Spedizione In abbonamento poetala « FoStnhta pi«**»» v Leto XXII., St. 132 Ljubljana, petek la. junija 1942-XX Cena cent. 7? Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva olica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 biseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ali* a S - Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poštno* čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cond, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije «in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO C Isha)• ▼ » a k dao razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 12.—» za inozemstvo pa Lir 22-80 U redaiitv o: Ljubljana, Puccinijeva ulica iter. 5, tdefoa Štev. 31-22, 31-23, 31-24 R o k o p i i CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub» blicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO Uspešni tiojl v Marmatile! 2C tankov, 17 oklopnih avtomobilov in mnogo drugih vozil uničenih — 30 angleških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je 11. junija objavil naslednje 741. vojno poročilo: živahni spopadi oklopnih oddelkov v Marmariki so se zaključili v naš prilog. Uničenih je bilo 20 tankov, kakih 100 ljudi je bilo ujetih. Letalstvo je z uspehom napadlo zbirajoče se sovražne oddelke in motorizirane | skupine na pohodu in pri počitku ter je imobiliziralo in zažgalo 17 oklopnih avto-mobilov in večkrat po 10 vozil raznih vrst. Angleško letalstvo je v spopadih v zraku izgubilo 21 letal. 12 so jih sestrelili nemški, 9 pa naši lovci, ki so se nad El Ade-mom zmagovito spopadli so sovražno formacijo, ki je bila številčno v premoči, ne da bi sami utrpeli kako izgubo. Nemška letala so zadela letalo tipa Bristol-Blenheim, ki je padlo v bližini otoka Linosa v morje. Nadaljnjih 8 letal so uničili italijanski in nemški lovci pri operacijah proti otoku Malti, kjer so bili ponovno bombardirani objekti oporišč v Mikabi in Ta Veneziji. Dve naši letali se nista vrnili. V pretekli noči so angleška letala znova bombardirala Taranto. Poročajo o neznatni škodi in da je bilo med prebivalstvom lažje ranjenih 5 ljudi. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemške podmornice napadle močno zaščiten konvoj, ki je bil na poti v Tobruk. Izkazalo se je, da sta bili dve ladji s skupno 12.000 tonami podtopljeni, 4 nadaljne pa torpedirane. Napadi na Sevastopolj Brezuspešm sovjetski protinapadi — Obstreljevanje kronštatske in petrograjske luke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jun. Nemško vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na trdnjavskem ozemlju Sevastopolja se je naš napad nadaljeval v hudih borbah. Obupni protinapadi sovražnika so ostali brezuspešni. Pri ponovnih letalskih napadih na pristaniško področje v Sevastopolju je bila v luki potopljena 3300-tonska trgovska ladja. V severnem odseku vzhodne fronte nam je moral sovražnik pod pritiskom naših napadov prepustiti več vasi. Na fronti pri Volhovu so bili sovražnikovi napadi odbiti s krvavimi izgubami. Obalno topništvo je uspešno oviralo plovbo v kronštatski luki. Neka podmornica in spremljajoča ladja, ki sta pripluli v Petrograd, sta bili zažgani. V severni Afriki je bil zavzet Bir Aheim, jnžni steber angleškega obrambnega sistema, in sicer po večdnevnih hudih borbah z obkoljeno posadko. Letalstvo je uspešno posegalo v boje in bombardiralo sovražnikova zbirališča in kolone na pohodu. V letalskih bitkah je bilo sestreljeni 21 angleških letat Na Sredozemskem morjn so podmornice r v ečdnevnih napadih potopile v močno zavarovanem v Tobruk namenjenem konvoju dve natovorjeni petrolejski ladji s skupno 12.000 br. reg. tonami. Bazen tega so bile s torpedi poškodovane 4 transportne ladje. Na Malti so bila angleška letališča bombardirana podnevi in ponoči. Nemški in italijanski lovci so sestrelili 8 angleških letal. Ob angleški južni obali so vojna bojna letala zadela z bombami težkega kalibra 5 trgovske ladje srednje velikosti. Nadporočnik Gnädig, poveljnik čete pehotnega polka, se je v borbi pred Sevasto-poljcm odlikoval s posebnim junaštvom. Nemška oSenziva na obeh krilih vzhodne fronte Bern, 11. jun. Anglosaška agencija United Press je objavila naslednje poročilo iz Moskve: V trenutku, 5co so nemški napadi na Sevastopolj bližajo vrhuncu, se je zevdelo, da so se vneli silni boji na področju med PeVogradom in Valdajskim gričevjem. Bivšo carsko prestolnico srdito obstreljujejo. Operacije velikega obsega so se tako sprožile na obeh skrajnih koncih vzhodna fronte. To naj bi bil pričetek velike poletna borbe. Sedanja ofenziva proti Sevastopolju Nemcem še ni prinesla odločilnega rezultata, sodijo pa, da je sovražnik zbral nič manj kakor 130.000 mož v neposredni okolici mesta. Tudi vojaški krogi pravijo, da so nemški napadi dosegli v zadnjih 24 urah izredno silo. Nemško letalstvo je odvrglo na stotine rušilnih bomb na mesto in cel dež zažigalnih bomb, ki so povzročile požare v več okrajih. Prebivalstvo prebija večji del časa v zakloniščih, oddelki gasilcev in pomožne čete pa so neprestano na delu po mestu. V zadnjem trenutku se je zvedelo, da je pričelo na tisoče nemških topov obstreljevati Petrograd, letalstvo pa je pričelo odmetavati bombe vseh kalibrov na pomorski oporišči v Kronštatu in Totlebnu, ki zapirata oba dohoda iz Finskega zaliva v Petrograd. Očividci poročajo s Karelske ožine, da protiletalske baterije obeh trdnjav silovito streljajo. (Piccolo.) Novi nemški uspehi Berlin, 11. jun. s. V odseku pri Sevastopolju so boljševiki, kakor beležijo poročila iz nemškega vrhovnega poveljništva, sprožili vrsto obupnih protinapadov, ki so trajali ves dan. Pri tem je sovjetske čete močno podpiralo topništvo. Nemške čete SC' napade odbile in so nasprotnika pognale nazaj na njegove postojanke. Rdečim so bile prizadete hude izgube. Poleg tega so Nemci pri takojšnjih protinapadih zavzeli več novih utrjenih postojank. V srednjem odseku bojišča so se operacije proti skupinam sovražnika, ki so bile ločene od glavnih delov svoje vojske, ugodno nadaljevale. Skupine vojnih in strmo-glavskih letal so neprestano napadale postojanke sovjetske pehote in prizadele sovjetskim četam krvave izgube. Vsi poskusi odrezanih sovjetskih sil, da bi se prebile k svojim glavnim oporiščem, so se izjalovili. Nekaj sovražnikovih baterij, ki so zavzele nove postojanke, je bilo tako uničenih. V pretekli noči so nemška letala razvila izredno intenzivno delovanje nad boljše- viškim zaledjem. Bombardirala so železniška križišča, postaje, skladišča, oskrbovalne avtomobilske kolone in povzročila ogromno škodo. Kakor je bilo že objavljeno, so nemški oddelki dosegli pomembne uspehe tudi juž-novzhodno od Ilmenskega jezera. Med 3. in 6. junijem so nemške udarne čete v vrsti srditih spopadov pregazile sovražni odpor, ki se je opiral na mnogo utrjenih postojank. Nemški inženjerski oddelki so zbrali nad 1300 min v tem odseku bojišča. Nemške udarne čete so uničile 483 kaze-mat. Nad 1000 sovražnikovih oficirjev m vojakov je obležalo na bojišču. 250 ljudi je bilo ujetih. Zaplenjenih je bilo 6 tankov, 11 topov in mnogo drugih vojnih potrebščin. Kritičen položaj sovjetske posadke v Sevastopolju Stockholm, 11. jun. d. Tukajšnji listi navajajo poročilo agencije United Press o položaju pred Sevastopoljem. V tem poročilu je rečeno, da je položaj sovjetskih čet, ki branijo Sevastopolj, postal kritičen. Nemški napadi se osredotočujejo predvsem na dva višinska grebena pred mestom, kjer imajo sovjetske čete svoje utrdbene postojanke. Nemcem je uspelo na teh grebenih zlomiti sovjetski odpor in prodreti v notranjost zunanje sovjetske utrdbene črte. Poročilo piavi nadalje, da zavzema bitka za Sevastopolj zmerom večji obseg in da se zlasti večajo letalske sile, ki sodelujejo pri ofenzivnih operacijah. S finskega bojišča Helsinki, il. jun. s. V poslednjih 24 urah so sovjetske čete prešle v napad ob obali Ladoškega jezera, bile pa so pregnane na svoje izhodiščne postojanke. V istem odseku je bilo pregnanih in uničenih tudi več sovjetskih patrol, ki so se skušale prebiti v finsko zaledje. V južnem odseku vzhodne Karelije je finsko protitankovsko topništvo razdejalo več sovjetskih utrdb. Dalje proti severu se je razvilo izredno živahno delovanje patrol. Pristojne oblasti so ugotovile, da Je sovjetsko letalstvo izgubilo v ponedeljek 5 »Hurricanov«. V pretekli noči je protiletalska obramba preprečila sovjetski letalski napad na Koto, protiletalsko topništvo v Viipuri ju pa je sestrelilo več sovjetskih letal, ki so skušala bombardirati mesto. Vojna na morju Buenos Aires, 11. jun. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so osne podmornice s streli iz topov potopile dve ameriški ribiški ladji. Brodo-lomci so se rešili na bližnjo obalo. Lizbona, 11. jun. s. Severnoameriška admirali teta je objavila, da je osna podmornica ob Atlantski obali napadla in potopila severno-ameriško tovorno ladjo. Hacha pri Hitlerju Berlin, 11. jun. d. Po včerajšnjem pogrebu namestnika protektorja za Češko in Moravsko Heinricha Heydricha je Hitler sprejel predsednika protektorata dr. Ha-cho skupaj s člani protektoratske vlade. Dr. Hacha je v imenu protektorata izrazil Hitlerju ob tej priliki sožalje. Sprejemu je prisostvoval tudi državni minister Himmler in Hevdrichov naslednik v protektora-tu Daluege. Hudi viharji na Portugalskem Lizbona, 11. jun. d. Pretekle dni so skoraj v vseh delih Portugalske divjali siloviti viharji, ki so povzročili mnogo škode na poljih in hude izgube med živino V nekaterih krajih je po doslej dospelih'poročilih toča pobila vse poljske pridelke. Toča Je bila ponekod, posebno v Ammarante in Lixa, debela kakor kurja jajca. V Aveiras Deciua je strela povzročila veliko škodo na poslopjih. V Burgu je udarila strela v električni vod in je ostalo mesto zvečer brez razsvetljave, kar je med prebivalstvom povzročilo veliko vznemirjenost. Nova švedska podmornica Stockholm, 11. jun. d. Ob navzočnosti vrhovnega poveljnika švedskih oboroženih sil generala Thomella in šefa švedske mornarice admirala Tamma je bila danes v luki Karlskrona spuščena v morje tretja švedska podmornica, ki pripada novi vrsti švedskih podmornic, opremljenih s posebnimi reševalnimi pripravami. PROSLAVA DRUGE OBLETNICE VOJNE manifestacije požrtvovalnosti za končno zmago Rim, 11. jun. s. Ves italijanski narod je včeraj ponosno praznoval drugo obletnico vojne. Trdno povezan in združen v neporu-šen blok volje, vere in energije, je pod Ducejevim vodstvom na impozantnih zborovanjih izrazil svojo neomajno odločitev, da da domovini vse, dokler ne bo dosežena neizbežna zmaga in bo triumfirala pravica na svetu. Hkratu z drugo obletnico vojne je Italija praznovala tudi četrti dan mornarice z lepimi manifestacijami, ki so še enkrat neposredno dokazale živo in zgovorno ljubezen, ponos in navduSènje, s katerim italijanski narod obdaja svojo veliko pomorsko silo, ki je v borbi proti sovražniku podala visoke dokaze poguma, prezira nevarnosti, velikodušja in vztrajnosti. V pokrajinskih mestih, kjer so pomorska poveljništva, so Zvezni tajniki v spremstvu Zveznih direktorijev, podpoveljnikov GIL. pokrajinskih predsednikov in bojevniških združenj ter poveljnikov posameznih oddelkov vojske posetili najvišje zastopnike mornariških oblasti in j-m izrazili pozdrave Črnih srajc. Zastopstva bojevniških organizacij, vojske in oddelki GIL so se poklonili pred spomeniki padlih mornarjev. Po prizadevanju vojaških Dopolavoro'/ je bila včeraj cela vrsta prireditev v mornariških bolnišnicah in okrevališčih. V okviru teh svečanosti so fašistične prvakinje obiskale vojaške bolnišnice in obdarovale ranjence, druge fašistične žene pa so bile pri družinah v borbi padlih ter so jih tolažile in izražale zahvalo domovini. Na pokrajinskih sedežih fašist:čnih kulturnih zavodov, je vrsta govornikov obeležila razvoj in posamezne faze prvih dveh let vojne. Med govorniki so bilj predvsem invalidi, jevniki in odlikovanci. Posebno so v svojih govorih naglašali, da se Italija sedaj bori tudi za svobodni izhod na oceane. Posebne manifestacije so bile prirejene tudi za trgovsko mornarico, ki je k oskrbi bojišč prispevala svoj ogromni delež z veliko požrtvovalnostjo in navdušenjem. Skupna usoda Italije in Nemčije Nemški tisk o obletnici vstopa Italije v vojno Berlin, 11, junija, s. Nemški tisk se v glavnem bavi z zgodovinsko obletnico, ko je Mussolinijeva Italija zgrabila za orožje in se postavila ob stran narodno-sociali-stične Nemčije v borbi proti stoletnemu evropskemu sovražniku. Ob zori tretjega leta po vstopu Italije v vojno poudarjajo nemški listi v dolgih komentarjih odločilni delež, ki pripada italijanskemu orožju v tej titanski vojni. V'svojem uvodniku pravi glasilo tukajšnjih vojaških krogov »Börsenzeitung« med drugim: Ko je nastopil fašizem, je bil za vselej pokopan koncept tako zvane odrekajoče se politike, ki se je opirala na diplomatsko »fino igro«. Dejansko je Mussolini v svojem zgodovinskem govoru 10. junija pred dvema letoma z balkona Beneške palače navdušenemu italijanskemu narodu in preplašenim poslušalcem vsega sveta predočil idejo fašistične doktrine, da je narod velik le tedaj, če zna biti zvest svečano prevzetim obveznostim, ne da bi se izogibal bodisi najhujšim preizkušnjam, ki stvarno določajo razvoj zgodovine. S temi besedami se je Italija odločila za revo-lucijanarni preokret dotlej tradicijonalne italijanske zunanje politike. Italija si je izgovorila v celoti svojo pravico, da zavzame položaj prave velike sile, ki naj s svojo močjo sodeluje pri urejevanju vseh velikih kontinentalnih problemov. Izbrala si je za zaveznika tipično kontinentalni na- rod, Nemčijo, na katero jo je že leta vezalo medsebojno razumevanje in medsebojno podpiranje na vseh področjih človeškega delovanja, skupna borba za skupne ideale in aspiracije. V tej vojni je Italija razširila svoj vpliv in svojo oblast na sredozemski prostor. Jadransko morje, ki je bilo prej, kakor se lahko reée, skupno mnogim narodom tako v vojaškem kakor v gospodarskem pogledu, je sedaj postalo izključno italijanski bazen. Krf in Jonski otoki obvladajo vhod v to morje skozi Otrantski preliv. Tudi vpliv, ki se širi z Dodekaneza, odkar so bili zavzeti tudi drugi otoki na Egejskem morju, jači italijansko moč na tem področjm. Razširjenje in ojačenje italijanskih oporišč v Afriki je sedaj postalo eden izmed glavnih ciljev italijanske zunanje politike. Albanija je na drugi strani glavni steber italijanske postojanke na Balkanu. Sardinija, ki so jo nekoč obeležili kot »zapuščeni otok«, kakor tudi Rodos, Dodekanez v splošnem in celo Sicilija, so postale pod dalinovidnim vodstvom Mussolinija odločilni činitelji italijanskega gospodarskega življenja. Število italijanskih rudarjev se je od zadnjega ljudskega štetja povečalo od 80 na 200 tisoč. Glede na kmetijski razvoj se lahko isto reče o Libiji. »Völkischer Beobachter« izraža v svojem uvodniku enake misli in ugotavlja, kako sta Duce in Führer, obe gonilni sili kontinenta, spoznala v pravem času potrebo, da se Evropa neizbežno spravi na pot, po kateri bo krenila v veliko bodočnost nasproti ciljem, h katerim sta bila pozvana oba velika zavezniška naroda, Italija in Nemčija, da jih dosežeta, med tem ko so drugi narodi, ki so pozabili na svoje zgodovinske dolžnosti, delali za propast kontinenta. List opozarja na neizbežne posledice krivične versajske pogodbe in na politiko davljenja in nasilja, ki so jo izvajale plutokratske sile nasproti Italiji, ter na naraščajoči duh prijateljstva, ki se je od leta do leta razvijal med obema osnima narodoma, dokler se ni ta razvoj logično zaključil v tovarištvu, v katerem se sedaj borci obeh narodov zmagovito bore na vsej fronti ogromne vojne in ki jim zbuja zavest končne zmage. Po tej zmagi bosta postala prijateljstvo in sodelovanje obeh narodov še pl»donosnejša. Ob naši strani, zaključuje list. je Italija prevzela odgovornost za novi evropski red, ki bo nastal po tej vojni in čigar obrise je že sedaj mogoče spoznati. Italija se v polni meri zaveda svoje odgovornosti in je to dokazala ter še nadalje dokazuje z vedno novimi velikimi dejanji na vseh področjih. »Politično-diplomatska korespondenca« ugotavlja, da je Italija v polni bojni moči ob pričetku tretjega leta svoje vojne gotova, da bo zmagala, kakor še nikoli. Kakor se nemški narod v polni meri zaveda, da se bori za svojo dokončno in popolno neodvisnost ter za zasluženo mesto na soln-cu in pod solnceirfna svetu, v katerem se bodo bogastva zemlje pravično razdelila med posamezne narode, tako se tega v enako polni meri zaveda tudi Italija. Skupna usoda Italije in Nemčije je združila oba velika naroda z neločljivimi vezmi. Bil je čas, ko je svet skoraj pozabil na ogromni :n nenadomestljivi prispevek, ki ga je dala Italija svetovni kulturi in civilizaciji. Zgodilo se je to prav v času, ko so drugi narodi izrabljali priliko in si prisvojili bogastva iri dežele, ne da bi jih bili potrebni, predvsem zato, da bi si nakopičili zaklade in kredite, ki naj bi se pozneje spremenili v prav toliko silo orožja, s katero bi lahko zatirali druge narode, mnogo bolj vredne teh bogastev. Proslava v Tokiju Tokio, 11. jun. s. Ob priliki druge obletnice vstopa Italije v vojno je italijanski veleposlanik v Tokiju priredil sprejem, na katerega so prišli poleg drugih min. predsednik general Tojo, načelnik glavnega stana japonske vojske general Sugijama it» drugi višji častniki, člani diplomatskega zbora zavezniških in prijateljskih držav, med njimi tudi veleposlanik nacionalne Kitajske ter druge osebnosti. Japonci na Aleutih Velika pomorska in letalska bitka pri Dutch Harbourju Tokio, 1L junija, s. Japonski glavni stan poroča, da so pomorske sile ob tesnem sodelovanju z oddelki vojske 7. junija zasedle več sovražnih oporišč na Aleutskih otokih. Operacije so še v teku. Curih, 11. jun. Japonski narod in njegovi zavezniki so včeraj zvedeli veliko novico, da se je pričela okupacija Aleutskega otočja, verige otokov, ki zemljepisno pripadajo novemu svetu. Japonski vojaki so torej vstopili na ameriška tla. Japonski glavni stan je prav lakonično obeležil ta dogodek. Operacije so se pričele 7. junija in se še nadaljujejo. Pri njih tesno sodelujejo japonske pomorske in vojaške sile. Obenem je bilo objavljeno, da sta bili potopljeni dve severnoameriški nosilki letal m je bilo uničenih 120 ameriških letal. Bitka se razvija na dveh koncih okrog Midway-skega otočja in okrog Dutch Harbourja. Prav na tem drugem področju se očitno razvija velika pomorska ln letalska borna še ta trenutek. Japonski službeni krogi nočejo dati o tej zadevi nikakih izjav. Vest je prispela iz nevtralnih virov in jo je potrdilo ameriško mornariško ministrstvo, ki je izjavilo, »da trenutno ne more objaviti nikakih podrobnosti o bitki, ki se razvija, kakor vse kaže, okrog Dutch Harbourja.« V vsakem primeru se lahko že sedaj poudari, da so japonske pomorske siie prodrle v sovražne vode, da prisilijo sovražno brodovje k borbi. Sedaj je že povsem jasno, zakaj so japonska letala v zadnjih dveh dneh ponovno napadla Dutch Harbour. V pričakovanju, da bo vojaška tajnost, ld obdaja to novo fazo oceanske vojne, odkrita, so listi v šanghaju objavili rezultate prvih 6 mesecev, odkar je Japonska v vojni. Področje japonske moči se je v tem času razširilo na približno 4 milijone kvadratnih kilometrov, na katerih živi nad 350 miljonov ljudi. Dotlej so spadali v japonsko sfero že Mandžukuo, nankinška Kitajska in Indokina, ki so bile vse pod japonsko vojaško kontrolo. V 6 mesecih je Japonska razširila svojo oblast na Siam, portugalski Timor, Hongkong, Malajski polotok, Birmo, Nikobo, Salomonske in Gil-bertske otoke, Novo Gvinejo, Filipine, Guam, Nizozemsko Indijo in na novo zasedeno kitajsko ozemlje. Azijsko ozemlje, kl je sedaj pod kontrolo mikadovega cesarstva, obsega skoraj 8 milijonov kvadratnih kilometrov in 500 milijonov prebivalstva. Zavojevanje dežel pa se pospešeno nadaljuje. Pravkar je v teku velikopotezna koncentrična japonska ofenziva Obnovite naročnino! na Kitajskem, ki se razvija v vseh drugačnih okoliščinah in pod vse bolj ugodnimi pogoji kakor v vsem času od 1. 1937 dalje. (Ultime notizie.) Udarec obrambnemu sistemu Tokio, 11. jun. s. Japonski sunek proti Midwayskemu otočju je hud udarec glavnemu obrambnemu sistemu Zedinjenih držav na Pacifiku. Ta sistem se je opiral na Dutch Harbour in Kodijak na severu, Midway to Pearl Harbour v sredi, na Johnston in Balboo ter Galapagos na jugu. Stiri-kotnik Midway — Pearl" Harbour — Dutch Harbour — Kodiak obsega nad 2 in pol milijona kvadratnih milj. Udarci, kl so jih Japonci prizadeli Američanom pri Mid-wayskem in JohnstonSkem otočju, so omajali ta obrambni sistem. Izguba nadaljnjih dveh nosilk letal je še bolj skrčila akcijski radij ameriških oboroženih sil na Pacifiku. Zedinjenim državam sta preostal'; le še nosiiKi letal »Ranger« in »Wasp«. Razdejanje vojnih naprav na Midwayskem otočju je onemogočilo severni Ameriki sleherno strateško operacijo na Pacifiku. Med tem se je bojišče preneslo na Aljasko. Japonci se že utrjujejo na Aleutskih otokih. Severnoameriška obrambna komisija je bila mnenja, da podnebne razmere, nemirno morje, gosta megla, neuporabne luke in visoko obrežje Aleutskih otokov, ki segajo 1.200 milj daleč do Commanderskih otokov, neobljudenost tega otočja in druge take okoliščine že same po sebi predstavljajo najboljšo obrambo otoškega ozemlja. Američani so nameravali Kodiak, Lawrence in Pribilovsko otočje močno utrditi to si ustvariti letalska oporišča na morju, ki ga je težko obvladati s pomorskimi silami. Sedaj so Japonci dokazali nasprotno. Z nevtralizacijo Havajskih oporišč in s pori«-šenjem aleutsko-aljaškega obrambnega stebra so Anglosasi izgubili glavne izhodiščne točke za sleherno operacijo na Pacifiku. Odreči se bodo morali svojim zasnovanim gradnjam vojaških objektov nele v Dutch Harbourju, marveč tudi na ostalih Aleutskih otokih, Amoknaku, Amnaku, Amčitk in Agatu. S temi gradnjami so si nameravali ustvariti izhodišča za svojo ofenzivo proti Japonski. Japonci so jim z napadom na Dutch Harbour račune povsem prekrižali. Pot do Japonske presekana Tokio, 11. junija d. Japonski mornariški komentator admiral Sosa je v razgovoru z zastopnikom lista »Niči Niči« izjavil, da so najnovejše operacije japonskih pomorskih sil pred Dutch Harbourjem na Aljaski, na Aleutih to na otoku Midway vzele Zedinjenim državam še tretjo in s tem jjo^ slednjo pot, po kateri bi mogli Američani preko Pacifika ogrožati japonsko matično deželo, že prej, ko so Japonci napadli ame. riško oporišče Pearl Harbour ter Guam, ja bila Američanom vzeta centralna pot pre-ko Tihega oceana v smeri proti Japonski. Z uničenjem te poti, po kateri bi Amerika utegnila ogrožati Japonsko, je postala z» Zedinjene države nekoristna tudi pot južno od te centralne smeri. Ostala je le še severna pot preko Aljaske in Aleutov. Da* si bi bila ta pot za ameriške sile uporabna; samo v ugodnih letnih časih, je vendar predstavljala grožnjo za japonsko otočje. Nevarnost, da bi se Američani še kdaj mogli poslužiti te poti za morebitni napad na japonsko otočje, je bila po zadnjih japonskih uspehih na Aljaski, Aleutih in otoku Midwayu odstranjena. Možnost napadov na Severno Ameriko Tokio, 11. junija (Domei). V komentar-t jih o izkrcanju japonskih čet na Aleutih, ki je bilo objavljeno v včerajšnjem japonskem uradnem komunikeju, izjavljajo v japonskih vojaških krogih, da je zasedba Aleutskih otokov vsemu svetu na najočit-nejši način pokazala strašno silo japonskih oboroženih sil. Zasedba Aleutov omogoča japonskim silam napade na ozemlje Zedinjenih držav, ako bi nastala potreba. Premoč japonske mornarice Tokio, il. jun. (Domei). »Japan Times and Advertiser« se danes bavi v uvodniku z uspešnimi japonskimi operacijami, objavljenimi v včerajšnjem japonskem vojnem poročilu, in ugotavlja, da je navzlic vsemu ameriškemu napihovanju vendarle japonska vojna mornarica zanesla borbo proti sovražniku. Te operacije, pri katerih je bil bombardiran Dutch Harbour na Aljaski, zasedenih več točk na Aleutih, silovito napadene obalne naprave na otoku MidWay in potopljeni dve ameriški letalski matični ladji, — združene z napadi japonskih podmornic na tako oddaljene točke kakor sta Madagaskar to južna Avstralija — dokazujejo, da japonsko vojno brodovje popolno« ma obvladuje Pacifički to Indijski ocean. Ako lahko japonske podmornice vdro v pomorsko oporišče Diego Suarez to poškodujejo tamkaj sovražno oklopnico in krl-žarko, ako se lahko prav tako vtihotapijo v sydneysko luko in tamkaj tako rekoč pred vrati Avstralije potope sovražnikovo vojno ladjo, potem pač ni več dvoma, kdo zapoveduje valovom na tem delu sveta. List spominja nato na bahaška zagotovila ameriškega mornariškega ministra Knoxa, ki je svoječasno izjavil: »Naša mornarica je pripravljena, da bo v dveh tednih odpihnila japonsko mornarico z morja«. In ameriški senator Claude Pepper se je hvalil, češ, »50 bombnikov z ameriškimi piloti lahko v dveh urah naredi iz Toki ja mesaie Nadaljevanje na Z. strani \ ski ploh«. In kaj se Je končno zgodilo, vprašuje »Japan Times and Advertiser«, Ki odgovarja: Ne ameriška, marveč japonski mornarica je zanesla vojno na prag sovražnikove dežele. Namestu japonske vojne mornarice je bila glavna sila ameriškega pacifiškega brodovja »odpihnjena z morja« in sicer ne v teku dveh tednov, marveč v enem samem dnevu. In namestu 50 bombnikov z ameriškimi piloti, ki b! spremenili Tokio v mesarski ploh, so bili bombniki z japonskimi piloti tisti, ki so v nekaj urah izpremenili v klavnico močno utrjeno ameriško pomorsko oporišče Peari Harbour. Japonska strategija Tokio, li. junija o. Kapitan riuaide, šef tiskovnega urada japonske mornarice, je govoril po radiu c japonskih pomorskih akcijah proti ameriškemu oporišču Dutch Harbour in Midway ter je izjavil, da je b:l japonski napad učinkovit udarec na ameriški kontinent ter ebenem defenzivna operacija Japonske- Hiraide je dodal, da strategija, ki jo uporablja admiral Jamamof.o v operacijah v Pacifiku, prizadeva uničiti sovražne nosilke letal. Res se je japonskim silam posrečilo presenetiti ameriške edinice v teku napada na Midway. Ker sovražnik ni sprejel bitke, jo japonska letala napadla ter potopila dve nosilki letal vrsre »Enterprise« in »Honet«, dočim so Japonci z napadom na AJeutske otoke uničili oporišče. s katerega je nameraval sovražnik napasti Japonsko. Hiraide je opozoril na laž sovražne propagande, ki je objav;l& vest, da se je ameriški mornarici pri MM-wayu posrečilo potopiti dve japonski nosilki letal, dve drugi pa poškodovati. Po sovražni propagandi so Japonci izgubili tud; tri oklop.n'ce. čudno je. da sovražnik kljub tem zmagam ni mogel preprečiti izkrcanja na zapadnih Aleutih in r.iih zasedbo cer se mu tudi ni posrečilo preprečiti bombardiranja S;townu prisojajo japonskim operacijam izredno velik strateški pomen. Pri tem naglašajo. da »amorava japonsko vrhovno poveljništvo bržkone zastaviti pot zavezniški oskrbi mimo rta Dobre raide. Kakor znano, se prevažajo vojne potrebščine proti Srednjemu vzhodu in i Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je na svojem zasedanju dne 30. maja 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti Novaku Jožetu, sinu Ivana in Marije Vodušek. rojenemu v Šoštanju 18. XII. 1921, bivajočemu v Mostah prj Ljubljani, Zakotnikova 4. ' ~ ^OTöfözenje bil ziočinapo čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je bil član n je sodeloval pri prevratni družbi naperjeni zoper politični, gospodarski in socialni red države, nadalje zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe istega dne, ker je sodeloval pri oboroženi tolpi od 3. julija do 30. oktobra 1941, najprej na Raš'ci, potem na Sv. Katarini ter kasneje v taborišču v Zalogu. Obtoženec je bil v posesti mitralje-ske puške, kar je bilo zanj zlasti obtežilno. Tudi je 19. oktobra 1941 v Logu poizkusil napad na italijanske vojake in je proti njim izstrelil mnogo strelov iz mitraljeske puške. Iz teh razlogov ga proglaša sodišče za krivega in ga obsoja na smrtno kazen z ustrelitvijo. Sodišče določa obenem, da se ta sodba v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Pic-colu« in ljubljanskem »Jutru«. Ljubljana, 30. maja 1942-XX. * Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je na svojem zasedanju dne 3. junija 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti Vdovcu Vinku, sinu Franca in Marije Stare, rojenemù'v" Zalogu 18. Indiji mimo tega rta, odkar je postalo Sredozemsko morje nedostopno za zavezniške sile. Pojav japonske vojne mornarice ob rtu Dobre nade pomeni v vsakem primeru nov udarec vsej oskrbi Indije in Srednjega vzhoda iz Anglije in Zedinjenih držav. Dva ameriška zrakoplova uničena Buenos Aires, 11. jun. Dva severnoameriška zrakoplova sta v bližini Lakehursta pri nočni vaji trčila skupaj in padla v morje. Izmed posadk se je rešil en sam mož. (Ultime notizie.) Štirinajst ameriških letal sestreljenih Tokio, 11. jun. s. Japonski glavni stan je objavil, da je bilo v okviru operacij na področju Dutch Harbourja sestreljenih ali uničenih na tleh 14 sovražnih letal. Napad kitajskih razbojnikov na švedsko ladjo Stockholm, 11. jun. d. Iz švedskih mornariških krogov se je zvedelo, da so kitajski razbojniki o minuli Veliki noči napadli neko v Hongkongu zasidrano švedsko trgovsko ladjo. Pri napadu so bili trije švedski mornariški častniki ubiti. Podrobnosti o napadu se niso zvedele, znano je le, da so se kitajski razbojniki vtihotapili v bivališče švedskih častnikov. Švedsko poslaništvo v Tokiju je po informacijah švedskih mornariških krogov posredovalo pri japonskih oblastvih, da se uvede o tem napadu preiskava. Mandžurska delegacija v Nankingu Nanking, 11. jun. d. Na čast mandžurski delegaciji, ki se ta čas mudi na obisku v prestolnici nacionalne Kitajske, je kitajska vlada priredila včeraj slavnostno kosilo, na katerem sta spregovorila tudi japonski poslanik v Nankingu Sigemicu in vodja mandžurske delegacije, predsednik mandžurske vlade Cang Cing Hui. Japonski poslanik je v svojem govoru izjavil, da ustvarjata novi red v vzhodni Aziji in tesno sodelovanje Japonske, Mandžurije ln nacionalne Kitajske osnovo za končno zmago v veliki vzhodnoazijski vojni. Načelnik manžurske delegacije je v svojem odgovoru na izvajanja japonskega poslanika izjavil, da je japonsko podpiranje sodelujočih držav že rodilo konkretne rezultate v nacionalni Kitajski. Svoj govor je Cang Cing Hui zaključil z zahtevo po še tesnejšem sodelovanju nacionalne Kitajske in Mandžurije z Japonsko. Sodelovanje japonske javnosti pri državni upravi Tokio, 11. jun. s. Vlada je določila 374 ljudi za sodelovanje v posebnih odborih, ki se bodo ustanovili pri posameznih ministrstvih, razen pri obeh ministrstvih oboroženih sil. Kakor znano, bodo imeli ti odbori nalogo podpreti in pospešiti poslovanje državne uprave. Med njimi je 80 članov japonske gornje zbornice, 243 iz spodnje zbornice, 50 pa je izbranih iz krogov raznih strokovnjakov. Zunanjemu ministrstvu bo dodeljen odbor, ki bo štel 17 članov. I. 1911, tam bivajočemu samskemu kleparju, pismenemu, nekaznovanemu. Obtožen je bil zločina po ČL 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, da je do maja meseca 1942 v okolici Zaloga sodeloval pri družbi, naperjeni proti političnemu in socialnemu redu, kot organizator upora in komunistični komisar, nadalje članstva pri oboroženem krdelu, ter je ob koncu maja 1942 v Ljubljani sodeloval pri družbi naperjeni proti državi, kjer je zbiral partizane, živež in denar za upornike ter slednjim pošiljal živež, municijo in opremo, nadalje nedovoljene posesti municije in eksplozivov, ker je do konca maja 1942 v Zalogu imel v svojem stanovanju tri vrečice eksploziva. Tudi so našli pri njem v Zalogu razne predmete, ki tvorijo vojni plen kot oprema bivše jugoslovanske vojske. Obtožen je prevratne propagande z razširjanjem letakov in knjižic, ki so jih 5. maja 1942 našli pri njem v Zalogu. Tudi je delal načrt za porušenje nekega železniškega mostu in je dajal ukaze za poboj straže na mostu ter ukazal umor treh deklic, prijateljic Italijanov, in določil osebe, ki bi morale izvršiti ta nalog, ter nato pobegniti. Iz teh razlogov proglaša sodišče Vinka Vdovča za krivega ter ga obsoja na smrt z ustrelitvijo. Pričujoča sodba naj se po nalogu sodišča v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Piccolu« in Ljubljanskem »Jutru«. i Nase gledališče DRAMA Petek, 12. junija. Zaprto. Sobota. 13. junija, ob 17.: Romeo in JuJija. Red A. Nedelja. 14. junija, ob 17.30: Soda za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Bernauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Osrednji lik je originalni vodja pisarne, Izidor Srakoper, ki zaplete in razplete konflikte okrog skrivnostnega konta X, na račun katerega živi obubožana aristokratska obitelj, ne da bi vedela, da je zadolžena. Igrali bodo: Alkanovo— Gorinškova, Uh—Starčeva, Oskarja—Blaž, očeta—Bratlna, dr. šolarja—Nakrst, Sra-koperja—Gortnšek, Piškurja—KošKč, njegovo ženo—Rak ar je va, Zamorška—Košuta, sobarico—Križajeva, strojepisko— R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič. OPERA Petek, 12 junija, ob 15.: La Bohème. Izven. • Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota. 13. junija, ob 16.30: Carmen. Red B. Nedelja, 14. junija, ob 15.: Evgenij Onje-gin. Izven. Franz v. Suppe: »Boccaccio«. Opereta v treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccio—Mlej-nikova, Lotheringhl—Anžlovar, Lambertuccio—Zupan, Scalza—Sancin M., Leonetto —Sancin B., Fiametta—Barblčeva, Beatrice—Polajnarjeva, Peronella—Poličeva, Iza-bella—španova, Pietro—Drenovec, kolpor-ter—Dolničar, majordom—M. Gregorin, Filipa—Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Dijaška predstava Puccinijeve opere: »La Boheme«. V petek ob 15. uri bodo uprizorili po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol »La Boheme«. Partijo Rudolfa bo pel Janez Lipušček, partijo Collina pa Friderik Lupša. Nadaljnja zasedba je naslednja: Mimi—Vidalijeva, Marcel—Janko, Musetta—Polajnarjeva, Schaunard—Dolničar, Benoit—Zupan, Alcindor—Anžlovar, Par-pignol—Kristančič. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. Proces proti ankarskim atentatorjem Ankara, 11. jun. d. V včerajšnji razpravi proti sokrivcu v poskušenem atentatu na nemškega poslanika Papena je sovjetski državljan Pavlov skušal na vse načine zavlačevati obravnavo. Hotel je pred sodiščem prečitati svoj obrambni govor, sestavljen v ruščini. Sodišče se je o tej zahtevi posvetovalo in jo je po soglasnem sklepu odklonilo. Sodišče je zavzelo stališče, da se sme v obrambi uporabljati samo turški jezik. Soobtoženec Pavlov je nato zahteval, da se mu dovoli, da bi njegov govor namestu njega v turščini prečital drugi sovjetski soobtoženec Kornilov, ki je že prej čital svoj lastni obrambni govor. Sodišče je tudi to zahtevo odklonilo, nakar je sestavljeni obrambni govor v turškem jeziku prečital uradnik kazenskega sodišča Razprava je bila nato zaključena in se bo sodišče zopet sestalo 17. junij, ko bo iz»eče-na sodba. i Disciplinska sodišča Visoki komiwr za Ljub^an&ko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291. glede na svojo naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX št. 2 smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi, ki so v bivši kraljevini Jugoslaviji urejaLi disciplinska sodišča Mvnih nameščencev in nameščencev v javni službi, in upoštevajoč, da so nekatera doslej v stvari pristojna sodišča zbog zloma jugoslovanske države ^renehaJa. odre ja: d. 1. Disciplinsko sodišče prve stopnje, ustanovljeno po zakonu o notranji upravi bivše kraljevine Jugoslavije in sedaj poslu-■oče pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, je pristojno soditi v disciplinskih stvareh tudi osebju. k; je bilo podrejeno bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu ^a socialno politiko in ljudsko zdravje. učiteljskemu osebju srednjih in tem enakih strokovnih in obrtnih šol kakor tudi osebju meščanskih šol. podrejenih Visokemu komisariatu ali ustanovam, ki so kakor koli pod priglodom in nadzorstvom tega ! Visokega komisariata. Čl. 2. Pri ravnateljstvu pošte, telegrafa :n telefona v Ljubljani se ustanavlja »Disciplinsko sodišče prve stopnje za poštno-telcgrafsko-teJefonsko osebje« po naliki z določbami v zgoraj omenjenem zakonu o notranji upravi. s Ta organ jc pristojen soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bi'lo podrejeno i za javne nameščence bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu za pošto, telegraf in telet on. Čl. 3. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sc ustanavlja »Disciplinsko sodišče prve stopnje za finančno upravo« po naliki z določbami v zgoraj omenjenem zakonu o notranji upravi. Ta organ je pristojen soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bilo podrejeno bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu za finance, za državne monopole in poštno hranilnico. Čl. 4. Pri Visokem komisariatu v Ljubljani se ustanavlja »Višje disciplinsko sodišče«, pristojno soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bilo podrejeno bivšim jugoslovanskim ministrstvom, rn glede katerega so odpadli osrednji sodni organi, kakor tudi osebju podeželskih občin. Čl. 5. Sodni oigan iz člen* 4. je sestavljen kolegialno iz petih sodnikov, izmed katerih morata biti vsaj dva iz upravne stroke, ki ji pripada obdolženec. Imenuje jih Visoki komisar. Čl. 6. Glede postopka pred disciplinskimi sodišči se ni nič spremenilo. Čl. 7. Visoki komisar si l*hko k#oge podnetne misli in zanimive poglede na problematiko današnjega slovstva. Knjiga o Siciliji. Rudolfo de Mattel je izdal pri Mondadoriju kniigo »Isola segreta«. V nji skuša z novimi vtiski in podatki osvetliti socialni, kulturni in zgodovinski profil te sončne dežele, ki pa ima vse polno skrivnosti in nerešenih problemov. * Zvonovi za vojno Industrijo. La »Corrispondenza«, dnevno vatikansko poročilo, javlja, da so se vojaške oblasti obrnile na cerkvene oblasti z vprašanjem glede oddaje cerkvenih zvonov za vojne p:tiebe. Cerkvene oblasti se niso obotavljale niti trenutek in so takoj pristale na trdo žrtev, poznavajoč duh ljudstva, izročenega njihovemu duhovnemu vodstvu. Kdor si predstavlja, kako dragi so vernemu ljudstvu domači zvonovi, bo lahko pravilno ocenil to žrtev, ki jo italijansko ljudstvo dopri-naša na oltar domovine in dokončne zmage. * Smrt najboljšega nemškega strelca. V Berlinu je umrl 921etni generalni poročnik Adolf pi. Kries, ki je bil v prejšnji nemški vojski med najbolj znanimi častniki. Dolga leta je veljal za najboljšega, strelca. 20 let si je pri tekmah vselej priboril cesarsko nagrado, še ko je bil polkovni poveljnik, je veljal za najboljšega strelca v armad-nem zboru in je prejel častni meč. Ko je leta 1905. stopil v pokoj, se je docela posvetil lovskemu in strelskemu športu. 25 let je bil predsednik preizkuševalnice strelskega orožja pri Berlinu. » 38 milijonskih mest. Leta 1907. je bilo na vsem svetu samo 14 mest, katerih prebivalstvo je številčno preseglo milijon. Danes se je njih število povzpelo že na 33 Najbolj obi ju leno velemesto je New York, k. brez predmestij šteje že il milijonov prebivalcev. Na drugem mestu je London, ■t- 8 in pol milijona. Sledijo po visti; Tok-.o, Berlin, Pariz, Moskva, Chicago, sanciva;, Petrograd, Osaka, Buenos Aires in Filadelfia. Vsa ta velemesta imajo nad dva milijona ljudi. Pol to mejo so: Hamburg, Rim, Milano, Melbourne, Kairo in Kapstadt. Iz spiska milijonskih mest je izbrisan Carigrad, lei je mnogo izgubil, odkar ie Ankara postala turška metropola. Zato pa so dosegla milijonsko višino mesta: Kioto, Nagasaki, Tientsin, Detroit, Los Angeles in Rio de Janeiro. * Povodnji na Bolgarskem. Medtem ko imamo v srednji Evropi sušno vreme, je v Bolgariji zadnji čas pogostokrat deževalo in je zlasti narasla reka Lom v severni Bolgariji. Pri mestih Lomu in Ferdinandovem je reka Lom prestopila bregove. Samo v Lornu je poplavljenih 809 hiš, 50 se jih je doslej porušilo. Poplavljenih je 280 ha obdelane zemlje. Človeških žrtev zaenkrat k sreči ni. železniška zveza v Lomom je prekinjena. Pri Ferdinandovem je prestopila bregove reka Ogosta in prav tako zalila mesto. Tudi tu se je porušilo nad 50 hiš. Poplavljene je mnogo obdelane zemlje. Kraj Berkovica v bližini Ferdinandova je zaradi porušene proge odrezan od sveta in trpi pomanjkanje. Posebno hudo je prizadeta vas Hajredin. Hudourna voda je odnesla železniški most pri Bričinovcih. * Nova omejitev motornega prometa na Madžarskem. Medtem ko je bil promet z osebnimi avtomobili na Madžarskem doslej skrčen na najpotrebnejšo mero, je zdaj trgovinski in prometni minister iz lai še novo naredbo o omejitvi voženj z motornimi čolni. Do nadaljnjih ukrepov se motorni čolni spioh ne smejo uporabljati. Izjeme veljajo samo za javni promet in za motor-ke državnih in avtonomnih oblastev. Od zasebnikov lahko uporabljajo motorne čolne samo tisti, ki morda izjemoma dobe ministrovo dovoljenje spričo javne koristi. Drugim pa se motorni čoln zapleni. Naredba bo uveljavljena z 21. junijem. * Krogle v pljučih in v srcu. Sloveči berlinski kirurg prof. dr. Sauerbruch je v sedanji vojni izvršil že 157 nevarnih operacij, ki so znatno obogatile njegove izkušnje. Zdaj je objavil v strokovnem časopisu »Der Chirurg« na podlagi svojih izkušenj razpravo o operativnem odvzemu krogel iz pljuč in iz srca. Ugotavlja, da so bili doseženi presenetljivi uspehi in da so nevarno ranjeni okrevali. Potrebne so najskrb-nejše preiskave s pomočjo novodobnih aparatov, da se ugotovi anatomična lega krogle ali drobca. Z najboljšimi uspehi uporablja dr. Sauerbruch akustično kovinsko svetilko, ki jo je izdelala tvrdka Siemens in jo imenuje »iskalca krogle«. * Padel je z osla in zadel pol milijona. 751etni kmet Vincenc Pizzicannella, bivajoč v Roca di Papa, je 28. pret. meseca tovoril s svojim osličkom pesek s svoje njive. Nenadoma se je osel spotaknil in Pi-zicannella je padel na tla ter se znatno potolkel na glavi in na rami. Že med padcem in pozneje mu je, kljub hudim bolečinam prišlo na misel, da bi svojo nesrečo izkoristil, kolikor se le da. Prisedši domov, je tekel v lekarno, kjer so ga za silo obvezali, nakar je takoj stopil v loterijsko poslovalnico, kjer je stavil številke: 16 (osßl), 17 (nesreča), 56 (padec) in 28 (dan nesreče). žrtvoval je 5 lir in stavil na Rim, nato pa je še za vsa kola plačal po 5 lir. Bil ni niti malo presenečen, ko so biie njegove številke izžrebane in ko se je iz- kazalo, da bo dobil dobrih 500.000 Ur. Doslej je'mož živel v siromašni kolib;ci, ki si jo je zgradil sam v bližini Han^balovega taborišča. Zdaj si pa namerava zgraditi čedno hišico, kupiti nekoliko zemlje, kjer bo sejal koruzo in pšenico. Zelo je hvaležen svojemu osl čku za nenavadno srečo in pravi, da tudi njega ne bo pozabil. Dejal je tudi, da bo takoj, ko prejme dobitek, poslal debelo svečo Materi božji v farni cerkvi. • Omejene počitnice v Vatikanu. Iz Vatikana poročajo: Papež Pij XII. tudi v tretjem vo;'nem poletju ne bo zapustil Vatikana in se ne bo odpravil na običajno lete vanje v papeški poletni gradič Castelgando!-fo. V vseh vatikanskih uradih bodo počitnice na papeževo željo znatno skrčene, 4a „ ne bo poslovanje spričo današnjih razmer z ničimer prekinjeno. * Lov za ubeglim volkom. V Augsburgu je pobegnil volk iz cirkusa. Čeprav so ga takoj začeli zasledovali, se je več dni klatil po okolici. Najprej je obiskal neko kmetijo, kjer so ga imeli za tujega pastirskega psa in so ga odgnali. Toda volk se je vrnil in je raztiga1 ovco, se nalokal krvi in potem spet pobegnil. Mei tem je že brio alarmirano orožmštvo in na prežo so prihiteli nekateri lovci iz mesta. Postavili so se v zasedo, ker so pravilno sklepali, da se bo požeruh vrnil po drugo ovco. Res se je spet priklatil pred stajo, kjer ga je dohitela dobro pomer jena svi-nienka. * Nemški ukrepi zoper poljske tatvine in zoper rabutanje sadja. Nemški govorniki naglašajo zadnje čase, da je letošnja letina posebno važna za prehrano Nemčije. Kljub težavam, ki jih nanaša vojna, so vsa pol;a v redu ebdelana in se je obseg celo razširil. Po dosedanji sodbi so izgledi na letino prav ugodni. Važno je samo Se. da bo vsa letina v redu spravljena. Poostreni so ukrepi zoper poljske tatvine, ki bodo kaznovane po istem strogem paragrafu, kakor verižništvo. Izdani se bih tudi posebni ukrepi, da raznim »izletnikom« ae bo mogoče rabutati in preveč kupičiti sadja. * Tutankamnova z'ata k rs'a v angleški banki. Iz Kaira poročajo, da so Tutan-kamnovo zlato krsto prenesli iz egiptovskega muzeja v Narodno banke. Z'ata krsta in razne Tutankamnove dragotine, ki so jih občudovali že tisoči izletnikov, so bile takoj po pričetku vojne spravljene v muzejsko zaklonišče, da bi bile varne pred morebitnimi letalskimi napadi. Toda Angležem se je zazdelo primernejše, da spravijo dragoceno krsto, ki je res vsa iz zlata, v Narodno banko, ki je v angleških rokah. Nemški listi sodijo, da bo Tutankamnov zaklad služil Angležem za bogve kakšno jamstvo. * Tri nove smrtne nesreče so se primerile v nedeljo v štajerskih planinah. 30-letni monter Albert Schlambsrger iz Rottenmanna je padel čez skalo 200 metrov globoko v prepad in obležal mrtev. Neki 17-letnik se je prav tako smrtno ponesrečil. 22-letni kovinar Josip TeusHz iz Eisenerza je prestregel neko dekle, ki je padalo po skalovju, pri tem pa je samemu izpodrsnilo in je padel 30 metrov globoko. * Komunističen napad na madžarske delavce na Hrvatskem. Madžarski listi poročajo: V ob&ni Rakovici v Sremu. ft km od Novega Sada, je veliko vinogradniško posestvo Adamovičeve rodbine iz Novega Sada. V vinogradu je bilo na delu pet delavcev in sicer trije Madžari iz Temertna in dva Hrvata. V noči na petek je komu-mistična družba 60 mož napadla Adamoviče-vo posestvo. Oplenili so skladišče in umorili vseh pet delavcev. Trupla treh Madžarov so v soboto prenesli v Temerin, kjer so jih v nedeljo pokopali. * Dva brata usmrčena zaradi roparskega umora. V Kaloči na Madžarskem sta bua usmrčena brata Stefan in Jožef Mihok. Leta 1939. sta usmrtila in oropala vdovo Petra Kataya v Foktöju. Takrat jih niso mogli izslediti. Ko sta zagrešila še razne manjše tatvine, so ju letos v aprilu prijeli. Preiskovalnemu sodniku v Kaloči sta slednjič priznala roparski umor in naglo so: rdečih« v Srbiji. Povsod, kjer so se še zadrževali partizanski oddelki, je v teku energična akcija. Ozemlje okoli Toplic, Velike Plane, Knjaževca in Soko Banje bo kmalu očiščeno. žalostna obletnica. Srbski list »Obnova« od 6. t. m. objavlja pod naslovom »žalostni dan Smedereva« članek ob priliki obletnice eksplozije, ko je bil porušen velik del mesta. Razpravljajoč o naporih okoli obnove mesta, končuje članek: »Danes se Smederevo in z njim ves narod spominja v molitvi tragičnih žrtev smederevske katastrofe. Topli vzdihi tisočih užaloščenih src se v spokorniški molitvi dvigajo h Gospodu, da kot gospodar in upravljalec naše usode usliši skesani glas svojega naroda.« Dr. Fantič o jugoslovanskih Židih. Bivši jugoslovanski minister za telesno vzgojo in generalni konzul Pantič je v razgovoru s časnikarji izjavil, da je bilo več kakor polovico jugoslovanskega narodnega premoženja in kapitala v rokah 75.000 Zidov. 150 milijard dinarjev je znašal židovski kapital v Jugoslaviji. G. Pantič je kritiziral »jugoslovanske čase«, ko so Srbi vodili proti-narodno politiko. Vsem židovskim in mednarodnim pustolovcem so bila odprta vrata, da so na lagoten in lahek način obogateli. Ta dejstva naj bodo Srbom grenka izkušnja, da v bodočnosti ne bodo zagrešili podobnih napak. Raznasalca (-ko) ea okraje STOZICA-JEZICA in SAVLJE — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini is omenjenih krajev. 1 T " t '!M ~ , V .....jrlgL, "s sM&f V Marmariki: Edinice oklopne divizije »Ariete« v napada na sovražnika, ki prizadejale težke izgube so mu SPORT Nov vzgon v dalmatinskem športu Spalato bo spet začel delovati — v petih športnih društvih Milanska »Gazzetta dello Sport« objavlja v eni zadnjih številk daljši članek o obnovi športnega življenja v Dalmaciji, predvsem pa v njenem središču Spalatu. Iz tega članka, ki ugotavlja, da je bilo po daljšem mrtvilu sedaj srečno rešeno vprašanje poživitve športnega Življenja v tem živahnem športnem središču Dalmacije, čitamo med drugim še naslednje zanimivosti: Naloge, ki so jih morali v Spalatu rešiti predstavniki CONI-a, so bile deloma tehničnega, deloma pa finančnega značaja in tudi sicer toliko zapletene, da so bile res rešene v izredno kratkem razdobju. Pri tem so zastopniki italijanske vrhovne športne organizacije našli v krajevnih faktorjih polno umevanje za razvoj dogodkov in tako bo sedaj dalmatinski sport lahko krenil po novi poti, ki mu obeta nove uspehe ne samo v domačem okolju, temveč tudi v sestavu velike italijanske športne družine. Za prvo dobo se je CONI v Spalatu omejil na zopetno ustanovitev glavnih že obstoječih športnih društev, pri čemer pa se je ravnal po pravilu, da bodi v Spalatu za vsako športno panogo samo eno športno društvo, ne pa kakor v prejšnjih časih, ko je posamezne športne panoge gojilo več društev in so pri tem trpela škodo vsa, ker ena medsebojna rivaliteta ni niti od daleč prinašala koristi, o katerih so pravili oni, ki so podpirali to cepljenje športnih sil majhnega podeželskega mesta. Po teh načelih je bilo torej zaenkrat ustanovljenih v Spalatu 5 različnih športnih dru štev, ki so fcila pravilno včlanjena v ustrezne nacionalne federacije, in sicer društvo »Giocatori Calcio Spalato« namesto prejšnjega Hajduka, Società Canottieri Dalmazia Spalato« namesto prejšnjega Gusarja, »Società Nuoto Juventus Spalato« namesto prejšnjega Jadrana, Società Tennis Firule, namesto Jadranskega teniškega kluba in »Circolo della Vela Adria Spalato« namesto prejšnjega Jadralnega kluba »Labuda«. Glede jadralnega društva so še v teku pogajanja, da bi postalo samostojno društvo za vso Dalmazio s sekcijami v Sebeniku, Cattaru in Curzoli ter bi ne bilo več včlanjeno kot sekcija Gruppo Adriatico v Triestu. To vprašanje ie predloženo jadralni federaciji v odobritev. Vsa omenjena društva so sprejela v članstvo vse člane, ki so jih štela prej, deloma tudi skupno s športno opremo. Tudi vodstvo posameznih društev je ostalo večinoma v rokah oseb, ki so že delovale na teh mestih, le tu in tam je bilo pritegnjenih nekaj novih delavcev.« List navaja potem sestavo celotnih odborov v omenjenih društvih; med imeni raznih funkcionarjev nahajamo celo vrsto starih in preizkušenih športnih delavcev iz Spalata. V plavalnem društvu Juventus je bil imenovan za predsednika Jakob Roje, tehnični vodja in njegov pomočnik pa sta Ante Senjanovič in Mihovilovič. V nogo- metnem društvu je imenovan kot predsednik Covi Steno Franco, v odboru pa so dr. Kamber, ing. Terzič, inž. Kaliterna, Slavko Benčič in drugi. V veslaškem društvu bo predsedoval Guido Bianchini, poleg njega pa bodo skrbeli za ta klub Se Dragutin Po-parič, Luka Marasovič, inž. Bulic, dr. Pa-rac itd. V teniškem krožku Firule je imenovan kot predsednik Bonaventura Foretič, razen njega pa bodo sodelovali Ljubo Ka-talinid, Boris Margetič, Slavko Ivaniševič, Niko Bonačič in drugi, v jadralnem krožku pa je predsednik Krescencij Renzutti, športni vodja pa inž. žarko Deskovič. Vsi voditelji omenjenih društev so se pred kratkim sestali pri pokrajinskem odboru CONI-a in določili zadnje smernice tehničnega značaja za obnovitev dela po vseh športnih terenih Spalata. Ocena plavalnih sScskov V mnogih športnih panogah ni zmerom mogoče čisto nepristransko in do zadnjega točno ugotoviti uspehov posameznih športnikov. Tako je na primer stara rtvar pri tekmah v waterpolu, da se pri tej igri nikoli ne dajo točno ugotoviti razne nepravilnosti, ki iih igralci povzročajo ped vodo. Zato znajo samo najholj izkušeni sodniki po kretnjah in držanju plavalcev sklepati pravilno, kdaj so se pregrešili proti pravilom in kdaj ne. Drugo udejstvovanje v plavalnem športu, kjer športnikov ni mogoče zanesljivo nadzirati, so plavalni skoki, o katerih se zmerom sliši — bodisi pri strokovnjakih, še bolj pa pri laikih, da so bodisi uspeli ali pa ne. vendar pa ni nikoli mogoče dokazati niti samemu skakalcu, kakšne so bile hibe pri izvajanju posameznega skoka. Kakor pišejo, je pred kratkim neki znani berlinski učitelj iznašel čisto preprosti, toda precej zanesljivi način nadziranja pravilnosti v izvajanju plavalnih skokov, ki ga bo za dokončno uporabo seveda še treba preizkusiti. Mož je dal opremiti one telesne dele (predvsem plavalčeve sklepe ter pas in glavo) z belo močno žarečimi žepnimi svetilkami, ki jih slika med izvajanjem skoka. Po tej metodi de bi učitelj natančen diagram vsakega posameznega skoka. Ko je plošča razvita, se lahko vsak skok podrobno oceni in uveljavijo vse stvarne pripombe glede lepote izvedbe ter držanja in izvršitve vsakega plavalčevega giba od zaleta do padca v vodo. (Po športni službi »E. S.«) Moška atletska prvenstva v Triestu Preteklo nedeljo je bilo v triestskem stadionu Littorio tekmovanje za lahkoatietsko prvenstvo posebnega pasu, ki ga sestavljajo društva iz Triesta, Pole, Gorizie, Fiume in Udine. Ker so nam ti italijanski atleti krajevno najbližji in so naša stara društva že svoj čas vzdrževala z njimi marsikatere stike, bo prav zanimivo videti, kakšnih uspehov so zmožni v sedanjih časih, ko so izredne razmere kolikor toliko vplivale tudi na redni razvoj v športu. Za primerjavo bodo najbolj služili najboljši izidi v posameznih disciplinah, ki so bili naslednji: na 100 m: Brama (iz Giovinezze) 11.4, na 400 m: Ferrasutti (iz Udinese) 54.3, na 800 m: Zanolla (iz Goriziane) 2:06.8, na 3000 m: Dugolin (iz Triesta) 9:49.4, na 110 m preko zaprek: Albanese (iz Pole) 16.9. na 400 m preko zaprek Colautti (iz Giovinezze) 57.2, v disku: Blasi (tudi iz Giovi nezze) 37.33 m, v kladivu: Oretti (prav tako iz G.), 45.79 m, v kopju: Spazzali (iz Goriziane) 51.35 m, v krogli: Forchiasiri (iz Goriziane) 11.84 m, v skoku v daljino: Vallon (iz Giovinezze) 6.71 m, v skoku v višino: Kiba (iz Pole) 1.80 m, v skoku ob palici: Sarovich (iz Giovinezze) 3.30 in v troskoku: Pelarrini (tudi od tod) 13.33 m. * * » Dunajska Admira je v nedeljo zaključila svoje gostovanje v Turčiji še s tretjo igro, ki jo je dobila najbolj prepričevalno, in si cer proti moštvu Galata Serailu. Dunaj čani so zmagali po zelo lepi igri, ki ji je prisostvovalo okrog 15.000 gledalcev, gladko s 3:0. Iz Helsinkov je prišla vest, da nameravajo letos spet otvoriti olimpijski stadion in na njem prirediti nekaj večjih športnih manifestacij, čisti dobiček teh prireditev naj bi šel v korist prebivalstva, ki je bilo oškodovano zaradi'vojnih dogodkov. — Madžari prehudi za Hrvate. Teniški dvoboj za rimski pokal med Madžarsko in Hrvatsko v Zagrebu se je končal s 4:2 za Madžare. Edini dve točki sta Hrvatom priborila v prvih dveh singlih Branovič in Pal-lada, ki sta zmagala nad Gabryjem in Szi-getijem, potem pa dva dneva zaporedoma ni bilo več točke za Hrvate. Oba doubla sta izgubila para Branovič-šarič in Pallada-Mitič. zaključna dva singla pa šarič proti dr. Mayerju in Mitič proti Asbothu. Z Goreniskega Dr. Ley pride spet na Koroško. Državni minister dr. Ley, vodja nemške delavske fronte, se je pred meseci mulil na Koroškem. ko je ustoličil gauleiter ja dr. Rainer-ja. Zdaj pa bo ustoličil nadomestnega gau-leiterja Thimla. Ohisk je določen za čas od 15. do 17. junija. V Celovcu bo prirejeno veliko zborovanje. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 221etni sanitejec Adam Gasser, 27!etni Franc Gros, 221etnd Fabian Kuss, 221etni Hans Stogart, 231etni študijski asesor Hans Wolke in 211etni Karel Kirchmayer. Vojaško ostro strelja nje na Košuti traja 10. in 11. junija. Oba dneva je področje Košute zastraženo od 7.30 do 17.30. Prebivalstvo je opozorjeno, naj se ne približa. Motorne edinice narodno socialistične stranke so ustanovljene v Dravogradu. Guštanju, na Prevaljah, v Mežici in v črni. Radio Liübllana PETEK, 12. JUNIJA 1942/XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi. — V odmoru (8.00) Napoved časa. 8.15: Poročila v itlalijanščini. 12.15: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. 12.40: Na harmoniko igra Vlado Golob. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Lahka glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Operetna glasba. — Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert orkestra Glasbene Matice, sodeluje pianistka Silva Hrašovec. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 21.00: Simfonična prireditev EIAR. Koncert vodi dirigent Morelli, sodeluje pianistka Rina Rosai. — V odmoru predavanje v slovenščini. 22.25: Pisana glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. Umrla je naša predraga mama, omica, sestra, teta in tašča, gospa Jožefa žargaj vdova po ravnatelju zemljiške knjige v pokoju po kratki mučni bolezni v 80. letu starosti. Pogreb se vrši dne 12. junija t. 1. ob 16. uri iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Graz, dne 10. junija 1942. Žalujoče rodbine: ŽARGAJ, FRKOVIČ, DESIMEIER, POÖESKA, HERBST — in ostali sorodniki Mali oglasi lieseda t —.60. taksa —.60 u datan