Izhajajo 1. in IB. Tsacega meseca. Cona jim je aa celo Kdor želi kako oznanilo v^Dolenjsko Novice" na-icto 1 gld., aa pol leta 50 kr. — Niiroicino in dopise tisniti dati, plaća za dvoetopno petit-vrsto 8 kx. za »prejema J. Krajec v MovBjn mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarskg stvari. Program obrtnih strokovnih šol v Ijubljani. Strokovna Sola za lesno industrijo. Šola za lesni obrt ima itiri letne tečaje, y katerih se bodo učenci teoretigno in praktično poučevali v najvažnejših strokah lesne industrije. V začetka bodo se otvorili naslednji oddelki: Za mizarstvo (nmetno in stavbeno mizarstvo), za rezbarstvo (podobarstvo) in za strugarstvo, pozneje se bode pridnižilo tesarstvo, kolarstvo, gradnja žag in mlinov ter pletenje koSaric. V prvem ietnikn imajo vsi oddelki zvečine skupni pouk, pozneje se pa ločijo nčenci po navedenih strokah. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih : kričanji nauk, slovenski in nemški jezik, računstvo, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, tehnologija, mehanika, arhitektonsko oblikoslovje, geometrija in geometrijsko risanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih, projektivno risanje, moddovanje, lepopise in praktični ponk. Učenci so redni ali pa izvenredni; prvi obiskujejo šolo T vseh predmetih, drugi pa so upisani le v nekaterih strokah. Ustopiti morejo v to šolo le tisti mládenči, ki so dovrŽili osnovne Sole in ki so prekoračili 14. leto. Ker je praktični ponk posebne važnosti ter se morajo učenci v teku štirih let izuriti v evoji stroki, kakor pri najboljšem moj-Btrn, treba je, da so telesno zdravi. Spričevalo o dovršeni Žoli daje nčencu pravico do samostojnega zvrševacja dotiiSnega obrta, tedaj je veljavno kot spričevalo z» dokaz sposobnosti. Učenci ne plačujejo nobene šolnine ne v.^prejemnine. II Strokovna šola za umetno vezenje in (Šivanje čipek ima dva letna tečaja, v katerih bode poučevalo umetno vezenje (belo in pisano) ter šivanje Čipek. Za klekljanje (pletenje) čipek ne bode oddelka. Učenke se bodo priučile vsem važnim strokam umetnega vezenja na podlagi dobrih uzorcev in zakonov umetnosti. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih : Slovenšiina, nemščina, računstvo, knjigovodstvo, tehnologija vezeiu«, oblikoslovje nmetnega vezenja, elementar- no risanje, strokovno risanje, nauk o oroamentih in o zlogu ter praktični pouk. Učenke so redne in izvenredne sluŠateljice. Izvenredne učenke morejo obiskovati le nekatere stroke, kakor to določi gpor&ziunno ž njimi vodstvo šole. Redne učenke morajo dovršiti 14. leto in dokončati osnovno Šolo. àolnine ni nobene. Potrebni materijal dobe redne učenke od šolskega vodstva brezplačno, izvenredne slušateljice pa morajo same skrbeti za risarske in druge potrebščine. Učenci in učenke za oba zavoda vsprejemajo se zdaj v pisarnici trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v šolski pisarnici v Virantovi biâi, Zvezđarske ulice. Šoli se otvorita dne 3. decembra t. 1. Natančneje bode poročalo vodstvo po listih o svojem Času. Dolenjska žolcznica. «Bliža se železna cesta" ... To narodno pesem Dolenjci lehko vsak dan s krepkejàim glasom ponavljamo, zakaj imamo Že nekoliko zagotovila, da se bode prej ali slej zidala. Kranjski dežehii zbor pokazal je Dolenjcem pravo pot, po kateri morejo priti do toliko zaželjene in potrebne železnice položivši earn prvi temelj s tem, da je obljubil pripomoči k zgradbi pol milijona gol-dinaijev. Kadi bi povedali natanko, kaj je sporočal deželni odbor o dolenjskej Železnici, ali earadi prostora moramo nekoliko okrajšati. Poslušajte torej I Dandanes se na Kranjskem nahajajo povsem glavna prometna občila in zdaj gre največ le za to, da se tisti deli dežele, ki imajo le malo občil, KvéŽejo po malih železnicah mej seboj kakor tudi z glavnimi železnicami. Lokalne ali male železnice ne omogočujejo le, da postane prevažanje boljše in cenejše, temvei one tudi močno pospeSujejo pomnožitev promet», ker prebivalci posameznih krajev veliko bolj drug k drugemu zahajajo in na ta način vse Živ^enje in kupčijo boU ra:ràirijo in oživć. Glavnica, katera se prihrani vsled cenejše vožiye po lokalnih železnicah nasproti vožnji z živino, pride na korist dotiÊni deželi in vsled tega se po lokalnih želer-nicah povzdigne ekupno premoženje dežele. Dalje poBtane vsled znižanja prevožnih troškov cenejši tndi dobava za obrtnijo potrebnih Burovih pridelkov in isto tako se tudi izdelki ceuejSe prodajajo ; nasledeJr tega je, da ee veëjidel ustanové nove izdelovalnice ali tovarne, da se cena zemlji zdatno povekša in da se torej sploli povzdigne blagostanje prebivalstva. Ker gredň vse železnica, kolikor jih je do zdaj na Kranjskem; i^kljuřljivo Je ekozi severoozahodni dftl kranjske dežele, na jugozahodni Bttani ležeée ozemlje pa je Še vedno izključeno od neposrednje zveze, je torej neobhodno potrebno, da se te razmere, ki z gospodarskega EtaliŠia ne morejo nikakor več dolgo trajati, kar najhitreje zboljiajo. Najpripravnejše sredstvo, da bi se dosegel za~ željeni namen, bilo bi to, da bi se važnejši obrtni kraji in vasi, ki se gledć kmetskih in gozdnarskih izdelkov, kupčije in obrta že pri sedanjih nezadostnih občilih odlikujejo, zvezali s splošnim železuiškim prometom na ta način, da se zgradé tu omenjene lokalne železnice, katere bi se stikale z obstoječimi železničními črtami, ki drže v Ljubljano. Za potrebnost in nujnost zgradbe teh lokalnih železnic ne govoré le navedeni splošni oziri, ampak tudi ugodne razmere gledć surovih pridelkov in kupčije. Mej tem ko na vshodu dežele najbolj cvete kmetijstvo in se ěiri vmoreja, premore južna Btran neizmerno bogastvo lesa in močne zaloge rujavega pru^moga, kftteiih pa zaradi velike oddaljenosti od tistih krajev, kjer se lalibo prodaja kurivo in zaradi drage voznine z vozom večidel ni njogoče v prid obrniti. Proga nameravanih dolenjskih želiiznic se za-iine na vshodui strani južne železničite postaje Ljubljanske, preseka pot^^iD vas Udinat, ptilje po 45i«. dolgem nioatn Čez reko Ljubljanico, drži potem mej prisilno delalnico in Koddijevem gradom, se dotika mestnih klavnice na vzhodni strani, drži po 30 metrov dolgem mostu Čez Cesarski graben in pride deloma prekrižaj« liradeckegavas do Kailov-ěke cestfi, katero prereže pri kilom. 3-6 v njenem lastnem površji. Po tt;m prelirižanji ceste luisli z navedeno cesto ultric napraviti se železniČiia postaja, kaiera bode služila krajevnim potrebam mesta iu pa za prevažanje onega blaga, ki prihaja na ta kraj največ iz južno od Ljubljane ležečih delov dežele. Dalje drži proga zapustivši postajo po dolini ob južnozahodni tstrani Karlovške ceste pod gradom Bakoviiikom, potem mimo vasi Rndnika, Laverce, do pod Laniš. Tukaj proga zapusti dolino ter Be po mořno valovitih rebrih vzdignje, da skozi vasi Tlake in Razdrto dospe v Šmarije. V popisani črti napraviti bi bila pn Rudniku postaja za osobe, v Lauišah pa postaja Laniše. Mej Lani^ami in Smrijem izpeljati bode treba dva predora in jeden obokani cestovod. Severovsliodno od Šmarija se bode otvorila postaja in železnica bode po dolini deloma severo-vshodno, deloma južnozaholno od Karlovške ceste držala do Stranske vasi. Tukaj gre proga zopet v dolino, kjer bode pri Lichtenbergovem gradu postaja Grosuplje, ki bole služila lokalnemu prometu, kakor se tudi stikala z železnico, katera bi držala v Kočevje. Od te postaje naprej se ŽelezniČna črta zajedno ovije okrog vasi Gatina ter pelje navkreber do gorske zareze mej Velikim Mlačevim in Žaljno, katero preseka kakor tudi vas Vel. Loko in pelje po predoru skozi gorski greben pred Višnjogoro^ da pride potem do postaje Višnjagora, ki se bode napravila v dolinski ravnini pod Višiyogoro. Na to prekriža črta državno cesto v Starem trga ter dospe do postaje Hudo-Zatičina, katera se bo napravila na južnovzhodni strani od Hudega. Iz Hudega pelje železnična proga večinoma proti vshodu memo vasi Rogovile, Vrhpolje in Ar-tižavas, potem pa proti jugu do nameravane postaje v Radohi vasi, od tukaj se pri Raki zavije v Temeniško dolino in pripelje čez Šent Lovrenc in Veliko Loko v Trebnje, za katera zadnja dva ki-aja so projektirane postaja. Dalje se proga dotika Starega trga, Dolenjega PodborŠta in Ponikev, gre južuovshodno od sv. Ane po predoru skozi hribovje, pelje potem na severovshoduo od Mirne i'eČi ležečih rebrih navzdol do vasi ČeŠnjice ter drži potem skozi Hudo, PotoSarsko vas in Muhaber v Bršlin. Severno od Mirne Peči se bode na cesti držeči v Řent Jurij napravila postaja. Od Novo-meSke postaje se bode železnica, da se bode kolikor le mogoče oziralo na KrSko dolino, vila po KrSki dolini navzgor do tja, kakor bi se to na levem bregu Krke, kadar se bode ta železnična Črta nadaljevala, to je do Gorenje Straže že brez ttga moralo zgoditi. V omenjenem kraji bi se za potrebe gorenje Krške doline morala omisliti postaja. Črta Gri-osuplje Kočevje He prične vahoduo od nameravane postaje, se obrne proti jugu, prereže vas Veliko Mlačno in drži mej Malo Mlačno in grajščino Bošianj v Dobravako dolino, se dotika vasi Predole, Vt'I. Račina in grajščine Cí>í)elsperg, jo nkrene pottjm severno od sv. Autona in pride dalje v Dobropoljeko dohuo, kjer je mej vasema Zdenskavtts in Cesta namenjena postaja. Od tod naprej drži proga ob robu Videmskega hriba, se na južni strani ovije okrog Ponikev in pride do gorske zareze na stari Rimski cesti, kjer je namenjena ustanovitev postaje Velike Lašče. V svojem daljnem tiru se proga neprenehoma vzdiguje, da pride do gorake zareze pri Retjah in pelje od tukaj naprej do gorske zareze mej Fiukovim iu DoleDjimi Podpoljanaii]), deloma ob zahodni, deloma ob Berero-vsliodni strani okrajne ceste. Južnozahodno od Pod-poljaD; Velikih Poljan in Dolenjih Lazov pelje že-lezniřna Èrta vedno za okrajno cesto, da pride v Kibnico. Pod Dulanoi ustanovila bp bode postaja le za OBobei pod Žlebičem, kjer se stikata obe cestni progi, pa postaja za. vasi Bieterike doline, zlasti za SoderSico, in eeveriiovsliodno od Bibn'ce postaja ta ta kraj. Od tod naprej pelje proga vedno proti jngu mej vasmi Gori?a vas in Otavice, potem sevemo-zahodno od Lipovca, dalje ae zavije — držaje se stare Kimske ceste — okrog potoka Rinže se na joŽDGzahodni strani dotika Kovlerjev, na južni strani pa Srednje Vasi in Mlake iu ceha na severni strani mesta Kočevja s postajo jednacega imena. Pri Srednji Vasi se bode tudi postaja napravila. Proga Ljubljana-Novomesto-Straža je 82.5 fci-lomeirov dolga, prcga Grosuplje-Ribnica-Kořevje pa 49 kiicmetrov, torfj znařa dolgost obih prog skupaj 131'D kilometrov. Djanski troški zgradbe so izračunani skupaj na 9,347.000 gld. (Kodco ptihodujič.) Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu? Deželni zbcri eo zdaj končani. Dolgo je zboroval in marljivo deloval ter mcpgo koristnega ukrenil naŠ kranjski deželni zbor. Pei'al se je uajvei z gospiidarekimi zadevami ; o naâi slovenski narodnosti bil je le takrat govor, kedar so nem-Èkutarji v svoji stari strasti pokazali, da nam elo-ventkih Šol no privoščijo. — Sklenil je naž deželni zbor svoje posvetovanje 22. okt. G. deželni gîavar Poklukar je povdarjal, koliko je storil si. zbor v zadnjih Žestih letih za deželo sploh in posebej za posamezne krjge. Iles moramo priznati, da nam ni z lepo podal kedaj poprej toliko koristnega, kakor ravno zadnji zbor, Ieí je sklenil svojo Šestletno dobo. Dmgo leto bodemo imeli nove volitve. Iz državnega zbora, kateri se je 24. okt. zopet pričel, je pač najimenitniše, da se je zgodilo nekaj, Česar nže skorej ne pomnimo. Doslej je veako lito primanjkalo mnogo denarja — lani celih 21 milijonov: — letos pak je aporořil denarni minister veselo vest, da ne bode zmanjkalo nič — ampak ëe celo ostalo nekaj stotisoč gold. Skorej gotovo je, da se bode naš presvitli vladar v Pragi kronati dal za češkega kralja, kakor se je dal pred dobrimi 20 leti kronati na Ogrskem s krono sv. Štefana. Dobrih 14 dni imamo dva nova ministra. Minister Pražak, pravičen češki Moravec, vodil je do zdaj pravosodno ministerstvo. Za pra-Tosodnega ministra je pa cesar imenoval zdaj mo- ravskega namestnika, grofa Šenborna, pravičnega moža, prijaznega Slovanom in katoličanom^ Namesto starega ministra Zeinialkovske^a je za Poljake imenovan gali^ki namestnik Zaleski, ki se bode potezal za poljske koristi enako kakor za česbe Pražak, ki Se minister ostane. S to ' v premembo smemo biti popolnoma zadovoljni. Želeti je le, da bi Šel vsaj še minister Gauč, ter naredil prostor drugemu možu, ki nam bode po-mogel do verskih šol in pa da bi še Slovenci imeli pri visokem ministerstvu moža, ki bi ae za nas potegoval ? I Tudi nam se kmh le po mačehovsko deli z zelenih miz na Dunaji! Ali to so prazne žeJ^je — premalo nas je ! ! Kaj je novega po Širokem svetu? Nemški cesar je bil dolgo na LaSkem, v Himu, pri kralju in sv. očetu papežu, od koder se je zadovoljno domu vrnil. Kaj je opravil posebnega, se ne vé — paČ pa se veliko ugiba. Kardinal Lavižeri, škof v Algieru v severnej Afriki, si prizadeva, da bi spravil skupaj denarja in vojsko, katera bode imela zabraniti prodajanje Eužnikov v Afriki. Papež Leon XTII. so podarili v ta namen veliko denarja, Upati je, da bodo posnemali blažega sv. Očeta bogati kristijani. Srbski kralj Milan je ločen od svoje zakonske žene. Dobil je nadškofa, ki je v to dovolil, kar kralj želil! Kako drugaČ je pri nas katoličanih kakor pri srbskih razkolnikih — ni ga mogočnita na svetu, ki bi pripravil papeža, da bi razdrl veljaven zakon! — Nasledki za kralja Milana bodo skorej gotovo žalostni. Zlasti so hude srbske Žené. Govori se, da hoče kralj odstopiti. Na Nizozemskem so zborovali pretekle dneve katoliki, kakor bodo kmalu na Dunaja. Sklenili so odločno: „Dolžnost naša je tirjati za sv. očeta cerkveno državo, katero mu je vzela vstajna roparska roka". PlSe sc nam: Iz Krškega. — [Rokodelska zadruga.] V nedeljo, 14. okt. je bila pri nas prva seja novo ustanovljene rokodelske zadruge, ki obsega rokodelske, svobodne in dopuščane obrtnike krškega sodnijskega okraja. Sejo je bil sklical načelnik te zadruge, gosp. Anton Jugo vic, pekarski mojster in meščan v Krškem, t svoje stanovanje. Bilo je pa ta seja posvetovanje starejšinstva rokodelske zadruge, y katerem je razen načehiika in njegovega namestnika g. Jurčeca še devet odbornikov, od katerih jih je bilo doŠlo šest k posvetovanji. Sejo je pričel gosp. načelnik Jugovic 8 primernim pozdravom in nagovorom, v katerem je povedal, da so zadružna pravila od slavne vlade DOLENJSKE NOVICE. 21. Žtev. potijena in tudi on kot načelnik nove zadrage odobren. Povdarjal je pomen zadruge in delo, ki jo èika, razložil, kakošne knjige in zapisnike bode treba zadrugi imeti, ko bode morala natanko zapisovati vse dohodke in stroške, zapisovati vse rokodelske mojstre, njih pomočnike in ačence ; zapisovati vse premembe pri obrtnijskib oaebab tega okraja; zapisovati delavce, ki dela iščejo, in gospodarje, ki delavcev potrebujejo. PovedM je, da bode dolžnost zadruge, zapisovati učae pogodbe med mojstri in učenci, podpisovati u6m spričevala in več druzega. Goap. načelnik je navzočnim odbornikom že pokazal vse potrebne knjige za taka »apisavonjtt, katera je deloma naroČil pri tiskarni Klein in Kovaô v Ljnbljani, deloma pa sam dal mrediti, ker jib Se ni dobiti po tiskarnah. Po tem nagovoru je g. načelnik predstavil odbornikom g. ravnatelja Lapajna, katerega je oil k seji povabO, da bode pisal zapisuik in razložil odbornikom nekoliko iz zgodovine starih nekdanjih rokodelakih zadrug ali „cehov" ter raztol-mačil poglavitne določbe nove obrtne postave, osobito pa določbe o rokodelakih zadrugah sploh ia že posebej pravila krške rokodelske zadruge. G. Lapajne se bavi namreč s tem predmetom, ko piše za družbo „bv. Mohora" kojigo „Slovenski rokodelec", G. Lapajne je to nalogo z veseljem reSU ter zlasti govoril o važnosti starih cehov ter povdaijal potrebo novih zadrug. Kazložil tudi, kaj so v smislu novih postav svobodni, rokodelski in dopuščani obrti ter je raztolmačil Še veČ važnejših paragrafov nove obrtne postave. Naposled pa jim je prebiral težko umljiva in v precej zamotani slovenščini pisana pmvila nove krSke rokodelske zadruge. Vso njegovo razlaganj^s se je dopalo navzočnim odbornikom, Id so iz svoje izkušnje pripovedovali to pa ono, kar naj bi vkrenila zadruga na korist rokodelcem. Tako se je sklenilo, naj zadruga naznani šolskemu vodstvu vse rokodelske učence, na katere naj bi ono pazilo, da bodo vm ob nedeljah v šolo hodili. ^ola je do zdiý od 10. do 12. ure in od 1. do 2. po-polndne; je samo ponavljalna šola, a utegne dobiti v kratkem obrtnijski značaj, t. j. s privolje-njim in pripomočjo ministerstva odprla se bode za obrtnike Šola, v kateri se bode ozirala posebno na potrebe rokodelcev). Na zadnje je starejšinstvo v tej prvi leji sklenilo, da se skliče občni ali veliki zbor vseh ndov te zadruge, t. j. vseh rokodelcev krškega Bodnijskega okraja, v nedeljo 2. dec. ob 10. uri predpoldnem v šolsko poslopje v Krškea. Cela seja starejšinstva je trajala blizo 3 ure, pa odborniki so z veseljem posluštdi in posvetovali Be, zlasti ko jih je gosp. načelnik navduševal s posebnim veseljem za napredek nove zadruge in ko jih je prijazno pogostil, za kar naj mu izrečem na tem mestu zasluženo zahvalo. Iz Dobrnič. — Dne 10. t. m. smo ob za-iSetko Sol. leta tudi DobemiČanja slavnost 401et-nega vladanja Njih Veličanstva našega deželnega očeta praznovali, Vže v predvečer slavnosti i med slovesno sv. mašo, koje se je šolska mladež i mnogo občinstva vdeležiio; se je neprenehoma streljalo. Po končanej sveti maši je učitelj v šoli otrokom v navzožnosti gospoda kraj. Sol. nazomika i obč. svetovalca gospoda Julij Treo-ta pomen dneva primerno razložil, ter se je potem otrokom 200 knjižic „Cesar Franc Jožef L" razdelilo. Ta teden se je razširjanju tukajšnje eno-razrednice vložil temelj s tem, da 6e jo kupilo i zvozilo potrebno apno, za kar gre Jožetu Verce, ki je to delo nadzoroval ter rgegovim sovašČanom iz Korit, ki so nad 600 centov apua brez ugovora zastonj v Dobemič zvozili, javno priznanje i zahvala. Čast jim ! Z Roba 23. okt. f^tiridesetletnica cesarjeva.] Malo prekasno pridem jaz ař; svojo objavo, pa to menda ne bode toliko škodovalo, kakor pa, če ne bi prišla. Ker potem bi p. n. čitatelji Vašega ceiýenega lista za gotovo mislili, da smo Eobarji res tako zarobljeni, da morebiti še niti ne vemo, da se letos po našej širnjej domovini , slavnej Avstriji praznuje svečanost štiri-deaetletuega vladanja našega svetlega cesarja in milega vladaija Frana Josipa I. — Toraj, da se temu ognemo, se moramo vendarle oglasiti izza našega zakotja in povedati, da nismo tako zaspani ali pa še celd tako mlačni, da bi to tolikanj pomenljivo in imenitno slovesnost, za vsacega vernega in vdanega Avstrijca prespali. Pa temu ni tako, marveč ravno nasprotno' Res je, da nismo mogli mi revni „hribovci" v soboto, na predvečer rožnivenške nedelje prirediti razsvitljave, kot so jo po drugih mestih, trgih in vaseh, priredili njih od nas mnogo bogatejših prebivalcev ; pa gore^ ljubezen in udanost do do-brotyivega nam vladarja, bode vedno gorela v naših srcih ! Kar smo pa zamegli gmotno storiti, to smo tudi storili ; kajti krepki strel naših topičev na predvečer m na rožnivenško nedeljo je moral daleč na okrog naznaniti, da se tudi mi zavedemo svoje državljanske dolžnosti. — Vem, da so se čitatelji slovenskih listov, že dovoljno načitali takih dopisov in popisov enacih slavnosti, ker že v samem „Slovencu" jih je bilo res že ogromno število; ravno v temu listu št. 238 pravi nebi g. dopisnik iz Žirov, da so vsi ti popisi slavnosti si podobni kakor jajce jajcu, da Če enega prebere, že ve, kako se je tudi drugod praznovalo. Toraj nočem dolgočaiiti p. n. čitatelje in jim navedati vse podrobnosti ; ker to vse je res skoraj po enem vzom. Toliko bodi rcëeno, da Be je tukaj praznovala slav- nost „cesarjeve 401etmcii" slovesno v cerkn iu žoli. Ďnigih veselic pa nismo imeli, Se cei(3 majev ni bilo IBOŽQO pripeljati, da bi ae postavili, zaradi deževnega vreoiena. Tuái godbe, pevskih zborov, ljudskih veselic itd. uisrao imeli (ker tegi mo se TeĚinoma pri slavnosti v Vel. Lisiish vdekžili) ; pa nasa vdanost do svitlega cesarja ni nič manjša od drugih, kateri zamorejo iz gmotnih obz'rov alo* veaaejši obhajati iOietnico, slavne v'ade njegove. Mi pa kličemo iz vsega area: ga nam ohrani še omogo, mnogo let, da nas tako milo vlada tudi v bodočnosti, kateri smo srečni pod niegovim slavnim Žezlom: S troaom Habsburškim bo vedno, Sreča trdaa Avstrije! —a. S SavB ob južni železnicí. - Takaj ae popravlja cerkev sv. Nikolaja. Di-iatl se je bilo aačelo pri petcliuu oa stolpa, ker je bil revež v veliki nevarnosti, dn bi vtcgn 1 s kosom turim doli sfrčftti; tiča bi bilo škoda, ko bi se bil v budi fiftpi ubil; zdaj zopet bolj redno svojo službo opravlja. Zakri-stija se je vnovií pi>krQa z žfieK-nira na obeh straneh poËtrihau'm pl'hom; nov lesen pod mesto rasdrapaae opeke je djbiia ma-aeca oktobra. In notranja cerktiv! — no, hvala B'>e[u in veliki dobrotnici — je zdij refi h ía b^tžia, vfťídao prebivališče živega Boga. 65 Q^a-Ttror slabe opeke se je odstranilo in tlak položit z barvaas cementno opeko (pa ne cepljeno . C-trkev je h tem veliko pridobila, je Če-Jníi, aaažiia in lepi. Tiak je položil pošteni mojster Jož f Tai)or s Ccefja pri C;ilj{, zdaj ima pa tudi že pod užn co za take îzdi;ike na Zidanem mostu. Delo je trdno in trpt^žno; sam je rekel: 200 let paČ nebo treba popravila, ker je vea tlak zopet na cementno msilto položen, zalit pa s Portland cementom. To diïlo vsakemu dopade. Gg. duhovnikom t^gi moža toplo priporočam; tudi pn^drug ni. Pa Se več se je naredilo. Vđe alÉítrje. pri-žnica in krstni kamen popravil je g. Ivan Subie, oče g. ravnatelja na novi obrtniákt Soli v Ljubljani. Cele âtiri mesece je g mojyter s svojimi delalci pridno ddai, kajti ijnel je dosti opraviti a popravljanjem; kakor je sam rekei: v tako slabem stanu ni z iepo našel kake cerkve kakor tukaj na Savi. Tudi tega mojstra priporočam občinstvu, pa kaj ga bom hvalil, delo samo mojstra hvali in priporoča, V enem letu res velik gpremen ! ali težave âe ni konec, zanaprej bo treba staviti novo go-jpodarsko poslopje, ker je staro nerabljivo. Vsi stroški pri cerkvi znašajo IGOO gold. ; 1300 dala je oseindesetletua odova iz Leâ, zravca pa omislila âe lep masni pla^č, Buljáega dobrega dela pač ni mogla storiti kakor je to, da je m čast Božjo tako lepo poskrbela. Bog jej povrni Btotenio ! Pri nas so se pokazale kozé, átiiji so uže umrli. Bog nam odvzemi to šibo! Iz Zagorja ob Savi. — Dné 7. oktobra obhajali smo tudi pri uaa spomin 401etaega đaaja presvetlega cesarja Frana Josipa I. Zvečei 6, oktob, uŽigaU so se kresovi po hribih, po vaâ pa je bila obilna razsvitljava hiŠ. Posebno je bila z napisom okinčana htSa veleposestnika g. Matija Medveda. Ob 8. uri zvečer svirala je rudniška godba v spremstvu tukajšiyih rudniških delavcev z bakljami in lampami od Toplic do Zagorja in zopet nasaj ; vmes so se spuSČale rakete ter ae streljalo z mo?.narji. Drogi dau 7. okt. obhajala se je slovesna av. raaSa. Po sv. maSi so bili otroci v Šolskim poslopju pogoščeni. Zvečer so sa vršile v korist revnim učencem dve tomboli iu sicear ena v Zagorji, druga v Toplicah, potem so se vršile razne mapituice ter odaaeFali bunii „Žívijo-klici". Iz Celovca. — (Cesarska slavnost in razkritja msgr, Andrej Einspielerjeve-ga spomenika.) Cáovlka podružnica sv. Cirila in Metoda praznovala bo dne 14. novembra spomin 40tetnega vladanja presvitlega cisaatja Franca Jožefa I. Nadejamo se, da bo veselica izborim; vahimj tedaj vse rodoljube, M morejo od doma, da na3 gotovo počastijo isti dan. Veselica bo zvečer .feprodtorili hiše katol. rokodelskih pomočui-kov.^i^ lati dan popoludae ob 4. ari se bo razkril Einapieler jev spomenik na mirodvoru p]-i sv. Eupertu. Hvaležnost do toliko zaslužnega moiia bo gotovo privabila mnogo rodoljubov z dežele iu Boaeduih nam slovenskih pokrajin. Spomenik je jako lepo iu okusno ddo ljubljanskega kamnoseka Srečko Tomana in dela mojatm vso čast. Na svidenje toraj dne t4. novembra! Delavni dan, to je sreda, se je zatoiabrala, da S9 zamore vatreči po vežstrauskej želji duhovščini, ki se namerava slavnosti v obilnem ^vilu udeležiti, a je ob nedeljah b&lj na dom «avezaoa. Nadejamo se tudi od drugih rodoljubov obilne udeležbe ! {Več o tem povć ^Oznanilo in vabilo združenega slavnostnega odbora na zadnji strani dan«^-njega lista.) Reka 16. okt. — Včeraj so bili naši „Re-čaiii" vsi v polnem veselju, ker jih je obiskal njih „varuh ia dobrotmk" skupni finančni minister in bosensko-hercegovski upravitelj Kalaj. Vraiîaï se je s tajnikom Taloctjem iz Bosne, pa sta pri^ pogledat, kako napr^uje Eeka in koliko milijonov bo treba sesuti še v morje, ki se zasipava, da ee nove hiše zidajo. Okolu poldne sta Šla tudi v božjepotno cerkev trsatsko. Tajnik je iskal in našel tu nekaj tiskanega in nekaj pisanega, kar bo ba^je potreboval za zgodovino Bosne. Reška gospcđa se je ta dan gostila na razcTtt mesta, drugo IjndBtTO je pa trdo delalo po toTarnah, da si prielDŽi krajcar za TEakdanji krijh. Tovarne so ■jele po inaleiD cdpnščfiti delavce; zato je stiska še Teřa. Yajtedova torpcđarna*) je menda založila TŽe vFe veře đržare s sinríniiDi řolciéi in ídoj ne pTihaja T€č toliko narcčeb. V karteri, papirnici ali bolje conjami velikrat delarka smrtro ■vzboli, ker jo umori stmpeiii prah vsa k o vrsti e nesnage, s ktero ima opraviti. Strtlja Be in kop je, da bi ee dobilo prtstora za nove biže, iu nastale so vže nevarne strBiiiie, na kterih se dogodi mnogo reBTtč. Pcprejinji teden je šel neki dober deřtk po takem obrobkn maline biat; izdrzne, pade globoko, ter Ee ubije. Svet okolu Reke je kratki. Tu ni dctti polja, zato gredťS ljudje „v svet". ^ûjTtê jih gre v Ameriko, kar jim je toliko, kakor Ljubljančanu na Gorenjsko. Na tujem so nekaj let; medtein trdo delajo, pošiljajo stKrigfm domov, čez kaj časa se vrnejo, tudi ne piazni — tako prebijajo. litdi ktcri še toliko let na tujem, domovine ne pozabi, in največ se jih vrne zopet k domařtmu. Če tudi bomemti ognjišču. Iz Amerike. — [iz prijateljskega pisma.] Pař je preteklo že sedem let, odfcar sem se pcsIoTil cd Vas in se podal nadaljevat svoje Študije. Ali OBcda ui hotela, da bi tam dosfgel svoj Bamen, da bi s telesom deloval enkrat domovini in narodu ra Hegcr, maivpč mi je cdka-zala daljno tujino v novo mi dtmcvijco. 29. jul. 1888 zapustil stm svoj domaČi kraj, menda za žmiiaj in se fodal skozi Maribor, Gradec, Dunaj, (kjer sem dobil denar za pcpotvaoje), Lipsijo, Magdeburg, Hannover v Eotterdom na Ilolland-skem in odtod 4. avg. ob 11. predpoîdmm v — Ameriko. 19. avg, dospel sem v New-York in 23. avg. v St. Paul v Minneeoti ob MiEsisippiju, v kteri ěkcfiji je itak več krarjskih duhovnikov in tukaj v semenišču 4 kranjski dijaki ; 2 bcgoslovca in 2 modîoslovca, med kojima zadnjima sem jaz kot Slovenec: „der dritte im Bunde" („tretji v zvezi prijateljski"). Tukaj se pripravljamo za duhovski stan, kar hitreje in lažje dosežemo kakor tam, in kakor so fare v tej Iktfiji (sicer jf dosedanji škof: Irland, bil 27. sept. 1888 v nadškofa joEvečtn) po narodnosti različne, tubo smo tuđi dijaki tukaj vEa-kojake narodnosti. Kazun nas 5 Slovencev je 7 Slovanov: 4 Cehi in 3 Poljaki. V prostih urah se učimo cdtn cd dîuzfgt slcvantkili jezikov. V to tvrho so že lani v tem kcmaj tri leta starem semenišin Tstanovili diuŠtvo: spolek „Osveta" (Omika), da za skupno nabrane novce si društvo kupuje knjige in se lehko vadi vsak v svoji materinščini, zato se porabi v ta namen ves denar, ki ga sami v ta namen mesečno žrtvujemo ali cd slovanskih diliovnov nekaj malega dobimo. nigo ») Dtla foTiitdc, crcij«, e luttt;!»] v Tojnki Udje roi- DomaČe Testi. (Podpore) je dovolil deželni zbor; gim-naziii v Mo^tm nestu 250 gld., gimna^ji v Ko-čevji 100 gld., „Narf dLÍšoli 100 gîd. Za nakup knjige „Vituarstvo" ljudskim šolam 300 gld; za razžirjenje šole v Trebnjem 500 gld. (Deželni zbor kranjski) je letos zopet veliko dobrega ukrtnil. Zeló imenitno je to, da bode deželne naklade oproščena žganjica iz domaČih prideiliov za domačo porabo. Koristno za deželo vtfgKe biti to, da bede dežela dac sama po-bírsía po svojih ljudeh, t. j. po svojih uradnikih in dacarjih. Za doUnjske potrebe so se potegovali razni ptslacci, v prvi vrsti gg. Píeifer in éuklje. (t Umrl) je 27. cktobra po prav kratkej bolezni prezident tukajšnje okrožne sodnije gosp. Vincftc Jfuriiker. Pokojni je bil rojen v Ljubljani 1. 1823.; svoje pravoslovske študije je dovršil 1. 1845.; bil od 1 1856 okrajni predstojnik v Vipavi, 1. 1867 okrajni sodnik v Postojni, leta 18G8 deželne scduije svetovalec v Ljubljani in leta 1875 je postal prezident okrožne sodnije v Eudoliovtm. Bil je izvrsten jurist, neumorno delaven in povsem blaga duša. Priča temu je bil pač njegov velikanski pogreb, kakorštcga pač Novo Mesto uže dolgo ni tidelo. (Za grobni spominek) 1. 1877 umrle goepodičine učiteljice Emilije Korošic v Šent-Jeineji so zložili gg. učitelji, učiteljice krškega okraja, in tudi razni dobrotniki in dobiotnice v èent-Jerneji toliko, da se je ravno kar postavil lep križ. — Za vse doneske hodi tem potom izrečena srčna hvala. (Pri cesarski slavnosti) v Šmartnem pri Litij) bilo je dohodkov 152 gl., stroškov pa 131 gl. ; ostali znesek razdelil se je tako-le: občina, požarna hramba in pevski zbor, vsak po 7 g.. Slavnost vršila se je slovesno, samo neugodno vreme jo je kazilo. (Pri sv. Trojici pri Mokronogu) so v nedeljo, 21. t. m. praznovalo cesarsko slavnost in blagoslovili ob enem novo šohko poslopje. (Gospoda Jak. in Fil. pl. Lenek), graščaka na Uski na Dolenjskem, dala sta bila razstavnemu odboru deželne sadne razstavnemu, odboru deželne sadne razstave tri darila po 10 gl., katere je priznati najboljšim kmetskim sadjarjem. G. pl. Obračaj, graščak na Impolci, pri Krškem, je bil obljubil poluletuo žiebe za onega kmeta iz KrSkega okraja, kateri bi bil naj boljSe riuo poslal na razstavo ; pa menda nobj-den tega ni atoril. (Svečanost). Obéma St Jernejska bode v dan 10. in 11. novembra t. 1. prazoovala svečanost in spomin 40 letnice presvitlega Cesarja in predobrega vladarja Franja Josipa L Ob enem se bode tudi v ta spomin v uovo sezidani in postavljeni farovž Št. Jernejski blagoslovil. (Gosp. Vilko Robrmanni, pristav na deželni vinarski šoli na (rrtnu, raorai je kot enoletni prostovoljec v vojake, in biva sedij v Gradcu. {Porotne sodbe) zaSnejo 19. novembra in bodo trajale teden dni. (Javne preakuSnje) na deželni vinarski, eadjarski iu poljedelski šoli na Grmu vrnile so se preteieni pouedeljek v navz'ičaosti z^istoptiika dež. odbora g. dr. Vosnjaka in dr. Pri skiiiaji so učenci na vse obila vprašanja prav dobro odgovarjali ter tako pričali o velikej koristi te šole za iiaietijstřo. (Sadna razstava v Ljubljani) se je izvrstno ponesla. Biio je Čez '200 razstavljavcev, iz vseh delov dežele. Rizsuvili so Čez 4000 vrat sadja. L^po je bilo aađie vipav-sko, pa tudi dolenjski pridelki so se obfno hvaiiii. Vino, na po-kusnjo poslano, se je kmaio p>pilo, dokaï, da je bilo izvrstno. Tudi pridelki in črteži goiskib vrtov BO bili častno zastopani. (Plemenski biki), katere je kmetijska družba v Krškem 16. okt. prodajala, so šli po jako nizki ceni. (Oznanila za kuhanje žganja) je treba oglašati pri županstvih le tedaj, ako v do-tičnem kraju ni fî'iancarjev. (Čebelarje) utegne zanimati, kako da je s čebelarstvom na Kranjskem, — limed 481'243 prebivalcev je 4827 Čebslarjev, ki imajo 32'125 panjev. Na en štirjaSki kilometer pride nad 3 pan-jove, na sto prebivalcev 6 m pol in ua enega Čebelarja tudi 6 in pol panjov. Mej sto prebivalci je eden Čebelar. Leta 1888 pridelalo se je medu in voska 1407 meterakih centov, ki je 73 192 gl. vreden, če se meterski cent 56 gld. računi. Ea panj je donesel povprek 2 gl, 27 kr. ~ To smo posneli iz časopisa „Slovenski čebelar in sadjerejee", kerega toplo priporočamo, in kteri se pošilja udom čebelarskega društva brezplačno, neudom pa za 1 gld, 30 kr. in se naroča pri predsednika dtu Štva, gosp. J. Modicu ua Jesenicah (Goreiiiako). (Na Spodnji Težki vodi) pri cestarju cvela je jablana v novo 29. oktobra. To je pač redka prikazen ob tem času. (Samoumor.) V pondeljek 22. okt. popoldne proti tretji uri našel je v bližnjem gozdu ,cerkovniku" pri Šmartnem tukajšnji mizar J. Kegali ua smreki obešenega, neznanega človeka, okoli 40 let starega. Pri sebi imel je samo 2 kr. denarja, molek in ruto z čerkami J. P. (Ilustrován [t. j, s podobami] Narodni koledar), ki je v denašnjem listu naznanjen, prav toplo priporočamo, ker je res vsega pri,po-ročila vreden. Razne vostl. * (AH 80 živali aaaesljivi proroki vromooski?) Veliko jih je, ki odrekajo to svojstvo živalim. Nt pa tajiti, du imajo nekatera živati poaebsQ instinkt, toda vs(od toloaaiii p3set>n38ti. Tako san. pr. Žabe varujejo iz luž iti ob sahain vremenu, ker presnh zrak jim prehudo suši vlažao kožo, to pa jih vane-mirja iu boli. Šč le, ko se Je zrak oavzat va3 vlage, zapuste luže io izlezejo na zrak, ker se jim v zrak«, polueiD viage, ni bati, da hi so jim nittšila koža, ter veselo raglftjo, oaaaaojajoi nam, da bo dež, to /e, da jo zrak uío poln vlage. Prav tako ae površja bližajo ribe, kadar ss pripravlja dež, to pa zato, ker pojema zraSni tlak, vsied tega pa se tudi znaujíiije v vodi zrak, prav za prav ujoça kislec, ki je tudi ribam potreben, zato pa hité na vrh, kjer se naisrkajo zraka, Nam pa pripoveduje njih prihod na vrh, da je zračni tlak pade , torej, da bo dež. Posebno čebelo iu pajki Ćutijo veSo vlažnost zraŽao, ker njih kosmati život vîeé» rta se vlago iz zraka, vulad tega pa postaiaio te žival«} ncmirae. Ustnica uredništva. o dopisniku iz Žmarjete: Ktir sa tiůa V»àa Èe(je, jo naj-boljSe, da »i Icupits a;» 10 kr. kniiiioo, (itiitero js tadi dožolni odhor THti»co razdelil za§t(inj) „Ífíwk, kako lïsajhti vinngrAtio z omeriSkitni trtami, da jih trtua uS do miTO iiai6ttL Spiral R hird Doléno«, Tu se Vam raïjft-ini m potrabcio. Dobi so knjiíioa tudi pri ttrajou. Sioar pa prosimo, da vrotiniSt»ti Tiolej pudpiSdte itno, kadar kaj eiioroíite. {>M[) dopisuikom BO lopo zabyaljujamo ía v«liko dopî-80T, batorih pa iiiamo moglL vsoh priobčiti, kar aam primanjkuje. Sokutori dopisi so p» prevoĚ obfiimi, drujîL promfilu îan mivi zh naSe bralce. Sicer pa pride y6Č rodi v prihcidajih Ětovillcah. Sejmoví na nolenj^lcem : v novembru: 2, na_Mirni in v Zagorji (za Savo); 6, v Novem mestu, Št. .ferneji in Visnjigori,-6. v Velikih Lašićah; v Šentvid« pri Zatićini: 12, v liuĚki, liadeSah in Št. Martinu pri Litiji; 13. v Metliki in BusaĚi vasi; 19, na Raki; 23, pri sv. Lo-reniîu na Temenici; 26. v Krakom, Št. liapertn ta Zatičini. Žitna cena v Novem mestu 29. oktobra 1883. Domaie plenico mernik 1 gld. 90 kr., Debelaée (koroïo) 1 gld. 40 kr., Soreioe 1 gld. 50 kr., Rži 1 gld. 50 kr., JoŽmena 1 gld. 40 kr-, Ajde 1 gid. 20 kr., Ovsa 65 kr., Kromiiirja 66 kr. Loterijske srečke. Gradec 13. oktobra 81 37 62 61 21 „ 20. „ 84 44 40 89 5 Trst 27. 57 2 80 60 70 Za popravo (itée katolUk« druíbe rokodelskih pu*_ mo(nlkov v Rudolfcvem eo darovali: Gg.; NeimonoT«n daliovon 2 gld., NoinioncTana 10 gld,, J. DrnovSok 2 gî., V. Skul 4 gld., dr, Tteo 3 gl., dr. J. Marinko HO gtd. Zahvíila. Za mílo Bočntje mc) boleznijo in ob smrti naSe preijubljene soproge, oziroma matere, hčere H sestre, gospo Gabrijele Virant roj. Kastelic, izreknjorno vsim častitim gospem in gospođom, si. árnňtvóm : Nár. ćituinici in Dol. pevskemu društvu za poklonjene venco in milo petje, darovateljem vencev, el. druStvn Dol. Sokola io vsema mcažanatvn najiskrcnejŘo zahvalo. ÎslujoËl ostali. [167) •Ipyemikega in neruj^kega jezika možnega, sprejmeta takoj brata SohwB^er, trgovina mešanega blaga v Crnomlji. [ISS] V kavarno se sprejme učoneo, ki je trdega adravja, lepega vedenja, in je vsaj ljudsko řolo dovriil. Isti bi iehko se obiskoval íolskí tečaj za trgovsko nčcnce; tndi bi takoj dobival nekaj plaie. Popraša naj ae v kavarni v Rudoifovem. En voz finega suhega čres a prodá Franc Fink, tesar na Poljancab pri Toplieab. Odgoifumi areOjaiit, wdttjnteJi jíi ínloínik 1, Krajeo. ï IJijl((jiiiii. BuriJiji trjt li. 2. Koncešionirani glavni agent za potnike V Aineriko- OzBanilo in vabilo. Ueo 14. utTcmbra t. L priredi ,Pcilrtiioirft bv. Cirilfi (ii Metoda îft Celovco in (kolico" Tdfcroni dniíbe katoíiSkih rokodelukih pomoinikuv slflTiiost T proslavo 401etiiega Tlađanja Njih Veličanstva aašega presvitlega cesai^a Franca Jožefa L Spored, ktaii ee bodo nstaninejo praTOÍosno nariia-nil po listih in Tatilih, cboogal bodo; b) SlaTnostni govor, b) D«kluDsoije, o) Pctjo, <)) Koniiřui prizori itd. — Po sporedu picsta «ab»?«, go*ori in napitnioe. — Zařotek slavnosti je ob 7. wrî aveĚor. EûTno ra til dwi (t sredo 14. noTembra) popcludno fib 4. «ri lazkrijo fllovtiBno tndi ,Druíbn st. UoLora" na Št, Bnpcrtskem pckopaUičn spcmenlk pokoinentu tnsgr. Andreiu Einsploleriu *dtoïeno 's cwtTcno ataTnostjo po Daalódnjem sporeda: 1. V él. Ruperiski cerkvi; Bilîjo: Offlcinm dùfuncto-ram. I, Koct, et Landea. 2. Na grobu; o) ^Libera*, b) Pesem žaloetinka. «) OoTOt. d> Odkritje spomenika, t) Nagrobca peaem. Vse slovensko rodoljub« opoiorajeino ie áanea rrn to Tftitiie sltttuoBti tir jib Tabimo in prosimo, da fs jih iz Tseh krejov Širno naSo Blovonitke domovine izTOl^o udeležiti v prav aiuo^o brej není Í tovilo. V CàUTCn, doé 20. okt. 1898' Udruženi slaîiiuiitiil «iHior „Ciril-Mstodova Tjodružnlce" lu „Druibo sv. Mohnra". ťrodftja TCiDjb iarte b polno garancijo od I^jiibljiiiie po nojbliinji poti in iiataTDost dti ïenkorSni-ga krajn t Anioriko, po tiajiiiiji ooBi in poïtcni pořitrežbi. od Ljubljano do Ameriko od BO g!d. naprej". Kdor želi po teni, dobro, hitro io srečno potoTuti, nti se isanesljivo obrne cauie in naj pazi, da se ne pusti tiýini iigeutom ïapfcljdti. 'Li. Kranjce, Spodnje Stftjofoe fti Hrvate je pot 6oz Ijjub-Ijfino in OerenjHko Uftjboljín, najhltrejSa in najocnojsa, kor tu imajo lo moji potniki mnogo znižano Toitio ceno ia moji uradniki aprejetnajo t varstvo potnike na vsaki većji postaji in jim pomagajo ïopet naproj. Z Euiuiif.Di^jim poukom se rad^voljno sluii. [Î32—ij Moj 1 potniki 50 Še vsi srečno dosegli svoj namen. ff: Od Ljubljane do Amerike ie 13 dni. Hazglas Itraiijskiiii ovćarjom. C. kr. branika kmetijska druiba bed» it lotoSnjo dr-subvencijo 'za zboljSonje ovShrstva nakupili nekoliko ovnov in o»áo ukvlSkeya in frizijèkega plemena ter jih brei-plaíno dal» takim gospodarjem, ki dokažejo r svoj! proSigi, potrjeni od županstva in od cerkvenega nrada, da a) UÍO veĚ let precejïnje Ètevilo ovdo redijo; b)