Leto X.
Hrastnik, 7. Vili. 1974
Št. 8
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
PODELJENA
Priznanja »Zaslužnemu občanu« v letu 1974 so bila podeljena na slavnostni seji občinske skupščine Hrastnik dne 3. 7. 1974.
V skladu z odlokom o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« je komisija za podelitev teh priznanj tudi letos objavila razpis za zbiranje kandidatov za podelitev priznanja »Zaslužnemu občanu«.
Po odloku in pravilniku o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« je možno vsako leto' podeliti po eno priznanje »Zaslužnemu občanu«, ki je najvišje občinsko priznanje za uspehe, ki so rezultat prizadevnosti in trajnega dela na področju gospodarstva, družbenih služb, družbenopolitičnega delovanja, kulturno-prosvetne dejavnosti, telesnovzgoj-ne ter športne dejavnosti in družbene dejavnosti.
Skladno z določili odloka in pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« lahko občinska skupščina ob posebnih priložnostih podeli delovnim organizacijam, društvom in posameznikom primerno oblikovan izdelek, opremljen s plaketo kot posebno priznanje za dosežene u-spehe, oziroma dosežke na navedenih področjih delovanja.
Na razpis za leto 1974 je komisija prejela predloge za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu«, ki so jih predložile krajevne skupnosti, kulturna in telesno-vzgojna društva in skupnosti z območja občine Hrastnik.
Komisija za podeljevanje priznanja »Zaslužnemu občanu« je na seji dne 3. 6. 1974 obravnavala prejete predloge, ki jih je bilo 7, in po vsestranski temeljiti razpravi sprejela sklep, predlagati
Predstavnik rudarske godbe sprejema občinsko priznanje
OBČINSKA
zasedanju delegatov v občinski skupščini Hrastnik, da se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« DPD Svoboda I — rudarski godbi in posebno priznanje v smislu
6.	člena pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« tov. Francu KERINU iz Hrastnika, Novi dom, in tov. Dragoljubu MILINOVIČU z Dola pri Hrastniku.
Iz obrazložitve, ki jo je podal predlagatelj — Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, občinskega sveta Hrastnik, je komisija ugotovila, da je godba v vsem svojem delovanju, zlasti pa v času med NOB in po vojni vložila vse svoje sile zato, da je širila slovensko glasbeno kulturo zlasti med delovnimi ljudmi ter da je to delovanje posebnega pomena za občino Hrastnik in da je predlog za podelitev najvišjega občinskega priznanja utemeljen.
Za podelitev priznanj »Zaslužnemu občanu« je komisija prejela za posameznike 5 predlogov. V razpravi so člani komisije ugotovili, da predlogi, kar izhaja iz posredovanih utemeljitev, niso takšne narave, da bi za opravljeno delo oziroma dejavnost posamezniki lahko prejeli najvišje občinsko priznanje. Na podlagi obrazložitev in glede na to. da člani komisije poznajo predlagane občane, sé je komisija odločila predlagati zasedanju delegatov v občinski skupščini, da se podeli posebno priznanje:
1. Tov. Francu KERINU za njegovo aktivnost na področju razvijanja športne dejavnosti v občini in izven nje v okviru športnega društva »Invalid« Hrastnik. Poleg tega je imenovani tudi že vrsto
Priznanje zaslužnemu občanu dodeljeno Milinovič Dragoljubu
PRIZNANJA
let aktivni družbenopolitični delavec. Komisija meni, da je višina predlaganega priznanja ustrezna njegovemu delovanju.
2. Tov. MILINOVIČ Dragoljub za delovanje in dosežene uspehe na področju družbenopolitične de-
V okviru vsakoletne manifestacije steklarske industrije Jugoslavije, je tokrat že tretjič zasedal »OKRUGLI STO«. S tem posebnim delom v sklopu manifestacije, se želi na eni strani ugotavljati stanje in delež te industrije v naši deželi obenem p.a informirati o dosežkih razvoja in problemih. Prav tako je cilj informirati vse strokovne in družbenopolitične forume na vseh nivojih o vseh tekočih vprašanjih in problemih. Razvijanje takih ustanov je doseglo tak razvoj, da prisostvujejo na sestankih zelo vidni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, letošnjemu zboru pa sta poleg drugih prisostvovala tudi sekretar Izvršnega biroja CK ZKJ tov. Stane Dolanc in član CK Jure Bilič. Nad 100 udeležencev zbora je prisostvovalo 2 dni na predavanjih iz zelo različnih področij. Naj navedem naslove nekaterih tem. Verjetno je v trenutni sistemizaciji bila zelo aktualna tema o ekonomskem položaju steklarske industrije Jugoslavije, vloga sindikatov v spoznavanju načel nove ustave, za-
Kerin Franc je dobil občinsko priznanje
javnosti, zlasti na področju izobraževanja rezervnih vojaških starešin in na področju strokovnega in dopolnilnega izobraževanja občanov za pripravo na SLO.
Iz podane obrazložitve in glede na to, da je za tovrstno delo tov. MILINOVIČ Dragoljub prejel tudi že državna odlikovanja, je menila komisija, da je predlog ustrezen.
ščita delavcev in beneficirana delovna doba, surovinska osnova za steklarsko industrijo, oblikovanje in arhitektura ter drugo.
Če bi v kratkem povzetku skušal zaokrožiti te referate, bi se o-mejil na nekatere, ki so najbolj aktualni. Kot rdeča nit se vleče skozi vse ugotovitve izredno poslabšanje ekonomskega stanja v steklarski industriji kot posledica nove situacije na področju cen energetskih virov in surovin. Še poseben podatek je podan na problem vode ne samo s stališča izrednega popusta cene, temveč tudi možnosti oskrbe s to za našo industrijo tako pomembno surovino. Splošna ugotovitev je, da bo treba v TOZD poiskati vse možnosti za čim bolj rentabilno proizvodnjo, da pa bo morala tudi širša družbena skupnost s sistematskimi rešitvarrli priskočiti na pomoč tej veji industrije.
Ko je tov. Stane Dolanc v zaključnem govoru izrazil zadovoljstvo nad uspelo organizacijo in izvedbo te velike manifestacije jugoslovanskih steklarjev, je med drugim podčrtal, da so V letošnjem revolucionarnem letu na vseh zgodovinskih zasedanjih (republiški kongresi za 10. kongres ZKJ) potrdili veliko enotnost naših delovnih ljudi da so v smislu novo sprejetih ustavnih določil odločeni sprejete zaključke tudi v najkrajšem realizi-P°u<Jaril je, da bo potrebno čim hitreje prilagoditi in organizirati naše osnovne celice v gospodarskem in družbenem življenju, kajti te so baza za uspešnejše funkcioniranje samoupravljanja tudi na drugih nivojih.
Potrebno bo dosledno izvajati samoupravni in delegatski sistem, ob tem pa povezavo v močnejše interialne gospodarske skupnosti.
Velik zbor steklarjev v čudovitem ambientu legendarnega Tjen-tišta je spodbuda za naše nadaljnje delo. Upamo, da bodo besede, ki so bile izrečene, našle svoj odmev tudi v širši jugoslovanski skupnosti.
STEKLARIJADA-OKROGLA MIZA-TJENTIŠTE 1974
PRAZNOVANJE 22. JULIJA V GORAH
Že vrsto let nazaj se člani kolektiva zbiramo v Gorah, da skupno proslavimo 22. julij dan vstaje slovenskega naroda, ki je obenem tudi dan steklarjev.
Čeprav nam tudi letos vreme ni bilo kaj prida naklonjeno, pa se je vseeno kar precejšnje število naših članov in članic zbralo v Gorah, da skupno proslavimo svoj in naš praznik, se naužijemo planinskega zraka ter v mislih še enkrat preletimo vso prehojeno pot, ki ni bila lahka in katere končni cilj je še vedno pred nami.
V kratkem kulturnem programu so sodelovali pevci in godba Svobode II. Tovariš Janez Ciglar, predsednik IO konference sindikata OZD Steklarne, pa je v kratkem govoru oživel spomine na preteklo prehojeno pot in poudaril pomen 22. julija kot dneva vstaje slovenskega naroda in dneva steklarjev. 22. julij 1941 bo za vedno ostal zapisan v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega naroda kot svetel, pomemben in zveličan trenutek. Tega dne pred
Predsednik IO konference sindikata OZD Steklarne — CIGLAR JANEZ je imel slavnostni govor
33-timi leti je majhen slovenski narod v centru Evrope, v samem hitlerjevskem gnezdu dvignil svoj glas in najavil oborožen odpor največjemu osvajalcu. Vstaja ni prišla samo kot posledica vojne vihre, ki je takrat zajela domala ves svet, ampak je nastalo tudi kot upravičen upor delavskega
razreda na vse nepravilnosti, a-nomalije in zatiranja, katerega je kapitalistični sistem izvajal nad delavstvom. Stavke rudarjev, steklarjev in ostalih zatiranih ljudi so bile v Zasavju še voliko vidnejše. ker je bila ta regija ena najbolj revnih na vsem slovenskem področju. Delavski razred je tega dne pod vodstvom KP odločno dvignil svoj glas v obrambo vseh svojih pravic. Ljudje so se naveličali kapitalističnega in fašističnega jarma. Delavstvo je u-pravičeno zahtevalo svoje social-
ne im politične pravice. Odpor se je pričel že mnogo prej, ko so napredne delavske sile zahtevale svoje človeške pravice. Nasprotniki takšnega gibanja so na vse mogoče načine poskušali in zatirali že v kali takšnega gibanja. K sreči je število revolucionarjev raslo iz dneva v dan. Delavski razred je dobil svojo strokovno organizacijo, katera pa žal ni mogla vedno aktivno spremljati revolucionarnega duha steklarjev. Vendar se je stanje, kar se tiče političnega odbora proti zatiral-
Proslave v Gorah so se udeležili tudi številni družbenopolitični delavci naše tovarne
Majhen počitek po naporni hoji, se je marsikomu prilegel
V kulturnem programu so sodelovali tudi pevski zbor in godba »Svobode II«
cem delavskega razreda, iz dneva v dan izboljševalo. Komunisti in ostali napredni somišljeniki so pričeli brezkompromisni boj proti kapitalističnim silam in kasnejšemu okupatorju. Področje Zasavja je postalo zelo pomembno v boju proti zatiralcem. Na tem področju so se pod raznimi imeni društev Sestajali vsi naprednejši somišljeniki ter pripravljali in sprejemali pomembne odločitve v boju zoper človeške, socialne in politične pravice zatiranega slovenskega delavskega razreda. Ker je bilo vse to tesno povezano tudi z odporniškim gibanjem v Steklarni je 22. julij postal zapisan tudi kot dan Steklarjev. Vse kar se je zgodilo in kar se je moralo zgoditi, ne sme ostati kot legenda. Kljub temu da je premagan okupator in zatrt nasprotnik delavskega razreda je še vedno potrebna naša enotnost, takšna kot je bila v preteklosti in v času NOB.
Ne smemo pozabiti, da se tudi v današnjem času pojavljajo frakcionaške sile in nasprotniki, našega družbenega in političnega sistema. Zato mora biti naša enotnost še močnejša in budnost še večja. Med nami so še mnoge žive priče prehojene poti, katera ni bila lahka. Vsi ti tovariši revolucionarji lahko s ponosom zrejo na prehojeno pot. Čeprav niso izpolnjene vse želje in obljube, pa je vendar naš sistem takšen, ki nam garantira bodočnost takšno kakršno so si zamišljali tokratni napredni Slovenci. Vse težave, ki se pojavljajo in katere se bodo verjetno še pojavljale, predvsem v našem gospodarstvu, moramo in bomo s skupnimi močmi premagali. Trud, ki je bil vložen ni bil zaman in ne sme biti nikdar zavržen. Zgradili smo si tovarne, mesta, uvedli sistem, ki garantira izpolnjevanje vseh pravic našemu neposrednemu proizvajalcu. Vse to moramo še izpopolnjevati. Vsi skupaj se moramo truditi, da bo naš jutrišnji dan še lepši in ugodnejši. Naše cilje iz NOB moramo čuvati, negovati in utrjevati. Vsemu svetu moramo dokazati, in to smo v veliki meri že, da je bil naš boj koristen in naš današnji sistem human. Nadaljevati moramo nedokončano delo, in razvijati takšne samoupravne in tovariške odnose, da bomo ob vsakoletnem praznovanju s ponosom gledali prehojeno pot. Postali smo samoupravljala, sami odločamo, sami se borimo s težavami, ki se pojavljajo, zato moramo sami paziti na najpomembnejši družbeni zaklad, to je delovnega človeka.
O vsem tem in še marsičem drugem so obujali spomine naši starejši tovariši. Mlajše generacije so poskušale in se učile, tako kot se vsi skupaj učimo iz dneva v dan.
V poznih popoldanskih urah se je Gorska planina počasi pričela prazniti. Počasi smo se spuščali v dolino, da v miru in zavetju lastnih stanovanj še enkrat preletimo prehojeno pot naših revolucionarjev, pregledamo in predelamo rezultate našega povojnega obdobja. Z občutkom zadovoljstva smo lahko ugotovili, da boj ni bil zaman. Nehote se v naših mislih pojavlja zavest sreče in zadovoljstva, da živimo v deželi svobodnih ljudi, si gradimo svoj jutrišnji dan sami, daleč stran od tistega dne 22. julija 1941. leta.
Vsako leto za lačne želodce skrbi naš Vlado. Opazili pa smo, da tudi brez Edijev ne gre, letos je bil njegov pomočnik Edi Volfand.
Racionalizacija poslovanja
Kakšne so možnosti izobraževanja
Namen tega članka je, da poiščemo skrite rezerve za zmanjševanje stroškov poslovanja. V tem planu bi bilo predvsem obdelano:
1.	PRIHRANEK IN DELO Z MATERIALOM
2.	BOLJŠE IZKORIŠČANJE DELOVNEGA CASA
3.	BOLJŠE PLANIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA
K 1
Pod prvo točko bi morali predvsem urediti materialno skladišče in dobavo materiala.
V skladišču bi bilo potrebno predvsem urediti normative materiala. Mnogokrat se drži v skladišču prevelika zaloga določenega materiala samo zaradi bojazni, da ga v potrebnem času ne bo na zalogi, ko bi morali delati. S tem ležijo tudi sredstva, ki bi se lahko koristno uporabila drugje.
Če bi bili urejeni normativi vsaj potrošnoga materiala, bi potem zmeraj vedeli, da imamo v skladišču določene količine in bi potem samo naročali materiale, ki jih potrebujemo za večja dela in bi jih tudi takoj porabili, ne pa, da zaradi zgoraj omenjenih razlogov ležijo v skladišču.
Precej bi se dalo pa tudi prihraniti pri porabi materiala. Veliko še dobrega materiala bi se dalo koristno porabiti, pa se vrže včasih na odpad, drugič pa nimaš niti prostora, kjer bi takšen material hranil.
Ce pregledamo samo samotni material, koliko se napravi škode, ker za ta material nimamo primernega skladiščnega prostora. Cena tega materiala je zelo visoka, zato si lahko predstavljamo, da nastane sčasoma kar precejšnja materialna škoda. Edina rešitev bi bila primerni skladiščni prostori.
Ozrimo se tudi na koriščenje energetskih virov, kot so : električna energija, voda, kompresorski zrak. Večkrat vidimo, da nekje teče brez potrebe voda, nekje gorijo luči ali delajo naprave, ki v danem trenutku niso potrebne, ali pa piha nepotrebni kompresorski ali ventilacijski zrak. Zavedati se moramo, da je treba vsak m3 zra-' ka proizvesti, in da ta proizvodnja zahteva določeno porabo energije (elektrike, vode), ravno tako pa se te naprave obrabljajo.
Ta energija se naj rabi tam, kjer nam bo koristila oziroma jo koristno uporabimo. Tam pa kjer tega ni, bi bila dolžnost vsakega člana kolektiva, da koriščenje nepotrebne energije prepreči oziroma obvesti predpostavljenega. Z dobro voljo in zavestjo, da je tovarna naša skupna last in da z neracionalnim koriščenjem vseh virov energije, materiala in drugih surovin škodujemo samemu sebi, saj bi se tako dalo prihraniti marsikateri dinar.
K 2
Pod drugo točko bi se predvsem ozrl na koriščenje delovnega časa.
Ce smo le malo samokritični, lahko priznamo, da koriščenje delovnega časa v sami tovarni in našem TOZD ni najboljše.
Tu je nekaj stvari, katere bi morali izboljšati:
a) Nabava malic kljub izboljšanju še vedno ni zadovoljiva. Mno-gokateri posameznik še vedno sam hodi po malico, čeprav je tenden-
ca, da nosi malico samo eden, za to določeni človek. Zaradi tega nastane pred šankom velika gneča in se za to zapravi precej dragocenega časa. Enako je tudi pri točenju kave. Kava se lahko enako kot malice prinese v delavnico in jo tam lahko vsak použije.
b)	Predčasno prenehanje z delom je tudi eno izmed vprašanj, kjer bi se dalo tudi prihraniti nekaj časa.
Tu nihče ne trdi, da bi moral delavec končati delo ob takem času, da bi zamudil avtobus, da bi se ne mogel preobleči. Vendar se dogaja, da delo končajo toliko preje, da potem že preoblečeni čakajo po 15 ali več minut na avtobusni postaji. Zavedati se moramo, da s tem krademo samemu sebi boljšo realizacijo in zaslužek.
c)	Zbiranje v skupine z raznimi diskusijami in podobno. Nihče ne trdi oziroma zahteva, da se človek ne sme pogovoriti s svojimi sodelavci o delu in podobno. Tu so mišljene predvsem nepotrebne diskusije o raznih nepotrebnih stvareh.
Vsi veste, da smo prešli na TOZD in da bo vsaka TOZD stremela za tem, da bi bili stroški čim nižji. Nihče ne bo plačal ur, ki niso racionalno koriščene.
K 3
Pri tretji točki bi se dotaknil boljšega planiranja in organizacije dela. Čeprav se že pozna, da se določene stvari popravljajo, je še vedno čutiti obrtniški sistem dela v tovarni, predvsem v nekaterih obratih.
Zavedati se moramo, da bomo le z racionalizacijo, boljšim planiranjem in organizacijo dela dosegli večji efekt dela z manjšimi stroški in manjšim delovnim naporom.
Tu bi se predvsem dotaknil vprašanja preventivnega vzdrževanja, ki ga zaenkrat ni čutiti. Res moram povedati, da zadnjih nekaj let zaradi naglega rasta tovarne in zaradi tega velikih investicijskih del, nismo prišli do časa, ki bi ga potrebovali za tako vzdrževanje. Normalno smo delali tako, ko se je stroj pokvaril, smo ga pač popravili. Vse premalo je kontrole na vseh napravah. Pri večji kontroli se lahko napake že preje preventivno preprečijo z mnogo manjšimi stroški, kakor pozneje. Tu se da prihraniti mnogo denarja in zastojev.
Zato je tendenca TOZD V, da se po končanih investicijah v letu 1974 predvsem reorganizira vzdrževanje vseh naprav v tovarni. To bomo poskušali izvesti v letu 1975.
Zato je treba organizirati, da bo po delavnicah imel že zjutraj vsak odrejeno delo. Seveda se jim pri tem morajo upoštevati izredni slučaji, to so nepredvidene okvare, ki nastajajo in jih je treba takoj odpraviti.
Kot zadnje bi se dotaknil še, da se določeni delovni ljudje še ne zavedajo, da je tovarna dana v upravljanje njim in da vsako slabo ravnanje prizadene predvsem nje,
Tu sem hotel nakazati samo nekaj stvari oziroma izboljšav, ki bi se dale z malo dobre volje in napora realizirati, saj bi se tako prihranilo precej sredstev.
Vodja TOZD V Jože Guzaj
Izobraževanje odraslih postaja vse bolj integralni del vzgojno izobraževalnega sistema in vsakodnevnega idejno političnega delovanja. Postaja sestavni del vseh prizadevanj, da bi delovni ljudje postali resnični nosilci našega gospodarskega in družbenopolitičnega napredka.
Samoupravljanje postaja iz dneva v dan osnovna značilnost naše socialistične družbe.
Uresničitev resničnih samoupravnih odnosov na delegatskem principu pa je v marsičem odvisno od resničnega znanja delavcev. Prav to je zahteva od izobraževalnih zavodov sistematsko, načrtno in trajno družbeno in splošno izobraževanje odraslih, predvsem pa zaposlenih občanov.
Dvig splošne kulturne ravni občanov je bistvena osnova za razvoj humanejših odnosov in za skladnejši razvoj človekove osebnosti. Menimo, da bi morali možnosti, ki jih nudi s- svojimi programi Revirska delavska univerza v Trbovljah, bolj koristiti tudi naši delavci.
Posredujemo članom kolektiva izvleček iz programa Revirske delavske univerze Trbovlje za izobraževalno sezono 1974/75, ki obsega:
Združenje zveze borcev NOV Hrastnik in Združenje ZB NOV iz Litije sta skupno organizirala svečano proslavo »Vstaje slovenskega naroda« v Zgornji Slivni nad Vačami, Ob tej priliki je bilo odkrito spominsko obeležje 3 padlim borcem NOV in dvema neznanima borcema.
Ob izredno veliki udeležbi domačinov in članov Zveze borcev iz Hrastnika, ki so prišli v Zgornjo Slivno s štirimi patruljami borcev NOV in patruljo mladincev komunistov Zasavskega odreda, mladincev iz Kresnic, Jevnice in Litije, je spominsko obeležje odkril predsednik Združenja Zveze borcev NOV iz Hrastnika Jakopič Maks-Jur. Na spominskem obeležju so vklesana imena padlih borcev: Franca Mirta, Jožeta Rajška oba rudarja iz Hrastnika in Jožeta Klanjška, železničarja — s posvetilom še dvema padlima borcema, katerih imena se ni moglo ugotoviti. Spominsko
Oddelek za odrasle
—	osnovna šola,
—	poklicna šola za elektro in kovinsko stroko,
—	poklicna šola gostinske stroke,
—	poslovodska šola — trgovske stroke,
—	avtomehanska delovodska šola,
—	kovinarska delovodska šola,
—	elektro delovodska šola,
—	administrativna šola
—	ekonomska srednja šola,
—	srednja prometna šola,
—	tehnična šola za strojno in elektro stroko,
—	komercialna šola (srednja),
—	višja pravna šola,
—	višja šola za organizacijo dela Kranj,
—	visoka tehniška šola - strojne in elektro smeri,
—	visoka ekonomsko komercialna šola.
Člane kolektiva obveščamo, da so način vpisovanja, pogoji in o-stalo razobešeni na razglasnih deskah v TOZD I, pri vratarju in upravi podjetja.
Podrobnejše informacije pa lahko dobite v kadrovski službi vsak dan, v času uradnih ur.
obeležje je sprejela v varstvo organizacija ZB iz Vač.
Tovariš Jakopič Maks-Jur je v svojem govoru orisal zgodovinsko vlogo krajev Zgornje Slivne, Vač in . drugih, ki so v času osvobodilne borbe nudili borcem vedno in ob vsakem času vso pomoč. Ravno zaradi tega se je tudi odločilo združenje Zveze borcev iz Hrastnika skupno z Litijo, da na tem kraju postavi to spominsko obeležje.
Z izrednim zanimanjem so vsi navzoči poslušali izvajanje kulturnega programa pevskega zbora iz Vač, godbe na pihala iz Litije, predvsem pa recitatorjev.
Na mestu, kjer je divjala 27. in
28.	decembra 1944 sovražna ofenziva, kjer so tudi padli borci, katerih imena so vklesana v spomenik, je ta dan odmevala bojna pesem partizanov in domačinov, ki so počastili junake, ki so dali svoja življenja za svobodo.
OBVESTILO
1. septembra 1974 bo v Hrastniku na stadionu na Rudniku
VELIKO ZBOROVANJE VSEH AKTIVISTOV IZ ČASA NOV
Dopoldne se bodo zbrali aktivisti vseh zasavskih občin in Laške občine na svečani proslavi.
Predvidevamo, da bo glavni govornik predsednik Združenja borcev NOV Slovenije tov. JANKO RUDOLF.
Želja in dolžnost je, da se vsi občani HRASTNIKA proslave polnoštevilno udeležimo.
Dan vstaje slovenskega naroda
SVEČANO V ZGORNJI SLIVNI NAD VAČAMI
Praznovanje občanov Hrastnika
Praznovanje letošnjega občinskega praznika je trajalo skoraj 10 polnih dni. Že v nedeljo, 23. junija 1974 so se zbrali na štiri-steznem kegljišču na Logu številni kegljači in se pomerili v tej
MILINOVIC BRANKO, predsednik skupščine občine Hrastnik, pozdravlja goste in odbornike na proslavi 3. julija.
disciplini. Pri tem ne bi želeli biti sodniki, kdo je bil boljši. Vsak po svoje se je dobro odrezal.
Istega dne so se dopoldne zbrali v samskem domu na rudniku ljubitelji šaha, na strelišču Steklarne Hrastnik pa je bilo strelsko tekmovanje invalidov. Posamezne ekipe so zastopali invalidi iz Črnomlja, Tržiča, Zagorja ob Savi, Trbovelj in razumljivo iz Hrastnika.
Na kegljišču na Logu so se v torek, 25. junija pomerile v kegljanju ženske, ki so dosegle zelo lepe rezultate. Vsak, kdor si je o-ogledal tekmovanje, je bil lahko zadovoljen, kajti nežni spol dosega tudi na tem področju izredno lepe uspehe. Dne 26. junija smo imeli priložnost opazovati kegljaško tekmovanje moških e-kip, ki je bilo prav tako zanimivo, kar je bilo možno videti tudi 27. junija. To tridnevno tekmovanje je pokazalo, kako veliko zanimanje vlada za to vrsto športa pri nas.
Ljubitelji košarke so prišli na svoj račun v petek, 28. junija, ko sta se na malem stadionu na Logu pomerila najprej Hrastnik in Rudar iz Trbovelj, zvečer ob 20. uri pa Olimpija iz Ljubljane in Lokomotiva iz Zagreba. Udeležba je potrdila izredno zanimanje za ta šport tudi pri nas. Saj smo prepričani. da kdor si je tekmi ogledal. si bo še želel videti nekaj podobnega na tem prostoru.
V soboto, 29. junija sta se na rokometnem igrišču Steklarne za Savo pomerile ženski ekipi Olimpije in Steklarja v rokometu. Tudi ta tekma je bila izredno zanimiva. in kdor si jo je ogledal, smo prepričani, da mu ni bilo žal.
Najštevilnejše tekme pa so bile v nedeljo, 30. junija, ko so se na igrišču za Savo pomerili steklarji iz Hrastnika, rudarji, delavci Sijaja in pripadniki JLA iz kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja.
Bilo je smeha in veselja, da je kaj. Istega dne so se na igrišču za Savo pomerili v rokometu moški. V tej disciplini športa so sodelovali steklarji iz Hrastnika, rudarji iz rudnika Hrastnik, delavci Sijaja in prav tako tudi pri-
padniki JLA iz kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja. Tudi tekmovanje v odbojki je bilo odigrano med steklarji iz Hrastnika, delavci Sijaja, osnovne šole narodnega heroja Rajka iz Hrastnika in pripadniki JLA iz kasarne NH Rajka iz Celja.
Strelsko tekmovanje je bilo prirejeno istega dne, na strelišču na Rudniku z vojaško puško. Na tem
tekmovanju so sodelovali pripadniki JLA iz kasarne narodnega heroja Rajka iz Celja, delavci Rudnika in Sijaja iz Hrastnika, steklarji, delavci KOP, rudarji iz Dola pri Hrastniku, upravni delavci občinske skupščine Hrastnik, delavci gradbenega in trgovskega podjetja iz Hrastnika in iz šole narodnega heroja Rajka iz Hrastnika.
Na otvoritev novega obrata kozmetike so prišli številni Hrastničani in visoki družbenopolitični delavci
Delegati občinske skupščine in gostje pred pričetkom slavnostne seje
Proslave občinskega praznika so se udeležili tudi visoki gostje, med drugimi STANE DOLANC, sekretar izvršnega biroja CK ZKJ, MARJAN OROŽEN, republiški sekretar za notranje zadeve, LIDIJA ŠENT-JURC, članica federacije, OLGA KASTELIC-MARJETKA in drugi
V sejni sobi delavskega doma Hrastnik je bil šahovski troboj na dvajsetih deskah, kjer so sodelovali Zagorjani, Trboveljčani in Hrastničani.
Predsednik skupščine občine RAŠKA, tov. GAJEVIC ARSENIJE, pozdravlja občane hrastniške občine
Na rokometnem igrišču na Logu je bila 2. julija proslava v počastitev občinskega praznika, ki je bila povezana s proslavo 40. obletnice gladovne stavke zasavskih rudarjev, dneva slovenskih rudarjev in dneva borca.
Avto-moto društvo Hrastnik je organiziralo 3. julija ob 7.30 avtomobilsko povorko od železniške postaje do stadiona na Rudniku, kjer je bilo razvitje prapora tega društva. Škoda je le, da se avtopovorke ni udeležilo vsaj 10 % lastnikov avtomobilov, saj vemo. da imamo že nad tisoč o-sebnih avtomobilov v občini.
Ob poldeseti uri je bil promenadni koncert pred delavskim domom na Logu, kjer je igrala godba na pihala.
Ob 10. uri je bila v veliki dvorani delavskega doma na Logu slavnostna seja oziroma zasedanje vseh zborov skupščine občine Hrastnik. Slavnostni govor je i-mel predsednik občinske skupščine tovariš Branko Milinovič, ki je v svojem govoru opisal uspehe, ki so bili doseženi med dvema praznikoma. Čeprav navidezno, zlasti za nas, ki stalno živimo doma, izgleda, da nismo dosegli pomembnejših uspehov, vendarle lahko ugotavljamo, da je bil dosežen določen napredek, tako na področju gospodarstva kot negospodarstva.
Predsednik je orisal tudi težave, s katerimi smo se srečevali v zadnjem letu. Med najvidnejše u-spehe moramo vsekakor uvrstiti prilagoditev našega samoupravnega mehanizma k novi ustavi in s tem v zvezi dosežene uspehe na tem področju delovanja. Ni odveč, če omenimo, da so se slavnostnega zasedanja udeležili tudi tov. Stane Dolanc, sekretar CK ZKJ, tov. Marjan Orožen, tov. Lidija Šentjurc in še vrsta ostalih funkcionarjev iz sosednjih in daljnjih občin.
Na slavnostnem zasedanju so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim občanom, o čemer si lahko prečitate poseben članek.
Med zelo pomembno točko tega slavnostnega zasedanja pa moramo vsekakor šteti podpis listine o pobratenju med občino Raška iz
VIŠJE CENE NEKATERIH PREHRAMBENIH PROIZVODOV
ZIS je v skladu s sistemom in politiko cen za leto 1974 ter v dogovoru z republikami in pokrajinami sklenil, da se z 21. 7. 1974 zvišajo cene nekaterim prehrambenim proizvodom. Pri tem gre predvsem za ceno pšenice, moke, kruha, sladkorja, jedilnega olja, kave in cigaret.
Cena pšenice se oblikuje po stroškovnem načelu, zato je bila podražitev neizogibna. Namesto, da bi se uvažale velike količine pšenice kot doslej, bomo raje spodbujali domače proizvajalce tega prepotrebnega živilskega proizvoda. Cena pšenice bo še vedno nižja od svetovne, vendar bo to povišanje odkupne cene o-mogočilo večji odkup in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja v državi, pri katerem ima uvoz živil zelo velik delež. Zaradi takšnih ukrepov bo letošnji odkup pšenice dosegel skoraj 2,5 milijonov ton, kar bo zelo ugodno vplivalo na naš notranji trg.
Za 1 kg mehke pšenice bodo pridelovalci dobili 2,10 din za kilogram trde pa 2,30 din, to je za 0,70 oziroma 0,80 din več kot v minulem letu. Razumljivo je, da bo zaradi takšne cene pšenice dražja moka.
Proizvajalne cene sladkorja so večje za 1,10 din, jedilnega olja pa za 1,65 din. To praktično pomeni, da se je sladkor podražil za 22 %, jedilno olje pa za 20 %. Cene cigaret od 1.—4. kvalitetne skupine so višje za 0,50 din pri škatljici, za ekstra cigarete pa za 0,60 din. To pomeni da so cigarete dražje za 14 % oziroma 9 %. Kava je dražja za 5 din oziroma za 5 %. K temu je treba prišteti še približno 40 % prometnega davka, tako da se cena kave povišuje za 7 din pri kilogramu.
V zveznem sekretariatu za tržišče in cene so izračunali, kako bo ta podražitev vplivala na izdatke za življenje 4-članske družine. Po tem izračunu bi se živ-
ljenjski stroški povišali za 2,81 %, ali približno 60 din na mesec. To je seveda povprečje. V posameznih krajih države, kjer je poraba kruha manjša, bodo izdatki za življenje manjši. Če pa k tem podražitvam prištejemo še kavo in cigarete, pa se bodo izdatki za življenje zvišali za 3,26 odstotka.
V	vseh republikah in pokrajinah že proučujejo vpliv teh podražitev na življenjsko raven občanov in prebivalcev z nizkimi prejemki. Dokončen predlog o višini nadomestila bodo republike in pokrajine določile najpozneje do 21. 8. 1974. Sklenjeno je, da se valorizacija denarnih prejemkov posameznih kategorij prebivalstva spelje z veljavnostjo od 21.
7.	1974.
Zavzeto je stališče, da se izvede izredna valorizacija vseh pokojnin po načelu, da bodo nižje pokojnine bolj zvišane kot pa višje. Zvišani bodo tudi otroški dodatki in nadomestila za čas začasne brezposelnosti. Dogovorjeno pa je tudi bilo, da se prouči možnost izredne valorizacije pokojnin, vojaških zavezancev ter zajamčene pokojninske osnove za pokojnine borcev NOB, ki so se vključili v NOV pred septembrom 1943.
Posebej so zavzeta stališča in ukrepi za zaščito življenjske ravni delavcev. Zavzeta so enotna stališča, da je treba zvišati minimalni osebni dohodek. Tudi osebam, ki prejemajo družbeno pomoč bo le-ta ustrezno povišana.
V	zvezi z ukrepi, ki so v pripravi, bo zavarovana življenjska raven delavcev, ki izključno živijo od osebnih dohodkov v združenem delu. Pri njih bo namreč podražitev živil najbolj vplivala na izdatke za življenje. Na seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, so se dogovorili, da morajo vse republike in pokrajini proučiti konkretne oblike nadomestila za povečanje življenjskih
stroškov. Po njihovem mnenju je treba zagotoviti zvišanje otroškega dodatka, materialno nadomestilo za nezaposlene, zvišanje pokojnin in minimalnih osebnih dohodkov.
Sindikati v delovnih organizacijah in drugih družbenih dejavnostih se morajo lotiti ukrepov za boljšo družbeno prehrano delavcev in zadostno preskrbo s kmetijskimi in življenjskimi izdatki. Odločno se je treba postaviti po robu vsem pritiskom in neupravičenim zahtevam verižnega zvišanja cen. Zavzemati se bo treba
Morda že veste, da bo 1. 9. 1974 v Hrastniku na Logu na nogometnem igrišču večje zborovanje aktivistov OF in borcev NOB ter prebivalcev vseh treh zasavskih občin in dela Laškega.
Zborovanje ima širši revirski značaj, kjer se bodo srečali nekdanji aktivisti OF in borci NOV, hkrati pa naj prispeva k obujanju tradicije NOB in OF v revirjih. Proslava bo povezana z obširnim kulturnim programom posameznih ekip iz revirjev ter vrsto o-stalih propagandnih in drugih prireditev.
V zvezi s tem vas prosimo in vam predlagamo, da storite tako v delovni organizaciji, kjer delate,. kot doma, kjer živite, poleg tega v hišnem svetu, krajevni skupnosti ali zboru stanovalcev vse potrebno, da s svojimi predlogi, mnenji in sugestijami vplivate na svojega sodelavca, soseda, prijatelja, znanca itd., da bi vsi skupaj poskrbeli za »LEPŠI IZGLED KRAJA«.
S tem v zvezi vam predlagamo, da organizirate večkratne krajše razgovore v svojem krogu oziroma okolju na tak način, da bi vsi skupaj družno poskrbeli za to, da izginejo z naših dvorišč, zelenic,
za dolgoročno zaščito življenjske ravni in prav zaradi tega se bo treba dogovoriti o sistemu kompenzacije določenih proizvodov.
Ugotovljeno je, da so navedene podražitve posledica povečanja stroškov poslovanja v kmetijstvu, potrebe po uskladitvi cen z drugimi cenami in vpliva svetovnega tržišča.
V okviru razpoložljivega dohodka je za nujno povečanje izdatkov za življenje nadomestiti z višjimi osebnimi dohodki, pokojninami, otroškimi dodatki, socialno pomočjo in podobnimi prejemki.
peš poti, brežin, skratka vsepovsod, tako navidnih kot nevidnih mestih, smeti, odpadki, odvisni različni nepotrebni materiali itd. Poskrbimo za cvetje, zelenje, o-krasno grmičevje in podobno, kajti le tako bomo pripomogli k lepšemu izgledu kraja.
Obenem vas tudi obveščamo, da bo Turistično društvo Hrastnik razpisalo nagradni denarni natečaj za najlepše urejene vrtove, balkone, okolice hiš in podobno in te nagrade {udi izplačalo v drugi polovici septembra 1974. Nagrade bodo znašale od 100—500 din. Razpisni pogoji bodo objavljeni v lokalnem časopisju kot so: Steklar, Srečno, Tovarniški list.
Glede na to, da je rok za izvršitev te naloge relativno kratek, priporočamo vsem občanom, da vsak s svojim prizadevanjem pripomore k lepšemu izgledu kraja.
Skrb in čut do urejene okolice pa naj ne bo prisoten le v času akcije, ampak vedno in povsod, kajti le tako bomo z združenimi močmi živeli v lepšem in bolj urejenem okolju.
OČISTIMO NAŠE OKOLJE!
Oddelek za gospodarstvo in finance
OČISTIMO OKOLJE
socialistične republike Srbije in občino Hrastnik. V trajen spomin in vsestransko medsebojno sode-
Ing. BABIČ ADAM, direktor TOZD kozmetike, pozdravlja goste pred otvoritvijo novega obrata kozmetike v Hrastniku
lovanje sta si predsednika občinskih skupščin izmenjala spominska darila. Predsednik občinske skupščine Raška, tov. Gajevič Arsente, se je v svojem govoru med ostalim zavzel za še čvrstejše sodelovanje med občinama ter za nenehno krepitev bratstva in e-notnosti med jugoslovanskimi narodi.
Po slavnostni seji občinske skupščine je bila otvoritev novih proizvodnih prostorov v tovarni kemičnih izdelkov. V teh prostorih proizvaja kemična tovarna nekatere kozmetične proizvode.
Na dan borca, to je 4. julija pa je bil ob 9,00 uri kajakaški spust po reki Savi od Zagorja ob Savi do Hrastnika. Istega dne je bila pred planinskim domom v Gorah podeljena domicilna listina in razvitje prapora prvemu bataljonu
III.	VDV brigade. Tako je dobil tudi prvi bataljon te brigade svoj domicil. Ta slovesnost je bila. povezana s pestrim kulturnim programom. Slavnosti se je med ostalimi udeležil tudi komandant III. VDV brigade tov. Anton Vrata-nar-Antonesko.
Tudi srečanje revirskih mladinskih pohodnih enot v počastitev dneva borca je bil istega dne v Gorah.
UPRAVNI ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA HRASTNIK
razpisuje
po sklepu seje UO z dne 29. 7. 1974 nagrade za najlepše urejeno okolico okoli stanovanjskih hiš ob priliki praznovanja zbora aktivistov, ki bo dne 1. septembra 1974 na stadionu v Hrastniku na Logu.
I. nagrada 500 din II. nagrada 400 din
III.	nagrada 300 din
IV.	nagrada 200 din V. nagrada 100 din
Posebna strokovna komisija imenovana s strani UO Turističnega društva Hrastnik bo meseca avgusta in v prvi polovici septembra opravila večkraten ogled in sestavila predlog za nagrado najlepše urejene okolice.
Nagrade bodo izplačane konec meseca septembra.
UO TURISTIČNEGA DRUŠTVA HRASTNIK
Šolsko leto na poklicni kovinarski šoli v Zagorju se je za večino fantov, ki imajo sklenjene učne pogodbe za učno razmerje z našim podjetjem, uspešno končalo.
Štiriintrideset fantov je hodilo k teoretičnemu in praktičnemu pouku. Nekateri so to šolsko leto končali bolj, drugi manj uspešno. Tisti, ki so uspešno končali šolanje, uživajo sedaj zaslužene počitnice. Drugi, ki pa so v manjšini, pa se morajo pripravljati za popravne izpite.
Splošna ocena je, da so se fantje kot skupina zelo dobro odrezali. Žal pa je med temi tudi nekaj takih, ki obljube niso izpolnili. Največ primerov je neopravičenih izostankov, malomaren odnos do praktičnega dela, predvsem pa netovariški odnos do sošolcev in učiteljskega kadra. Tako obnašanje in odnos do šole so na koncu šolskega leta naložili nepotrebno obvezo — popravni izpiti.
V prvem letniku smo imeli vpisanih 12 učencev. Letnik pa so končali posamezni učenci v kovinski stroki z naslednjim uspehom :
Rupnik Jože in Simonič Anton sta končala s prav dobrim u-spehom. Barič Franc, Klemen Bojan, Novak Avgust, Pepelnjak Branko, Vintar Bojan in Zupan Silvo z dobrim uspehom.
Jecl Anton z zadostnim uspehom. Gril Franc, Lendero Vinko in Sajevic Boris z nezadostnim u-spehom.
Na šoli sta v prvem letniku tudi dva učenca elektro stroke, ki sta dokončala letnik z dobrim u-spehom in sicer Jazbinšek Danilo in Zupančič Egon.
Drugi letnik obiskuje 12 učencev. Z dobrim uspehom so končali letnik Bezgovšek Anton, Debelak Franjo, Čudovan Zlatko, Drnovšek Dušan, Hršak Ivanj Lekočevič Jerko, Tosič Gojko, Vrabič Milan, Šergan Darko in Zupanc Samo, Z nezadostnim u-spehom sta zaključila Učesanek Boris in Zaletel Franc.
Tretji letnik je obiskovalo 10 učencev od tega 8 kovinarjev in dva elektrikarja.
Popravni izpit in diplomo bo moral v septembru opravljati Alt Jože. Dvornik Blaž, Kreže Srečko, Pustišek Milan — cizelerji, so o-pravili z dobrim uspehom. Gnji-dič Rado, kopirni rezkar tudi z dobrim uspehom, Vene Franc — klepar z dobrim uspehom, Šmit Sandi — elektrikar z dobrim, Pušnik Anton — elektrikar s prav dobrim uspehom, Knaus Viktor in. Milbauer Jože — strugarja z dobrim uspehom.
S tem je podjetje bogatejše za deset kvalificiranih delovnih moči. Ne bi pa bili povsem pravični, če ne bi omenili še to, oziroma na tem mestu pohvalili Rupnik Jožeta, Vrabič Milana, Zupančič Egona, ki so bili nagrajeni s knjigami in Simončič Antona, ki se je udeležil zbora najboljših učencev srednjih šol v Ljubljani.
Čestitamo vsem, ki so uspešno končali posamezne letnike.
cev NOV Hrastnik, ki mu gre zasluga, da je proslava v celoti u-spela.
Kulturni program so izvajali godba in pevski zbor Svobode II in recitatorji, ki so zelo kvalitetno pod vodstvom Rada Češnovar-ja izvedli recital o borbeni poti
I.	bataljona VDV brigade.
Še dolgo v pozno popoldne so odmevale v Gorah partizanske pesmi, ki so oznanjale, da borci NOV proslavljajo svoj veliki dan.
Rigo
Predsednik skupščine občine Hrastnik — MILINOVlC BRANKO, pregleduje postrojeno četo borcev VDV brigade
Antoneski, predstavniki družbenopolitičnih organizacij zasavskih občin in mnogo preživelih borcev
I.	bataljona VDV brigade.
Posebna slovesnost je bila, ker je na ta dan skupščina občine Hrastnik podelila domicilno listi-
patrulj članov ZB NOV iz Hrastnika in vodjem mladinskega odreda RZO je predsednik skupščine občine tov. Milinovič Brane predal besedo Marjanu Orožnu, ki je orisal zgodovinsko pot od ustanovitve I. bataljona VDV in nadalje do formiranja VDV brigade.
Predsednik občine izroča listino o domicilu nad bataljonom in bojno zastavo komandantu v varstvo
NEKATERI SO NAS PRESENETILI
Borci VDV brigade prihajajo na slavnostni prostor
Ob 30-letnici I. VDV brigade je 4. julija v Gorah zbranim borcem spregovoril tudi republiški sekretar za notranje zadeve MARJAN OROŽEN
Svečana proslava Oneva borcev v Gorah
Poleg domačih gostov se je proslave udeležil tov. Marjan Orožen, sekretar za notranje zadeve SRS, komandant VDV brigade tov.
no I. bataljonu VDV brigade in predala bojno zastavo.
Po sprejetem raportu komandanta I. VDV bàtaljona vodjem
Komandant bataljona VDV je nato sprejel od predsednika skupščine občine tov. Braneta Milino-viča listino o domicilu nad bataljonom in bojno zastavo, ki jo je sprejel borec VDV bataljona tov.' Julij Smodič-Don.
Celotno organizacijo proslave je organiziralo Združenje zveze bor-
Najmlajši v narodnih nošah, so slavnostno povorko poživili in poželi pri gledalcih velik aplavz
Moški pevski zbor DPD »Svoboda II« iz Hrastnika v slavnostni povorki
Častni gostje v Šentvidu, med njimi tudi dr. MARJAN BRECELJ, LADRO KOROŠEC in drugi
delo. Vse to pa je v bistvu le kontinuiteta slovenske kulturne dediščine. Tako kot je bila kultura potrebna partizanu, je danes potrebna delavskemu razredu. E-nako, kakor je delavski razred s svojim sistemom vrednosti, s svojimi idejami, ideali in izkušnjami potreben kulturi. Toda to so le prenesene misli Borisa Kidriča izpred 30 let, izrečene na kongresu kulturnih delavcev v Semiču, na kongresu, katerega obletnico praznuje letos tudi Šentvid s svojim jubilejnim kulturnim tednom.«
Udeležba je bila torej številna in sodelovali so, kot tudi lani pevski zbor Svoboda II pod vodstvom Vilija Petriča, Svoboda I in Svoboda Dol iz Hrastnika. Te velike prireditve se je udeležil tudi o-perni pevec Ladko Korošec, vabilu pa so se odzvali tudi zbori iz zamejstva in tujine: slovensko pevsko društvo, iz Berlina, PZ iz Trsta, PZ in folklorna skupina iz Holandije, pevski zbor Zgornji Senik iz Madžarske, Sodelovale pa so tudi domače folklorne skupine.
Šentvid, ki prireja to, zdaj že zelo znano prireditev, je starodavna vas, ki pa je v času kulturnih tednov dobila novo podobo: olepšali so okolico šole in zavoda za srčne in revmatične bolnike, prav tako so občani začeli lepšati svoje domove. Seveda pa je k takemu dvigu Šentvida pripomogla tudi pomoč mnogih podjetij.
Kljub tako velikemu številu u-deležencev je organizacija uspela. Pomen tega tedna je spodbuden, ne samo za Šentvid, ampak za kulturo celotne Slovenije. Ta prireditev dobiva podobo pevske revije, predvsem za tiste zbore, ki se ne udeležujejo raznih tekmovanj, pa so prav tako kvalitetni.
Jasna Kosm
V. kulturni teden v Šentvidu pri Stični je bil posvečen 125-let-nici smrti Franceta Prešerna in 30. obletnici prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev.
Udeležba na tej poznani prireditvi raste iz leta v leto. Razne prireditve in koncerti so potekali ves teden, zaključna slovesnost pa
Slavnostni govor je imel pokrovitelj V. kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični, dr. MARIJAN BRECELJ, predsednik skupščine SRS.
je bila v nedeljo, 7. julija 1974, zadnji dan, ko so se še enkrat zbrali vsi udeleženci pevci in godbeniki, bilo jih je okrog 2000.
Francetu Prešernu so letos odkrili spomenik in s tem počastili spomin na našega največjega slovenskega pesnika, ki je svoje pesmi namenil slovenskemu narodu in njegovi zvesti ljubezni do domače zemlje. Trudil se je, da bi dokazal, da Slovenci niso le zaostal, podjarmljen narod, ampak narod, ki ve, kaj hoče — svobodo! Za svobodo pa je pripravljen stopiti tudi v boj.
. Ob 30. obletnici 1. kongresa slovenskih kulturnih delavcev v Semiču je govoril Dr. Boris Kuhar:
»Letos se vrstijo številne pomembne obletnice iz NOB, ki nosijo častitljivo številko 30. Ena od teh je tudi obletnica prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev v Semiču. Vsa Slovenija jo le-
Bel udeležencev skupnega nastopa na slavnostni tribuni — Skupaj je nastopilo 2000 pevcev
tos praznuje s pomembnimi kulturnimi manifestacijami. Temu slavju se pridružuje tudi Šentvid. Prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev je pomenil za našo NOV, za našo kulturo, za zgodovino, izredno pomemben dogodek. Zasedal je 4. in 5. januarja leta 1944 na osvobojenem ozemlju v Semiču v Beli krajini. Na njem se je zbralo več kot 70 priznanih slovenskih kulturnih delavcev. Med njimi so bili: Josip Vidmar, France Bevk, Matej Bor, Edvard Kocbek, Filip Kumbatovič, Božidar Jakac, Niko Pirnat, Janez Jerman, dr. Fran Zwitter, Rado Simoniti in številni drugi kulturni delavci. ,Ta kongres je dokazal, da se je slovenski NOV — na bojnem polju ali pa v težkem ilegalnem delu — pridružilo vse, kar zasluži ime slovenski kulturni delavec. Slovenska NOB brez dvoma ne bi smela trditi, da zares predstavlja svoj narod, če ne bi vključila resnične slovenske kulture. Prav ta in taka vključitev pa ji je uspela — ne šele po dveh letih vojne, temveč že na samem njenem začetku.1 Tako je zapisal o tej naši pomembni politični in kulturni manifestaciji pokojni Boris Kidrič.
Ta kongres je tudi jasno izrazil, da so sklepi drugega zasedanja AVNOJ tudi veliko kulturno dejanje, ki odpira svobodni kulturi v svobodni jugoslovanski kulturni bodočnosti resnično kulturni razvoj. Ta, prvi kongres slovenskih
kulturnih delavcev je izrekel tudi pomembno priznanje naši partiji, saj se. je ta izkazala kot zakoniti dedič slovenskih kulturnih velikanov: Prešerna, Levstika in Cankarja. Njeno delo je bilo hkrati veliko kulturno delo in prav njena stremljenja so odpirala pot k tvornemu slovenskemu razvoju.
Misli in usmeritve na kongresu v Semiču izpred 30 let so še danes aktualne. Lahko jih povežemo z našim današnjim dogajanjem ob uresničitvah ustavnih sprememb tudi na kulturnem področju, ob delu za podružablja-nje kulture, ob enakopravnem vključevanju kulture v samoupravno organizirano združeno
V. kulturni teden v Šentvidu pri Stični
STEKLARSKE IGRE
Od 4. do 7. julija so bile na Tjentištu že enajste steklarske igre. Po šestletnem premoru, nazadnje smo sodelovali leta 1967 v Paračinu, smo se tokrat udeležili iger tudi predstavniki našega kolektiva. " Takoj moramo povedati, da se je dosti stvari spremenilo od takrat, ko je bila Steklarna Hrastnik reden gost te manifestacije. Predvsem se je povečalo število udeležncev iger, tako, da imajo sedanje igre tudi mednarodni značaj. Sočasno s potekom iger so se tokrat odvijala tudi predavanja za Okroglo mizo, katerih so se udeležili tudi naši predstavniki. Se ena novost je navzoča. Mladi delavci so se pomerili med seboj v spretnosti dela in poznavanja proizvodnje ter metodologije dela. Skratka igre kot športna in politična manifestacija so zavzele zelo velik krog. Število 1059 udčležencev iz 33 podjetij petih držav, skratka dovolj jasno pove o širini, kakršna je zajela ta prireditev. Povedati pa je treba, da je bil pokrovitelj iger Stane Dolanc sekretar IB CKZKJ. Tov. Dolanc je v času iger obiskal Tjentište in se dalj časa zadržal med udeleženci predavanj za Okroglo mizo. V svojem kratkem govoru je tov. Dolanc opozoril na pomembnost tovrstnih prireditev tako za našo družbenopolitično ureditev, kot za vsakega posameznika.
TJENTIŠTE —
DOLINA HEROJEV
Zdi se mi, da bi bilo poročilo s Steklariade suhoparno in nepošteno proti vsem tistim, ki so dali svoja življenja med NOB, če ne bi posvetili nekaj prostora tudi mestu, kjer so se igre odvijale.
Tjentište! O področju Pive, Tare, Sutjeske, Drine, Zelengore, Vu-čeva so napisane knjige, posneti filmi, pa vendar je vse to nedoži-veto, v kolikor ti ni dana možnost, da si na licu mesta ogledaš področja, kjer si je narod Jugoslavije v NOB izpisal svoje najsvetlejše in najslavnejše trenutke. Sutjeska je bila dvakrat prizorišče ogorčenih bojev med NOB. Toda to, kar se je odvijalo med
15.	5. in 15. 6. 1943, to je med V. sovražno ofenzivo, je iz Sutjeske napravilo neponovljivo in enkratno legendo, na katero smo upravičeno ponosni vsi jugoslovanski narodi, herojstva, katera so se odvijala med to ofenzivo, imenovano »Švare« (črni), so enkratna in so na meji človeške zmogljivosti in razuma. Zmago pripadnikov NOB in vodenje naših sil s strani vrhovnega komandanta tov. Tita v tej ofenzivi, še danes, po tolikih letih, proučujejo raznorazni strategi in vojaški strokovnjaki. Mnogim ni jasno, kako se je 16500 partizanov skupaj s še 3200 ranjenci postavilo po robu 127.000
sovražnim vojakom, katerim je pomagalo še letalstvo in pa specialna SS divizija Princ Eugen.
V teh 30 dneh je partizanom uspelo rešiti vrhovni štab in se prebiti prek Zelengore v področje jugovzhodne Bosne na obronke Jahorine. 7000 padlih partizanov in 5000 padlih sovražnih vojakov je naredilo iz Sutjeske krvavo reko. Kljub popolni izčrpanosti, velikemu številu ranjencev, med katerimi je pričel razsajati tudi tifus, je pripadnikom NOB uspelo
doseči eno najpomembnejših zmag med NOB, katera je ponesla slavo naše vojske v širni svet in imela izreden moralen učinek. Med V. ofenzivo so prišli na Sutjesko tudi predstavniki angleške vojaške misije. V tem brezupnem boju so predlagali tov. Titu, naj podpiše kapitulacijo. Kot je znano, je tov. Tito to odločno odklonil s pripombo, da do takšne odločitve nima nihče pravice. Na Sutjeski so se odvijala herojstva. Tu je padel 13. 6. 1943 legendarni komandant tretje divizije Sava Kovačevič. V Foči, 30 kilometrov od Tjentišta, je bil kar 105 dni nastanjen Vrhovni štab. Tu so bila odigrana tudi prva športna srečanja, katerih organizator je bil Ivo Lola Ribar. Še in še bi lahko pisali o Tjentištu, ki upravičeno nosi ime Dolina Herojev. Morda je
imel prav nekdo izmed pisateljev, ko je dejal, da tisti, ki je padel na Sutjeski, ne bo nikdar umrl. Grobnica, ki je ob vznožju ogromne skulpture-spomenika, je brez vsakega napisa. Avtor pravi, da ni besed, katere bi bile vredne in bi lahko pojasnile herojstvo Sutjeske. Ime Sutjeska je vse, grobnica, spomenik, legenda. Zato je povsem razumljivo, da so iz te doline, pa čeprav malo pozno, pričeli graditi Nacionalni park Sutjeska. V sklopu tega parka je Mladinski
center, ki res, da še ni dokončan, in pa izredno lep športni center z vsemi prepotrebnimi objekti. Poleg centra je veliko umetno jezero, katero daje kraju še lepši videz. Ko bo Nacionalni park Sutjeska predvidoma leta 1980 končan, verjetno ne bo človeka, ki ga ne bi rad videl. Seveda pa je do takrat ostalo še dosti dela. Pomanjkljivosti so še velike. Komforta, vsaj za tako število udeležencev kot jih je bilo na Steklarskih igrah, še ni. Kljub vsemu temu je povsem razumljiva odločitev organizatorjev (sarajevsko podjetje Dijamant), da so letošnje igre organizirali prav na Tjentištu. Prek tisoč steklarjev iz Belgije, Francije, Madžarske, Poljske in Jugoslavije se je na enkraten način odzvalo spominu vseh padlih v tem predelu naše domovine.
TEKMOVANJE
Na letošnjih igrah so moški tekmovali v devetih panogah, in sicer v šahu, streljanju z zračno in ma-lokalibersko puško, namiznem tenisu, atletiki, ribolovu, kegljanju, rokometu, malemu nogometu in odbojki. Ženske so tekmovale v atletiki — kros, streljanju z zračno puško in pikadu. Naši predstavniki so tekmovali samo v štirih disciplinah. Sem pa mnenja, in s tem se strinjajo tudi ostali, da je to premalo. V bodoče bo treba bolj pretehtati situacijo in če se bomo takšnih prireditev še udeleževali, potem je verjetno bolje, da riskiramo še kakšen dinar in dostojno zastopamo naš kolektiv. Takoj pa je treba priznati, da smo tudi v teh panogah in s tako majhnim številom tekmovalcev dosegli zelo lepe športne uspehe. Malo nerodno smo se počutili, ko so veliko manjša podjetja nastopala s kompletnimi ekipami, da o sredstvih niti ne govorimo. Zelo razveseljivo pa je tudi spoznanje, da podjetja večinoma nastopajo s svojimi športniki in športnicami. Majhna izjema so bili mogoče predstavniki iz Zaječarja, ki so premočno osvojili naslov zmago-valqev XI. Steklarskih iger. Vendar je spoznanje, da je škoda vlagati sredstva v tujega tekmovalca, že garant, da rekreacija zavzema pravo mesto v podjetjih in je kot taka tudi (vsaj drugod) pravilno ocenjena. Povrnimo se k rezultatom naših tekmovalcev. Kot že rečeno, smo nastopali v štirih disciplinah: namiznem tenisu, kegljanju, ribolovu in streljanju. Že preje smo omenili, da so naši predstavniki dosegli lepe rezultate. Kljub temu pa je treba posebno pohvaliti strelce in kegljače, ki so v svojih disciplinah dosegli zelo visoke uvrstitve in se vrnili domov s sedemnajstimi bronastimi
medaljami.	
REZULTATI	
Kegljanje — ekipnoborbene	
partije:	padlih kegljev
1. Kristal Maribor	528
2. Boris Kidrič Pula	494
3. Steklarna Hrastnik	488
Skupno je bilo uvrščenih 14 ekip. Naši kegljači v postavi Ča-kič, Gnjidič, Pokrajac, Peršič, Kolšek, Koritnik in Drame so zelo 'dobro nastopali. Usoden je bil njitiov prvi set, ko so porušili komaj 52 kegljev, kar pa je deloma upravičeno, saj je bilo kegljišče izredno težko in nevarno. No v ostalih petih nastopih so metali odlično in zasluženo osvojili visoko tretje mesto. Med posamezniki sta Peršič in Koritnik zasedla peto oziroma šesto mesto.
Posnetek za mnoge debate! »Kad če iči, kad če Čira stiči!« Čeprav utrujeni so naši športniki potrpežljivo čakali v Sarajevu na vezo za Fočo
Skupina naših športnikov ob spomeniku žrtvam legendarne Sutjeske v Dolini Herojev — Vročina je bila zares velika. Zato so kar prav prišle kape, katere je vsem podaril organizator XI, Steklariade, podjetje »Dija mant« Sarajevo — Naši športniki na mestu kjer je herojsko padel legendarni komandat Sava Kovačevič.
Streljanje
Zračna puška — ekipno:
krogov
1.	Steklarna Zaječar	678
2.	IS Pančevo	675
3.	Steklarna Hrastnik	663
Posamezno: Verač Anton 4. mesto s 171 krogi, Tutner Samo 7. mesto s 166 krogi, Kostanjšek Vili
10.	mesto s 164 krogi.
Malokaliberska puška — ekipno:
	krogov
1. IS Pančevo,	928
2. Steklarna Zaječar	868
3. Steklarna Hrastnik	855
Posamezno:	
	krogov
1.	Medič Marko — Pančevo 236
2.	Panič Dragan — Pančevo 236
3.	Tutnar Samo — Hrastnik 230 10. Pufler Edi — Hrastnik 214
Streljanje skupno — ekipe:
krogov
1.	Pančevo	1603
2.	Zaječar	1546
3.	Hrastnik	1518
Skupno je bilo uvrščenih 14 ekip.
Posamezniki :
krogov
1.	Panič — Pančevo	413
2.	Medič — Pančevo	401
3.	Tutnar — Hrastnik	396
Skupno je bilo uvrščenih nad 70 strelcev. Našo ekipo so sestavljali Tutnar Samo, Verač Anton, Pufler Edi. Kostanjšek Vili in Vidmar Vili. Bravo!
Ribolov — ekipno:
točk
1.	Steklarna Zaječar	2705
5.	mesto Steklarna Hrastnik 836 Skupno je tekmovalo 10 ekip.
Posamezno :
točk
7.	Stihar Robert — Hrastnik 400 Za ekipo sta še nastopila: Maurer Oskar in Seničar Erih.
Namizni tenis
I. skupina:
Steklarna : Zagreb	5:0
Steklarna : Beograd	5:0
Steklarna : Madžarska	4:5
Naši fantje so v najboljšem in najbolj dramatičnem srečanju dokaj nesrečno izgubili z Madžari ter tako osvojili drugo mesto v skupini. V finale so, se uvrstile samo prvoplasirane ekipe. Ne moremo se znebiti občutka, da so naši igrali najboljši namizni tenis na igrah. Žal jim je športna sreča obrnila hrbet v trenutku, ko je bila najbolj potrebna.
Končni vrstni red ekip:
1.	Skopje, 2. Madžarska 3. Poljska, 4. Pančevo, 5. Zaječar, 6.
Hrastnik itd. Za našo ekipo so -nastopali Zalaznik Bogdan, Bočko Branko, Šoba Viktor, Kapelar Albert.
Končni vrstni red ekip
XI.	STEKLARSKIH IGER
točk
1.	FS Zaječar	119
2.	IPS Pančevo	101
3.	IS Skopje	81
4.	IS Lipik	80
5.	Poljska	73
6.	FS Straža	60
7.	Steklarna Beograd	59
8.	Steklarna Hrastnik	57
9.	Alba — Novi	Sad	41
10.	Madžarska	41
Skupno je bilo v končni lestvici uvrščenih 33 podjetij iz petih držav. 34. udeleženec iger bi morala biti Steklarna iz Paračina, ki pa je odpovedala zaradi požara, ki je uničil njihovo skladišče gotovih izdelkov in povzročil ogromno škodo.
Takšni so torej športni dosežki naših športnikov na XI. Steklarskih igrah na Tjentištu. Komentarje pa prepuščam vam.
POTOVANJE
Za zaključek naj omenimo še besedo dve o potovanju. Vsi udeleženci so si edini, da z vlakom na takšno pot nikdar več. Že pri odhodu smo imeli težave. Čeprav smo imeli rezervirane sedeže v prvem razredu, v Zidanem mostu sploh nismo prišli na naš vagon. Tudi posredovanja niso pomagala. Stlačili smo se vsak zase, kakor je pač kdo vedel in znal. V Zagrebu smo si sicer pridobili nekaj sedežev v drugem razredu, tako da smo se malo menjali in je prišla solidarnost do popolnega izraza. Tako je bilo domala vse do Sarajeva. V Sarajevu se je šele pričela pot v neznano. Po ozkotirni železnici, ki je ostala še od popularnega Čire, smo se počasi zibali proti Foči, ' seveda zopet po solidarni plati. Pri vsem tem pa nam ni nihče znal povedati, kdaj pridemo v Fočo. Sprevodnik je samo malomarno odvrnil: »E, bolan, stič čemo kad stigaemo!« Tako nam ni preostalo drugega kot da čakamo, »da stignemo«. Zadnji del poti od Foče do Tjentišta smo preživeli še kolikor toliko u-
Spominski posnetek na Tjentištu. Skupina športnikov z našimi predstavniki, ki so se udeležili razgovorov za okroglo mizo
m 11
Športniki Steklarne, udeleženci XI. Steklarskih iger na Tjentištu
dobno, čeprav smo čakali, kdaj se bo avtobus prepolovil. Če je bila pot tja naporna, potem je bil povratek prav Tantalov. Poleg gneče, kakršno redko doživiš, smo bili nekajkrat prav nesramno izigrani. O rezervaciji avtobusnih sedežev za relacijo Foča—Sarajevo ni v Foči nihče vedel, pa čeprav so nam na Tjentištu zagotovili, da je vse urejeno. Tako nam ni preostalo drugega, kot da jo ponovno mahnemo po isti poti, kot smo prišli. Za ilustracijo, kakšna je ta pot, pa naj navedem podatke, da smo se samo iz Foče v Goražde (okrog 30 km) vozili polni dve uri in pol, pri tem pa vneto iskali svoje lastne noge. Seveda smo brzi vlak iz Sarajeva za Ljubljano ponovno zamudili. No k sreči smo imeli zvezo preko Vrpolja za Zagreb. kar pa je povzročilo presedanje ob tretji uri zjutraj. Po vseh težavah smo ob 11. uri dopoldne prispeli po 23 urni »vožnji« domov. Kako naporno je bilo
potovanje, je morda najbolje, če prav v šali, komentiral naš Oka (Maurer), ko je ob izstopu v Hrastniku dejal: »Ko pridem domov, bom postavil posteljo pokonci, stopil poleg nje in zaspal.«
Tjentište, Dolina Herojev, Sutjeska, XI. Steklariada, vse to je ostalo za nami. Ostali bodo spomini na legendarno borbo pripadnikov NOB, katero so bili med V. sovražno ofenzivo. Pred očmi nam bo ostala Zelengora, Vučevo, Maglič, Skulptura — spomenik in grobnica na Tjentištu. Vse to pa nam vseeno ne bo izbrisalo prepričanja, da je povsod lepo, toda doma je še vseeno najlepše. — Ali se bomo prihodnje leto ponovno podali na pot? Če se bomo. vsaj ne bo dolgo. Prihodnje XII. Steklarske igre bodo prihodnje leto v Kumrovcu, rojstnem kraju tov. Tita. organizator pa Steklarna Straža.
Tekst in foto: Jože Premec
Brodarsko društvo spet v težavah
Zaradi gradnje novega mostu čez Savo v Hrastniku se je Brodarsko društvo zopet znašlo v težavah. Pred leti, ko smo si s prostovoljnim delom in trudom preuredili barako v dokaj ustrezne prostore, smo bili prepričani, da smo za vedno rešili prostorski problem , ki je društvo spremljal vsa leta obstoja. Vsa leta je društvo delalo v nemogočih pogojih zaradi neustreznih prostorov. V svojem 25-letnem obstoju se je društvo kar desetkrat moralo preseljevati.
V sedanjih prostorih, ki so nudili dokaj ustrezne pogoje, je delo v društvu zaživelo in pokazali so se tudi prvi večji uspehi. V društvo je včlanjenih okrog 150 članov. V članstvu prevladuje mladina, ki je vedno kazala interes ter veselje do dela v tem društvu. Društvo je v zadnjih letih želo precejšnje uspehe na tekmovalnem področju v kajakaštvu, pa tudi z modelarsko sekcijo, ki deluje v društvu.
Z odstranitvijo obstoječih prostorov se bo društvo znašlo zopet v tistih težavah, ki so že prejšnja leta zavirale uspešnejše delo. Iz sedanjih prostorov se moramo izse-
liti. Kam? To je vprašanje, ki nas teži. Dobiti nove, ustrezne prostore bo zelo težko. Po tolikih letih obstoja, uspešnega dela ter doseženih uspehov smo vendar že zaslužili spodobne klubske prostore, ki naj bi bili v ponos našemu kraju ter marljivemu članstvu brodarskega društva.
Društvo vztraja pri svojem delu in upamo, da zaradi tega ne bo ovirano pri nadaljnjem delu in doseganju svojih ciljev.
Želimo, da se to negotovo stanje pravočasno in ugodno reši v dobro društva, brez predhodnih prisilnih ukrepov in zaviranja društva pri svojem delovanju. U-streznim organom smo že dali nekaj predlogov za rešitev obstoječega stanja, vendar še nismo dobili nobenega konkretnega zagotovila.
Upamo, da to ni naš ožji problem, da bomo našli razumevanje ter . popolno moralno in materialno podporo, da bodo društvu v pravem času zagotovljeni novi ustrezni prostori ter dana možnost za nadaljnje še uspešnejše delo.
Adolf Barič
Lepi uspehi brodarjev
22. julija, na praznik vstaje slovenskega ljudstva, so se hrastniški brodarji udeležili tradicionalnega tekmovanja »MURA 74« na Muri pri Radencih, istočasno pa so tekmovali tudi pionirji za republiške naslove.
Na tem tekmovanju je nastopilo kar 15 brodarjev RĐ »Hrastnik« in že v uvodu je treba povedati, da so osvojili kar 7 prvih mest in tako ponovno dokazali, da so resnično najma-sovnejši in najkvalitetnejši športni klub v naši občini.
Rezultati :
Pionirsko prvenstvo Slovenije na Muri v Petanjcih (slalom, kajak enosed).
V	tej konkurenci je nastopilo 19 tekmovalcev, med njimi pa kar 6 Hrastničanov, ki so zasedli naslednja mesta: 5. Delič Danilo, 6. Seničar Franc, 9, Savič Darko, 13. Soba Mitja,
16.	Delič Drago in 19. Knežak Soni.
V	kanuju enosedu so nastopili samo štirje tekmovalci, zmagal pa je Hrastničan Coh Jože.
V	kanujü dvosedu Hrastničana Vovk-Halzer nista med 6 posadkami imela resnejših nasprotnikov in sta prepričljivo zmagala.
Dokaj nepričakovan, vendar popolnoma zaslužen uspeh so mladi Hrastničani poželi tudi v ekipni vožnji 3 krat K-l. Med petimi ekipami je zmagala I. ekipa Hrastnika v postavi Delič-Seničar-Savič, druga hrastniška ekipa pa je bila četrta in je nastopila v postavi Šoba-D. Delič-Knežak.
Slalom proga je bila dolga 300 metrov in je imela 16 vratič, temperatura vode je bila 21° C, temperatura zraka pa 29° C.
Razen v disciplini K-l torej popoln uspeh Hrastničanov. Pionirji Hrastnika so se torej zelo izkazali v slalomu, čeprav je tekmovanje otežkočala precejšnja vročila.
Ali se ob vsem tem sploh lahko še postavlja vprašanje bodočnosti brodarstva v Hrastniku?
Pionirsko prvenstvo Slovenije na Muri, Hrast je-Mota-Krog (spust: dolžina proge 3 km, temperatura zraka 30 0 C).
Tudi med kajakaši v spustu je tekmovalo 19 tekmovalcev in med njimi ponovno 6 Hrastničanov. Zasedli so naslednja mesta: 9. Soba Mitja, 11. Delič Danilo, 12. Savič Darko, 13. Seničar Franc, 18. Delič Drago in 19. Knežak Soni. Zmagal je domačin Mataj Jože.
Med tremi tekmovalci v kanuju enosedu je bil Hrastničan Čoh Jože drugi. Za zmagola-cem Boštjanom Modicem iz BD Rašica je zaostal za 18 sekund.
V kanuju dvosedu sta ponovno premočno zmagala Hrastničana Vovk-Halzer s časom 8 minut in 49 sekund. V tej konkurenci je nastopilo 6 posadk.
V	spustu so hrastniški pionirji tako imeli nekoliko manj uspeha, vseeno pa je razveseljiv njihov dokaj množičen nastop in seveda zmaga kanuistov Halzerja in Vovka.
hrastniških
GENERALNA RAZVRSTITEV TEKMOVANJA »MURA 74« IN PIONIRSKEGA PRVENSTVA SRS 1974
na Muri
Mura 74
Pionirji Skupaj SRS	točk
S tem je bilo uradno pionirsko prvenstvo Slovenije za leto 1974 končano. Tokrat se je končalo izredno uspešno za mlade Hrastničane. Takšne uspehe gre vsekakor pripisati samim tekmovalcem in ne nazadnje tudi vodstvu kluba, ki resnično z vsemi močmi in sposobnostmi vzgaja mlade kajakaše in kanuiste.
V	nadaljevanju tekmovanja je bila na sporedu tradicionalna prireditev MURA 74,
SLALOM, mladinci K-l
Med 18 nastopajočimi so tekmovali tudi štirje Hrastničani. V izredno močni konkurenci je zmagal Hrastničan Stradar Danilo, Kauzer Peter je bil 3., Kajzer Matej 6. in Čoh Mirko 9.
Zmaga Stradarja je sicer nekoliko nepričakovana, vendar zaslužena. Prejel je pokal in praktično darilo.
V	kanuju enosedu je nastopil samo Stoklasa Marjan in zasedel zadnje mesto.
Člani K-l
V	tej konkurenci je nastopilo 11 tekmovalcev. Od Hrastničanov je tekmoval samo Barič Franc ml. in tudi prepričljivo zmagal.
SPUST, mladinci K-l
Med 12 nastopajočimi mladinci je zmagal Hrastničan Stradar Danilo, Kauzer Peter je bil 6., Čoh Mirko pa 12.
Svojo zmago v slalomu je tu Stradar Danilo potrdil še v spustu. Mladinci so v spustu tekmovali na 10 km dolgi proti.
V	spustu članov na 10 km dolgi progi je zmagal Tumara Zdravko iz zagrebške Slavije, drugo mesto pa je zasedel Barič Franc ml. s samo 1 sekundo zaostanka za prvim. V tej konkurenci je nastopilo 15 čolnov.
KONČNE RAZPREDELNICE
Pionirji — slalom:
HHŠ	točk
1. Soške elektrarne	69
2. Hrastnik	80
3. Rašica	20
4. Mura	46
5. Celje	8
6. LBD	48
Pionirji — spust: HHŠ	točk
1. Soške elektrarne	65
2. Hrastnik	52
3. Rašica	11
4. Celje	14
5. Mura	53
6. LBD	43
Skupna uvrstitev pionirjev (slalom in spust) :	
HHS	točk
1. SE Nova Gorica	134
2. Hrastnik	132
3. Mura	99
4. LBD Ljubljana	84
5. Rašica	31
6. Celje	22
1. Hrastnik	95	132	227
2. Mura	104	99	203
3. SE Nova Gorica	45	134	179
4. LBD Ljubljana	70	84	154
5. Rašica Ljubljana	67	31	98
6. Slavija Zagreb	90	— '	90
7. Rade Končar Zagreb 47		—	47
8.	Celje 9.	»ADA« Bosanski	12	22	34
Novi	31	—	31
Rezultati zgovorno pričajo o dejavnosti in uspehih hrastniških brodarjev na domačih in tudi tujih vodah. Mnogo besed o tem ni potrebno zapisati, verjetno je treba nekaj več besed posvetiti stanju, v kakršnem takšne uspehe dosegajo.
V Brodarskem društvu »Hrastnik« pravijo, da bi bili lahko še boljši, pa so se v tem letu morali odpovedati več zelo pomembnim tekmovanjem, ker ni bilo sredstev. Tako se mladinci niso mogli udeležiti državnega prvenstva v Skoplju v mesecu maju, kjer, pravijo, da so prav letos imeli največje možnosti, da bi dosegli večje uspehe.
Pa ne tare jih samo to. V zadnjem času je iz dneva v dan bolj pereč problem, kam se preseliti, ker morajo zaradi gradnje novega mostu zapustiti sedanje prostore, v katere so vložili tisoče svojih prostovoljnih ur dela, pomagal pa jim je tudi kolektiv Steklarne Hrastnik.
Kam in kako se naj bi preselili, o tem tokrat ne bi pisali. Vsekakor pa je treba zapisati jasno in glasno, da je temu kolektivu z več kot 25-letno tradicijo, ki trenutno vključuje v svojo dejavnost okrog 140 mladih iz vsega Hrastnika, nujno dati primerne prostore. Zavedati se je namreč treba, da se v 25 letih tokrat že desetič selijo. Vsi, ki vsaj malo poznajo delo v tem klubu, lahko mirno trdijo da večjih zanesenjakov v Hrastniku nimamo, da se tu mladi dejansko vzgajajo v hrabre člane naše socialistične družbe. Zavedati se je med ostalim tudi treba, da je to edini tovrstni klub med Ljubljano in Zagrebom. Kaj bi njihove sposobnosti pomenile v primeru vojne ali naravnih katastrof, vsi vemo. Vsi vse vemo, nihče pa noče vedeti, da morajo imeti svoj dom. Vse preradi govorimo o socialistični vzgoji mladih, ko pa je konkretno treba nekaj storiti, potem pozabimo na te besede. V Brodarskem društvu vlada trenutno zaradi tega problema precejšnja panika. Tisti, ki so največ naredili, pravijo, da ne bodo dovolili, da bi klub razpadel. Zavedati se je namreč treba, da zasilna preselitev pomeni tudi prekinitev kontinuitete dela, kaj pa takšna prekinitev za mlade ljudi pomeni, pa vsi dobro vemo.
Jasno je eno, preden se prične podirati sedanji objekt Brodarskega društva »Hrastnik«, bo zanj potrebno urediti primernega, ali pa postaviti novega in se ob tem zavedati, ne glede na stroške, da gre tu za več kot sto mladih kajakašev, kanuistov, potapljačev, modelarjev in drugih.	Strgaršek Janez
TO IN ONO
V	zadnji številki smo se ustavili pri prebivalstvu in gospodinjstvih.
Če smo ugotovili, da nas živi v občini 11.097, potem tudi vemo, da je v tem številu 5.594 žensk in 5.503 moških. Starostna struktura je po svoje zelo zanimiva. Največ občanov je starih med 15. in 19. letom, kar predstavlja 9,0 % vseh prebivalcev občine, najmanj pa jih je med 50. in 54. letom starosti, kar pomeni le 4,0%; do 19. leta starosti jih je 32,0 %, in od 20. do 40 do let jih je 31,0 %, od 40. do 60. let 24,0 % itd.
V	letu 1972 je bilo rojenih 151 otrok. Od tega 82 deklic in 69 dečkov, dočim se je v letu 1973 rodilo 142 otrok in od tega 70 deklic in
72 fantov. Tudi umrljivost je relativno velika. V letu 1972 je umrlo 56 moških in 49 žensk, v letu 1973 pa 66 moških in 64 žensk. V letu Ì972 se je poročilo 95 parov, lansko leto pa 92. Po vsej verjetnosti se jih je poročilo več, vendar izven meja naše občine. Razumljivo je, da tisti tudi niso zajeti.
Od vseh prebivalcev občine jih je 41,5 % v rednem delovnem razmerju, 14,4 % pa starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev. Ti dve kategoriji prebivalstva predstavljata 56 % občanov, kjer pa niso zajeti individualni kmetijski proizvajalci, kakor tudi ne zasebni obrtniki in pri njih zaposle-
ni. V kolikor prištejemo k tem še ostale, dobimo nad 60 % občanov, ki so ali aktivni delavci ali upokojenci ; zraven je še nad 23 % občanov, ki so stari le do 14 let, potem lahko hitro ugotovimo, da je zaposlenost relativno ugodna na območju naše občine.
V gospodarskih dejavnostih je
94,5	% zaposlenih, v negospodarskih pa le 5,5 %, kar je zelo malo, tako da smo po številu zaposlenih v negospodarski sferi med najnižjimi v naši republiki. To pomeni, da imamo slabo razvite razno razne službe, ki so še kako potrebne posameznemu kraju oziroma prebivalstvu in to pomanjkanje se tudi marsikdaj občuti.
Od skupnega števila zaposlenih v gospodarstvu jih je zaposlenih v
industriji 78,6%; v rudarstvu
20,6	%. V trgovini in gostinstvu je zaposlenih komaj 4,5 %, kar pomeni, da imamo res slabo razvito to panogo dejavnosti, še slabše pa je pri obrtni dejavnosti, kjer je komaj 0,48 % zaposlenih. V kolikor bi k obrtni dejavnosti prišteli zaposlene pri komunalnem podjetju, se struktura v tej panogi spremeni v korist obrtne dejavnosti in to na 3,5 %, kar še vedno ne pomeni dovolj. Gradbeništvo zaposluje nad 10 % od vseh zaposlenih v gospodarstvu, komunalne dejavnosti pa 1,5 % itd.
V negospodarski dejavnosti je največji odstotek zaposlenih v izobraževanju in to 47 %, v zdravstvu 19 %, v državni upravi 16 %, v vzgojno varstveni ustanovi 9 % itd.
Pogovarjali smo se
DOMICIL ZA SLOVENSKE PROSTOVOLJCE ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJSKE
ŠOBA JOŽE — STEKLAR, brigadir RDBO
Tovariša Jožeta sem obiskal v njegovem lepem novem stanovanju na Dolu, kamor se je pred kratkim preselil z ženo in dvema otrokoma. Zato je normalno, da je najprej potekel pogovor v tej smeri.
Si zadovoljen z novim stanovanjem?
Prezadovoljen!
Pa žena?
Prav tako.
Se je vajino življenje kaj spremenilo?
Samo življenje, mislim zakonsko se ni spremenilo, ker se pač ne more. Priznati pa morava, da se je samo vzdušje za 100 % spremenilo na boljše.
In kako se vama zdi na Dolu?
Razlike so ogromne, tako da se ne dajo primerjati. Kljub temu, da sem živel 25 let za Savo, se ne da primerjati razlika med pogoji življenja, kakršni so tukaj in v Podkraju. Samo dejstvo, da zjutraj ob prebujanju ni čutiti plinov, ropota, ne vidiš na oknih saj, da je človeku poseben občutek zadovoljstva, katerega moram priznati, da sedaj nisem imel možnosti spoznati.
Koliko časa pa si čakal na stanovanje?
Kljub temu, da sem imel tovarniško stanovanje, katero pa je resnici na ljubo bilo premajhno za štiričlansko družino^ moram povedati, da sem si želel stanovati na Dolu že pred osmimi leti. No razmere so bile takšne, da niti nisem smel upati na preselitev. Zaradi gradnje mostu pa se mi je ponudila prilika za zamenjavo stanovanja, tako da se mi je na ta način izpolnila moja večletna želja, to je preselitev na Dol.
Stanovanjski problem v našem podjetju je zelo pereč. V zadnüh 2—3 letih gre sicer malo na bol je, vendar prevladuje mnenje da gradimo premalo in prepočasi?
V pogovoru z nekaterimi člani odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve, sem zvedel, da je trenutno evidentiranih 196 prosilcev stanovanj v celem podjetju. Seveda je to število ogromno, saj predstavlja več kot 10 % zaposlenih. Z ene strani je to število razumljivo, vendar težko
sprejemljivo. Zakaj? Vsa ta leta smo izredno veliko sredstev vlagali v razširitev tovarne, vendar smo pri tem zanemarjali osnoven faktor družbenega standarda, to je stanovanje, tako da se je število prosilcev večalo iz dneva v dan. Zato sem mnenja da bi kljub izboljšavi morah novogradnjo še pospešiti in v ta namen vlagati še več sredstev.
Z družbenim standardom smo na precej steklenih nogah. Kaj meniš, da nam primanjkuje?
Res je, da je naš standard (družbeni) precej šibek. Primanjkuje nam precej. V prvi vrsti pa najbolj pogrešam bazen, nimamo primernega družbenega prostora, kamor bi se podal z veseljem. Imamo samo gostilne, v katere pa človek največkrat niti vstopiti ne upa zaradi prevelikega števila pijancev in razgrajačev. Sicer bi lahko še in še našteval, vendar je to področje tako obširno, da ga v tem razgovoru niti ne morem de-talneje razložiti, vendar sem mnenja, da bi temu problemu v celoti morali posvetiti več pozornosti!
Jože, če malo spremeniva tak razgovor, kaj je po tvojem glavni vzrok, da nam iz leta v leto vse bolj primanjkuje kadra za notranji obrat?
Vzrokov je sicer več. Glavni vzrok; to je občutek nas vseh v notranjem obratu, je v tem, da se vse preveč pažnje polaga na avtomatsko proizvodnjo. Medtem ko ročna in polavtomatska proizvodnja stojita ali celo stagnirata. Vsled tega veliko število mladih iz notranjega obrata zapušča ta obrat, ker ne vidi perspektive in se raje zaposluje v drugih podjetjih, kjer za nameček, za manj naporno delo, prejemajo iste ali pa še večje plače. Ne nazadnje pa je vzrok takemu stanju tudi pomanjkanje stanovanj, tako samskih in družbenih.
V Hrastniku je doma zelo specifična industrija. Rudarstvo in steklarstvo namreč zahtevajo posebne težavnostne pogoje dela, kot so življenjska nevarnost in pa delo na zelo veliki temperaturi. Kako zagotoviti perspektivo tem poklicem, kajti obojima primanjkuje kadra. Po drugi strani pa sta premog in steklo še kako potrebna našemu celotnemu gospodarstvu?
Na to vprašanje sem deloma odgovoril že v predhodnem odgovoru, to so premajhni osebni dohodki. Dodati pa moram še to, da se ’ fizično delo, kakršno se zahteva v rudarstvu in steklarstvu premalo ceni, takorekoč zaničuje in je to že eden glavnih vzrokov, da se mladi neradi odločajo za tovrsten poklic. Sicer pa smatram, da se fizično delo nasplošno premalo plača in ceni.
Jože, predno končava najin pogovor, bi te poprosil za odgovor na nezastavljeno vprašanje?
Odkar smo ustanovili TOZD o-pažam. da ni več prave angažiranosti vodstvenega kadra, tako da je upravičena bojazen, da se bo stanje še poslabšalo namesto da bi se izboljšalo. Zato apeliram na vse te kadre, naj malo več pozornosti posvetijo svojemu delu in naj se bolj posvetijo delavskemu samoupravljanju.
Najlepša hvala za pogovor in koristna mnenja ter nasvete!
Hvala za zaupanje, ni zakaj !
Na republiški konferenci slovenskih španskih borcev dne 12.
4.	1974 je bil sprejet sklep, da se zaprosi zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, da sprejmejo sklep o podelitvi domicila slovenskim prostovoljcem španske državljanjske vojske.
Španski borci so se odločili na svoji konferenci za ta predlog zaradi tega, ker je iz zasavskih občin bilo sorazmerno veliko udeležencev v španski republikanski vojski, verjetno v odnosu na pre-
bivalstvo največ. Bili so prekaljeni borci v revolucionarnem boju proti takratnemu jugoslovanskemu režimu, bili udeleženci v štrajku leta 1923, v boju proti Or-juni, nadalje v španski državljanski vojski in narodnoosvobodilni borbi.
Te borce je spremljala znana tradicionalna revolucionarnost zasavskih revirjev. Zato jim je občinska skupščina podelila domicil v občini Hrastnik na svoji seji dne 18. junija 1974.
Prišli v podjetje
Cičič Risto, izmenski vodja; Mrak Branimir, IV. nabiralec; Potokar Dušan, dostavljalec stekla; Gnjidič Rado. reskar; Cimper-šek Alojz, odnašalec; Sušak Čedo, odnašalec; Pilipovič Safet, pobiralec črepinj; Kočila Alojzija, kontrolor stekla v TOZD II; Saz-danovič Života, vzdrževalec v TOZD II; Brglez Vinko, vzdrževalec v kisikarni; Urana Vid, krogličar; Zorec Miroslav III., kemijski tehnik; Trajlovič Tomislav, pobiralec črepinj; Prodanovič Toda, odnašalka.
Odšli iz podjetja
Kandolf Franc, odnašalec; Urana Vid, krogličar; Blaževič Ivan, odnašalec; Šušak Čedo, odnašalec; Oljača Drago, odnašalec; Renko Dušanka, odnašalka; Kne-ževič Nevenka, odnašalka; Bašič Ismet, pobiralec črepinj; Vrbnjak Marjana, odnašalka; Naroglav Jolanda, odnašalka; Oplotnik Mitja, pomočnik v avtomat, proizvodnji; Juvan Fani, odnašalka; Pejčinovič
Miloš, IV. nabiralec; Dornik Janko, konstruktor v razvojnem sektorju; Simič Drago, delavec v zmesarni; Abunar Franc, IV. nabiralec; Kavšek Slavko, krogličar; Knez Milan, nabiralec stekla.
Prirastek v družini
Rancinger Robert — sina, Žlindra Boris — hčerko, Kunšek Ivan — sina, Rotar Ernest — hčerko, Draksler Drago — sina, Hrstič Mirsada — sina.
Poročili so se
Podgoršek Cvetka — odnašalka in Keiner Franc II. — krogličar, Johant Antonija — delavka v bru-silnici in Jurak Vinko.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in starega očeta BAŠIČ JOŽETA
se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom, godbi in pevcem »Svobode I«. Lepa hvala dodbenikom za darovani venec.
Zahvaljujemo se tudi OOS TKI Hrastnik za omogočen prevoz godbe in pevcev. Hvala tudi govorniku SZDL za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, kt ste ga spremljali na njegovi zadnji poti na radeško pokopališče.
Žalujoči: žena Ana, sinova Jože in Karel z družino, hčerki Anica in Štefka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata
JOŽETA ČRETNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, družbenopolitičnim organizacijam in sosedom z Dirma-jerjevega in iz Zidanega mosta za vence in šopke, moškemu pevskemu zboru Svobode II Hrastnik in ostalim za pomoč, pozornost in tolažbo.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Antonija, hčerki Zvonka in Rozi z družinama ter drugo sorodstvo
NAGRADNA KRIŽANKA
		gì		M	LUKA OB ČRNEM MORJU		»		STARA POVRŠINSKA- MERA	TORINO	NOVA VRSTA, ODSTAVEK	M	M	LUKA NA JUGU ITALIJE	ARSEN DEDIČ	STISKA; TEŽAVA	JEZIK BANTU ČRNCEV	ŽLAHTNI KAMEN	NEVARNA. OČARLJIVA ŽENSKA	PESNICA NEQR1	ELEKTRIČNI SUŠILNIK ZA LASE
				SJJMA, SEŠTEVEK								PREBIVALEC OBČINE	POTAPLJA» ŠKA NAPRAVA ZA RAZ : ISKAVO MORSKIH GLOBIN								
				ZGOD. KRAJ V ŠVICI									MESTO VAVSTRA‘ LIJI								
				STEKI.POSODA ZA GOJENJE rasti.in Žival									F!LM,"lGRAL: KA BLYTH								
				►						REKA V SRBIJI ZBOR OSMIH PEVCEV					SPOMLA’ DANSKA CVETICA STOT						
SESTAVIL: KARLI DREMEL	HOTNICA, BLODNICA KOKOTA	STVAR Z E3 NAKO VRED3 NOSTJO	JED, SKUHANA V E3 NEM LONCU ‘pojem IZ SLOVNICE														IVAN KRILOV			CERKVENA, PEVSKA SKLADBA	SMEŠN0ST. NOROST
BOLEZEN GQBAYCEV						SELEN			SLAVNI ANGLEŠKI DRAMSKI IGRALEC ASTATI N		'			EDVARD VECKO			REČICA V 81H				
														PLAZILEC			PREPERE1 LINA				
GLAVNO MESTO GANE					VRAG, HUDIČ								RUDAR					PRVI BA: JESLOVNi LETALEC	OLINKA BEROVA		
													PLEMENSKO GOVEDO						POŽIREK		
OTOK V JADRANU					FIGURA „ PRI ČETVORKI						OBOKANO STEBRIŠČE	DEL BENC. MOTORJA				SAVIN					
												TUJE ŽEN--SKO IME				MAJHEN OTROK					
BREZREPA PTICA Z NOVE ZELANDIJE					M	BOJNA IQRA PRI STARIH SLOVANIH			BEVKOVA POVEST LOKRIDA						ODLOK, ODREDBA						
OMOT					TRINI LOPEZ					NA§E PR1 = STANlSCE					LUNINO ŠTEVILO						
										EMBALAŽA IZ JUTE					PRVA ŽENSKA-						
SIJ, VNEMA				VIK, VPITJE	NAJMANJŠI SESALEC								CAST	SREDSTVO ZA NAR-» KOZO ' KIS					PAVONE	VELIKA KAČA	SNOV
LEVI PRITOK URALA					RIBJE JAJČECE							ANGL.PR! = STA N IŠČE						MORNARSKA PIJAČA			
					ANDREJ ŽDANOV							NARODNA REPUBLIKA SRBIJA						OTOK V JADRANU			
VRSTA Sole																ŠARENICA V OČESU OSIP ZADKIN					
BIBLIOTE- KARKE															GRŠKI KIPAR IZ EQINE						
OČKA					.STARO: ZIDOVSKI KRALJ						čebelja tvorba V PANJU				RAZVED« RILO						
BILO JE LEPO IN KORISTNO
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada:	50	din
2.	nagrada	30	din
3.	—7. nagrada po	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do torka 27. avgusta.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v sedmi številki STEKLARJA smo prejeli 60 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din) : Žagar Lea
2.	nagrada (30 djn) : Cvetko Milica
3.	-7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Draksler Lojzka, Alt Ervin, Premec Anica, Klenovšek Anica! Veršnak Dora.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: proga, imuniteta, mah, regal, Telemahos, Udo, Evora, izomerija, car, Donat, nivo, ano, Rems, slina, E. N., Ero, tekst, TU, Tuareg, rekord, Aca. macola, ostavka, Vintgar, žarek, Ariel, no-galinik, pud, srp, Inari, jamar, sekt, Be, šar, N. K., Maric, drape, Trasimeno, nič, opera, VK, ocena,
ikra, Pilon, O. A., katar, kaos, arest.
SPUST TRBOVLJE—HRASTNIK V POČASTITEV 4. JULIJA
Brodarsko društvo je v počastitev občinskega praznika ter Dneva borca 4. julija izvedlo kajakaško tekmovanje v spustu na 6 kilometrov dolgi progi od Trbovelj do Hrastnika. Tekmovanja se je udeležilo prek trideset tekmovalcev iz Ljubljane, Nove Gorice, Zagreba ter Hrastnika.
Pri članih so v kajaku dosegli naslednje rezultate: 1. Franc Barič, Hrastnik 16:53; 2. Zdravko Tumara, Zagreb, 16:59; 3. Martin Grašič. LBD, 17:13; 9. Boris Volaj, Hrastnik, 18:24 ter 11. Roman Racinger, Hrastnik, 18:35.
Kajak mladinci: 1. Vili Vidic, SE Nova Gorica ter Silvan Poberaj, SE Nova Gorica z istim časom 17:15;	2. Danilo Stradar,
Hrastnik, 17:29; 3. Jože Tomažič, SE Nova Gorica, 17:47; 4, Peter Kavzar, Hrastnik, 18:24.
Kajak pionirji: 1. Danilo Delič, 2. Drago Delič, 3. Boris Sušin vsi Hrastnik.
V kategoriji dvosedežnih kanujev je pri članih zmagala domača posadka Marjan Stoklasa — Bruno Bajda s časom 22:58. Pri mladincih pa tudi domačina Robi Halzer — Drago Vovk.
Tekmovalci so v vseh kategorijah za osvojena tri prva mesta prejeli diplome.
Vso pomlad sem razmišljal, kako bi pri mojih prejemkih lahko šel nekam na dopust, ki bi ustrezal mojemu žepu in bil meni v korist. Pa pride moj predpostavljeni in mi ponudi list, kjer piše »Preventiva«. Člani. TOZD 5 so me predlagali za 10-dnevni počitek v Bohinju.
Stara želja, da še kdaj pridem v Bohinj, se mi je tako uresničila.
Rahlo je deževalo, ko smo se iz Hrastnika odpeljali z avtobusom proti Gorenjski. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem pomislil, da bo tudi naslednje dni deževalo in moral bom presedeti popoldneve za mizo in gledati, kako drugi premetavajo karte. Kmalü pa je vsa stvar izgledala drugače. Prišli smo na Bled, kjer je gladina jezera čista kot ogledalo in nebo kot morje.
Bohinj me je sprejel ž lahno meglico na jezeru in na najvišjih vrhovih, toda čisti zrak je začel takoj delovati in mislil sem si: »Pa kaj, če bo kakšen dan dež, samo da je zrak dober«.
In vse je šlo po sreči. Vreme je bilo lepo. Družba zbrana iz vseh TOZD, pa smo se vsi prav dobro ujemali.
Vsak dan smo izkoristili za krajše in daljše izlete. Zaradi sprehodov in dobrega zraka je
hrana prijala tudi najbolj lenemu »preventivcu«. O hrani še nekaj: je obilna in okusna in tudi osebje skrbi za to, da mora tekniti. Vmes se najde kdo, ki kritizira čez hrano: »Ceš, ni najboljša.«
Zadnji dan, ko smo se že pripravljali za odhod, sem se še o-zrl na naše očake in globoko vdihoval sveži zrak. Osebje, hrana, zrak, okolica in družba so name delovali tako, da nisem mogel vsem glasno zaklicati nasvidenje.
S čistimi pljučami in lepimi spomini sem kar sam zakoračil do avtobusne postaje in se zavedal, da se bom kmalu znašel spet v naši nezdravi zakajeni dolini Hrastnika.
Sem že na delu in zopet gladim in premetujem samotne bloke, toda čutim, da lažje diham in delam. Premišljujem pa, zakaj naši steklarji, ki pihajo in se znojijo, ne gredo radi v Bohinj.
Morda bi bilo prav, če lai jim ob priložnosti hrastniški zdravnik za medicino dela in tudi naš ambulantni zdravnik dopovedal, kaj delajo prav in kaj ne.
S pozdravom, se želim še enkrat zahvaliti tistim, ki so mi o-mogočili teh lepih in koristnih 10 dni.
Franc Lipovšek
AVGUST 1974	ST. 6
Pod prvo točko je predsednik sam podal poročilo o delu ZM v Steklarni ter njenih uspehih oz. neuspehih, z naslednjo vsebino:
Za boljše razumevanje situacije, v kateri se nahaja naša mladinska organizacija, bom v kratkih besedah poskušal orisati dosedanje delo in uspehe ali neuspehe pri. delu v naši organizaciji.
Na osnovi priporočil in sklepov RK ZMS in po sklepih sprejetih na seminarju v Čečah, smo izvršili reorganizacijo ZM v naši delovni organizaciji. Ustanovili smo šest aktivov mladih delavcev in konferenco mladih delavcev kot koordinacijski organ. Vse to smo realizirali vzporedno z ustanavljanjem TOZD, OO sindikata. pa so bile ustanovljene kasneje, tako tudi OO ZK.
Izdelali smo program dela in pričeli z delom. Takoj v začetku
smo začeli pri Steklarju izdajati Glas mladih, s katerim smo hoteli in še hočemo informirati mladino pa tudi vse ostale člane našega kolektiva o delu mladinske organizacije. Precej aktivni smo bili pri sestavi volilnih list, in u-speli v samoupravnih organih in raznih komisijah vključiti tudi precejšnje število mladih, čeprav tudi tu ni šlo brez takšnih ali drugačnih ovir. Sistematsko in organizirano smo pričeli razpravljati o raznih problemih, perečih vprašanjih, pač o stanju v našem podjetju z razgovori za okroglo mizo. Tako smo razpravljali o gospodarskem položaju naše tovarne, o komerciali, delitvi osebnih dohodkov, stanovanjski problematiki in podobno. V prejšnjem mesecu pa smo zopet po našem zastavljenem programu organizirali razgovor za okroglo mizo, na temo »Odnosi med TOZD«, ki pa je zaradi neudeležbe nas mladih, pa tudi vodilnih ljudi v tovarni, ki so bili osebno vabljeni, odpadel. Mislim, da je tema kot takšna povsem zadovoljiva, sicer v končni fazi še res malo nezrela za analiziranje in razpravljanje. Vendar kljub temu mislim, da je prav, da mi kot mladinska organizacija organiziramo in skupno z vodilnimi kadri v našem podjetju razpravljamo in analiziramo, kaj je vzrok, oziroma kaj pogojuje kritično situacijo, ki je na-
enkrat nastala s prehodom na TOZD in v kateri se naše podjetje trenutno nahaja.
Velika večina nas ve, kakšni so nekateri tako Imenovani osebni odnosi v posameznih TOZD, torej gradiva za razpravo še in še, samo tu pa se potem ustavimo, ker nekaj manjka. Čeprav istočasno vsi dobro vemo, kaj je tisto, kar včasih manjka. To so odkriti in konkretni pogovori in odgovori na vprašanje, ki pa jih pri nas že dalj časa pogrešamo, temveč je vse samo rekla-kazala, vsi se le vrtimo v nekem začaranem krogu, ne vemo pa, kje se v resnici nahajamo in komu naj verjamemo, ker kamorkoli se človek obrne, vsak govori ali pove stvar drugače.
Če nadaljujem s svojim izvajanjem, smo za 8. marec — dan žena poskušali organizirati proslavo, ki pa je izpadla skoraj preveč klavrno, predvsem zaradi slabe koordinacije med nami samimi in nepravilnega odnosa nekaterih šefov do mladinske organizacije.
Zelo dobro smo sodelovali pri sprejemu zvezne Titove štafete v Hrastniku, saj je njena pot stekla tudi skozi naše proizvodne obrate. Ravno tako smo pomagali pri organizaciji sprejema zvezne brodarske štafete po Savi.
Organizirano in lahko rečem tudi uspešno smo pristopili k reševanju in odpravi protiustavnih
Vemo, da v katerikoli družbenopolitični organizaciji ne gre vse tako gladko, kot si včasih predstavljamo in zamišljamo', da bi naj bilo. Tako imamo veliko problemov tudi mi mladi v svoji organizaciji. Predsednik, ki smo ga izvolili, dela v cizelerski delavni-
Dnevni red, določen za sejo, je bil naslednji:
—	analiza dela in pogojev dela predsednika KMD OZD,
—	razrešitev funkcije predsednika in izvolitev v. d. predsednika do volilne konference ter
—	razno.
Mladi delavci so se zanimali predvsem za delo in probleme komerciale
Razširjenega sestanka konference mladih delavcev se je udeležilo kar lepo število mladih
ci, in sicer na akord, obenem pa je še obremenjen z drugimi funkcijami v okviru občine. Tako ni mogoče, da bi med delovnim časom večkrat zapustil svoje delovno mesto, ter se posvetil še svoji funkciji oziroma opravkom, ki jih te funkcije narekujejo. Zato je predlagal na eni izmed naših sej, da bi bilo potrebno odobriti mu dnevno v podjetju 2 uri za opravljanje te funkcije. Žal se je to le obljubovalo in predlog ni bil postavljen na pravo mesto, kjer bi se to lahko rešilo, poleg tega pa je bil ta že napačno reprezentiran. Zato mu vsak mesec pri obračunu manjkajo ure, ki jih je porabil za organiziranje mnogih akcij s strani mladinske organizacije, in sprašuje se le, kdo bo to plačal, ali bo zato obremenjena samo TOZD 4, v kateri je zaposlen ali se bo to financiralo iz skupnega sklada na nivoju podjetja. Na drugi strani pa vemo, da imamo v tovarni okrog 600 mladih ljudi, ki bi naj bili organizirani in delali v mladinski organizacij, vendar ugotavljamo, oziroma tudi vidimo, da je takšnih le nekaj, tako da breme dela ZM leži na^ samih funkcionarjih — največ pa na predsedniku in še morda komu. Vse te težave in problemi, ki v zvezi z zgoraj omenjenimi dejstvi nastajajo, so pogojile sklic razširjene seje Konference mladih delavcev OZD Steklarne, na katero so bili vabljeni po pet članov predsedstva iz vsakega aktiva, potem pa še tov. direktor, predsednik OK ZMS Ivo Trbovc, naš mentor Anton Mlakar ter predsednik sindikata ter sekretar sveta ZK, ki pa se seje nista udeležila.
Aktivnost mladih se kaže na vseh področjih dela, posnetek je z enega izmed razgovorv za okroglo mizo
elementov, ki so hoteli s stavko v vrstah mladih zahtevati nerealno višje OD, kot se je pokazalo kasneje, čeprav sem lahko po preteku določenega časa slišal celo to, da sem si tisto stavko sam izmislil, samo da bi večino pač o-pozoril nase.
Že v začetku leta smo organizirali delovni posvet med svetom ZK. IO KOO sindikata in našim predsedstvom, kjer smo se prvenstveno hoteli pogovoriti o koordiniranem delu vseh treh organizacij, naših programih in hoteli sprejeti nekatera stališča, na o-snovi katerih bi lahko začeli z e-fektivnim delom. Predvsem in ravno tu pa se je pokazal pravi odnos do sklicatelja tega posveta, saj se nas je od približno 60 vab-bljenih udeležilo le 10 ali 11 in še od tega 8 mladincev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROBLEMI m TEŽAVE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za zaključek plesnih vaj smo pripravili plesni venček, ki je močno odjeknil po celi občini in je uspel le s polno angažiranostjo in požrtvovalnostjo nekaj ljudi.
Dotaknili smo se tudi sprejema novih kadrov na nekatera pomembna delovna mesta v podjetju. Med drugim smo se „ustavili tudi pri zasedbi delovnega mesta v komerciali, referenta prodaje kelihov, ki naj bi jih začeli letos proizvajati. Nekje smo izvedeli, da se je za to delovno mesto prijavil Slobodan Filipovič, ki pa ni-
ma niti najosnovnejših pogojev za to. Pri nadaljnji raziskavi smo ugotovili, da so ta dejstva resnična. Komisiji samoupravne delavske kontrole na nivoju podjetja, svetu ZK in sekretariatu OOZK skupnih služb smo poslali v zvezi s tem na seji predsedstva sprejet sklep, ter da se celotno zadevo v najkrajšem času razišče in ugotovi dejstvo, vendar nas do danes še nihče ni obvestil o kakršni koli rešitvi le-tega, razen sekretar OOZK skupnih služb.
Med drugim naj omenim, da smo navezali prijateljske stike z mladimi iz TAM in Podravke ter vsemi mladinskimi organizacijami Steklarn širom Jugoslavije, saj sodelujemo tudi v zvezni mladinski delovni brigadi Staklari YU na progi Beograd—Bar, ravno ta-kot tudi na slovenski akciji Kozjansko 74.
Iz vsega navedenega, navedel sem samo nekaj bistvenih stvari, je razvidno, da smo nekaj le storili, čeprav imamo iz objektivnih razlogov povsem neobdelanih vrsto področij kot: idejno-politično delo, kulturno-zabavno, tu mislim naš klub, izobraževanje, sprejem v ZK. ter vrsto stvari, ki so nerealizirane. Ce pa pogledamo rezultate našega dela, opazimo, da vse sklepe ali stališča, ki smo jih sprejeli ter zavzeli in jih posredovali naprej, niso prišla nikamor, ostala so takšna napisana le na papirju.
Iz tega vsega je razvidno, da i-majo nekateri v našem podjetju zelo čuden ali celo mačehovski odnos do mladinske organizacije ali pa celo hočejo, da bi delo te zamrlo iz takšnega ali drugačnega razloga. Popolnoma se zavedam, da je ta. tako imenovana obtožba precej težka, vendar pa sem jaz osebno in tudi drugi istega mišljenja, ker dobro poznamo celotno situacijo, in da je stvar res že tako daleč. Kje so vzroki za to, ne vem. Na seji predsedstva KMD pri OK ZMS smo po
temeljiti razpravi in analiziranju vseh dejstev na osnovi opravljanja funkcij predsednikov AMD in KMD na posvetu sekretarjev OOZK, predsednikov IO OOS in predsednikov ter sekretarjev AMD sprejeli sklep, da se med drugimi na seji izvršnega odbora konference sindikata Steklarne predsedniku zaradi obremenjenosti in polne angažiranosti in čedalje širšega področja delovanja odobri iz skupnih sredstev podjetja plačilo za dve uri dnevno. Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da imajo v drugih mogoče celo v manjših
podjetjih v Sloveniji za to mesto postavljenega pol profesionalca. Sklep o tem je bil nekakp sprejet, ni pa bilo nikjer govora o tem, kdo bo ti dve uri plačal.
Mislim, da sem morda preveč resno vzel delo v mladinski organizaciji, pri tem včasih pozabljal na svojo redno zaposlitev, kar pogojuje dejstvo, da mi ob koncu vsakega meseca manjkajo ure, za katere ne vedo, kako bi jih plačali. Istočasno pa me zanima, kdo plača in krije ure tistim družbenopolitičnim delavcem, ki so zaposleni v razno raznih pisarnah, ter seveda ne delajo na akord in v podobnem delovnem okolju, kot je to moj primer.
Na koncu pa podajam še ostavko na predsednika KMD OZD Steklarne ter predlagam določitev vršilca dolžnosti predsednika do volilne konference.
Po uvodnem poročilu predsednika je Jože Rojko podprl njegove besede. Dejal je, da lahko celo iz lastnih izkušenj pove, da je danes silno težko biti predsednik ZM, ker je mlade zelo težko pripraviti za kakršno koli delo, poleg tega pa je še odnos vodilnih ljudi do nas mladih nemogoč. Zatem je tovariš Gornik dejal, da je našemu predsedniku težko delati po mladinski liniji, ker je na svojem delovnem mestu vezan z a-kordom. Potrebno bi bilo odobriti mu dve plačani uri dnevno za o-pravljanje funkcije predsednika, kajti po drugih kolektivih imajo v ta namen zaposlene profesionalce.
Zatem se je oglasil še tovariš direktor in povedal, da predlog o teh dveh urah, ki naj bi jih tov. Zaletel — kot predsednik dobil plačani, ni bil postavljen in predlagan na pravem mestu. Pri tem ne more tudi skupščina podjetja ničesar storiti ali plačati, ker na nivoju podjetja nimamo več skupnega fonda, iz katerega bi se plačevala sredstva v takšne namene kot je sedaj navajani primer. Da
pa je potrebno ta predlog predložiti v obravnavo vsaki TOZD, posebno še v TOZD IV, v kateri je tovariš zaposlen. Omenil je, da ni niti za niti proti takšnemu predlogu, le da se je o tem potrebno dogovoriti in sprejeti ustrezne zaključke. Možno je dobiti ali profesionalca ali pol profesionalca ali amaterja in ga potem za njegovo delo nagraditi. O tem se je treba le dokončno in jasno pogovoriti in potem to upoštevati. Na koncu je še poudaril, da sedaj verjetno ne moremo kar sprejeti predsednikove ostavke glede na te razloge, ki jih je v svojem poročilu navedel, oziroma je bilo slišati iz razprave.
V razpravo se je vključil tudi naš mentor — tov. Mlakar, ki je povedal, da je mladina pri nas
Sestanek
Na prvem sestanku iniciativnega odbora za organiziranje zvezne mladinske delovne brigade pod nazivom »Steklarji YU« v Straži smo se dogovorili, da vsak naslednji sestanek organizira druga mladinska organizacija iz vseh steklarn v Jugoslaviji, ki sodeluje na tej delovni akciji. Na ta način si praktično lahko člani iniciativnega odbora ogledajo pač vse steklarne, vzpostavljajo prijateljske in delovne kontakte ter izmenjavajo mnenja, probleme in težave, ki tarejo posamezne mladinske aktive.
Kot zadnji organizator tega sestanka pred pričetkom delovne akcije je bila mladinska organizacija Steklarne iz Pančeva. Po dolgi in naporni vožnji ter kratkotrajnemu iskanju sem končno prišel pred vhod v Steklarno v Pančevu, kjer so že čakali člani iniciativnega odbora. Prisrčno smo se pozdravili, saj se vsi že dobro poznamo, potem pa so nas naši gostitelji odvedli v sejno dvorano, kjer smo po kratkem, nevezanem razgovoru pričeli z delom. Na tem sestanku so bili, za razliko od prejšnjih sestankov, prisotni razen Samobora prav vsi predstavniki iz vseh sodelujočih steklarn.
Sestanku pa so poleg članov predsedstva tovarniške konference ZM prisostvovali tudi vsi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Namen tega sestanka je bil, da se dokončno dogovorimo o vsem še nerešenem, izpeljemo še nekatere organizacijske stvari ter da dobimo cepivo in zdravstvene kartone za brigadirje.
Med drugim smo se dokončno dogovorili, da bo brigada štela 50 brigadirjev, ker je Rogaška Slatina sodelovanje odpovedala iz neznanega vzroka. Preverili
—	statutu ZSMJ in ZSMS
—	glasilu Glas mladih
—	nezainteresiranosti za delo v mladinski organizaciji
TONE BEZGOVŠEK — vajenec
1. Menim, da je bil nov statut v naši organizaciji zelo potreben. Z njim bomo mladi veliko pridobili, predvsem pa se bodo odpravile tiste nepravilnosti, ki dandanes večkrat izstopajo in na kakšne leti največ kritike. Vzpodbud-
vedno zadovoljivo delovala pa čeprav so njeni predsedniki izhajali celo iz neposredne proizvodnje — notranjega obrata, kjer so bili pogoji za delo še nekoliko težji kot so v tem primeru v delavnici. Zato smatra predsednikovo ostavko za povsem neupravičeno, s tega vidika vzeto. Menil pa je, da je vsekakor preobremenjen, če si skupnega dela ne razdelimo, pač pa ga naložimo na hrbet enemu samemu.
Istega mnenja, da ostavke ne moremo sprejeti, smo bili tudi o-stali prisotni. Med drugim je to posebno poudaril predsednik OK ZMS Hrastnik tov. Trbovc, ki je obenem povedal, da smo v občini od vseh aktivov še vedno najbolj aktivni ih organizirani.
Železnik Vojka
v Pančevu
smo tudi finančno stanje brigade ter vrsto drugih stvari, potrebnih za normalen, nemoten potek dela te brigade.
Vsak predstavnik je moral poimensko prijaviti svoje brigadirje. Iz naše tovarne sodelujeta v tej akciji dva mladinca, in sicer Ivan Prah iz TOZD 1 in Jovo Simič iz TOZD 2.
Kot sem že prej omenil, je predsednik iniciativnega odbora tov. Živkovič iz Paračina na kraju sestanka razdelil cepivo, s katerim mora biti vsak brigadir cepljen najmanj mesec dni pred pričetkom dela v brigadi. Dogovorili smo se med drugim tudi, da bo shod brigade in članov iniciativnega odbora 3. 8. 1974 v Skopju, kjer bo slavnostni sprejem in spoznavanje brigadirjev med seboj, naslednji dan pa se bo brigada formirala in odšla na delo, to je na progo Beograd—Bar, njeno delovišče pa bo na Jabuki.
Potem pa so nas gostitelji popeljali na ogled steklarne. Tu delajo samo ravna stekla, od raznih oblik avtomobilskih stekel pa do okenskih šip ter še vrsto drugih, namensko izdelanih stekel. Precej zanimivih stvari smo videli, saj se finalna proizvodnja, pa tudi priprava steklene mase, bistveno razlikuje od naše v naši tovarni. Zelo nadrobno in pedantno so nam opisovali posamezne proizvodne postopke ter vso o-stalo organiziranost podjetja. Videli smo, da tudi oni precej sredstev vlagajo v razne investicije, od razširitve tovarne pa do modernizacije že obstoječih obratov.
Res zanimiv in prijeten je bil ogled tovarne ravnega stekla v Pančevu. Nato pa so nas gostitelji povabili še na izdatno kosilo. Zatem pa smo se še po prijetnem razgovoru razšli vsak na svojo stran. .
V. Z.
no je, da se čedalje več mladine vključuje v predkongresne razprave. Mladi čutimo, da smo pomemben faktor v naši socialistični družbi in zato zahtevamo odstranitev razlik na vseh področjih, kjer so le-te že opazne in prisotne. Nujno potrebno pa je tudi, da se prav mi mladi zavzemamo za čim hitrejše in realno reševanje le-teh. V naši slovenski resoluciji je jasno in konkretno napisano, (Nadaljevanje na 3. strani)
Z enega izmed sestankov mladih delavcev steklarne
Mnenja mladih o...
POČITNIŠKA PRAKSA
Kot majhna deklica sem si vedno želela imeti takšen poklic, da bom lahko delala v pisarni. Sedela bom za pisalno mizo in pred menoj bo kup papirja, svinčnikov, peresnikov in radirk. Pa še razne strojčke bom lahko uporabljala in bila ponosna na to, kar bom. Vse to so bile moje želje, zato sem se s prijateljicami večkrat igrala razne pisarniške dame, ki se sprehajajo s papirji v rokah po poslopju.
Končala sem osemletko in pred mano je bila odločitev, v katero šolo se bom vpisala. Pač, kot marsikatera želja iz otroštva, se mi je tudi želja, da bom nekoč pisarniška uslužbenka, izpolnila. Vpisala sem se v srednjo ekonomsko šolo, ki traja štiri leta. V šolo sem hodila rada, in bom še vnaprej, ker sem se odločila pač za tisto smer, ki mi ugaja. Šolsko leto se je bližalo kraju in že smo se pogovarjali o počitniški praksi, ki je za nas obvezna. Kot štipendistka Steklarne Hrastnik sem dolžna vsako leto en mesec delati prakso. Prakse sem se zelo veselila, kajti nikoli še nisem nikjer delala, da bi lahko rekla, tudi jaz vem kaj je delo. Prvič bom imela nekaj svojega denarja, ki si ga bom sama prislužila v enomesečni praksi.
Prvi dan delovne prakse je bil najtežji. »Kar strah me je, če bom kaj narobe naredila, potem bodo pa hudi, pa grdo me bodo gledali.« »Le nič ne skrbi, vsak mora enkrat prvič delati, misliš da si edina, ki te je strah, pa saj še nikogar niso pojedli,« me je tolažila sestra, ko sva šli zjutraj skupaj v službo.
V kadrovskem oddelku sem bila določena, da bom delala v komerciali. Nisem bila posebno navdušena, ker so mi prijateljice povedale, da moraš v tem oddelku samo kavo kuhati, kar pa nikomur ni po godu. Ko sem prišla v ta oddelek, se mi je tista neprijetna
MNENJE MLADIH O .,.
(Nadaljevanje z 2. strani)
slika izbrisala. Pripadala sem nabavi, in ta ne sprejema gostov, ali pa so morda le redki. Kmalu sem dobila delo, ki pa ni bilo težavno. Vpisovala sem dnevno pošto, ki prihaja v podjetje. Vendar pa tu ni bilo dela za osem ur, zato sem šla v planski oddelek, kjer pa je dovolj dela, saj zdaj je čas dopustov in delamo še dela drugih. To je oddelek, kjer je največ računanja, zato ves čas računam. Računam rada, ker tega ne delam na pamet, ampak mi pomaga stroj in mi veliko olajša delo.
Uslužbenci v oddelku, kjer delam, so zelo prijazni z menoj. Cesar ne vem, mirne duše vprašam, in oni mi povedo. Prvi teden so me poslali v tovarno s pismom za neko uslužbenko. Bila sem vesela, da bom vsaj enkrat videla tovarno oziroma njeno notranjost. Oče že vrsto let dela v podjetju, njegova petnajstletna hči pa še nikoli ni videla notranjosti tovarne. Moja predstava o tem podjetju je bila čisto drugačna, kot pa je resnica. Delo steklopihalcev se mi je zdelo lažje, pravzaprav sploh vedela nisem, kakšno je to delo. Ko pa sem videla vse to od blizu, pa mi je postalo jasno. Meni, ki sem samo stala v njihovi bližini, je bilo tako vroče, da sem kmalu odšla; kaj pa oni, ki si tu služijo denar, le kako je njim.
Ko sem si ogledala tovarno, sem se odpravila nazaj v pisarno. »Joj, kako hladno je tukaj, sklenila sem, da se bom raje pridno učila, kakor da bi morala delati pri takšni vročini. Vesela sem, da sem na praksi, sicer še nekaj let ne bi videla tovarne od znotraj. Nobene posebne prošnje za vstop mi ni bilo treba imeti, samo pismo, ki sem ga imela v rokah. je bilo dovolj.«
Letos sem prvič na praksi in rada opravljam svoje delo. Vesela sem, da je moje delo koristno in da s svojim delom prispevam k upravljanju tovarne, čeprav ne bistveno. Razumljivo je, da človek, ki se je odločil za poklic, kakršen ga veseli, potem z veseljem opravlja svoje dolžnosti.
Grčar Svitlana
Spoštovani urednik!
Dober mesec dni je, odkar sem zapustil kolektiv Steklarne Hrastnik. Sedaj se nahajam na odsluženju vojaškega roka v Prilepu, v Makedoniji, ki je oddaljen od Hrastnika 1153 km. Tu se imam kar dobro. Ob tej priložnosti želim, da pozdravim vse sodelavce v TOZD 2, ter želim biti seznanjen o delovanju kolektiva, še posebno o organiziranosti mladine Steklarne.
Lep pozdrav vsem skupaj vojak Bojan Ristovič V. P. 4028/5 9750 PRILEP
Zdravo Bojan!
Najprej se ti zahvaljujem za pozdrave. Daleč si od doma, zato ti verjamem, da komaj čakaš na novo številko »Steklarja«. Nič si ne
delaj skrbi, saj bo časopis redno vsak mesec pri tebi, tako, da boš še naprej seznanjen z novostmi v naši tovarni. Oglasi se še kaj !
Te pozdravlja urednik
Zdravo mladi!
Pozdravljam vse mladince in mladinke iz mladinskih aktivov v tovarni. Oglašam se vam iz Beograda. Upam, da se bo delo mladinske organizacije kot tudi doslej še uspešno nadaljevalo.
Lep pozdrav Šubi Stanislav V. P. 5322/4 11002 Beograd
Dragi Stanislav!
V imenu vseh mladih v Steklarni Hrastnik, se ti iskreno zahvaljujem za pozdrave, ter tvojo željo za uspešno delo.
Lep pozdrav, urednik
Mladinci in športniki Steklarne Hrastnik na obisku v Podravki v Koprivnici
kje vse moramo biti prisotni. A ne le prisotni, potrebno je. da bodo v najkrajšem času vidni tudi neki pozitivni rezultati, to pa bomo dosegli le. če se bomo res na tak ali drugačen način aktivirali, in pa delali na vseh področjih.
2.	Mladi smo z veseljem sprejeli Glas mladih. List je bil precej potreben, saj so bili prej članki o delovanju mladinske organizacije razmetani po celem listu. Če se mlad človek vsaj malo zanima za delo mladinske organizacije, lahko njene težave in uspehe najde prav v Glasu mladih. Vsekakor ga je vredno pohvaliti, obenem pa želeti, da bi pri njem mladi čim-več soustvarjali na kakršenkoli način.
3.	Mislim, da je vzrokov za nezainteresiranost mladih za delo v mladinski organizaciji več. Več povezave bi moralo biti med predsedniki aktivov in mladinci, ko si jih volili. Mislim, da je premalo ustnega informiranja, kar bi lahko v precejšnji meri pripomoglo k boljši dejavnosti v ZSM. Mladi se vse premalo zavedajo, da so njeni člani, ponosni bi morali biti, da lahko delujejo v sklopu tako pomembne družbenopolitične organizacije.
Sprejem v Zvezo
Vrsto let že praznujemo mesec maj kot mesec mladosti, mesec, v katerem praznuje svoj rojstni dan naš dragi tovariš Tito. 25 maj je dan mladosti, dan, ki ga praznuje mladina in občani širom Jugoslavije. Na ta dan sprejemamo v Zvezo mladine tisoče in tisoče pionirjev in pionirk. OK ZMS Hrastnik je tudi letos organizirala v Delavskem domu svečano prireditev ob sprejemu pionirjev v ZM in praznovanja ob visokem jubileju tovariša Tita. Svečane prireditve so se poleg učenk in u-čencev osnovnih šol ter mladine udeležili tudi naši visoki predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in skupnosti.
Ob nadvse prijetnem kulturnem delu programa ter prireditve, ki so ga pripravili učenci nižje glasbene šole ter baletnega krožka, smo bili vsi prisotni zelo navdušeni.
pionirjev
mladine
V uvodnem govoru je predsednik OK ZMS Hrastnik Ivo Trbovc v kratkih besedah opisal dolgo in nadvse uspešno življenjsko pot tovariša Tita in poudaril pomen njegovega dela in truda za mir in enakopravnost v svetu in doma.
Že nekaj let nazaj predsedstvo OK ZMS Hrastnik podeljuje ob tej priložnosti priznanja mentorjem za delo z mladino in mladim družbenim delavcem, ki zelo aktivno delajo v mladinskih vrstah na različnih področjih. Tako je letos prejelo priznanja šest mentorjev, ki so vložili veliko truda in precej prostega časa v delo z mladimi. To so:
—	Franc Godec za mentorstvo na šahovskem področju,
—	Janko Kumlanc za dolgoletno plodno in uspešno delo z mladimi na področju kulture.
—	Irena Kavšek za dolgoletno uspešno delo z mladimi,
—	Ivan Mikša za dolgoletno u-spešno delo z mladimi pri gasil-
skem društvu,
—	Rada Rebernik za plodno in dolgoletno delo z mladimi na glasbenem področju,
—	Milena Slokan za dolgoletno uspešno delo z mladimi na glasbenem področju.
Priznanja pa je prejelo tudi šest mladih družbenih delavcev, ki so vložili precej svojega prostega časa in veliko truda pri delu z mladino. To so:
—	Ladislav Gornik za dolgoletno delo v zvezi tabornikov.
—	Rado Gnjidič za uspešno delo v Brodarskem društvu,
—	Ljuba Kuhar za dolgoletno uspešno delo med mladimi,
—	Milan Plahuta za uspešno delo na kulturnem področju.
—	Belinda Volfand za prizadevno delo z mladimi v mladinski organizaciji na šoli,
—	Boris Volaj za večletno u-spešno delo na športnem področju,
—	Viljem Zaletel za večletno prizadevanje in uspehe pri družbenopolitični aktivnosti,
Po podelitvi priznanj pa je bilo svečano sprejetih v mladinske vrste 175 pionirk in pionirjev.
Viza
HUMOR
ZABLODA
—	Ali veš zakaj ribiči lovijo ribe?
—	Ne.
—	Ja zato, ker jih ne počakajo!
STRAH
—	Neko dekle je stopilo v drogerijo in hotelo kupiti parfum lavanda.
—	Prodajalka ji je pokazala razno razne nazive: »Greh«, »Ekstaza«, »Nora ljubezen,« »Čarobni trenutki« itd.
Dekle je rahlo pordelo potem pa boječe vprašalo:
—	Kaj nimate nič za debitantke?
V SOLI
V neko garažo pride človek u-pognjenih kolen in iztegnjenih rok, kot da drži volan. Janez ga osuplo gleda, potem pa vpraša lastnika garaže:
—	Kaj pa ta hoče?
—	To je originalen človek, reče lastnik garaže. Pred tremi meseci so mu vzeli vozniško dovoljenje. vendar je on še naprej prepričan, da vozi avto.
—	Razumem, reče Janez, toda zakaj ga vi ne prepričate, da nima več avtomobila?
—	Ne izplača se. Mesečno mi da dvajset tisoč, da ga perem.
MED DELAVCI
Komandant I. batoljona III VDV brigade Benjamin Žižmund, predaja raport ob postrojeni brigadi predsedniku občine
KAKO PA BRODARJI?
Eno izmed najstarejših športnih društev v Hrastniku je prav gotovo BD Hrastnik. Vsa ta leta v BD aktivno delajo mladi, ki tvorijo čez 50 % članov BD Hrastnik. Mladi se zelo aktivno udejstvujejo pri športni dejavnosti. Trenirajo predvsem v sezoni, v zimskem času pa se ukvarjajo z modelarstvom. Starejši člani delujejo pri društvu predvsem kot mentorji, kar pa je zelo pomembna vloga za usmerjanje mladine. BD je tudi pomemben faktor pri SLO.
V	prejšnji sezoni so mladi brodarji v finalu osvojili nekaj visokih priznanj. Osvojili so tudi prehodni pokal »FUNE« s katerim so dosegli primat republiškega klubskega prvaka za leto 1973, in ki ga bodo morali letos z vsemi močmi braniti.
V	letošnji sezoni, kakor tudi v prejšnji tekmovalni sezoni so mladi hrastniški kajakaši dokazali, da sodijo v sam vrh jugoslovanskega kajakaštva. Tudi letošnja tekmovalna sezona je bila polna presenečenj. Udeležili so se tudi tekmovanj za republiško in državno reprezentanco. Klub je ob: skal tudi zvezni trener in na podlagi odličnih rezultatov posameznikov izbral tri mlade člane, ki bodo zastopali z ostalimi jugoslovanske barve na Ilindenskem slalomu v Skopju. Hrastničane bodo zastopali Barič Franc II., v kajaku enosedu ter Vovk Drago in Hfilzer Robi v kanu dvosedu.
V	mesecu mladosti so se udeležili štafete Brodarske zveze Slovenije, ki je kakor mnogo drugih štafet nosila pozdrave in najboljše želje tov. Titu za njegov 82. rojstni dan.
Za nagradni kviz znanja iz prejšnje številke smo do določenega roka prejeli 36 rešitev. Kot ponavadi je tudi tokrat nekaj rešitev »romalo« v koš zaradi- nepravilnih odgovorov.
Pravilni odgovori so:
1.	b) VEZUV
2.	c) SEDMA
3.	b) SIPA
4.	a) ATENE
5.	b) ERNEST HEMINGWAY
Izžrebani so bili:
1.	nagrada (30 din): ALT Vilma
2.	nagrada (20 din): ALT Ervin
3.	nagrada (10 din) : ŽELEZNIK Vojka
V nadaljnji sezoni se bodo brodarji udeležili še nekaj večjih mednarodnih, kakor tudi tekmovanj na domačih vodah. Za občinski praznik je BD pripravilo spust na progi Zagorje—Hrastnik, v mesecu avgustu pa bodo brodarji organizatorji odprtega republiškega prvenstva v Prusniku. Čeprav je BD Hrastnik edini hrastniški klub, ki tekmuje v zveznem merilu, pa se tudi srečuje z obilico problemov. Seveda so tu pereči finančni problemi. Glede na uspehe, ki jih dosegajo, bi si prav gotovo zaslužili primerno dotacijo.
Trenutno največji problem pa je prostorski. Kot vsi vemo, se, v Hrastniku gradi nov most čez Savo. Trasa zanj pa poteka ravno skozi prostore BD Hrastnik, zato bo potrebno klubske prostore podreti. Za nove prostore pa ne najdejo ne finančne in ne materialne podpore, kar je seveda velika napaka odgovornih za to športno dejavnost v naši občini. Volaj
Učitelj razlaga:
_ — Govedo je dragocena žival. Človek se z njegovim mesom hrani, iz kože dela čevlje, iz njegovih kosti..., povej mi, Peter, kaj dela človek iz njegovih kosti?
—	Daje jih na rob krožnika, odgovori vedno pripravljeni učenec.
—	Veš kaj pomeni kratica MNMT?
—	Ne.
—	Mini napis, maksi tovarna!
—	Sedaj pa sem že skoraj prepričan, da tovarne res ne smemo večati.
—	Zakaj pa?
—	Ker jo bomo potem morali zopet rušiti oziroma manjšati, da bo novi, bleščeči svetlobni napis vsaj malo viden.
—	Ti. danes sem prinesel s seboj daljnogled, da bom lahko poiskal in prebral nov napis na tovarni.
Mladi steklarji pri svojem napornem delu
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
Ker smo v mesecu športnih dogodkov, svetovno prvenstvo v nogometu, svetovno prvenstvo v košarki, bomo današnji kviz posvetili izključno le športu.
1.	Košarka je moštvena igra z žogo, kateri je cilj, kar največkrat vreči žogo v koš nasprotniku. Košarko je izumil edini posameznik, ki so mu priznali, da je ustanovitelj nekega športa. Kdo je to bil?
a)	Bill Russel
b)	James Naismith
c)	Holger Nielsen
2.	Jugoslovanska moška državna reprezentanca je dosegla v tem športu velike uspehe in sodi v sam vrh svetovne košarke. Eden največjih uspehov je vsekakor doživela leta 1966 v Čilu na jubilejnem turnirju FIFE, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo. Katera je bila SFRJ in potem ZDA in ZSSR?
a)	1.	SFRJ	2.	ZDA	3.	ZSSR
b)	1.	SFRJ	2.	ZSSR	3.	ZDA
C) 1.	ZDA	2.	SFRJ	3.	ZSSR
3.	Na VI. svetovnem prvenstvu v košarki leta 1970 v Ljubljani so jugoslovanski košarkarji premagali ameriško moštvo in s tem
GLAS MLADIH
osvojili prvo mesto in postali prvič uradni svetovni prvaki. S kakšnim rezultatom so zmagali?
4.	Letos je bilo v ZR Nemčiji že X. svetovno nogometno prvenstvo. Kot vemo, je naslov svetovnega prvaka osvojila ZRN. To je že drugič, da je osvojila ZRN naslov svetovnega prvaka v nogometu. Kdaj in kje je ta naslov že osvojila?
a)	1938 v Franciji
b)	1950 v Braziliji
c)	1954 v Švici
5.	Tudi naši nogometaši so dosegli kar lepe uspehe. Po drugi svetovni vojni so naši nogometaši dosegli največje uspehe in s tem vidno mesto v mednarodnem nogometu. Jugoslovanska državna reprezentanca je bila leta 1960 olimpijski prvak. Kje je bilo to?
a) Pariz
b) Rim
c) Bern
Pri žrebanju pravilnih odgovorov bomo u-poštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 22. avgusta 1974. Prva nagrada je 30 din, druga 20 din in tretja 10 din.
Srečnim nagrajencem česttitamo!