Štev. 95. V Ljubljani, četrtek dne 4. aprila 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Z; inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so pošilja upravništvu. Telefon številka 118. Cerkveno vprašanje v Sp. Šiški. Dolgo se že vleče vprašanje, ali se naj zida v Šiški nova cerkev, ali ne. oziroma ali naj postane Šiška samostojna župnija, ali naj ostane v zvezi s frančiškansko ljubljansko faro. Vsakemu človeku bo jasno, da naj v tem vprašanju odločuje ljudstvo, ozir. od ljudstva izvoljeni občinski odbor. Kajti cerkev in druge take stvari stanejo denar in oni, ki mora plačati. ima vendar pravico, da se najprej izjavi, ali je zadovoljen z novotarijo ali ne. Pri nas se le pregosto spomni duhovščina na kake nove stvari — ljudstvo pa naj plačuje. Nova cerkev je vedno nov nabiralnik za klerikalne potrebe --- zato si jo klerikalci tako žele. Ker pa v Šiški ni bilo upanja, da bi Šišen-čani lioteli plačati tisoče za novo cerkev in novo župnijo, so hoteli klerikalci — brez dovoljenje ljudstva in proti volji občine spraviti v Šiško novo cerkev, dokler vlada še gerent Zajc. Tako se je nekega lepega dne pojavila na občinski deski v Šiški napisana vrsta, da je samostojna fara v Šiški — gotova stvar. Proti tem se je vložila pritožba na deželni odbor. Prinašamo tu pritožbo in odgovor dež. odbora, da se pokaže, kako se sedaj vlada na Kranjskem in kako je resničen pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči. Pritožba seglasi: Na občinski deski Spodnje Šiške je dal nabiti g. gerent Zajc naslednji oglas: »Na podlagi zagotovila, da občina Spodnja Šiška z ustanovitvijo nove župnije ne prevzame nikakih -onih obveznosti in bremen in sicer zlasti ne glede zidave nove cerkve in župnišča, niti ne glede vzdrževanja tistih, kakor tudi ne glede stroškov pastirovanja župniji, se je v seji dne 9. marca 1912 gerentstvo izreklo, da je zadovoljno z ustanovitvijo lastne župnije v Spodnji Šiški in da nima nič proti temu, da se Spodnja Šiška kot samostojna župnija odkrhne od matere fare Marijinega oznanenja v Ljubljani.« Proti sklepu gerentstva v seji dne 9. marca 1912. da je zadovoljno z ustanovitvijo lastne župnije v Spodnji Šiški kot samostojna župnija odkrhne od matere župnije Marijinega oznanenja v Ljubljani, se s tem pritožujemo predlagajoč. da visoki deželni odbor ta sklep gerentstva kot nedopusten in nezakonit razveljavi. — V smislu S 99. obč. reda za vojvodinjo Kranjsko je gerentstvo le začasna institucija, ki ima izključno le ta pomen in namen, da izvršuje ona neobhodno potrebna opravila v občini, ki se brez večje škode ne dajo odložiti. Vsled tega je nedopustno, da bi gerentstvo napravljalo take sklepe, ki morejo pomeniti za občino trajno obremenitev ali ustvariti v občini trajne izpremembe. Take trajne spremembe pa brezdvomno nastanejo, ako stopi v pravno moč. ta. od nas izpodbijani sklep gerentstva. Na drugi strani je upoštevati, da je zagotovilo, na katero se sklicuje^ gerentstvo v svoji objavi, da občina Spodnja Šiška z ustanovitvijo nove župnije ne prevzame nikakih obveznosti in bremen, zelo problematične vrednosti, kajti nikjer ni podana garancija, da ima zagotovilo v resnici kako pravnoveljavno podlago in da bo občina v resnici obvarovana ogromnih nad stoti-soče segajočih stroškov, ki so z ustanovitvijo nove fare nerazdružljivo zvezani. Občan) so vendar opravičeni vedeti, kaj se v tako raznih zadevah sklepa in ukrepa in si LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. »Česa?« »Da si ne bi izbrala drugo pot.« »Radi tega bodi brez skrbi,« odvrne Osten; »druge poti ni, samo ko bi se bila vrnila... Bog nam pomagaj!« Borimeček stoječ ravno, je nekaj zapazil. »Nekdo gre,« reče ter pokaže proti vzhodu. Vsi upro svoje poglede proti tej strani. Med drevjem, skozi katero se je vila cesta, se prikažeta dve postavi. »Na konjih!« zakliče Ognjanov otožno. »To nista naša,« reče Spiridon. »Naša hodita peš,« omeni Osten. »Strela naj ju udari!...« Ognjanov je bil razčiljen in jezen; tli spustil izpred očij jezdecev, ki sta jezdarila drug poleg drugega po cesti. Približala sta se na sto korakov. »Naša sta!« reče radostno. «Da, naša?« »Ona sta, poznam ju po haljah in po licu. Enooki jezdari na tej strani...« Vsi so s pripravljenemi puškami vpirali svoje poglede v zaptija. ki sta se mirno približevala. A jaz sem spoznal Cankovega konja,« reče Spridon. »Drugi pa je moj«, doda Ognjanov. »Vzela sta ju šiloma.« Med tem je Ognjanovo veselje nakrat uzurpira gerentstvo neko po zakonu mu ne pri-stoječo vsegainogočnost, ako hoče brez vednosti in preko volje občanov nekaj tako daleko-sežnega, kot je ustanovitev samostojne fare. —• Radi tega hočemo imeti pred vsem jasnosti, kake vrste je isto zagotovilo, na katero se gerentstvo sklicuje. — Predlagamo vsled tega, da visoki dež. odbor vojvodinje Kranjske tej naši pritožbi ugodi ter odlok regentstva razveljavi. — V Spodnji Šiški, dne 21. marca 1912. In kaj je odgovoril dež. odbor? Odgovor se glasi: Deželni odbor vojvodinje Kranjske v Ljubljani je z oglokom z dne 29. marca 1912 št. 7232 vašo pritožbo proti izjavi gerentstva z dne 9. marca 1912. da je zadovoljno z ustanovitvijo lastne župnije v Spodnji Šiški in da nima nič proti temu, da se Spodnja Šiška odloči od matere fare Marijinega oznanenja v Ljubljani — zavrnil, ker ne more spričo pogojev, pod katerimi je bila ta izjava podana, zadeti z ustanovitvijo nove župnije občine nikaka škoda ali breme — in so nasprotno trditve gospodov pri- • tožnikov brez vsake podlage. O tej odločitvi se s tem obveščate... — Spodnja Šiška, dne 30. marca 1912. Za oskrbovanje občinskih opravil občine Spodnje Šiške začasno postavljeni gerent Zajc. Tu jih imate! Stvar je popolnoma jasna: Za časa gerenta naj se ustanovi samostojna fara. postavi naj se temelj za novo cerkev in se da prazno zagotovilo, da to ne bo občino — nič veljalo, ko pa bo gerent odšel, bo postalo zagotovilo brez pomena in Šišenčani bodo morali plačevati stotisoče. Le poglejte odgovor dež. odbora: niti z eno besedo ne pravi, da je ono »zagotovilo« utemeljeno. In kar je najbolj zanimivo: prizadeti sloji se pri obtožbi naslanjajo na paragrafe občinskega reda — ki ga je napravil dež. odbor — in dež. odbor onih določb ne upošteva. Poglejte podpis gerenta: Olasi se: Za oskrbovanje občinskih opravil občine Spodnje Šiške začasno postavljen gerent. In ta gerent naj odloča, ali se ustanovi v Šiški nova fara. ali ne. Nam je vseeno, ako hočejo duhovniki in patri zidati cerkve s svojim denarjem. Kričeče pa je nasilst.vo, v katerem se na Kranjskem sili zidati nove cerkve. Ubogo ljudstvo mora plačevati tisoče za božjo čast, ki se gotovo ne množi s kletvami onih, ki morajo plačevati denar za nove cerkve. V Šiški je dovolj prostorna cerkev za vse, ki hočejo vriji moliti. Ako je pp. frančiškanom za božjo čast, naj hodijo tja maševat. Saj je v Šiško lep sprehod. Ali se je treba voziti s kočijo? Tudi zajtrk dobi mašujoči pater pri gostoljubnih družinah zastonj. Čemu torej novih stroškov?! Ak*> bodo Šišenčani potrebni nove fare. nove cerkve in novih stroškov, bodo že SaPV .stvar uredili, nasilje pa je, ako jim vse to vsiljuje gerentstvo in slav. dež. odbor! Na tako nasilje bodo gotovo Šišenčani sami odgovorili, kajti nekaj pravice imajo menda še v svoji občini v kateri plačujejo ctavke. in nekaj paragrafov je tudi še. ki omejujejo vsegamogočnost dez. odbora in od njega postavljenih gerentov. upadlo; spoznal je nakrat, da Turka zamoreta zbežati... Na odkritem mestu in z nožmi se ni dalo tu nič opraviti; treba je bilo izvršiti napad iz preže, toda streljanje bi jih lahko utegnilo izdati. Pa tudi s konjema je križ. »Naj se zgodi kar se hoče,« spregovori Ognjanov šepetaje. »Bodemo streljali!« »Junaki, pozor! — pazite, da bo začetek vspešen...« »Ko prideta k jelši, vstrelimo,« reče Osten. »Jaz vzamem na piko enookega,« pravi Borimeček. »Borimeček in Spiridon — enookega, jaz in daskal pa drugega!« veli Osten. Jezdeca dospeta k jelši. Puške pomerijo iz goščave in skupni strel zbudi odmev po okolici. Mladeniči so videli skozi dim, da je eden izmed zaptijev padel s konja, drugi pa se sklonil na stran. Konja sta se vzpenjala in skakala, toda crez trenutek sta obstala. »Kateri izmed nju je ubil mojega očeta, daskal . « je vprašal Daniel ter prvi skočil iz preže. »Enooki, ki se je zvrnil.« Daniel poskoči kakor strela ter zdirja k cesti. Kakor bi trenil, bil je tam. jel mahati s svojim jataganom in sekati nesrečnega ubijalca svojega očeta. Ko so dospeli njegovi tovariši tjekaj, je on še mahal in sekal kakor znorel. Izgledal je kakor zverina. I určin še ni bil izpustil duše ter je bil bolj podoben kosu razsekanega mesa nego človeku. Globok sneg je bil omadeževan s krvjo, ki je tvorila cele mlake. Ognjanov je trepetal od groze in gnusa pri pogledu na to mesarenje. Bila bi ga poprijela jeza, ako bi bil to doprinesel nekak babež. toda Vnebovpijoča krivica proti slovenskemu dijaštvu. Pristransko postopanje vlade pri razdeljevanju Kollmannovih ustanov. Pred tremi leti je umrl ljubljanski veletrgovec Kollmann, ki se je v svoji oporoki spomnil tudi raznih dobrodelnih namenov. Spomnil se je tudi slovenskega dijaštva. katerega je pokojnik še za življenje rad podpiral. Imel je odprte roke za ubožno mladino. V svoji oporoki je Kollmann zapustil slovenskemu dijaštvu vilo »Triglav« na Bledu, ki naj bi bila pred vsem za bolehne dijake, da bi se tam okrepčali. Kdor je poznal nazore in mišljenje tega moža. bo lahko vedel, da je mislil v svoji oporoki na slovensko dijaštvo. saj je bil član slovenskega mestnega zastopa in dasi je bil na vse strani kot trgovec koncilijanten mož, je vendar smatral za svojo dolžnost, da je podpiral tudi slovensko narodno stvar. Tudi o vili »Triglav« na Bledu ne more biti nobenega dvoma. da jo je Kollmann zapustil slovenskemu dijaštvu. Tako so stvar razumeli tudi njegovi ožji prijatelji in sorodniki, ki so poznali njegove želje in poslednjo voljo. Zgodilo pa se je. da se je vila »Triglav« prodala in se je iz svote napravilo troje štipendij po 600 K. Vsetri štipendije so sedaj dobili Nemci. Kdor pozna bedo našega dijaštva. kdor ve, kolikokrat je slovenski dijak prikrajšan pri razdeljevanju ustanov, ki so za »Kranjske« dijake, kdor ve. kako se naklanjajo podpore slovenskemu dijaštvu v drugih pokrajinah, ta bo razumel vnebovpijočo krivico, ki ga je storila slovenskemu dijaštvu vlada, ki je razdeljevala Kolmannove ustanove. Eno je dobil sin Gerlo-vičevega prednika, policijskega agenta Kosa, katerega brat, bivši predsednik »Carnioli-je« se podpisuje z dvema »ss« in je najhujši re-negat, da se s tern izkaže hvaležnega »Kranjski hranilnici.« Drugo je dobil sin finančnega svetnika Kittagga, torej tudi Nemec, ki je manj potreben podpore, kakor sto drugih bednih slovenskih dijakov. In tretjo je istotako dobil nemški dijak. Ali ni to vnebovpijoča krivica. Podpora namenjena slovenskemu dijaštvu, naj služi v podporo nemškim študentom, ki podpor niti potrebni niso. Izjavljamo, da se je s to razdelitvijo postopalo proti volji rajnkega Kollman-na. in da se je plemenit namen ustanovnika s tem preziral. Pokojnik dobrotnik slovenskega dijaštva bi iz groba protestiral proti taki krivici. Ponavljamo še enkrat: razdelitev Kollmannovih ustanov je vnebovpijoča krivica proti slovenskemu dijaštvu. Dijaštvo naj zahteva svoje pravice in poslanci naj store svojo dolžnost. tis. Onostran Litve in Kolpe. Politiška situacija na Ogrskem je popolnoma enaka oni na Hrvaškem. Na Ogrskem razpolaga sicer ministrski predsednik Khuen v parlamentu z večino, kateri pa ovira delo močna in načelna opozicija, na Hrvaškem pa stoji na čelu vlade ban Čuvaj brez sabora, a tudi brez vsake nade, da bi mogel kdaj razpolagati v saboru z večino. Zadnji viharni dogodki v ogrskem parlamentu, ko je moral predsednik mnogo opozicionalcev klicati k redu, ker so v Petrov brat je bil brezdvomno hraber in le želja po maščevanju ga je mogla privesti do takšne krutosti... Ognjanov je premišljeval. »Maščevanje je zversko, toda pravično pred Bogom in vestjo. Seveda je krvoželjnost, toda dobro znamenje. Bolgar je celih petsto let bil ovca — bolje bo, ako postane zverina. Ljudje višje cenijo ovna nego kozo, višje psa nego ovna in krvoločnega tigra bolj nego volka in medveda ter mesojedega sokola bolj nego kokoš. ki mu nudi odlično hrano. Čemu? Ker oni predstavljajo moč, ki je zaloga pravice in svobode ... Naj se razcveta modroslovje, toda priroda ostane takšna, kakoršna je. Kristus je rekel: ako te udarijo po enem licu. nastavi jim še drugo. To je božanstveni nauk. kateremu se klanjam jaz. Bolje pa mi ugaja Mojzes, ki je dejal: zob za zob, oko za oko! To je naravno in tega se tudi držim. To je ono kruto posvetno načelo, na katerem nam je treba osnovati našo borbo s tirani. Imeti usmiljenje z neusmiljenimi je uprav tako nespametno, kakor ga pričakovati od njih ...« Zatopljen v takšne strastne in krute misli, kakor je bil ta trenutek in protivne njegovemu mehkemu značaju, je Ognjanov stal pri truplu ter gledal z grozo, kako sneg zasipa na rdeče mlake in odsekano s kosovi obleke pomešano meso. Nakrat pa opazi v tej gnusni krvavi zmesi trak z navlečenim drobnim zlatim denarjem. Ognjanov ga pokaže Spiridonu: »Vzemi ga in daj denar revežem, da si kupijo nečesa za Božič.« Spiridon s koncem čakuna dvigne trak z denarjem. »Naj bi propadel! kateremu Bolgaru je neki pobral to?... Primojdunafc saj je to Donkin ovratnik! Zares, njen je!... zakliče Spiridon svojih govorih in medklicih žalili krono, jasno dokazujejo, da tako imenovana rešitev krize iste ni izpremenila niti za las politiškega položaja. Usoda vojaških predlog, ki pa je z njo zvezana tudi usoda vlade, je torej skrajno negotova, možnost rešitve leži le v slučaju, ako se posreči vladi streti odpor opozicije, to pa poskuša Khuen že skozi deset mesecev doslej brez najmanjšega uspeha. Zato je neizogibno, da se bo morala vlada š enkrat poskusiti v volilnem boju, pričakovati je torej skoro onih zloglasnih Ogrskih volitev, ko so na delu najsilnejši aparati, ako se pa tudi v tem volilnem boju ne posreči vladi streti opozicije, tedaj stoji le še eno vprašanje odprto in to je kraljenvski ko-misarijat. Eenak položaj pa je tudi na Hrvaškem. Danes je potekel ustavni rok glede razpisa saborskih volitev. A mesto razpisa je poklicano v Zagreb orožništvo iz province, in vedno se z vso večjo gotovostjo širijo vesti, da je imenovanje bana Čuvaja kraljevskim komisarjem vprašanje najbližjega časa. Včeraj zvečer je bila službeno napovedana posebna izdaja uradnega lista, ni se vedelo, kaj hoče povedat vlada, sklepalo se je le med dvema možnostima, ali prinese vladni list razpis saborskih volitev ali pa imenovanje kraljevskega komisarja. A vladnega lista ni bilo, tekom današnjega dne se je razširila po Zagrebu kombinacija, da bo imenovan kraljevski komisar, ki bo razpisal volitve, a ako doživi v teh volitvah vlada iznova poraz, tedaj bo komisar že pred sestankom sabora, istega razpustil in vladal brez istega. Na hrvaško javnost grožnje s komisarijatom niso napravile prav nobenega utiša; povdarja se splošno, da kraljevski komi-sarijat ne izpremeni na položaju prav ničesar, da je pa to zadnji poskus proti Hrvaški, a obenem tudi dokaz, da se proti volji naroda ne da vladati! Komisarijat je institucija, ki ne pozna ustave, oziroma gotovih ustavnih določb, kakor jih že določi cesarska polnomoč. Hrvaška javnost pa je pripravljena na zadnji odločilni boj, vse opozicionalne stranke nastopajo složno in skupno pripravljajo se na parlamentaren boj, ki se ga pa vlada boji, zato hoče s odpravo ustave žeti uspehov; ako pride do parlamentarnega boja, lahko si je vlada in z njo merodajni krogi, ki so izzvali sedanji boj, svesti poraza na vsi črti; nasilja neustavne dobe pa prenese tudi za kratek čas narod, a kak bo odgovor naroda, lahko se prerokuje iz nedavnih dogodkov, ki so odnesli Khuena iz banovine! Avstro-ogrska monarhija je ustavna država, a prihodnji dnevi že lahko dokažejo, kako slaba je ta ustavnost, ker v bližnji bodočnosti zavla- i data onostran Litve in Kolpe kraljevska komisarja, ki jima bo vladno načelo nasilje in boj proti narodom brez ustavo- in ustavodajnih korporacij! Izprememba bosanske uprave. Že bivši skupni finančni ministerBurian je pripravljal gotove točke v izpremembi bosanske uprave. Pa tudi njegov naslednik Bilinski si je obdržal to točko v svojem bosanskem programu; vršile so se že mnoge konference. Glavna točka teh izprememb je razširjenje politiškega in upravnega delokroga deželnega poglavarja. Dosedaj je bil njegov delokrog jako ozek, — kot general in korni poveljnik a obenem deželni poglavar je bil le predstavitelj vojaške moči; v politiški in upravni službi pa je bila njegova naloga le reprezentativna. Odločilna uloga v politiški in upravni službi pa je ves zbegan in prestrašen. On je bil namreč zaročen z Donko. »Zdi se mi, da je ona odkupila svojega deda,« reče Ognjanov. »Nu. tu je le polovica ovratnika — druga se je brezdvomno odtrgala ter ostala v tej kopici gnusa.« In Spiridon je jel brskati s čakunom po nesnagi. toda druge polovice ni našel. Imel jo je drugi vojak, s katerim se je enooki po bratovsko razdelil s plenom in kaznijo. Med tem je Borimeček pobil s sekiro tudi tega. Oba mrliča so brez odloga odvlekli v goščavo. V tem hipu je Cankov konj na vso moč zdirjal nazaj proti vasi in drugi konj, ovohajoč v bližini volkove, je prebrodil Stremo ter z dvignjenim repom zdirjal po polju. »Zob za zob. oko za oko!« je šepetal Ognjanov nevedoma. Ko so se mladeniči oddaljili približali so se volkovi. Priroda in zverine so se združile, da odstranijo sledove pravične osvete. Tudi sneg je padal neprestano. Že se je popolnoma zdanilo. Okolica je bila še prazna. Ničesar se še ni prikazalo ne na cesti. niti na polju, pokritem z belim pokrivalom. Rano jutro in velik sneg je pridrževal popotnike na postelji. In tako je pobitje Turkov ostalo brez prič. Pri vsem tem pa vendar družba ni hotela, da bi jo kdo zapazil, ko se je vračala v vas. Pot. po kateri je prišla, gotovo ni bila več prazna, a vrhu tega so stali ob njej mlini. Posvetovali so se, kaj jim je storiti. Sklenili so, da krenejo po severnem rebru Bogdana, dobro zaraščenega z goščavo ter se na drugi strani spuste v vas. Pot je bila kajpada zoprna in težko pristopna, toda neobljudena in varna. Le Daniela so poslali naravnost v vas. Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravništvo: :s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: :n Telef >n številka 118. ::: tega koraka večine delanezmožen in bo naj- j na vi zaslišan kot priča. Porotno .sodišče v Boc-brže v najkrajšem času razpuščen, uprava ob- nu ga je zato obsodilo na smrt na vešala. toda čine pa bo padla v roke vladnega zastopnika. Za »nemški Schulvereln« je bila v Gradcu v opernem gledališču velika prireditev, ki je dala čist. dobička nad 5000 K. Tako delajo Nemci v Gradcu in drugod. Pri nas pa še gledališče ne moremo napolniti, kaj še, da bi moglo gledališče sodelovati za obrambna društva. Priporočljiv drvar. Ko je bil te dni 42letni delavec Martin Bibič v šup.i puntigamske pivnice na Martinovi cesti zaposlen s sekanjem drv. si je prilastil večjo množino cinkove pločevine. katero je naložil na ročni voziček in jo odpeljal na starino, kjer jo je prodal za 6 K. Tatu je kmalu nato na Ahacljevi cesti aretiral neki stražnik. Napaden. Preteklo soboto ponoči je bil Abel Cigerle iz Sela, ko je šel skozi Moste proti domu. nenadoma na cesti napaden. Neznanec ga je parkrat sunil z nožem po glavi in mu prizadejal več poškodb. Sumljiv Italijan. Na Dunajski cesti je bil te dni aretiran neki italijanski opekar Josip Ja-cobbi iz Padove in sicer radi sumljivega obnašanja. Aretacija nevarnega železniškega tatu. Iz Celja se poroča: Orožniki so te dni aretirali slovitega železniškega tatu Dušana Svetano-viča. poglavarja neke tatinske tolpe, ki je kradla neprestano na progah Zagreb - Zidanmost in Celje-Trst. Razbojniki so predvsem pazili na hrvaške izseljence, katerim so na kolodvorih in v železniških vozovih pokradli vse blago. Drugi člani razbojniške tolpe so bili večinoma že aretirani in kaznovani z večletnim zaporom. Otrok zgorel. Kajžarjeva hčerka Frančiška Svete, stara 5 let iz Jezera je bila v nedeljo popoldne z večimi drugimi otroci na paši, kjer so napravili ogenj. Svete se je ognju preveč približala, ki je zajel njeno obleko. Deklica je zadobila na spodnjem delu telesa tako težko poškodbo, da so jo morali prepeljati v bolnišnico v Ljubljano, kjer je v ponedeljek umrla za bolečinami. Ponesrečil se je. Cestnemu delavcu Lovrencu Dolencu je te dni pri delu neke nove stavbe v Horjulu padel kamen na glavo in mu levo oko težko poškodoval. Odpeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Utonil. Štiriletni posestnikov sin Josip Dornik iz Rova pri Litiji se je te dni igral v bližine domače hiše in je hotel iti čez brv potoka Kotredež. Kar mu na brvi spodrsne, pade v vodo in utoni. Truplo so našli šele naslednjega dne in je potegnili iz vode. Čenstohovski škandali. Zloglasni čensto-hovski menih Mačoh, ki je bil kakor znano obsojen na 12 let težke ječe, je sedaj sporočil predsedstvu petrikovskega sodišča, da se odreka vsaki prizivni pravici zoper prvo razsodbo. izjavlja pa, da bo vložil na carja milostno prošnjo za znižanje kazni. Železniška nesreča. V torek ob četrti uri popoldne je tovorni vlak št. 1455 skočil pri postaji Nova pešta pri Budimpešti raz tir. Ko je lokomotiva šla čez premikalnico. se je ta iz dosedaj neznanega vzroka obrnila. Ostali železniški vozovi so bili. radi tega potisnjeni k sosednjemu tiru in so skočili iz tira. Približno 10 železniških vozov se je preobrnilo in so bili težko poškodovani. Vlakovodja je izgubil eno roko, vrh tega si je zlomil tudi eno nogo. Dva duhovnika s samokresom v cerkvi. V vasi Orilip na Bolgarskem sta se dva duhovnika v vaški cerkvi spopadla s samokresi. Oba junaka si pri streljanju nista storila ničesar hudega, samo v neko podobo Matere božje je priletela ena kroglja. Povodenj na Češkem. Vsled neprestanega deževja na Češkem je na mnogih krajih nastala povodenj. Reka Bečva je prestopila bregove in več vasi poplavila. Občina Ivanovo je skoro popolnoma pod vodo. V Večinu je mestna bolnica v veliki nevarnosti. Železniški promet dosedaj še ne trpi škode. Vodovje še vedno narašča. Samomor dvojnega morilca. Dvojni morilec Simon Sanin iz Merana se je te dni obesil v kaznilnici v Lubnu. Sanin je bil 27. aprila 1905. od okrožnega sodišča v Bocnu radi raz-žaljenja časti uradne osebe obsojen na 6 tednov zapora. Na potu iz Merana proti Bocnu je radi tega umoril na vlaku pomožnega slugo Josipa Konrada, ki ga je ovadil in plačilnega natakarja Josipa Gotscha, ki je bil pri obrav- cesar ga je pomitostfl v dosmrtno ječo. Nagačen konf. Kogar zanima, lahko vidi na sv. Petra cesti št 67 nagačenega konja, katerega je nagačil preparator V. Hertort. Vrazov trg št. 1. Konj bo razštavljen v četrtek in petek celi dan. fotografija pa bo razstavljena dalje časa v drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi ulici. Konji je last g. Kajifeža. veletrgovca v Kočevju. Za družbo sv. Cirila In Metoda: Vesela družbfa v Limbuškem župnišču en cekin za 10 K. Gospa Vučnik in gospod D. Mohar sta nabrala v kavarni v Šiški 7 K 06 v. G. Fr. Na-tek. poštni! oficijal v Celju, je poslal 14 K. katere je nabral v veseli družbi pri »Zvezdi« v Celju na čast vrlemu rodoljubu g. S. Wutu »za našo dično in prepotrebno Ciril in Metodovo družbo«. Vse za narod! Hvala! Podružnica C. M na Viču deluje plodonosno, vzorno. V zadnjih dveh mesecih je nabrala: 151 K 50 v članarine za letošnje leto, 43 K 05 v zaostale članarine za 1. 1911. 200 K kot del dobička veselice z dne 10. februarja t. I. in 20 K 34 v iz nabiralnikov. Gdč. Ana Sajetova rn učenec Bruno Borštnik sta darovala velika število rabljenih poštnih znamk. Marljivi C. M. podružnici na Viču iskrena hvala! Prvi srbski oratorij. Na pravoslavno veliko sredo proizvaja srbsko pevsko' društvo »Stankovič« v kraljevem gledališču prvi srbski: oratorij »Vaskresenje«. ki ga je komponiral mladi srbski skladatelj Stevan Kristič. Pri koncertu sodeluje tudi kapela kraljev, garde. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca 1912 uložilo je 1581 strank K 843.818.20 1714 strank pa dvignilo K 9 2.042.70. Stanje ulog koncem meseca marca K 42,031.214.41. Stanje uložnih knjižic 29.099. V I. četrtletju se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo K 711.680, vrnilo K 396.928.76. Stanje posojil K 35,043.677.81. V Ljubljani;, dne 31. marca 1912. Ravnateljstvo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1912 je 145 strank vložilo K 45.689.69. 182 strank dvignilo K 64.778.49. Stanje hranilnih vlog K 2,039.117.64. Stanje hipotečnih posojil K 1,586.866.69. Denarni promet v mesecu marcu K 275.898.74. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1912 je 278 strank vložilo 107.408 K 61 h 365 strank dvignilo 123.154 K 47 h. 20 strankam se je izplačalo posojil 42.900 K. Stanje hranilnih vlog 5,168.232 K 90 h. Stanje hipotečnih posojil 3,393.160 K 60 h. Denarni promet 427.127 K 87 h. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1912 je 263 strank vložilo 140.925 K 63 vin. 184 strank vzdignilo 130.255 K 45 vin. 13 strankam se je izplačalo posojil 25.400 K-Denarni promet 574.275 K 21 vin. D RUŠIVA. Občni zbor »Društva v pomoč učiteljem, njihovim udovam in sirotam na Kranjskem« se je vršil včeraj, v sredo dne 3. aprila 1912 dopoldne ob 10. uri v »Narodnem domu« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ogovor načelnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev društvenega računa in proračuna. 5. Posamični nasveti, o katerih je vsaj osem dni prej odboru naznaniti. 6. Volitev prvomestnika, blagajnika in sedem odbornikov, od katerih jih stanuje dve tretjini v Ljubljani ali v bližnji okolici. (§22.) 7. Volitev treh pregledovalcev računa zunaj odbora. Izvolili so se odborniki: Režek Juri, načelnik. Dimnik Jakob, njega namestnik, Furlan Jakob, blagajnik. Kecelj Alojzij, tajnik. Crnagoj Frančišek. Petrič Josip. Jelenc Luka. Likozar Anton. Žirovnik Janko. Društvo je imelo v pretečenem letu 1911 23.680 K. Društveno premoženje znaša 11.840 K. Občni zbor »Narodne šole« društva v podporo slov. ljudskemu šolstvu se je vršil včeraj v sredo, dne 3. aprila 1912 ob 9. uri dopoludne v »Narodnem domu« v Ljubljani. Vzpored: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev 9 odbornikov. (Funkcionarje voli odhor sam.) 6. Volitev 3 preglednikov računov. 7. nasveti. Skupna imovina društva koncem leta 1911 znaša 6313 K. Zadnje leto kaže prebitka 239 K. Izvolil se je stari odbor: 1. Razinger Anton, predsednik. 2. Dim- bila v rokah civilnega dogtavnika (cvilni ad-latus). Po novih reformah pa se namerava u-vesti deželnega poglavarja in civilnega doglav-nika združiti v eno, tako da pride delokrog drugega na prvega. Na ta način odpade in postane nepotrebno mesto civilnega doglavnika, katero se potom reforme res opusti. — Da je reforma res v resnici blizu izvršitve, dokazuje vest o skorajšnjem odstopu sedanjega civilnega doglavnika barona Benka. To mesto se potem več ne popolni ter pridejo vsi njegovi posli v roke deželnega glavarja. Za te reforme se posebno zavzema sedanji deželni poglavar Potiorek, ko je spoznal, kako neznatno moč ima v rokah brez upliva na politiški in upravni ustroj dežele! Reforme se izvreše še tekom tega leta in bo redno delegacijsko zasedanje že letos pritrdilo istim. DNEVNI PREGLED. Ogrske narodnosti na cesarja. Cesarjevo lastnoročno pismo na ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuenna-Hedervaryja, v katerem cesar protestira proti naskoku Košu-tovcev na njegove pravice in koristi cele monarhije je vzbudil pri ogrskih manjšinskih narodnostih velikansko navdušenje. Vsi časopisi ogrskih zatiranih narodov povdarjajo, da po-menja cesarjevo pismo zgodovinski prevrat v javnem življenju Ogrske. Voditelji narodnosti so imeli posvetovanje, na katerem so sklenili, da odpošljejo na cesarja v imenu vseh ogrskih manjšinskih narodov udanostno izjavo. Ruske kape med češkimi dijaki. V zadnjem času so nosili praški srednješolci dijaške kape po ruskem vzorcu. Vsak razred je imel drugo barvo. Kakor se poroča, je sedaj deželni šolski svet prepovedal dijakom rabo teh kapic iz neznanih vzrokov. Pa ne morda, da bi deželni šolski svet videl v teh kapah kako veleizdajo in rusko propagando. Menične sleparije čeških klerikalnih urednikov. Bivši državnozborski poslanec grof Sternberg je zvedel, da je bila v neki praški banki eskomptirana menica za 6000 kron, ki je imela njegov podpis. Ker je bil podpis očividno ponarejen, je grof Sternberg po svojem odvetniku izročil vso zadevo praški policiji. Policija je po kratkem poizvedovanju konštatirala, da je menica last Karla Vedovskega, urednika bivšega klerikalnega lista «Buditela«, ki je med tem že prenehal izhajati. Vedovsky je pri aretaciji priznal, da je podpis grofa Sternberga na menici ponaredil, izjavil pa je, da ga je k temu zapeljal bivši njegov uredniški kolega Schmidt. Preiskava se je na to nadaljevala in je dosegla popoln uspeh. Policija je namreč izsledila, da je Schmidt es-komptiral že več menic, glasečih se na ime princa Tliurna in Taxis in je nato aretirala vse osebe, ki so bile v zvezi s potvarjanjem teh menic. Vojno ministrstvo o državnopravnem stališču Reke. Ogrsko ministrstvo za domobram-bo je iz odposlanih listin o pristojnosti ljudij na Reko zapazilo, da vojaške oblasti prištevajo Reko k veliki županiji modruško-reški. Ogrski domobranski minister se je radi tega obrnil za pojasnilo na skupno vojno ministrstvo, ki je sedaj izdalo na vse vojaške oblasti odlok, da Reka ne spada k veliki županiji modruško-reški. ampak da tvori Reka in zraven spadajoče ozemlje samostojno jurisdikcijo. Dr. Začek nevarno obolel. Bivši češki mi-nister-rojak dr. Začek je nevarno obolel in mora ležati v postelji. Dr. Začek je obolel na kamnu in je vrli tega dobil sedaj še zlatenico. V zadnjem času ga zelo pogosto napadajo slabosti. Graški občinski svet pred razpustom. V graškem občinskem svetu socialistični občinski svetniki pod vodstvom dr. Scliacherla že dalje časa obstruirajo proračunsko predlogo. Nemško-nacionalna večina je poskusila že vsa sredstva, da bi razbila socialistično obstrukcijo. toda dosedaj sc ji to še ni posrečilo. V torek zvečer bi se imela zopet vršiti izvanredna seja. Toda začetkom seje je izrazil voditelj nemško-nacionalne večine dr. Gargitter županu dr. Grafu pismo, v katerem izjavlja, da večina vsled socialistične obstrukcije ne more več sodelovati pri občinskih razpravah o proračunski predlogi, vsled česar je župan sejo zaključil. Graški občinski svet je postal vsled XXXIV. Vihar. Po gozdnatem rebru, po katerim so stopali mladeniči iz doline Beleštice. je držala strma steza. Borimeček, seznanjen s tem krajem, je korakal naprej s puško na rami. Hoja je postajala tembolj težavna, ker je bila steza, ki je vodila proti vrhu. sesuta s snegom. Ni trajalo dolgo in znojne kapljice, debele kakor grah, so pokrile njih lica; kakor bi ti utrjeni mladeniči že celo uro potovali po strmini. Dospeli so na neki grič. Sneg je nehal padati; z belkastim zavojem pokrito solnce se je kmalu prikazalo ter z bledimi svojimi žarki ogrelo gore in doline: njih beli plašč je postal še bledejši in osle-pljujoč. Na snegu se je lesketalo na milijarde migljajočih iskric, kakor bi bil posut s peskom iz dragega kamenja, kakor obleka bagdanske-ga sultana žene. Iz doline, ki se je že sprebu-dila. so se dvigali nad vasjo oblački dima; tu pa tam je bilo moči zapaziti ljudi, ki so prvi zapuščali sledove po potih, zasutih s snegom. Vas Altunovo, na samem vznožju brda (rebra), se je jasno videla, in bilo je moči tam zapaziti neko črno skupino — brezdvomno ljudi — ki se je gibala, korakajoč proti koncu vasi, tje-kaj. kjer je bilo pokopališče; domislili so si, da so šli na pogreb strica Stojka; sedaj so začull tudi glasove klopotca... Toda brda in visoki griči še niso bili pristopni ter so veličanstveno počivali pod svojo deviško odejo. Velelepa Ribariča. na zahodni strani doline, je molila proti nebu svoj orjaški konec (vrh, obkoljen z drugimi. nižjimi, njeno teme je bilo zagrnjeno z volnenimi, premičnimi oblaki, iz katerih se je nekako kadilo. Na severnem obzorju se je vlekla ravna črta proti Stari Planini, ki je bila vsa zatopljena s svetlobo snega in solnca. Običajno pokrita z meglo, je bila sedaj jasna in krasna, da je bilo veselje pogledati jo. Samo rebra sivih skal, kjer so se nahajale struge vodopa-dov. spuščajočih se od zgoraj, so bila odkrita ter so dajala nekak resnoben pogled pogorju, čegar greben, raven kakor stena, se je vlekel k sami Ambarici, od koder se je pričela cela vrsta balkanskih velikanov ... DROBIŽ. — Igra in resnica. Pred časom je neki pariški list razposlal na razne slavne igralce vprašanje: Kdaj se jim igra bolj posreči, ali takrat, kadar se natančno zaved. svoje igre, ali takrat, kadar se tako ožive v svojo ulogo, da se niti ne zavedajo, da igrajo, ampak — kakor pravimo — žive na odru. Odgovori so bili zelo različni in se so si zelo nasprotovali. . Nekateri igralci so trdili, da so najbolje igrali takrat, kadar so preračunjeno izpregovorili vsako besedo in se zavedali vsake geste. Drugi pa so trdili, da so se jim najbolj posrečile one uloge, v katere so se popolnoma oživeli. Vprašanje je tudi, kdo bolj uživa v gledališču, ali oni gledalec, ki opazuje kretnje in igro igralca — ki torej smatra celo stvar za igro — ali oni, ki se vživi v igro tako, da se mu zd i da je resnica, kar se godi na odru. Na to vprašanje bi bilo težko odogvoriti, ker različni ljudje, popolnoma različno vživajo umetnost. Tako se je n. pr. pri zadnji predstavi »Živega mrtveca« zgodilo, da je neka gospodična vzkliknila »Ježeš«, ko je glavni junak Protasov naenkrat pritisnil samokres na sence. Mnogi so se pri tem ozrli in so se čudili. Mi pa mislimo, da je bil to dokaz, da je bila gospodična tako zatopljena v dejanje, da ni več razločevala igre od resnice. Neka dama je rekla: Kako je to mogoče, saj je to samo igra. Res, in vendar je stvar zanimiva. Pri igri, ki nam kaže pre tresljive prizore, se pogosto težko ubranimo solz, pri burkah se radi smejemo, zakaj bi ne izražali strahu, ki nas lahko obide, ko zapazimo na odru naenkrat pretečo nesrečo. Seveda vsi ne vzamejo stvari tako resno. Tako se je n. pr. ozrla dama v prvih vrstah nazaj in je vprašala drugo damo: Gospa, kdaj pa vpošljete potice k peku? — In druga gospa je urno odgovorila: Pošljem jih zvečer, da ni treba zjutraj zgodai vstajati. — Sama je namreč mislila na velikonočne potice. Nnogi so se ozrli in so se čudili, kako more človek pri »Živem mrtvecu« premišljati o poticah. Tudi to je mogoče, ker oni, ki jih igra ne premoti, lahko mislijo nemoteno svoje misli. Vprašanje pa ostane še vedno kdo bolj vživa, ali ta, ki čuti in trpi z junakom ali oni, ki pri tem nemoteno misli na svoje domače opravke. — Beda ruskih študentk. Štatistikar pe-trograjske univerze prof. Kaufman je posvetil svojo pozornost ruskim študentkam in je prišel do zoključka, da 1500 ruskih študentk živi v največji bedi, da se preživljajo z lastnim delom vsake vrste in da mnoge žive brez vseh sredstev. Kljub temu kažejo ruske študentke veliko energijo za študije. — Na Finskem so ženskam dovolili, da smejo biti tudi na železniških progah kot voditeljice, če se izkažejo zmožne. — Za revne otroke so ustanovili na Danskem akcijsko družbo po 20 K. S tem denarjem se je posrečilo urediti razmere za šolske o- nik Jakob, predsednikov namestnik. 3. Gale Fran. tajnik. 4. Kecelj Alojziji, blagajnik. 5. Furlan Jakob. 6. Gregorin Josip, 7, Likar Janko. 8, Režek Juraj. 9. Trošt Frančišek Ks. Sokol v Sevnici naznanja vsem p. t. članom, da se vrši letošnji občni zbor 13. t. i», V prostorih hotela Simončič. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah? Gorenjsko priredi gledališko predstavo, ki bo na Velikonočni pondeljek dne 8. aprila 1912 v »Gasilnem domu«. Uprizori se: Domen. Narodna igra s petjem v petih (Sejanjih. Idrija. Dijaški koncert z gledališko Igro se je vršil preteklo soboto ob 8. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu« na odru, ki ga je v ta namen dalo pevsko društvo »Svoboda« dijakom na razpolago. Vzpored, ki smo ga že priobčili, je bil sestavljen z lepim okusom in se je tudi izvajal prav dobro. Dijaški moški zbor je pel sigurno rn izrazito. Zlasti je zbujal pozornost tenorjev solist. V znanem sekstetu iz »Prodane neveste« so sodelovale gospice Leni Lapajnetova ter Anka in Zinka Pečirerjeva. Koncertni del večera je bil priča o uspešnem prizadevanju g. Leopolda Kernca, učitelja petja na realki, ki je izvežbal pevce tako, da so dosegli popoien u-speli. Sain je izvajal na goslih tri točke ter se je izkazal za dovršenega igralca na tem glasbilu. »Kubeiikov sonato« je moral na splošno zahtevo ponoviti. Od srca mu čestitamo na vsestranskem uspehu! Tudi dramatičen prizor »Za svojo pravico« je izborno uspel. — Dvorana je bila polna, občinstvo zadovoljno. Materialni rai moralni uspeh je bil torej dosežen v polni meri. Želimo si več tako lepih večerov 1 TRST Trst in Primorje. Sokol v Cerknem je imel v nedeljo v svoji prenovljeni telovadnici občni zbor, kjer je predaval brat E. Gangl, starosta I. S. Z., o Sokol-stvu; Njegova temeljita izvajanja so zbudila splošno odobravanje, ki gotovo neostanejo brez ugodnih posledic v delovanju in razvoju cerk-Ijanskga Sokola. — Škoda samo, da ni bilo več poslušalcev, medtem ko moramo zanimanje ženstva odkritosrčno pohvaliti. Preprečena nesreča. Na ozkotirni železnici pri Porainu je padel včeraj na progo brzojavni drog ravno pred vlak. Vlakovodja je le z naglico ustavil vlak, da se ni zgodila nesreča. Govori se, da so neznani zlikovci pod-žagali drog. Poštni urad na Goldonijevem trgu. Poštno ravnateljstvo išče na tem trgu lokal, ki bi obsegal najmanj 120 m2 za nov urad. S tem bi se odpomoglo nedostatku, da mora občinstvo o-krog tega trga hoditi na glavno pošto ali pa na Barriero . Vinček hoj, hoj! Trgovski potnik Ivan Car-liielo je imel včeraj prav dober dan, zaključil je več trgovskih poslov, zato si je zvečer privoščil par kozarcev rujnega vinca več nego po navadi. To je bilo pa zanj usodepolno. Ko se je po polnoči vračal proti domu, ga noge niso nič kaj dobro nesle, zato se je po možnosti oprijemal zidu. Srečali so ga pa štirje veseljaki ter se mu ponudili, da ga spremijo »brezplačno« domov. Carnielo je v to privolil. Čez nekaj časa pa začuti, da mu nekdo sega v notranji žep suknje. Zato je prijatelje neprijateljski odslovil. Po daljšem poskusu se mu posreči izvleči listnico iz žepa — a je bila prazna. Na njegov krik je prišel stražnik s katerim je odšel na komisarijat. Tu so dognali, da so mu uljudni gospodje odnesli 470 kron gotovine, in dve menici, eno za 1000 lir drugo za 2000 kron. Čez dobro uro so pa detektivi ujeli tri ptičke, ki so spremljali potnika: Teodolinda Folla, 28-letnega težaka. Milni Pertota 171etnega kovača in Fr. Sevich-a. Pazite na otroke! Triletna Marija Della-martina z vojaškega trga je našla stekleničico in izpila par kapljic, ki so ostale na dnu. Bila je žveplena kislina. Odpeljali so jo na reševalno postajo . Dober prijatelj. Natakar Carlo Stryl je o-biskal svojega prijatelja Iv. Sinico v ulici Val-dirivo. Ker ga ni našel doma si je vzel za spomin Brovvning revolver in škatljo nabojev. Po-Icija mu je pa skalila veselje in ga odpeljala v ulico Tigor. troke, ki nimajo doma hrane in se na ta način vsak dan vzdržuje na stotine otrok. — »Sprevod«. Poljski kipar Vaclav Szy-maiiowski je sestavil veliko delo, ki obsega nad 100 kipov in predstavlja razvoj poljske zgodovine. Model tega velikega dela je razstavljen v dunajski secesiji. V Krakovu se je sestavil poseben komite, (njemu na čelu poljski ga-liški minister Dlugosz in pisatelj Sienkiewicz) kateremu so se pridružili mnogi poslanci in plemenitaši, ki naj bi omogočili, da se delo izvrši in se postavi kot nekaka arkada na obzidje Wa\vela, poljskega kraljevskega gradu v Krakovu. — Spor za južni tečaj. Kakor je nastal prepir med Cookom in Pearyjem, kdo da je odkril severni tečaj, tako so se začele sedaj pojavljati vesti, o tem, da je tudi Scott prišel na južni tečaj in da je odkril prav tako skrajno točko kakor Atmidsen. Scott je baje le prepozno prišel do svoje ladje. Prepir bo lahko zopet snov za — dovtipe. Dolgovi celega sveta znašajo po računih Hobsona prof. na londonski nar. gospodarski šoli 1. 1900 7,000.000.000 .liber šterlingov ali po naše celih 168,000.000 K. To so velike številke. — Nove kitajske črke. Doslej so znali na Kitajskem pisati samo učenjaki. Kajti kitajski jezik ima 80.000 besed, ki ima vsaka svoj znak. Ker se sedaj na Kitajskem vse modernizira, bodo izpremenih tudi črke. Kitajski učenjak v Rimu Cao-Hi-Ciju je z dvema tovarišema sestavil novo abecedo, ki ima 42 črk, 32 samoglasnikov in 19 soglasnikov. Črke so vzete iz raznih evropskih abeced: ruske, grške, latinske; na ta način sestavljena abeceda bo omogočila pisavo vseh kitajskih besed. V konkurzu bratov Anderwald v Gorici so zmagali prj volitvi konkurznih funkcionarjev slovenski upniki. Upati je tedaj, da se kon-kurz uredi in za Slovence prepotrebna trgovina ohrani. Vest o konkurzu Batjel v Gorici, ki 10 je po »Edinosti« posnel tudi »Dan«, je bila na srečo neresnična in uprizorjena od umazane konkurence. Trgovina s kolesi in stroji Batjel stoli trdno. . Prestolonaslednik Fran Ferdinand je bil v pondeljek v Gorici par ur, nakar se jeodpeljal s posebnim vlakom na Dunaj. Prostor za zgradbo »Sokolskega doma« si je kupil goriški »Sokol« v nalepšem delu go- riškega mesta. Koncert »Pevskega in glasbenega društva v Gorici« se je vršil preteklo soboto v tamoš-njem »Trgovskem domu«. To pot se je zbor izbral večjo in težavnejšo nalogo. Sattnerjevo »Jeitejevo prisego« je zvajal eksaktno. Solisti so bili sami člani pevskega zbora, ki je z lahkoto in gotovostjo zmagal vse težave prelepega Sattnerjevega dela. Poprej je zapel isti zbor Brucknerjevo: »Ave Marijo« z mnogo boljšim uspehom kakor meseca februarja. Najbolj pa je ugajal Prohazkov živahni zbor: »Ljubezen«. Pevci so ga zapeli sveže in čisto, ognjevito, da je bilo veselje. Lep utis je napravila tudi Griegova »Nova zemlja«, ki jo je izvedel niosK; zbor. Pri koncertu je sodeloval orkester pespo -ka št. 47. Za plesno dvorano pač zadošča, za koncert pa je treba, da znajo vojaški godbeniki nekaj več. Igrali so Mendelsohnovo overturo »Fingalshohe« in se poskusili tudi na Straussovem »Rožnem kava 'j _____________ dobro obiskan in izval v občinstvu srčno zadovoljstvo in trdno upanje, da je »Pevsko in glasbeno društvo na goriški« pred novo dobo živahnega procvita. PROSVETA. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 30. marca 1912. — Predsednik pozdravi zlasti nova gg. odbornika, prof. Ivana Grafenauerja in dr. Janka Lokarja ter poroča, da se je udeležil umetniškega sestanka, ki ga je sklicalo »Splošno žensko društvo«, ter tam zavzemal stališče, da bi se slovenski obrazovalni umetnosti najtrajneje pomoglo, ako bi se v občinstvu zbudil smisel zanjo. Zastopal je nadalje Matico na Akademiji, ki se je dne 23. marca vršila v Zagrebu za 70 letnico prezidenta Srbske akademije znanosti. Stojana Novakoviča in s tajnikom M. Pugljem ter z g. Cv. Golarjem na skupščini lirvatske Matice dne 24. marca {Matica Hrvatska je svojo naklado za 1. 1911 v 10.000 izvodih razpečala.) — Poročilo o skrutiniju volitev na glavni skupščini se vzame na znanje ter se bivšemu odborniku, g. dekanu A. Koblarju, ki je bil član odbora od leta 1890.. izreče topla zahvala; zahvala se izreče nadalje bivšemu odborniku g. S. Škerbineu. — Za predsednika se izvoli dr. Fr. Ilešič, za I. podpredsednika vitez Grasselli, za 11. podpredsednika Ivan Sušnik, za blagajnika dr. Fr. Detela. za ključarja dr. L. Požar in dr. Fr. Zbaš-njk _ Izvrše se volitve v knjižni, gospodarski. zemljepisni, tehniški, znanstveni, umetniški’in narodopisni odsek. — Uredništvo Petru škinih pesmi »Po cesti in stepi« prevzame g. Oton Zupančič, glavno uredništvo Letopisa pa predsednik. — Sprejme se za »Zbornik« »Slovarsko gradivo s Tolminskega« in obsežnejša povest A. Dolinarja »Tujski promet«. Sestava podrobnega programa za »Prevode iz svetovne književnosti« se odkaže knjižnemu odseku. Napisati je še uvod k »Zapiskom iz mrtvega