Oni večer je šla kuharica v svojo sobo in je tam povila brez vsake pomoči trojčke. Sobo je zaklenila, tako da ni mogel priti nihče vanjo. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je šla kmalu po porodu zopet na svoje delo. Ko so zahtevali od nje ključe, se je branila na vse pretege in jih ni hotela izročiti, ker je dobro vedela, da pride potem vse na dan. No, prišlo je na dan tudi brez njenega obotavljanja. Umor odkrit. Dne 14. t. m. zvečer, ko je šla Gouttryjeva v svojo sobo, ji je neopazno sledila hišna Jurbirkcn, ki je bila tudi uslužbena pri rodbini ka-varnarja Karola Garba. Hišna je stopila v sobo, ko je Gouttryjeva ravno hotela zadušiti enega izmed svojih otrok. Zurbirknova je začela klicati na vse grlo, na kar so prihiteli v Gouttiyjcve sobo vsi domači in tudi nekaj gostov iz kavarne. Ko so preiskali sobo, so našli v neki omari za obleko otroško truplo. Razume se, da so takoj poklicali policijo, ki je Gouttryjevo aretirala. Kuharica je tudi izpovedala, da se nahaja v sobi v nekem njenem kovčku še eno otroško truplo. Odprli so kovček in so videli, da je morilka govorila resnico. Gouttryjeva je dva svoja otroka zadušila in je hotela s tretjim ravno tako napraviti. Kakor je pri zaslišanju izpovedala, je hotela nato izvršiti samomor. Razume se, da je vzbudil ta slučaj veliko senzacijo med tamošnjim prebivalstvom. Mlati povila trojčke in dva izmed njih umorila. V Ženovi so odkrili dne 15. t. m. slučaj, ki jih je malo v črni kroniki umorov. Morilka je 231etna kuharica Henrictta Gouttryjeva. Najnovejša telefonska in brzojavna %* poročila. EGEJSKI OTOKI. STVAR JE TAM, KJER JE BILA. Atene, 17. februarja. Odgovor Grške na noto velesil bo najbrže dan v soboto. Sodi se, da bo Grčija izjavila ,da se lojalno podvrže sklepom velesil, opozorila bo velesile na to, da morajo dati garancijo, da Egejskih otokov, ki jih Grčija vsled sklepa velesil ne sme utrditi, Turčija ne bo napadla; dalje bo Grčija zahtevala garancije za osebno,. naciionalno, versko in j&olsko svobodo tistih CirKov, ki oštanejo pod Albanijo in ki ostanejo pod Turčijo na otokih. Dalje bo Grčija zahtevala, da se obal proti otoku Krfu ne utrdi. (Grki imajo dosti pritožb proti sklepom velesil; Turki pa tudi niso zadovoljni; stvar je tarn, kjer je bila, ker velesile iii-triajo nobenega veselja sc potegovati za udejstvitev svojih sklepov). vratltu pojde v Pariz. Iti bo moral tudi v Petrograd. ŠVEDSKA. Stockholm, 17. februarja. Mini-sterski kabinet je sestavljen. Njegova naloga |e rešiti vprašanja povečanja deželne brambe. AVSTRIJSKA POLITIKA. Dunaj, 17. februarja. Danes so sc začela češko - nemška pogajanja. Nemci so sprejeli vladno predlogo za temelje pogajanj; in Stiirgkh je prosil Čehe, da bi storili isto. Od Cehov so zastopani poleg mladočehov, agrarcev in narodnih socialcev tudi klerikalci, realisti in socialni demokrati. Mali oglasi. Beseda 5 vkiarlev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-aanji Insercnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Gospod, kateri je čakal 11. februarja 1914., čital »Dan« pri veliki pošti v Trstu, naj pošlje naslov. 1605-1 Debeli četrtek dne 19. t. m. zvečer je zadnji velikanski k ocvirkov :: PLES v gostilni Hinko Košič, Trst, ulica Carradori št. 15 v proslavo premine vaj očega sv. ponižnega Pusta. Vsi plesi ter še Tango in La Furlana povrhu. 3fe zamudite zadnjega ocvirkovrga blagoslova! - . G - _____________ !! Tržaški Slovenci !! Svojo zalogo oglja In druge kurjave priporoča - I vini išermek, ulica Nqii ero h noro St. 15. Veliki postal korso maškarada pustno nedeljo 22. februarja v veliki dvorani hotela „UNION”. SPSS* V blagohotno uvaževanjet "TORB Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop sploSen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje Ime. Vstopnina za člane In maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Češarkove v Selenburgovi ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v Wolfovi ulici. — Podrobnosti o maškaradi glej društvene vesti. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “ i Sprejme se več tudi cele družine za predilnico na - - Kranjskem. - - Ponudbe na »Prvo anončno pisarno*4 v Ljubljani. Vrtnarskega pomočnika : : in vajenca : : sprejme takoj Ani. Bajec, cvetlični salon, Pod Trančo, Ljubljana. Ker pričnem z izdelovanjem patent, dvojnih glavnikov tudi v sosednih državah, sprejmem družabnika. Strokovno znanje ni potrebno, zadostuje denarna udeležba. — Dvojni glavniki so kot splošno lepotilno sredstvo in vsled praktične vporabc proti letni vročini in za negovanje Us zelo priljubljeni in se povsodi splošno upeljejo. Letni promet nepričakovano velik. Cenjene ponudbe na: ANTON MASLE. Ljubljana cesta na Rožnik, vila 41. FRAN KRAIGHER icrojašlca. mo 03 eter Grcspcslseb uillca, žteTT. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih obleh po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cere zmerne. Izdeluje vsakovrstne svetovno znake gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. SAKATORIUM • EMONA /I j ZANOTRALK^^^^ICNEBOI^- lol j LJUBLJANA • ' i-z^R^7NiK:FRriAR!'J-DH'FR.DLKU/MNU. (Til1- e-la/vsie pošte.) Iz nienega življenja. Na buljvarju George Favon ima že več let kavarno neki Karol Bar-1)0. V zadnjem času je kavarnar potreboval kuharico. V službo se mu je ponudila 23Ictna Henrietta Gout-tryjeva, ki je bila prijazne zunanjosti, vsled česar jo je kavarnar tudi sprejel v službo. Kuharica je noseča. Izkraja ni prišlo nikomur na misel, da se nahaja nova kuharica v blagoslovljenem stanju, že zato ne, ker je znala Gouttryjeva svojo nos-nost izvrstno prikrivati. Ker pa se ie dekle nahajalo že v kritičnem času, so ženske kmalu zapazile na kuharici spremembo, kar so ji tudi povedale, ali vsaj omenile. Gouttry-icva pa se je izgovarjala in trdila, da SRBIJA IN BOLGARIJA. Sofija, 17. februarja. Srbski poslanik Antič je predložil danes v av-dijenci rkalju Ferdinandu svoje dokumente. Pri tem je imel nagovor, na katerega je kralj odgovoril. Belgrad, 17. februarja. V avdi-dijenci kralju Ferdinandu svoje do-kot tudi kralj povdarjal potrebnost . diplomatlčnih odnošajev. ' POGAJANJA MED TIZSO IN RU-MUNI RAZBITA. Budimpešta, 17. februarja. Pogajanja med Tizso in Ruinuni so definitivno razbita, ker so Runami odklonili Tizsove predloge. W1ED ZOPET NA RAJŽI. London, 17. februarja. Wied se je odpeljal danes v London; na po- »Zdravnik želodca" je edina posiebnbst želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. 3T3Ee. 3?- Z^-TEC izprašali optilr. Zalngntelj c. iu kr. armade, vojne mornarice, -domobrancev itd. I .jnhljaiJH, H* trge O. V tej stroki najzanesljivcjsa tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljivi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala *n ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optik« so jamči se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-■ . ' . Žanih cenah. . " • ' Angleško skladišče oblek o. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. >f ■tUMlttttlTTTTTT^'* ‘ . ■ -- \ J' ' A ‘ »t . Učitelj ska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 - »s ^ ^ ------------7------------ se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mla-dinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tis ovine. ! Litografija. 5 Cene najnižje! <«• ? Notni stavek.