Od skromne zapuščine do sodobne tovarne
Čeravno nas pot le malokrat zanese na Poljanski nasip, nas je le malo, ki ne bi poznali znamenitih zapornic na Ljubljanici in ob njej stare Cukrarne, ki so ji že nekajkrat grozili s porušenjem. Slavba je res stara. omet odpada in le skoz majhna okna prodira svetloba za debele zidovc. Ta mračna hiša pa ima lepo zgodovino. Ko so jo zgradili, so v njen bivali avstro ogrski vojaki, kasneje je v njej obratovala mapina lovarna sladkorja. Danes je v njej prehodni dom. na za-četku tega stoletja pa je dajala skromno zatočišče trem velikim prcdstavnikom naše moderne. Pred drugo svelovno vojno je v njenih prostorih delovala tudi manjša tekslilna lovarna Josip Kunc and. Comp. Vojna vihra jc minila, tek-stilna tovarna je tila nadonalizirana, stroji razdeljeni Pletenini in Oekorativni in iz tistega bore malo, kar je ostalo, se je v letu 1948 poručila Volnenka, pre-dhodnica današnje Velane. To je bilo natanko 6. decembra pred 35 leti.
Nemara sta bila prav težak začetek in trmasto vztrajanje tedanjih delav-cev porok in obet za boljše čase. Oprema Volnenke tisiega leta ni bila vredna nič več kot milijon tedanjih siarih dinarjev. Le s skrajnim varče-vanjem, pravim stiskaštvom in zag-nanostjo. ki bi jo danes lahko pri-merjali z inovatorslvom, jih je pripe-Ijala do tako rekoč najsodobnejše
jugoslovanske specializirane tovarne zaves. Današnja Velana je vredna okoli 1800 milijonov dinarjev po na-bavnih vrednostih, kar pa ne pomeni dovolj, če ne povemo še to. da so zemljišče, zgradbe in oprema in vse o-talo kar imajo, dejansko njihovo, saj nimajo kredilov. To je po-membno zlasti v teh težkih stabiliza-cijskihčasih, kosečedalje večdelov-
nih organizacij ubada lako z izgu-bami kot z vračanjem kredilov.
Uspehi, ki spremljajo to našo io-varno, pa niso njen edini spremljeva-lec in neka stalnica. Njihovo poslo-vanje je vzadnjih letitTdokaj otežko-čeno. Nenehno se srečujejo s po-manjkanjem reprodukcijskih mate-rialov, ki jih tudi na domačem trgu ni moč dobiti. Z lastnim izvozom in z vlaganjem v turizem pa tudi z naku-povanjem si morajo zagoloviti toliko deviznih sredstev, da uvozijo kom-pletno osnovno komponerito za proi-zvodnjo polieslerskih vlaken, ki je v naši domovini še ne izdelujejo. Brez uvoza torej tudi v Velani ne gre, ker so vse surovine uvožene, oziroma zato, ker Jugoslavija nimarazviteba-zične induslrije. Tega se v tovarni zaves dobro zavedajo in vedo, da kot kapitalno intenzivna delovna organi-zaciju \ prodoru na zahodno tržišče, od koder izvira kompletna zavesar-ska tehnologija, ne morejo uspeti brez dodalnih programov. Zato ne spijo na dosedanjih uspehih. Rešitev vidijo v višjih stopnjah obdelave. v skupneiti naslopanju z drugimi de-lovnimi organizacijaini in v delnem uvajanju delovno intenzivne proi-zvodnje. Naj navedemo nekaj reši-tev, na katerih slonijo njihovi kra!-koročni in dolgoročni programi. Z uvajanjem nove lehnologije v ople-tnenitenju zaves jim je letos uspel prodor na zahodnonemško tržišče z lamelnimi  — trakastimi zavesami, ki
predstavljajo povsem nov korak pri opremljanju tako stanovanjskih kot poslovnih prostorov. Drugi način prodora na konvertibilno tržišče programirajo v skupnem nastopu z Vezionico Zvornik, kjer so vložili v sklad za nerazvite nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev. Skupaj s to to-varno bodo izvažali vezene zavese na ameriško tržisče. In še tretji primer. ki pa se navezuje na dolgoročni ra-zvoj delovne organizacije. V prihod-njem srednjeročnem obdobju bo stekla gradnja četrte faze tovarne na meji s Keminom, s čimer bodo pove-čali zmogljivost konfekcije.
Velana je z dobrimi poslovnimi re-zultati zaključila tudi letošnje de-vetmesečno delo! 25. novembra so v delovni organizaciji proslavili svojo 35-letnico obstoja. Na prireditvi je spregovoril tudi predsednik občin-skega komiteja ZKS Pavle Vindišar. Bila je lo lepa proslava s kulturnim sporcdum, s pesmijo mešanega ok-teta Kliničnega centru, ki je segla v srce. Tudi zapiesali so in nuzdravili. In vendar so se obnašali na inoč sta-bilizacijsko saj so se zabavali kar pod domačo streho, zavedajoč se s kakšno ležavo so se njihovi pre-dhodniki prebili do tega, kar im.ijo oni danes. S takšnim obnašanjem in s pravo mero razumnosti jim tudi pri-hodnost ne more skopo odmerjati sadov njihovcga dela.
Besedilo in slika j. p.