lETO XIV., ŠTEV. 242’
Prva Izdala
SLOVENSKI
Izdaja Cu»upisnu-zaio¿li«4kt p-dleljc 5¿L>L »INaS tlak« / UircktorJ Radi janbuba / Odgovorni aredntk:	Sergej Vošajak / Tiska
tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljabljana, Tomšičeva tflica 5, telefon 23-522 do 23-»26 / Uprava: Ljubljana, Čopova olica 50-111., telefon 2¿-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva olica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, sa zunanje 2Î-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račoo Narodne banke 6в1-*Тс-1<9 > Mesečna naročnin« 200 din
SPOROČILO JUGOSLOVANSKE VLADE ZDRUŽENIM NARODOM
Cea* 1035a
BISSAVI - NAPADALKI DOVOLJUJEJO, DA SI PRISVAJA OZEMLJE SVOJE ŽRTVE
Naši neosmboieni kraji
Beograd, 12. okt_ (Tanjug) Jugoslovanska vlada je obvestila danes generalnega sekretarja Združenih narodov Daga Hammerskjoelda o položaju, ki je nastal zaradi anglo-amer.škega sklepa, da hočeta cono A STO 3 Trstom izročiti Italiji. Sporočilo jugoslovanske vlade Združenim narodom je naslednje:
»Vlada FLRJ šteje za svojo dolžnost, da opozori na položaj, k. je nastal v zadnjem času v odr.osih med Jugoslavijo in Italijo. Vlada FLRJ želi predvsem opozoriti na potek dogodkov, ki so pr.vedli odnose med sosednima državama do take napetosti.
Po koncu prve svetovne vojne je dobila Italija znaten del jugoslovanskega etničnega ozemlja z
edini . bistveno etnično mešan otok, vsa ostala cona. z izjemo mesteca Milja, pa je v etničnem pogledu čisto jugoslovanska.
Zaradi zemljepisne lege mesta in pristanišča Trsta, ki sta nastala predvsem kot mestno središče in pristanišče svoje jugoslovanske okolice in zaledja, bi bile z italijansko zasedbo cone A Jugoslavija, pa tudi druge
okroglo 700.000 jugoslovanskimi srednjeevropske države (pred-
prebivalci. Sodelujoč pr; napadalnosti sil osj № kot glavni evropski vrstn.k hitlerjevske Nemčije, je fašistična Italija leta 1941 napadla Jugoslavijo, ji vsil.la vojno in prizadela velikansko škodo ljudem in premoženju, Z zmago demokratične koal.cije, h kateri je Jugoslavija s svojo odločno in nesebično voljo od vseh zaveznikov relativno (po svoji moči) največ prispevala, je Italija izgubila večji del v tem vojni osvojenih ozemelj, obdržala pa je še vedno znatno jugoslovansko etr.jčno ozemlje pod svojo oblastjo. Od ozemlja, ki ga je izgubila, je bil del vrnjen Jugoslaviji, iz enega dela tega ozemlja, mesta Trsta, njegovega neposrednega zaledja in dela Istre pa je bilo ustvarjeno ozemlje, ki je bilo na mirovn; konferenci izročeno v začasno upravo trem zavezniškim silam: Jugoslaviji, Združen.m državam Amerike in Združenemu kraljestvu Velike Britanije.
Neposredno po podpisu mirovne pogodbe je vlada Republike Italije objavila svoje zahteve do tega mednarodnega ozemlja in vladi ZDA in Združenega kraljestva kakor tudi vlada Republike Francije so dale tem zahtevam svojo javno oporo s tako imenovano trojno deklaracijo iz leta 1948.
V najnovejšem času je vlada Republike Italije zahtevala s čedalje večjo vztrajnostjo ukinite« uprave treh zaveznikov na Tržaškem ozemlju, in da bi svojo zahtevo podprla, se je poslužila poskusa oboroženega pritiska na Jugoslav.jo.
Konec avgusta letos je vlada Republike Italije pomaknila nekaj pehotnih divizij prot; meji Jugoslavije in pripeljala v obmejne kraje tudi nekatere letalske s.le. Od tega trenutka pa do danes izvajajo te oborožene sile vzdolž meje z Jugoslavijo demonstrativne premike, ki so šli celo do izzivanja oboroženih incidentov, vštevši vdore na jugoslovansko ozemlje in kršitev jugoslovanskega zračnega prostora.
Te in podobne italijanske akcije so napotile vladi ZDA in Združenega kraljestva na očivjd-no popuščanje italijanskemu agresivnemu pritisku v škodo pravjc ;n življenjskih interesov Jugoslavije.
Osmega oktobra letos sta vladi ZDA in Združenega kraljestva objavili svoj sklep, da se odrekata upravi nad tisto cono STO, k. sta jo do zdaj upravljali, se pravi cono A, in da to upravo izročata vladi Republike Italije.
Devetega oktobra letos je vlada Republike Italije objav.la izjavo, da sprejema ponudbo za prevzem uprave nad cono A STO. Iste dni so se začele približevati meji cone A STO nove oborožene sile Republike Italije, pripravljajoč se, da bi vkorakale v to cono.
Tak potek dogodkov je povzročil zelo kritičen položaj na severozahodni meji Jugoslavije. Jugoslavija je v nevarnosti, da bi se na tej meji znašla pred »izvršenim dejstvom«, ki bi težko prizadejal njene nacionalne Interese, njene pravice in njeno varnost.
Zasedba cone A STO po italijanski vojski in prevzem uprave v coni A po Republiki Itali j j b' pomenila, da se osem let po zmagi Združenih narodov drža vi-napadalkj dovoljuje. da st prisvoji etnično ozemlje svoje žrtve, in sicer s samovoljnim dejanjem treh vlad. ki od nikogar niso bile pooblaščene. S tem v zvezi je treba vedeli, da je cona A STO del strnjenega jugoslovanskega etničnega ozem-iia. aa Katerem je mesto Trst
vsem pa Avstrija) težko prizadete. Vsi ti etnični in gospodarski razlogi so poleg zgodovinskih in moralnih razlogov privedli do tega, da je mirovna konferenca s svojim: sklepi priznala. da je Jugoslavija neposredno zainteresirana na tržaškem ozemlju, kar se je izrazilo v tem, da ji je bilo zaupano skupno upravljanje tega ozemlja, in s tem, da jo je treba pri določitvi guvernerja Združenih narodov obvezno vprašati za mnenje.
Z izročitvijo uprave nad cono A STO vladi Republike Italije in s prevzemom uprave nad to cono po omenjeni vladi bi bile težko prizadete tudi nesporne pravice Jugoslavije. Te pravice izhajajo iz mirovne pogodbe, pri kateri je sodelovalaeJugoslavija in ki jo je podpisala skupno z 2G državami zaveznicami. Pri tem ne smemo pozabiti že navedenega dejstva, da priznava ta pogodba Jugoslaviji kot najbolj neposredno prizadeti državi tudi posebne pravice na tržaškem ozemlju.
S sklepom treh vlad glede co-
ne A STO so teptane te jugoslovanske pravice. Z izvedbo tega sklepa bi si ti vladi prisvojili pravico samovoljno kršiti mirovno pogodbo iz 1947 in spremeniti eno izmed njenih glavnih ozemeljskih določb, in sicer brez privolitve najbolj prizadete udeleženke te pogodbe.
Te okoliščine vodijo k zaključku, da bi pomenila izvedbo sklepa treh vlad samovoljno razpolaganje z nacionalnimi interesi in pravi, carni drugih držav kar pomeni kršitev osnovnih mednarodnopravnih norm o suverenosti držav potrjenih z Ustanovno listino Združenih narodov. V danih okoliščinah hi pomenila izvedba sklepa treh vlad tudi resno kršitev varnosti Jugoslavije. Vstop italijanske vojske v cono A STO in zasedba te cone po italijanski vojski bi oompnila ustvaritev mostišča na vzhodni, t. J. ju-ffOsiovsnsVi obal? j-'iîrarvsVen'a
moria. Grenke izkušnje iz preteklosti, ziasti iz druge svetovne vojne, sovražna politiku povoine Italije do -liivo-
siaviie. pretenzile sedanje italijanske vlade do vsega STO.
rč+ov^i тр|гп,с|пу?'Гс1.-|0 fOiTlQ
(pretenzije, ki so bile te dni ponovno uradno potrjene), dalie pretenzije italijanskih vlad na onemita s popolno jugoslovansko suverenostjo, kot so Istra in Dalmacija, kakor tudi smer. ki jo je sam predsednik italHan'ke vlade uradno in lavno oprtal smer k obnori biv«e veličine Itallie. oziroma bivšega italijanskega imperila. paikonVrrineje pa sedanja akrila Italije, o kateri govori ta dokument — dokazu m io, kako velike nevarnosti se skrivalo za ustvar janiem italiianskeea mostišča
na fv~oclnvnosVI obeli.
Zaradi vseh gornjih okoliščin bi imela vlada FLRJ
vstop italijanske vojske ▼ cono A STO za agresivno dejanje in sodi, da ima tako pravico kot dolžnost v duhu čl. 51 Ustanovne listine Združenih narodov, da se v ta kem primeru z vsemi sredstvi upre izvedbi omenjenega sklepa ter predloži to vprašanje ustreznemu organu Združenih narodov.
Ker pa uvidi položaj, ki bi. če bi trajal dalje, utegnil spraviti v nevarnost mir in mednarodno varnost (čl. 34 Ustanovne listine), hkrati pa se zaveda tudi svoje velike odgovornosti pred mednarodno skupnostjo, ogroženo z mnogimi agresivnimi težnjami v raznih delih sveta, zavedajoč se svojih dolžnosti
kot miroljubna država, ki želi še naprej z vsemi močmi sodelovati za utrditev miru in kolektivne varnosti ter zavedajoč se svojih obveznosti kot članica Združenih narodov, želi Jugoslavija predvsem storiti vse korake, ki so ji na razpolago, da v duhu čl. 33 Ustanovne listine Združenih narodov z neposrednimi pogajanji z vladami ZDA, Združenega kraljestva in Republike Italije odstrani nastali nevarni položaj.
Ko Vas obvešča o navedenem. gospod generalni sekretar, Vas vlada FLRJ prosi, da bi z vsebino tega obvestila seznanili tudi vse države, članice Združenih narodov.
Sendpeter — Sloveoov
NOTA VLADE FLRJ ZAHODNIM SILAM
Jugoslavija ima dolžnost in prauis©, da v samoobrambi zaščiti svof@ nacionalne interese
Beograd, 12. okt. (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes na zahtevo državnega sekretariata veleposlanika Vel. Britanije sira Yva Malleta in odpravnika poslov veleposlaništva ZDA g. Wood ruffa Wallnerja. Pri tej priložnosti je dr. Aleš Bebler izročil diplomatskima zastopnikoma Velike Britanije in ZDA noto, v kateri Jugoslavija predlaga, naj bi bila konferenca zastopnikov ZDA, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije o možnosti za odstranitev položaja, ki bi utegnil ogrožati mir. Nota enake vsebine je bila izročena italijanskemu poslaniku v Beogradu g. Vanni d'Archirafiju.
Vlada FLRJ se sklicuje v tej noti na svojo noto z dne 9. okt. t 1., ki jo je poslala vladama ZDA in Velike Britanije glede na njun sklep o umiku njiho-
vih čet iz cone A STO. Glede na ta sklep in potrditev tega sklepa po italijanski vladi se zdi vladi FLRJ potrebno nujno opozoriti na naslednje:
1. Mirovna pogodba z Italijo priznava FLRJ posebne interese v Trstu in na vsem STO ter jo postavlja za enega izmed mandatarjev tega ozemlja. Poleg tega je cona A STO sestavni del strnjenega jugoslovanskega etničnega ozemlja s Trstom kot etnično mešanim otokom. Dalje, Trst, je bil zgrajen in je potreben kot pristanišče za zaledje, čigar neposredni in najvažnejši del je Jugoslavija.
Sklep vlad ZDA in Združenega kraljestva ter njegova po-trditev po Republiki Italiji je
V. KONGRES LMS KONČAN
smradi niso niti sužnji, niti backi,
da bi se z n jimi mešetarilo po mili volji
Hongres TjJIS sprejel resolucije in končal svoje delo — Miha Marinko govoril ob zaključku kongresa o nalogah mladine in o tržaškem vprašanju
iSkati poti kako poživeti to delo. Brez dvoma je danes naša
ljenje ¡n smrt do skrajnih meja, da brani svoje interese in
mladina v takih o-kolnostih, kjer svoje pravice. (Pritrjevanje in
Maribor, 12. okt. (Po telefonu). Danes ob osmih zjutraj je kongres nadaljeval svoje delo. Skoraj ves dopoldne so zasedale vse tri komisije, v katerih so delegati mladinskih organizacij podrobno razpravljali o vprašanjih, kj so bila postavljena v glavnih kongresnih referatih. Danes je' bil zlasti živahen razgovor v komisiji za šolstvo m splošno izobraževanje ljudske mladine. Razpravj v tej komisiji so prisostvovali tudi predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko, član izvršnega sveta LRS Vladko Majhen in predsednik MLO Miloš Ledinek. Tovariša Majhen in Ledinek sta kot znana pedagoga tudi posegla v razpravo o nekaterih perečih vprašanjih šolstva.
Potem, ko so v vseh treh komisijah zaključili razpravo in s tem ustvarili osnovo za ustrezne resolucije, so se ob enajstih spet zbrali vsi delegati v glavni kongresni dvoranj in skupno nadaljevali delo. Delegati so najprvo sprejeli poročilo organizacijske komisije, ki je postavila vrsto predlogov za nadaljnje delo LMS. Kongres je nato z odobravanjem sprejel poroči-
lo nadzorne komisije ter dal razrešnico dosedanjemu Centralnemu komiteju LMS, zatem pa je kandidacijska komisija podala predlog za izvolitev 41 članov v novi plenum CK LMS, s čimer je bilo zaključeno dopoldansko delo kongresa.
Popoldne ob 15. se je kon-
vali še tov. Stane Kavčič, Zoran Polič, Vladko Majhen, Miloš Ledinek, Ivan Gorjup in
drugi gosti. Delegati so priredili Mihi Marinku prisrčne in viharne ovacije, skandirajoč »Ti-to-Marinko« ter ponovili svoje manifestacije za Trst. Zatem so bile volitve v plenum CK LMS.
Po volitvah je imel tov. Mi-
gres nadaljeval. Poleg tov. Mihe ha Marinko daljši govor, v ka-Marinka so kongresu prisostvo- terem je med drugim dejal:
@ovor Mihe Marinka
je brez tega dqgodka dovolj osnov, da se odločno borimo proti kakršnemu koli pomeh-kuženju. Mi gradimo novo družbo, socialistično družbo in to nam prinaša toliko novega in ostvarja toliko sil, da smo lahko kos našim notranjim slabostim. Toda mimo tega tudi drugi poskrbe, da te mlačnosti pri nas ne more biti.
Naše ljudstvo je iz Titovega jekla
To so poskrbeli ravno te dni
vzklikanje: Tako je, 2ivijenje damo za Trst!)
Ifalijanski povampirjeni fašisti so zadnje čase skrajno nesramno pisali v svojih časopis o naši deželi, o njeni tako imenovani zaostalosti in to zato, da bi opravičevali svojo »civilizatorično in kulturno misijo« v pretekli vojni. Samo dejstvo, da so že spričo prve radijske vesti o odločitvi Amerike in Anglije v sleherni naši vasi stopili na plan in odločno povedali svoje mnenje, pove dovolj in lahko rečemo, da se v primerjavi s tem lahko skrije da-
V imenu izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije vam prinašam najtoplejše pozdrave ob zaključku vašega Kongresa. Najprvo se vam v imenu Ljudske skupščine in v svojem imenu prav toplo zahvaljujem za ogromne napore, ki ste jih dali v zadnjih letih zlasti še v obdobju desetih let od vašega prvega kongresa v Kočevski Reki. Ta prispevek je bil neizmerno dragocen pri obnovi domovine in pri graditvi socialistične domovine. V borbi za obnovo ste sami sebe skovali v čvrste socialistične graditelje. Naš interes pri tem va-
šem prispevku je neverjetno velik, ker je domovina v mar-sikakem pogledu mogla hitreje napredovati, razen tega pa ste se tudi vj sami kot mladi ljudje, ki stopate v življenje pri tem delu prekalili.
Današnji kongres je dal analizo vašega dela v pretečenem obdobju ter poudaril določen prispevek v iskanju pot; za naše čimboljše delo. Celotni kongres pa je bil pod težkim dojmom neverjetno težkega dogodka, ki je zadel našo deželo. Marsikoga izmed vas je bolelo srce ter je le napol ušesa poslušal ter sledil vašim tekočim razpravam. To ni najtežje. Mislim pa, da je bil prav zaradi tega strahovitega dogodka kongres še tembolj učinkovit jn boste s še večjim poletom šli na delo in našli še boljšo pot po kateri boste reševali posamezne probleme na terenu.
Mislim, da je to tudi najvažnejše, če odhajate danes s kongresa s čvrsto odločnostjo storiti in delati na vsakem koraku najboljše, kar more koristiti naš{ socialistični domovini. Ce s to dobro voljo odhajate na svoje delo, v svoje vsakdanje življenje, je to največji uspeh lega kongresa.
Pri včerajšnjem delu komisij,
J-V ÖL»	IdVIlU 1C Will.	v • T 1** /T-> I	•	1 1'1 •
v Londonu in Washingtons Te našnja Italija. (Delegati vzklikajo: dni ste se zbrali iz vseh krajev Tito-Armija, Vsi smo armada!)
in kotičkov naše dežele in ste imeli priložnost izmenjati medsebojne izkušnje in informacije ter ste lahko ugotovili, da se je onega večera vse naše ljudstvo kot en mož dvignilo v protestu protj te) škandalozni odločitvi (Delegati, vstanejo in navdušeno skandirajo in ploskajo: Življenje damo, Trsta ne damo!). Tu imate najlepšo priložnost da ponesete vsak v svoj kraj, ko se vrnete domov v tovarne, na vas, v šole, zavest, kako je naš narod trden in enoten. Tu se je ponovno kot že tolikokrat ob težkih borbah, ki smo jih že prešli, znova pokazalo, iz kakšnega testa je naše ljudstvo, da je naše ljudstvo iz Titovega jekla (Vzklikanje: Tito-Partija, Tito-Armija, Heroj Tito!). Naši tako imenovani zavezniki so sicer imeli priložnost slišati ogorčenje naših narodov. Toda to je vendarle še vedno skromna slika tega, kar vi lahko sumirate. O Jugoslaviji govore kot o zaostali deželi, ki nima zvez, pa je ven-
Lahko se zanesemo samo nase in na nikogar drugega
Vsi vemo in vsaj’ za južno Italijo lahko smelo trdimo, da je nešteto vasi, kjer nimajo niti radijskih aparatov. Tehnika naših informativnih zvez pa je zadostovala, da je izzvala tak odmev pri našem narodu. Ce že nič drugega, že samo to je dovolj, da odvržemo vsakršno misel in željo o nekih civilizatorskih in kulturnih misijah tistih na oni strani. Nauk, ki smo ga dobili, je neverjetno velik in dragocen, tako za nas, še toliko bolj pa za druge. Za nas predvsem v tem, da vemo, da se lahko zanesemo samo nase in na nikogar drugega. (Tako je, tako je!) Nauk za druge pa je, da z nami ni mogoče pometati. (Tako je!)
Italijanske fašiste poznamo zlasti po njihovi politiki, ki se od Mussolinijevih časov do danes ni prav v ničemer spremenila. Poznamo iih, da so kričavi in »korajžni«,
darle v sleherni vasi nastal kadar imajo opravka s kakim ne-spontan odipor z vsem ogorče- bog! ¡enim nasprotnikom, sicer pa
njem in je naše ljudstvo izreklo svojo besedo proti tej kaši, ki so nam jo skuhali. Znova so se mogli poučiti, da naši narodi niso nitj sužnji, niti backi, ki bi se dali kar tako odpraviti
beže, da kar smrdi za njimi. (Tako je!) Prepričan sem tudi, da bi italijanski imperialisti ne obujali pohlepa po naši deželi samo zaradi rega, ker je to želja, ki se ii kliub izkušnjam ne morejo odreči.
ko sem sledil razpravam, je bi- in da bi se z njimi mešetarilo Mislim, da smo lahko vsi skupaj
S V. kongresa LMS v Mariboru: Zbrani delegat! mladinskih organizacij LMS poslušajo slavnostni govor člana CK ZKS tov. Staneta Kavčiča ob 10. obletnici I. kongres» Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki. V prvi vrsti sedijo: Viktor Stopar. Frane S miome, vladiko Majhen ш tirane šuhejt
lo tu in tam govora o mlačnosti v delu vaših organizacij, o mlačnosti, kj je zajela mladino.
po mili volji. V teh dneh je naše ljudstvo dokazalo, da je ponosno in odločno in da je
»T m « — .« ^	Л —	— —.1— —t	-Л —	Д«	4i.i^l,e	— — « — — -.-■ 1 -^	»M	— ^	A««^.
n СШШ	JÇ	iCACi)	U<t	JC	ucua	zfe/xci VA/com?	UV«>ia BO	fct»'
prepričani, da bi si Italijani to temeliito premislili. 10 let je prekratka doba, da bi pozabili, kako {Nadaljevanje na 2. strani).
v nasprotju z mirovno pogodbo in pomeni zato poseganje v pravice In nacionalne interese FLRJ. Je enostransko razpolaganje z jugoslovanskimi pravicami in nacionalnimi interesi, vsiljevanje sklepa suvereni državi v vprašanjih, ki so življenjskega pomena zanjo. Hkrati pomeni kršitev osnovnih načel o suvereni enakopravnosti držav, določenih z Ustanovno listino Združenih narodov.
2.	Omenjeni sklep in njegova potrditev po Republiki Italiji sta v neposredni zvezi z vojaškimi demonstracijami, ki jih dela vlada Republike Italije vzdolž jugoslovausko-itali-janske meje od konca avgusta t. 1. in ki jih spremljajo izzivanja in kršitve jugoslovanskega zračnega pros.ora. To izvajanje agresivnega pritiska r.a Jugoslavijo mora jugoslovanska vlada gledati v luči izjav italijanske vlade in njenih zastopnikov, namreč, da bo pomenila izvedba gornjega sklepa samo prvi korak k nadaljnjim italijanskim zahtevam do jugos'ovansk“ga ožemi ia. Pri tem ne smemo niti za trenutek pozabiti, da prihajajo take izjave in zahteve o-d uradnih zastopnikov tiste države, ki je v bližnji preteklosti zaradi po-dobrih ozemeljskih zahtev z oboroženo silo napadla Jugoslavijo. Glede na to bi morala jugoslovanska vlada g!"dati v izvedbi omen jenega sklepa prehod k odkritim agresivnim dejanjem Republike Italije.
Nobenega dvoma ni, da je dolžnost in pravica Jugoslavije, da z vsemi sredstvi, k: so ji na razpolago, v samoobrambi zaščiti svoje pravice in nacionalne interese.
3.	Z vsiljevanjem sklepov glede vprašani, ki so v zvezi z življenjskim interesom in pravicami Jugoslavije in ki ogrožajo njeno nedotakljivost in neodvisnost ter s povečanjem agresivnega pritiska po Republiki Itaiiii je nastal no sodbi vlade FLRJ položaj, ki bi moral spraviti v nevarnost ohranitev mednarodnega miru in varnosti, če bi se ti sklepi izvedli.
Jugoslovanski vladi se Is zdelo po(rebno. da je o nastalem po'ožabj obvestila generalnega sekretarja Združenih narodov.
4 Vlada FLRJ pa ima. zave-daioč se svoi'h obveznosti iz Ustanovne listine Združenih narodov, predvsem za svojo dolžnost, da v smislu čl. 33 Ustanovne Rstine Združenih narodov predlaga vlekam Združen**;, kra!igstva. ZDA in Republik* Rabie n*po«redne razgovore. Temu smotru bi ro mrneniu jugoslovanske vlade na*boiie ustrezala konferenca zastonnikov omepienib v'ad in viade jo»os!avHe. ki bi dala na svoi dnevni red vprašani« o možnosti odstranitve noiožaja, ki bi ateenil ogrožati mir.
Vlada FLRJ daie svoj predlog kot zelo nuien. ooudarja-ioč, da bi bila predlagana konferenca Ime z pomena, če bi mef tem časom prišlo do izvedbe sklepa vlad Združenega kraljestvo in ZDA z dne 8, oktobra 1953,
Enotni in strnjeni za našim državnim vodstvom odklanjamo sleherno mešetarjenje z našo zemljo
Pozdravne brzojavke maršala Tita
Po vsej driavi e e nadaljujejo ogorčene demonstra ci je
Že peti dan zajema vso Jugoslavijo val ogorčenih de, monstracij zaper ssimovoljn o in krivično odločitev ameriške in angleške vlade, da bi prepustili cono A STO Italiji in Ji dali za nagrado še Trst. Te demonstracije, ki po svoji odločnosti in svoji obsežnosti presegajo vse drsedanje demonstracije v novi Jugoslav iji, kot to poudarjajo tudi tuje časopisne agencije, pa so hkrati manifestacija trdne odločnosti in neomajnega zau panja v naše državno vodstvo z maršalom Titom na čelu. Ne le po Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu, Titogradu in drugih večjih mestih In industrijskih sred iščih, (marveč v sleherni vasi izraža ljudstvo na spontan ih zborovanjih in demonstracijah svoj nepreklicni sklep, braniti sleherno ped naše zemlje ter z vsemi sredstvi za gotoviti pravice tudi tistim našim rojakom, ki so jih kriv ične meje odtrgale od naše skupne domovine, Titove s ocialistične Jugoslavije. nTujega nočemo, svojega ne damo, zahtevamo pa pravico in smo pripravljeni, boriti se za s voje pravice z vseimi razpoložljivimi sredstvi!«, to je pa rola, s katero izražajo ljudske množice trdno odločnost, na praviti enkrat za vselej konec vsakemu izigravanju in sle pomišenju.
Nič manjše ogorčenje kot angloameriška kravja kupčija z našim življenjem in našim ozemljem pa je vzbudila v najširših ljudskih množicah izjava rimskega papeža, ki je blagoslovil italijanske imperialiste in fašiste ter izrazil pobožno željo, da bi tudi Istra in Dalmacija čimprej doživela »italijansko osvoboditeva. T a izjava pač dovolj zgovorno priča o tesni povezanosti V atikana in rimslih imperialistov. Ta izjava je samo en člen v verigi skrajno sovražnih odnosov Vatikana do Slov encev in vseh jugoslovanskih narodov. Ogorčenje množic spričo tako očitnega sovraštva Vatikana do vsega, kar le količkaj diši Po Jugoslaviji, je zato tembolj razumljivo.
Množične demonstraci je v Mariboru
Tudi v Mariboru se ogorčenje zaradi Trsta ne le ni poleglo, marveč se stopnjuje iz dneva v dan. Neprestano se vrste protestna zborovanja in povorke demonstrantov korakajo po
mestnih ulicah in dajejo dušika . ojemu ogorčenju, hkrati pa manifestirajo čvrsto enotnost in nepokolebljivo voljo z vsemi silami podpirati naše državno vodstvo pri obramb« naših pravic.
Danes popoldne se Je zbrala
velika množica demonstrantov pred Škofijo m protestirala zlasti proti nesramni izjavi rimskega papeža. Ko je zahtevala od mariborskega škofa dT. Der-žečnika, naj se o tem izjavi, je dejal, da se strinja s stališčem našega državnega vodstva, ni pa obsodil sovražne politike Vatikana, ki hujska italijanske iredentiste, naj zahtevaj0 ne le Trst in cono A, marveč vso Istro in še druga jugoslovanska ozemlja. Tudi zvečer so bile v Mariboru velike demonstracije, ki se jih je udeležilo mnogo tisoč ljudi.
Lfnblfana demonstrira od ¡otra do trdne noči
Če italijanskim imperialistom doslej še ni nihče povedal, da morajo svoje mu imperializmu, «la sti proti Jugoslaviji, napraviti konec, jim je moral to povedati Tito!
Lljubljar.a, 12. okt. Prebivalstvo Ljubljane že peti dan ogorčeno demonstrira proti gnusni kupčiji z našimj narodnimi interesi v Trstu in coni A. Ze zgodaj zjutraj so iz periferije prikorakale v mesto večje in manjše skupine demonstrantov, kf so nato v presledkih vse dopoldne demonstrirale po ljub-
ljanskih ulicah in vzklikale borbene in domoljubne ter protifašistične in protiimperia-liistične parole.
Kmalu po dvanajsti uri so se pojavili na ulicah tisoči mladin-env in mladink, gojencev učiteljišča in drugih ljubljanskih šol. Korakali s0 po središču mesta, kakor tudi po Resljevi ce-
Govor tovariša Mihe Marinka
'{Nadaljevanje s 1 strani)
se je njihova »kulturna« in »zgodovinska« misija končala. Tu mislim na njihov pohlep po Trstu, Istri, Reki, Dalmaciji, Albaniji, Sredozemlju in po Jadranu, ki ne izvira samo iz nekih dednih tradicij italijanskega imperializma, čeprav so imeli izkušnje že s samo s trhlo in gnilo Jugoslavijo, kakor je že tovariš Tito nakazal, pa še z njo niso mogli opraviti.
Za nas je bilo že nekaj časa povsem iasno, da ¡e za tem imperialističnim in iredentističnim delirijem nekaj več. Italijani sami ne bi imeli korajže in ne bi tako kričali v svoii zahtevnosti. Dogodki pričajo, da ie ro točno. Za seboi so imeli hujskače, ki so ¡im daiali posum, da razvijejo svoj imperialistični, osvaialni pohlep. Imeli so skratka potuho. Iz tega sledi, da so za svojim hrbtom imeli sile, ki ščuvaio in ki so tokrat odkrito stopile na plan. Te sile lahko sedaj zelo jasno ugotovimo, ker so že lera 1945. imele drugačne namene kakor ono. s čimer so se izgovarjali, da potrebuiejo Trst kot bazo za sredozemske operacije. Prav dobro se spominjamo konca osvobodilnega boia, ko so že takrat imeli tudi neke druge namene.
Spominjamo se, da se je prav ob koncu vojne formirala v Ljubljani vlada enodnevnica, katere namen je bil, da ostvari one cilje m interese, ki so jih imele te temne sile, da ustvari srednjoevropsko tamponsko katoliško državo. Imele so namen preprečiti osvoboditev Slovenije in njeno priključitev v socialistično skupnost jugoslovanskih narodov. Tak je bil njihov takratni interes. Ko se jim namen s katoliško srednjeevropsko državo ni posrečil, seveda tudi niso mogli odkrito Teči: Dajte Trst. ki ste ga osvobodili, nazaj, zato da ga damo Italiji To so morali storiti z drugačnimi izgovori.
Mi smo nlebiscit
že izvedli
Tudi če bi vzeli stvar s pravne strani, ne samo s strani kasneje sklenjene mirovne pogodbe, oni tega ne bi smeli storiti. Zato so ta teritorij zasedli in iztisnili iz njega na=o armado s kiavzuliranim anmenom, da se ustvari Svobodno tržaško ozemlje, nikakor pa ne z namenom, da se to ozemlje odstopi Italiji. Ce danes to delajo, potem naravnost kršijo dogovor, ki je bil sklenjen med Analijo in Ameriko ter našimi predstavniki v letu 1945 Toda reakcionarne temne sile v svetu ne bi mogle uspevati, če bi i“-ale z odprtimi kar'ami. Moralo je preteči precej let, preteči celo obdobje, skozi katerega se je v ozadju prepletala ves čas perfidna politika, da so ta Čas uporabili za razne namene •in njim se zdi. da je danes že čas. ko so svetovno javno mnenje že dovolj privedli v zablodo. ko bi mogli uspptl, če Italijani predlagajo plebiscit. Toda g Pella je takoj po tej odločitvi Anglo-amerikancev pohitel z izjavo, da bo Palpa z za-spdbo Trsta imela še boljše po-
goje za izvedbo plebiscita. Razumljivo, v takih pogojih bi vsaka šema izvajala plebiscit. (Ploskanje.) S to svojo izjavo je seveda pokazal g Pella, koliko ]e ta skrahirana italijanska politika demokratična. Ita-lijnska politika more uspevati samo pod presijo in le, če ima svoje torišče vsa golazen od Vatikana do vseh sovražnih in protiljudskih sil.
Ko že Italija govori o plebiscitu in o ugodnih pogojih za plebiscit, jim moramo povedati, da smo na tem ozemlju mi plebiscit že izvedli. (Viharno ploskanje in vzklikanje.) Izvedli smo ga v mnogo težjih pogojih, ne pa v takih, kakor bi ga sedaj hotel izvajati g Pella, kj misli, da bo v senci svojih bajonetov izvedel g’asovanje v Trstu. Mi smo že izvedli plebiscit z orožjem v rokah proti vsem zatiralcem primorskega ljudstva in Trsta. (Viharno pritrjevanje.)
Nevarno igro igrate, gospodje
To je eno izmed dejstev, zaradi česar so naš! narodi upravičeno ogorčeni nao tem stra hotnim, rekel bi celo zločinskim sklepom Anglo-amerikan-cev .Ti gospodje na zahodu bi se morali zavedati, da igrajo nevarno politiko, da igrajo nevarno igro. Ne samo da izgubljajo na zaupanju, temveč pri tem tudi pozabljajo, da mi nismo nekaj takpga, s čimer bi se dalo kakor koli mešetariti .Pozabljajo na težKo borbo, skozi katero smo se izko-vali in s katero smo se tako globoko zaljubili v našo deželo in v vse naše pokrajine, ki pripadajo našemu naciunalne-mu telesu. To ni samo sentimentalnost To je naša globoka pravica, ki nam je ne more nihče oporekati.
Gospodje pozabljajo, da smo vajeni in ob vsakem trenutku pripravljeni boriti se za svoj obstanek in svoje pravice. Gospodje, vi kompromitirate Atlantski pakt! Vi oborožujete enega njegovih članov za agresivne namene! Oboroževanje, kj ga dajete današnji klerofašistič-ni Italiji, očitno kaže, da je v namenu agresije proti svobodoljubnim jugoslovanskem narodom. Nevarno igro :grateí VI vzpodbujate italijanske imperialiste v njihovem pohlepu Komu to koristi? Ali koristi to svetovnemu miru, ali koristi to uspešnemu mednarodnemu sodelovanju, če se podpira ta pohlep, ko vemo, da za Trstom sledi borba za njihove nadaljnje postojanke. Oni pozabljajo, da se to spričo naših narodov ne da. Ce b¡ bili cemetni, bi bilo mir v tem delu Evrope zelo lahko utrditi in okrepiti. Ne bi bilo potrebno mnogo truda, pa bi se italijanski imperialisti skrili v mišje luknje. Umaknite roke proč od zakulisnega ščuvanja Italije! Ce pa to ne bo dovolj, potem pa tudi Ai sami lahko z njimi opravimo, (Burno ploskanje in viharno vzklikanje: »Heroj Tito«, »Vsi smo armada«, »Tito — armada«.)
VSI ROJAKI IZ CONE A SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA TERITORIJA naj se polnoštevilno udeleže zborovanja, ki bo v torek. 13 oktobra 1933 ob 20. uri v veliki dvorani Ekonomske fakultete v Gregorčičevi ulici štev. 27.
Radi okvare v tiskarni je del vaših naročnikov prejel vfierajšnio številko „Slovenskega poročevalca“ z zamudo. Prosimo, da nam to oprostite.
Uredništvo
Mi pa dobro vemo, da italijanski narod kot tak ne želi vojne, da ima prebridke izkušnje, da mu osvajalne vojne ne prinašajo koristi in da mu prinašajo samo škodo. To italijanski narod instinktivno tudi čuti. Fotreben je tu samo krepak udarec po glavi italijanske politike, pa bo zadostovalo, da si odgrizne svoj iredentistični jezik. (Viharno ploskanje.)
Da bi preslepili italijansko ljudstvo, govore in čvekajo o Julijski krajini, o Trstu, Istri itd. Ce bi ga neprestano ne ščuvali k nepremišljenim korakom, če bi s tem prenehali, bi seveda prišlo pri njih do drugačnega obračunavanja in do drugačnega reševanja problemov, ki danes tišče italijansko delovno ljudstvo Pri vsaki količkaj kritični notranji situaciji se danes poveča haranga okoli Trsta, samo zato, da bi delovno ljudstvo, ki živi pod težkim jarmom izkoriščanja in to ne samo kapitalističnega, ampak še celo fevdalnega izkoriščanja, na to pozabilo. Na eni strani veleposestniki, ki žive v vsem svojem razkošju, na drugi strani pa siromašno delovno ljudstvo, ki ?e vedno živi v zemeljskih votlinah, kot je t- primer po Kalabriji, Siciliji itd.
Ce bi seveda takega konjička. na katerem bi neprestano jahali, ne imeli, bi ti gospodje težko ostali na oblasti in bi ne mogli vzdržati spričo upravičenih zahtev za reševanje problemov, ki tišče ‘današnjo Italijo.
P‘- fašistična krilatica ie, ki pa jo tudi danes poudarjajo, di mora Italija osvajati ozemlja, ker je prenaseljena. Vemo ,a, da to ni resničen razlog. V naprednem družbenem gospodarstvu ne more biti prenaseljenosti, treba je samo zagotoviti delo. ki edino ustvarja dobrine, pa bo vsakdo prišel do svojega kruha, pa najsi bo kjer koli. Tak Izgovor je zato popolnoma jalov, da ie treba zaradi prenaseljenosti osavjati tuje ozemlje. To je seveda interes vladajoče klike. To je interes tistih, ki vodijo na tak način današnjo oficielno italijansko politiko in hočejo s ščuvanjem zadovoljevati svoj osvajalni pohlep.
Vatikan je razplet mrežo po vsem svetu
Tovariši in tovarišice!
Položaj je resen. Temne sile so se zločinsko zarotile proti nam. S to svojo perfidno politiko skušajo premamiti svet, da bi opravičili ta svoj ukrep.
Danes opoldne sem po radiu slišal vest, da je predsednik ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve dejal, o nekem sestanku s predsednikom Eisenhow-rom in z Dul lesom, da so tu določeni argumenti, ki niso za javnost, kar da jasno razumeti, da gre tu za tajno obveznost Amerike do Italije. Dovolj jasno je nakazano, kaj tiči za tem. Ni nam treba hoditi daleč, kajti dovolj izkušenj imamo z Vatikanom in vemo, da je Vatikan razplel svoje mreže po vsem svetu, zlasti tudi v reakcionarnih krogih Amerike. Zato nam je umljivo, da je to tista tipalka, ki je bistveno pripomogla k taki odločitvi Amerike. Ta tipalka pa se je tudi sicer sama odkrila.
Inscenirali so kot da je bil povsem slučajno sestanek tržaškega iredentista BartoIIija s papežem Pijem XII., pri katerem je papež blagoslovil in želel srečo pri osvoboditvi sinov Istre. Takšne izjave daje tudi g. Pella. Cela vrsta je simptomov, ki morajo na nas de-
lovati z vso treznostjo in nam vlivati čvrsto odločnost. Kakor sem že dejal, ne moremo nikomur več verjeti na njegovo besedo. Resnično prijateljstvo in zavezništvo se more izkazati samo v dejanjih. In če je tisti večer naše ljudstvo spontano planilo in ogorčeno demonstriralo, je popolnoma razumljivo, da je to ogorčenje prekipelo in da je prišlo do znanih ekscesov v Beogradu, ko so demonstranti napadli ameriško, englesko in italijansko poslaništvo in razbili stekla na angleški in ameriški čitalnici.
Za nas so Titove besede, ki jih je izrekel v Leskovcu, povsem razumljive in jih moramo upoštevati. Mislim pa, da morajo rudi oni tam zunaj razumeti, da takšna stvar mora privesti naše ljudstvo do ogorčenja. To naj jim bo v pouk, da se mora resno prijateljstvo kovati drugače, ne pa s sunkom v hrbet.
Izvršili bomo vsak ukrep državnega vodstva
Ko odhajate s tega kongresa, pojdite z globoko zavestjo in prepričanjem, da boste znali tolmačiti v vsakdanjih dejanjih, kakšne so naše pozicije. Naše pozicije so trdne samo, v kolikor smo čvrsti, enotni in enodušni. Le na ta način moremo izsiliti spoštovanje tako prijateljev kot sovražnikov. Dajte temu instiktivnemu odporu zavesten poudarek, da moramo v tej odločnosti vztrajati. Naš patriotizem naj se izkaže v slehernem našem dejanju in ponašanju. Pogumno zaupajmo v naše državno vodstvo in tovariša Tita. (Delegati vstanejo in skandirajo: _Mi smo Titovi, Tito je naš, šivljenj’e damo, Trsta ne damo).
Prepričan sem, da izražam mnenje vsega kongresa, čvrsto zaupanje in vero, da bo naše državno vodstvo ukrenilo vse tisto, kar je najbolj pametno, kar je edino možno v danem odločilnem trenutku (Vzklikanje: B rätst vo-Enot-nost) in da lahko zagotovimo naše državno vodstvo, da bomo z vso odločnostjo in vztrajnostjo izvršili vsak ukrep, ki ga bo odredilo. (Pritrjevanje: Tako je, Tito je naš, mi smo Titovi).
Tovariši in tovarišice! Nesite v tovarne, vasi in šole to zavest, to odločnost, nesite .prepričljive besede in ustvarjajte tam organizirano silo vsega našega odpora, da onemogočimo na vsakem koraku vsakogar, ki bi zavestno ali podzavestno skušali omajati naše vrste. Danes je potrebno, da smo čvrsti in enotni kot en mož. Trenutni položaj terja od nas vso resnost. To ni prvi trenutek, ki zahteva od nas nekaj takega. V povojnem času smo že imeli tako težke trenutke. Dokažimo tudi tokrat z vso odločnostjo, da je pravica na naši strani. (Vzklikanje: Hočemo, hočemo.) S tem še ni rečeno, da mora priti do skrajnosti. Še je čas, da zavezniki prekličejo svojo odločitev in da se začne reševati to vprašanje brez orožja. Toda naj bo globoko v zavesti slehernega izmed nas, da bomo dosegli to samo, če bomo trdno pripravljeni tudi na naf-hujše. (Vzklikanje: Tujeaa nočemo, svojega ne damo, Vsi smo armada, če bo potrebno.)
V nadaljevanju svojega govo-se ie nato rov. Miha Marinko delj časa zadržal na najvažnejših vprašanjih, o katerih je razprav-lial kongres, zlasti na vprašanju šolstva, vzgoie mladine, in na mnogih drugih problemih, važnih za nadalini razvoj mladinske organizaciie in sploh dela mladine. Ob zaključku svojega govora ie ponosno poudaril, naj ho trenutna težka situacija mladini samo v spodbudo, da vnese v avnîç delo vse tisto nat Jušenje. ki ji je svoj-
sti in drugod. Pri nekdanji kavami Emoni se je skupima mla-dincev povzpela na balkon nekdanje kavarne. Eden izmed teh mladincev je imel borbeni nagovor na zbrano množico, nakar je bila sprejeta protestna resolucija, ki jo je zbrana množica sprejela z nepopisnim navdušenjem.
Od nekdanje kavarne Emone je vsa velikanska mnbžica mladi'ne, ki se ji je med tem pridružilo še več skupin drugih demonstrantov, krenila pred grob padlih narodnih herojev in se poklonila njihovemu spominu.
V zgodnjih popoldanskih urah so po ljubljanskih ulicah vozili številni avtomobili in motocikli Avto-mcto društva, okrašeni z državnimi in proletarskimi zastavami. Od vsepovsod so se zgrinjale v mesto nove in nove množice.
Ob 17. uri je lulo pred palačo telekomunikacij velik0 protestno zborovanje, k' se ga je udeležilo vež desettisoč Ljubljančanov. Pred zbrano množico je najprej spregovoril član republiškega odbora Združenja rezervnih oficirjev Daniel Lepin, za njim pa član izvršnega sveta in naš stari borec za osvoboditev našega Primorja Ivan Regent.
Ivan Regent je najprej dejal. da nam ni treba več mnogo govoriti, ker smo že povedali, kaj bomo storili in kaj moramo storiti če vladi ZDA in Velike Britanije svojega sklepa ne bosta preklicali. Nato je govoril o 25"letnem trpljenju slo-. venskega ljudstva lim gaženju najosnovnejših človečanskih pravic, kakor tudi' sleherne dane obljube ali garancije s strani italijanskih oblastnikov. Dejal je, da nam prav italijanski iredentisti očitajo, da smo barbari. A da je naš balkanski barbarizem, če hočemo govoriti z njihovim jezikom, najmanj tisočkrat bolj človeški kakor pa njihova dvatisočletna civilizacija, ki so jo v preteklosti že vsiljevali najrazličnejšim narodom in jo skušajo še vsiljevati, jim
Beograd, 13. okt. Po govorih, ki jih je imel v Leskovcu ia Skoplju, je predsednik republike maršal Tito prejel več sto brzojavk iz vse države, v katerih izražajo delovni ljudje svoje zadovoljstvo zaradi odločnega stališča, ki ga je zavzel glede na vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja. V brzojavkah zlasti poudarjajo, da je stališče jugoslovanskega ljudstva v tej zadevi istovetno z onim, ki ga je predsednik republike obrazložil v svojih govorih. »Besede, ki smo Jih čuli iz tvojih ust, so bile izrečene iz srca nas vseh,« pišejo predsedniku republike s protestnega zborovanja prebivalci mesta Poreča v Istri. »Naši zahodni zavezniki naj vendar že enkrat spoznajo, da smo vsi ob tvoji strani in da bomo na tvoj poziv branili s svojo krvjo in življenjem vsak centimeter naše ljubljene države, v katero spada tudi Trst.«
»Naše meje so tamkaj, kjer so naše žrtve,« poročajo predsedniku republike Titu državljani iz Ožbalta ob Dravi. »Zato bomo skupaj z vsemi narodi Jugoslavije branili pod vašim vodstvom naše interese v coni A.«
Podobne brzojavke je predsednik republike prejel od pripadnikov madžarske nacionalne manjšine iz Sajana, mladine Bohinjske Bistrice, prebivalcev Sanskega mosta in okolice, Združenja učiteljev iz Bugojna, udeležencev konference Zveze komunistov v Dobroti pri Boki Kotorski, mladine iz tržaške Raštele pri Cazinu, prebivalcev vasi Mokrin, državljanov iz Ivangrada, Bosanskega Broda, Mrkonjič grada, Sjenice, Brčkega, Velike Kladuše, Donjega Milanovca, delovnega kolektiva v ladjedelnici »Mali Lošinj« in mnogih drugih.
Pozdravne brzojavke so poslale tudi mnoge vojaške enote. Pripadniki garnizije v Pri-
poivemo pa mi. Italijanskim imperialistom, je dejal tov. Regent, se je pridružil tudi Vatikan, ki v imenu boga zahteva za imperialistično Italijo tudi Istro.
Tov. Regent je zatem gvoril o bratstvu in enotnosti, ki nam je v tej težki preizkušnji še bolj potrebna ko-t kidaj koli poprej, nato pa je zaključil svoj govor s pozivom, naj manifestiramo naprej, dokler ne bo krivica, ki nam je bila storjena, popravljena.
Za Ivanam Regentom je spregovoril še Ivo Vreščak, rojak s Krasa, ki je govoril v imenu tistih, ki so na lastni kož; občutili italijansko »kulturo« v obliki ricinusa, zaporov in konfinacij ter ubijanj.
Po zborovanju so se desettisočglave množice zlile po ljubljanskih ulicah ter demonstrirale proti krivici naših zaveznikov in proti grabežljivemu italijanskemu imperializmu s takšno srditostjo, da je bi] v središču mesta za več ur ustavljen ves promet. V trenutku, ko to poročamo, demonstracije še trajno.
Celje znova demonstrira
Celje, 12. okt. Po dopoldanskih demonstracijah, ko je okoli 3000 srednješolske mladine znova preplavilo celjske ulice in zahtevalo ukinitev grobe odločitve anglo-amerifcanske vlade c prepustitvi Trsta in cone A Italiji, je Celje znova zaž'veio v večernih urah. V središču mesta so z vseh strani prihajale večje in manjše skupine ljudi s transparenti, zastavami in godbami na čelu. Nad 8000-glava množica se je nato okoli 20. ure zbrala na Titovem trgu. Tu je prvi spregovoril predsednik mestnega odbora ZB Hilbert Kamilo, ki je med drugim tudi
sporočil o noti jugoslovanske vlade in njeni zahtevi po konferenci štirih. Navdušenega vzklikanja je blo komaj konec, ko je stopil pred mikrofon sekretar OK ZI IS Vinko Sumra-da, ki je ožigosal odločitev An-glo-Amerikancev ter nato ostro obsodil še vse tiste celjske špe-kualnte, ki so nasedli sovražnim govoricam, češ da bo zmanjkalo živi] in ki so navalili na trgovine ter povzročili, da se je potrošnja nekaterih živil v Celju v zadnjih dneh močno dvignila. Ob uri, ko to poročamo, demonstracije po Celju še trajajo.	B.
Mariborčani ogorčeno protestirajo proti izjavi Pija XIÍ.
Maribor, 12. okt. Na nobenem zborovanju še ni bila velika dvorana šole na Taboru tako nabito polna kot nocoj. Ogorčeni prebivalci te delavske četrti Maribora so ogorčeno protestirali proti Izjavi Pija XII., ki jo je dal tržaškemu županu Bartoliju, želeč, da bi Italija čimprej dobila tudi Istro. Zbrani množici je obširno govoril o Trstu član glavnega odbora SZDL tovariš Rudi Janhuba, ki
je ponovno poudaril odločno stališče naše vlade, da ne bo prepustila niti pedi zemlje italijanskim imperialistom Tajnik mestnega sindikalnega sveta tovariš Rant je prečital zadnje vesti o izjavi papeža Pija XII., nakar so ogorčeni demonstranti hoteli pred škofijo. Končno so se odločili izbrati tričlansko komisijo, ki bo jutri šla k škofu dr. Deržečniku Z zborovanja je bila poslana protestna resolucija sedanjemu predsedniku OZN gospe Pandit Nehru.
stveno po njenem temperamentu in naj vnese v svoje delo ves polet, pa najsi bo to ob vprašanju Trsta, ali ob pripravah na novembrske volitve ali sploh ob graditvi naše socialistične družbe.
Mladina je govor tov. Marinka sprejela z viharnim pritrjevanjem ter neprestano vzklikala Tito-Marinko.
Po krajšem odmoru je nato kandidacijska komisija objavila izid volitev, v plenum CK I MS. ki ga ie kongres navdušeno sprejel. Kongres je nato
sprejel z viharnim odobravanjem resolucijo maršalu Titu ter resolucijo Ljudski skupščini FLRJ o nekaterih vprašanjih šolstva in končno resolucijo o tekočem delu mladinske organizacije. S ponovnimi viharnimi manifestacijami tov. Titu ¡n Trstu je mladina zaključila svoj V. kogres, nato pa se je spet podala na mariborske ulice in oeorfeno protestirala v skupnem pohodu z Mariborčani proti «rapiotni an-gloamerišiki kupčiji s Trstom.
lepu pišejo maršalu Titu pd svečani zaprisegi novih vojakov:	»Pridružujemo se voja-
kom, ki so danes prisegli zvestobo svoji socialistični domovini ter vam obljubljamo, preko vas pa vsem našim narodom, da bomo vedno pripravljeni dati življenje za obrambo neodvisnosti in svobode nade države. Zahtevamo, naj vladi Amerike in Anglije umakneta svojo odločitev.«
Podobne brzojavke so poslali vojaki, podoficirji in oficirji iz območja vojne pošte 1572 iz Zagreba, garnizije iz Ilirske Bistrice, Donjega Milanovca, rezervni oficirji iz Titovega Užica in mnogi drugi.
Proti narodni Kriminal
Vieraj se je zgodilo na Tržaški cesti v Ljubljani tole:
V	trgovino s prehrambenimi predmeti sta prišli dve osebi in kupili večje količine živil. Večje, kot jih potrebuje šestčlanska družina za enomesečno prehrano. Delavci Tobačne tovarne so za to zvedeli im odšli v trgovino. Stranki sta morali živila vrniti, trgovino so pa zaprli.
Kaj porečemo k temu dogodku? Ali naj odobrimo postopek nakupovalcev in prodajalcev ali pa odločen nastop delavcev Tobačne tovarne?
V	teh dneh je vsak naš človek priča izredno pomembnih dogodkov. Kupčija, ki sta jo sklenila Washington in London z Rimom, je tako globoko ogorčila in užalila vse narode ponosne Jugoslavije, da smo vsi zavpili v svet: »Ne priznamo in ne dovolimo/« Toliko enotnosti, patriotizma in resnične povezanosti z neosvo-bojenimi kraji nismo doživeli že dolgo. Ta odločnost je vlila nam vsem silno vero v moč naših narodov ter obenem opozorila svetovno javnost, da živi na tem malem koščku Evrope ljudstvo, ki ne bo nikoli več dovolilo, da bi kdor koli mešetaril z njegovimi življen-skimi interesi. Ta odgovor je naletel v svetu na močan sprejem zlasti pri tistih narodih, ki živijo sami pod tujo knuto. Zopet je svet videl, kako se je treba boriti za nacionalne pravice in neovisnost. Odločna beseda nekaj milijonov Jugoslovanov je ustavila nakane velikih sil in vlila strah v kosti kričavim rimskim in vatikanskim nasilnežem.
V	tem svečanem in mogočnem pohodu naše odločnosti, ko je ljudstvo pokazalo toliko požrtvovalnosti in glasno izreklo, da je za obrambo svojih pravic, za naš Trst in brate v coni A pripravljeno žrtvovati celo svoje življenje, so se pojavile bele vrane, črne pege na našem narodnem organizmu. V odločnosti jugoslovanskih narodov niso videli naše moči, svetosti našega domoljublja in uspešne obrambe naših pravic, marveč svoje ozke špekulantske interese. Pojavili so se trgovci, ki so začeli šušljati, da bo zmanjkalo tega in onega. Pojavili so se sumljivi delomrzneži, ki bi hoteli iz boja naših ljudi izvleči sebi umazane profite. Začeli so nakupovati večje količine živil, tekstilnega blaga in navalili celo na komisijske trgovine.
Vprašujemo se, kdo se danes lahko prekomerno zalaga z najrazličnejšim blagom in zakaj se zalaga? Delavci in nameščenci se ne morejo. Naš delovni človek nima denarja. Pa tudi če bi ga imel, ne vidi potrebe in razloga po takih dejanjih. Denar pa imajo špekulantje v mestu in na vasi. In ti so tisti, ki vršijo sovražna dejanja. Sovražna zaradi tega, ker bi hoteli povzročiti težave v preskrbi naših ljudi. Taka sovražna dejanja niso samo navaden družbeni kriminal, marveč so v tem primeru protina-roden kriminal. Avtorji teh poslov niso zato v očeh naših ljudi prav nič manj osovraženi, kot so vsi tisti, proti katerim dviga naše ljudstvo prav te dni svoj protest.
Delovni ljudje bodo našli sredstva in načine, da preprečijo razmah sovražnih špekulacij in postavijo protinarodne kriminale pred sramotilni kamen in zatožno klop. Znali bodo preprečiti protiljudskim škodljivcem, da bi povzročali kakršne koli težave v normalni preskrbi naših družin. To bedo storili posebno odločno zato, ker neizmerno sovražijo vsakogar, ki bi se hotel kakor koli okoristiti na naš račun. Pa tudi zaradi tega, ker vedo, da ni nobenega razloga, da bi lahko prišlo do motenj v normalni preskrbi, če ne bomo v nakupovanju pretiravali. Če pa bi že kje česar koli zmanjkalo, bo ljudstvo znalo poiskati vse tiste, ki so si nagradili zalog, ter jih tudi vprašali, odkod so dobili denar. Ni razloga, da ne bi znali vrniti skupnosti tega, kar so ji sovražni špekulanti hoteli odvzeti.
Želimo, da o teh pojavih ne bi bilo potrebno več pisati. Če bom pa morali še, bomo zapisovali samo imena protinarod* nih kriminalcev!
okratični živelj Trsta o govoru maršala Tita
ProblemTehnične pomoči OZN
Neredno plačevanje obljubljenih prispevkov včlanjenih držav —*
»Primorski dnevnik« in »Corriere di Trieste« sta objavila govor predsednika FTjKJ maršala Tita v posebnih izdajah — Vedno večji odpor proti vodstvu kominformovske stranke, key podpira ired entiste in šoviniste
Beograd, 11. okt. (Tanjug) — Včerajšnji govor predsednika republike v Skoplju je imel močan odmev v coni A tako pri Siovencih kot pri Italijan.h. Povsod, v javnih in zaprtih prostorih govore o govoru maršala I.ta. Med iredentisti se-je pojavila zmedenost ¡n italijanske zastave polagoma izginjajo.
V tržaškem delavskem predmestju Skednju so se pojavili napisi v slovenskem in italijan-.-:em jeziku »Nočemo Ital.je!« Sa Opčinah> slovenskem predmestju Trsta, izražajo ljudje trdno pripravljenost, boriti se proti temu, da b. Italija prišla v cono A, ter prepričanje, da jih Jugoslavija, prav tako kot doslej, nikoli ne b0 pozabila.
Po poročilih iz Trsta in cone A se čuti med član. Vidalijeve ir-formbirojske stranke zmeda in omahovanje. Znani so mnogi primer,, da posamezni člani fnform. fcirojske stranke izražajo popol-solidarnost z odločnim stališem Jugoslavije in obsojajo svoje vodstvo, češ da ga ne bodo več poslušali, ker je postalo popoln prirepek iredentistov jo podpira njihove imperialistične zahteve po vedno novem osvajanju.
Današnji »Primorski dnevnik« »Corriere di Trieste«, ki sta la v izrednih izdajah, objavit ata govor, ki ga je imel predsednik republ.ke včeraj v Skop-. V naslovu čez vso prvo stran navaja »Primorski dnevnik« be-ede maršala Tita: »Ko bo prvi jral.janski vojak stopil v cono bodo korakale v to cono tudi enote Jugoslovanske ljudske ar-aade«.
Časopisi navajajo tudi besede
podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Ranko-vlča, da mora biti Trst prej ali slej jugoslovanski, besede Moše Pijade, »da se godi krivica, ki je ne bomo nikoli priznali«, ter Milovana Djilasa, »da namerava general Winterton zaščititi 'talijanske vojake, da ne bi zb -žali«.
»Neodvisni »Corriee di Trieste« piše na prvi strani o nameri Jugoslavije, da bo z orožjem preprečila vstop ital.jansi'h čet v cono A. Časopis navaja, da so se po včerajšnjem govora maršala v Skoplju tri zahodne sile začele posvetovati o tržaškem
vprašanju. Ni izključeno, piše časopis, da bo prišlo do preklica zahodne note z dne 8. oktobra.
Dopisnik iz Rima poroča, da se tam boje, da bi bil prenos oblasti v coni A od angloameričkih na italijanske oblasti preklical.
Oba lista pišeta o nepretrganih manifestacijah, ogorčenosti jugoslovanskih narodov in protest, h proti samovoljnemu sk’e-pu. »Milijoni Jugoslovanov«, piše »Primorski dnzvnik«, »manifestirajo za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Na protestnih manifestacijah v vseh jugoslovanskih mestih in vaseh poudarja ljudstvo, da bo branilo svoje pravice, če bi bilo potrebno tudi z orožjem. Razpoloženje naših narodov ne bo popustilo, dokler bodo naši bratje ječali pod tujim jarmom, so izjavili govorniki na zborovanjih po vsej Jugoslaviji,« zaključuje »Primorski dnevnik«.
Protesti demokratičnih organizacij v Trstu
TRST, 11. okt. (Tanjug). Sinoči je bil sestanek bivših borcev v narodnoosvobodilni borbi ter mater in žena padlih borcev za svobodo iz Trsta, na katerem so sprejeli protestno resolucijo proti sklepu Velike Britanije in ZDA, ki hočeta cono A izročiti Italiji. »Bivši borci iz narodnoosvobodilne vojne in invalidi, matere in žene padlih borcev, je rečeno v resoluciji, se zahvaljujejo za neprecenljivo oporo, ki jo nudijo njihovi borbi narodi in vlada FLRJ pod vodstvom maršala Tita, ter obljubljajo, da se bodo še naprej borili proti fašističnim zavojevalcem in za pravično rešitev tržaškega vprašanja, ki jo bomo dosegli tedaj, ko na oblasti ne bodo več tuji funkcionarji, pač pa se bo tržaško demokratično prebivalstvo lahko samo
Odmevi
London, 12. okt. (AFP). Jugoslovanski predlog o četverni konferenci «lede Trsta je bil ugpdno sprejet v Londonu. V uradnih krogih izjavljajo, da morajo najprej proučiti noto v celoti, ki še ni prišla v Foreign Office. Najprej je potrebno ugotoviti, če jugoslovanska vlada ne postavlja pogojev, ki bi jih ne bilo mogoče sprejeti za osnovo konference med Jugoslavijo, Veliko Britanijo, ZDA in Italijo. V britanskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da ne bodo pozabili vprašati za svet tudi Francijo o tem, kaj naj odgovorijo Beogradu.
Nekateri opazovalci izjavljajo, da je britanski vladi bolj všeč, če pride tržaško vprašanje pred ožjo konferenco, kakor pa pred Združene narode, kjer bi Sovjetska zveza to vprašanje močno razpihnila. V vsakem primeru pa so razgovori okrog mize veliko bolj ugodni, kot pa nepopravljiva dejanja, do katerih bi lahko prišlo, kajti tržaško vprašanje bi lahko zavzelo zelo nevarre oblike, pravijo v Londonu, zlasti če bi jugoslovanske čete vkorakale v tono A.
V Londonu neprikrivajo težav, na kstere bo naletela tak-šna konferenca v trenutku, ko so strasti razburkane tako v Italiji, zlasti pa še v Jugoslaviji. Po mnenju opazovalcev tvegajo velesile, da bodo doživele neuspeh in s tem veliko zgubile na ugledu. Vendar meni londonska vlada, da je vredno to tvegate
Britanska vlada se bo na jutrišnji seji, ki ji bo predsedoval sir Winston Churchill, gotovo ustavila pri tem vprašanju in sprejela ustrezno odločitev.
Rim, 12. okt. (AFP). Položaj med Italijo in Jugoslavijo postaja čedalje ostrejši, menijo politični opazovalci v italijanski prestolnici po govoru maršala Tita v Skoplju. Ne da bi hoteli kakor koli dramatizirati stvari, poudarjajo, da je predsednik Tito tokrat jasno povedal, da bo ob vstopu italijanskih čet v cono A poslal tja tudi svoje enote. Očitno je, da takšnega opozorila, ki ga je dal človek, kot je Tito, ni mogoče vzeti na lahek način. Italijanski tisk je sedaj zniža! ton, ker najbrž posluša navodila, ki mu svetujejo večjo previdnost. Zdi se, kakor da bi hotel zmanjšati pomen zadnjih dogodkov. Razen tega pa se dozdeva, da je posledica govorov v Leskovcu in Skoplju tudi ta, da ne bo tako kmalu prišlo do prenosa oblasti v Trstu. Zavezniške čete ne bodo takoj odšle, italijanske če e pa ne bodo vkorakale tako kmalu, kakor so prvotno namera valL
New York, 12. okt. (AFP). V OZN ne prikrivajo zaskrbljenosti, ki so jo povzročili zadnji dogodki okoli Trsta. Opazovalci pa poudarjajo, da je jugoslovanska vlada navedla po razglasitvi angloameriškega sklepa o umiku čet iz cone A sicer svoje grožnje, vendar pa tudi svoje predloge za ureditev tega vprašanja. V teh
krogih tudi menijo, da je Titov govor v Skoplju le ena izmed faz jugoslovanskega reagiranja.
New York, 12. okt. (AFP). »New York Times« in »New York Harold Tribune« sta danes objavila uvodne članke o vprašanju Trsta v katerih sta napadla maršala Tita zaradi njegovega govora in mu očitala »malo takta«. V istih člankih pozivata britansko in ameriško vlado naj preprečita konflikt glede Trsta. »New York Herald Tribune« končuje svoj članek z ugotovitvijo: »Angloameri-ške čete so neposredno odgovorne za ohranitev reda v Trstu in v širšem smislu so njuni vladi odgovorni zato, da preprečijo kaos, ki grozi temu ozemlju.«
Po podlosti, ki sta jo napram nosim narodom zgrešili vladi Velike Britanije in ZDA, je nezaslišano, da sedaj velika ameriška dnevnika očitata maršalu Titu »pomanjkanje takta*, ker je javno izrazil ogorčenje vseh naših narodov in napovedal naše ukrepe', če hi italijanske čete vkorakale v cono A Tržaškega ozemlja. Po-manjakanje takta bi lahko edinole mi očitali Veliki Britaniji in ZDA, ki sta za našim hrbtom, za hrbtom ljudstva, ki je bilo v minuli vojni njim najboljši zaveznik in kljub izrecnim izjavam, da ne bosta ukrenili ničesar, ne da bi nas predhodno o tem obvestili, izdali izjavo o prepustivi cone A Italiji. Hkrati, ko sta nas obe vladi pozivali, naj se z Italijo sporazumemo glede ureditve T ržaškega vprašanja, sta se tajno pogajali z Italijo in kakor navadni kramarji mešetarili z našim ozemljem in našimi ljudmi.
In če sedaj o teh stvareh odkrito spregovorimo, potem je to za new-yorìka dnevnika »pomanjkanje takta*.
Izjava kiparja Ivana Meštroviča
New York, 11. okt (Tanjug). Slavni kipar Ivan Meštrovič, ki živi v ZDA, je poslal časopisu »New York Herald Tribune« pismo o zadnjih dogodkih glede Trsta. Meštrovič poudarja, da je Italija že v prvi svetovni vojni zahtevala velik del slovenskega in hrvatskega ozemlja, med drugo svetovno vojno pa je anektirala pol Slovenije, dober del Dalmacije in druga jugoslovanska ozemlja. Meštrovič pripominja, da je Italija v zadnjih 40 letih pokazala nedvomno imperialistične aspiracije na podlagi svojega zunanjepolitičnega programa, ki poziva k izkoreninjenju Hrvatov in Slovencev vzdolž Jadranske obale In aneksiji velikega dela balkanskega polotoka. Dalje poudarja, da je za Italijo Trst samo oporišče za imperialistične načrte proti Jugoslaviji, zaradi česar so proti iüaíijansklm aspiracijam vsi Jugoslovani, ne glede na njihovo politično opredelitev iu $89ÌPgi)<\
upravljalo. Bivši bojevniki se obračajo na Organizacijo združenih narodov in vse miroljubne narode na svetu, naj obsodijo enostransko dejanje vlad ZDA in Velike Britanije, ki škoduje miru in enakopravnosti med narodi.
Občinski svet občine Zgonik v coni A STO je imel danes izredno sejo, s katere so poslali jugoslovanski vladi brzojavko. Zahvaljujejo se ji za dosedanjo obrambo interesov tržaškega prebivalstva in izražajo prepričanje. da bo jugoslovanska vlada zastavila vse sile, da ne bo dovolila Italiji vstopa v cono A STO. Za brzojavko so glasovali vsi občinski svetovalci razen dveh informbirojcev.
Posebno brzojavko so občinski svetovalci občine Zgonik Poslali Varnostnemu svetu OZN, v kateri izjavljajo, da prebivalstvo te občine ne more priznati in sprejeti samovoljnega sklepa zahodnih sil.ker je naperjen proti njihovim interesom. Prebivalci Zgonika, je rečeno v brzojavki, zahtevajo preklic tega sklepa, ki je samovoljen in nezakonit ter surovo tepta mirovno pogodbo z Italijo ter mandat, ki ga je OZN poverila ZDA in Veliki Britaniji.
David Oven, generalni sekretar TAB (Technical Assistance Board) odbora Tehnične pomoči OZN, je apeliral v ekonomskem odboru Generalne skupščine OZN na vlade vseh držav, včlanjenih v OZN, naj zvišajo svoje dosedanje prispevke za tehnično pomoč OZN v letu 1954 vsaj za 20 odstotkov. Sekretar Owen je pri tem poudarjal, da odbor Tehnične pomoči OZN s sedanjimi prispevki včlanjenih držav ne more več izvrševati svojih nalog pri podpiranju gospodarsko zaostalih držav.
V svojem poročilu, ki ga je izročil ekonomskemu odboru Generalne skupščine, je David Owen zatrdil, da je program tehnične pomoči v dobi veliki uspehov in tudi velikih nevarnosti. Pozneje je David Owen govoril tudi na tiskovni konferenci ter vse probleme Tehnične pomoči OZN na kratko označil s »krizo uspehov«. S tem je povedal, da so vsi problemi nastali zaradi tega, ker ni pravega razmerja med programera Tehnične pomoči in med obljubljenimi prispevki in podporami. Program se uspešno izvaja, obljubljen; prispevki pa ne prihajajo ob pravem času in se v mnogih primerih vidi, da dane obljube sploh ne bodo izpolnjene. Med letom se je izkazalo, da so bile nekatere obljube itak skromnih prispevkov sploh samo na papirju. Ce ne bodo izplačani vsi obljubljeni prispevki, bo moral odbor Tehnične pomoči svoj proračun od 25.3 milijona dolarjev za leto 1953 reducirati za 1.8 milijona dolarjev.
Pričakujejo, da bo ameriški veleposlanik Caffecey nastopil kot posredovalec.
Vse te težave so povzročile veliko razočaranje v vseh tistih državah, ki so tehnične pomoči zelo potrebne in ki so tudi upale, da bodo vse obljube izpolnjene. David Owen je izrazil sicer upanje, da je kriza samo začasna in da se bo položaj zboljšal že konec tega ali pa vsaj v začetku prihodnjega meseca, ko bodo na zasedanju Generalne skupščine OZN začeli razpravljati o poročilu odbora Tehnične pomoči.
Udeleženci tiskovne konference so se zlasti zanimali za prispevke ZDA in generalni sekretar Owen je izjavil, da so ZDA prispevale doslej osem mili jonov 171.000 dolarjev od skupne vsote 12,767.000 dolarjev za leto 1953. K temu je pristavil, da je kongres ZDA odobril za proračunsko leto 1954 kot prispevek Tehnični pomoči 8 milijonov 500.000 dolarjev ter obljubil, da bo od tega izplačano nekaj že pred koncem tega leta. Vse, kar bo letos izplačano, pa bo seveda odšteto od skupnega prispevka ZDA za leto 1954 in je zaradi tega še bolj potrebno, da vse druge države zvišajo svoje prispevke.
Laburistična stranka in položaj v Gvajani
London, 12. okt. (r.) Vodstvo laburistične stranke je' danes sklepalo o brzojavki, ki jo je poslal odstavljeni ministrski predsednik Gvajane dr. Jagan. Vodstvo je izdalo komunike, ki pravi, da naj britanska vlada čimprej objavi podatke o razlogih, ki so vodili do ukinitve ustave v Gvajani. Laburistična stranka bo takoj po pričetku novega zasedanja britanskega parlamenta vložila interpelacijo o položaju v Gvajani. Odstavljeni gvajanski ministrski predsednik dr. Jagan je sporočil, da namerava še ta teden obiskati London. Gvajanska progresivna stranka namerava poslati svojega zastopnika tudi k OZN.
Britansko-egiptovska
pogajanja
Kairo, 12 okt. (r.) Britanska in egiptovska delegacija za pogajanja o izpraznitvi Sueškega prekopa sta imeli danes dve-umi sestanek. Vodja egiptovske delegacije polkovnik Naser sestanku ni prisostvoval. Britansko veleposlaništvo ni hotelo komentirati njegove odsotnosti. V britanskih krogih pa poudarjajo, da odsotnost polkovnika Naserja daje malo upanja na nadaljevanje pogajanj. Ameriška poročila pravijo, da je bil današnji sestanek obeh delegacij verjetno zaenkrat zadnji, ker ni prišlo do sporazuma.
Veliko neurje v Grčiji
ATENE, 11. okt. (AINA). Na otoku Kefaloniji so hudi nalivi z grmenjem, kj so povzročili precejšnjo škodo začasnim naseljem, v katerih živi prebivalstvo, ki je bilo prizadeto zaradi letošnjih potresov. Vojaške skupine kopljejo jarke okrog šotorov da bi zaščitile prebivalstvo pred poplavo. Voda pa vdira v šotore in otežkoča promet med Argostolijem in drugimi kraji. Včeraj so bili spet 3 potresi na otoku Kefaloniji. Nalivi in hudournik so opustošili tudi začasna naselja na Jonskih otokih, Zakintosu, Itaki in Kalamosu. Zlasti hudo je za prebivalce na Kalamosu. Pet in dvajset montažnih hiš. ki jih je podaril zvezni izvršni svet FLRJ, so poslali na Jonske otoke.
»Signor colameli». vrata Trsta so nam odprta, paradne uniforme imamo, samo morali bi dobiti še dvojno spodnje perilo ita vrata se za nami ne bi smela zapreti!«
Karikatura: Joče Grahovec
Odškodnina za delo vojnih ujetnikov
Po mednarodnih pogodbah so vse države prevzele obveznost, da izplačujejo svojim vojnim ujetnikom primerne odškodnine za njihovo delo. Od ZSSR, kj ima od dela velikanskih množic vojnih ujetnikov največ koristi, seveda ni mogoče pričakovati, da bo prevzela in izpolnila mednarodno Obveznost odškodnin za delo vojnih ujetnikov. ZDA so že prevzele tako obveznost in bo to storila tudi Velika Britanija. Preden pa bodo vse take obveznosti izpolnjene, morajo pač prizadete države skrbeti, da dobijo njihovi državljani, ki se vračajo po dolgih letih iz vojnega 'ujetništva, vsaj majhno odškodnino, ki jim bo pomagala vsaj v prvih dneh novega življenja.
Ko se zdaj iz ZSSR vrača v Zahodno Nemčijo večje število vojnih ujetnikov, je zahodno-nemška zvezna vlada sprejela zakon, po katerem dobijo vsi vojni ujetniki, ki se vračajo iz ruskega ujetništva, za dobo 1945—1948 po eno, od 1. januarja 1949 pa po dve zahodno-nemški marki na dan. Ta odškodnina je sicer majhna, z njo pa bo pomagano ljudem, ki se
vračajo po osmih letih iz sovjetskih taborišč, da si bodo nabavili najpotrebnejše za svojo novo eksistenco. Na vrnitev svojih državljanov, vojnih ujetnikov, čaka tudi Avstrija in so glavna glasila Avstrije zahtevala od svoje vlade, na posnema zgled Zahodne Nernčie ter prizna uetnikom, ki se bodo vrnili. primemo odškodnino ali podporo.
Sestanek Sing Man Rija in novega poveljnika OZN
Seul, 12. okt. (r.) Zavezniško poveljstvo v Koreji je naprosilo nevtralno komisijo za nadzorovanje premirja, da preišče poročila, po katerih dovažajo Kitajci in Severni Korejci vojaška letala na neko letališče v bližini reke Jalu v Severni Koreji. Podatke za ta poročila je dal neki severnokorejski pilot, ki je zbežal z reaktivnim letalom »MIG 15« v Južno Korejo. Novo imenovani vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Hawl je prispel v Korejo ter se je sestal s predsednikom Sing Man Rijem in s poveljnikom ameriške 8. armade generalom Taylorjem.
V GLAVNEM MESTI MAROKA
Rabat, (arabsko Rbat) n! samo središča, temveč tudi zato, ker ima njenem južnem, nekoliko višjem nikoli vojakov in godb. Ob pet-glavno, temveč tudi najlepše ev- izredno lepo lego in mnogo kras- bregu in ob Atlantski obali. Na kih, ko se sultan odpravlja v za-
ropsko mesto v Maroku. Najlepše nih starinskih spomenikov. Rabat ni samo zaradi svojega modernega leži ob ustju reke Bon-Regeg ob
nasprotni strani reke je mesto Salé, ki se z Rabatom čedalje bolj združuje.
Glavne ulice Rabata so zelo široke ter zaradi dreves ob obeh straneh vedno v prijemi senci. Stavbe ob cestah so bele s širokimi okni, vodoravnimi strehami, obdane pa z vrtovi, polnimi cvetja. Vsi vrtovi so obdani s cve-
mijo, ga spremlja njegova telesna »črna garda«. V tej gardi so lepi Črnci iz. južnega Maroka, nekdanji sužnji, oblečeni v belih uniformah z rdečimi okraski. Gardisti jahajo na konjih, ki so tudi polni okraskov. Ob tej gardi je godba, kar daje vtis pojave kakega orientalskega mogotca iz srednjega veka. Pri vsej tej impozant-
РфП ralban
točim grmovjem, ki jih imajo tudi nost¡ pa ni brez čudnega kontra-- drugih maroških mestih. Po иа_ Orientalski gardi poveljujejo
francoski oficirji. Kadar se pojavi na ulici generalni rezident ali pa kak jxjveljnik področja, tedaj je parada še večja in bolj sodobna, ker nastopajo namesto operetne garde pravi vojaki, pešci in konjeniki.
Kdor obišče centralne francoske urade, ki so v krasnih stavbah arabskega sloga, vidi najprej pri vratih uniformirane in oborožene arabske vratarje. Vratar odpelje obiskovalca v vežo ali notranjo dvorano, kjer pa ga že čaka cela truma slug in ga odpelje v čakalnico. V čakalnici je treba dolgo čakati, dokler obiskovalca novi služabniki ne odvedejo v urad, kjer je uradnik seveda tudi na vso moč dostojanstven in ceremonialen.
Francozi pravijo, da so parade in ceremonije potrebne zaradi ugleda francoske oblasti v orientalski deželi s primitivnim prebivalstvom. Pred prihodom Francozov je bilo prebivalstvo navajeno gledati orientalsko razkošje ter najrazličnejše svečanosti pri svojih sultanih, pašah in kaidih. Zaradi še večje avtoritete hoče francoska oblast vse to ohraniti in francoski uradniki so se hitro sprijaznili s takimi igrami ter se v svojih vlogah očividno prav dobro joočutijo, kar je v velikem nasprotju z njihovo preprostjo v domovini.
v drugiti marossm mestm. Po vrtovih raste mnogo vrst akacij, mimoz in palm. Bele hiše z raznobarvnim grmovjem s širokimi cestami dajejo krasne slike in lahko se reče, da je novi del Rabata podoben velikemu parku s širokimi alejami.
V	sredini so palače generalne rezidence in vlade protektorata. To so razkošne stavbe v moderniziranem arabskem slogu, ki so skrite v zelenju eksotičnih rastlin. Celo notranja dvorišča so urejena kot majhni p?xki. Malo proč od mestnega središča so dvorci generalnega rezidenta, sultana, vezirjev in višjih uradnikov. Tam ima vsak uradnik svojo vilo. Trgovska četrt mesta je omejena na nekaj ulic v središču, kjer so tudi velika poslopja. Od središča proti periferiji vodijo široke ceste, ob njih pa so vile, v katerih stanujejo uradniki in evropski prebivalcu Vse to se razteza na ogromni površinu Slika je krasna, toda samo za ljudi, ki imajo svoje avtomobile, kajti zaradi velikih razdalj drugi ljudje vse krasote ne morejo videti. Seveda ima tudi Rabat svojo Siaro in novo »medino«, ki se ne razlikuje dosti od »medin« v drugih maroških mestih.
V	Maroku so zelo navdušeni za razne parade in ceremonije. Zato je pojavljanje predstavnikov oblasti na ulici zelo svečano. Zbranih je mnogo ljudi v razkošnih uniformah. Vrstijo se nastopi konje-
Nove italijanske čete ob nali meji
Ljubljana, 12. okt. (Tanjug)
Na mejo proti Jugoslaviji stalno prihajajo nova ojačenja italijanskih oboroženih sil vseh vrst orožja. Zadnje dni so zapazili na obmejnem odseku nove enote, ponoči pa so prispela nova ojačenja italijanskih oboroženih sil na odsek Bela peč, blizu tromeje Italija—Jugoslavija—Avstrija. Tudi na drugih odsekih so dobili ojačenja. Italijanska vojska je razvrščena v obmejnih krajih in skrita na strateško važnih položajih. V krajih na italijanski strani meje vlada zaradi navzočnosti italijanske vojske velika zaskrbljenost in potrtost, ker se pod okriljem italijanske vojske še bolj povečujejo krivice nasproti slovenskemu prebivalstvu.
Papežev
„blagoslov“
Drugače bi ne moglo biti. V splošnem jeku zmagoslavja Italijan. iredentizma, ki si mane roke ob darilu Angležev in Američanov, je spregovoril še Pij XII. Ko je sprejel v posebno avdienco tržaškega iredentističnega župana Bartolija, ki je prišel v Rim, da bi slišal Pellovo deklaracijo in se pred rimskim parlamentom čeljustil o nadaljnih italijanskih pohodih. Tudi papež ni hotel zaostajati za politiki najrazličnejših barv in baž — od Pelle do Togliattija in nazaj do De Marsanicha — in je zato izrazil svoje zadovoljstvo zaradi »radostne vesti«, po kateri naj bi Trst dobila Italija. Toda »namestniku božjem« ni bVo dovoilj samo veselje ob angleško-ameriškem darilu, pač pa je hotel povedati še nekaj več: papež bi hotel, da bi Italija dobila še vso Istro, saj je javno povedal, da pričakuje podobno »radostno vest glede vse Istre«.
V Rimu sedaj vsi hitijo. Drug čez drugega dajejo politiki izjave, sporočajo pozive in ženejo imperialistični hrup: vsak bi hotel veljati za najbolj navdušenega iredentista, vsakdo hoče čim delj iztegniti svoje grabežljive roke. Če nekdo omeni cono »B«, bo njegov »nasprotnik« iz druge stranke zahteval vso Julijsko Krajino, za njim bo izjavil tretji, da hoče že Zader, pa zopet naslednji — le vso Dalmacijo in tako naprej v nedogled. Nenni poziva v imenu vseh komin-jormovcev, naj bo Pella še bolj odločen in naj od atlantskih zaveznikov zahteva »zadnjo ped italijanske zemlje«.
In rimski papež ni hotel ostati med zadnjimi; njemu bi zaenkrat bila dovolj »vsa Istra« in njej pošilja svoje blagoslove. Ni prvič in nemara ne zadnjič, da se rimski papeži s svojim blagoslavljanjem uvrščajo v prve vrste italijanskih imperialistov. Papež je blago-lavljal Mussolinija in ga imenoval »človeka božje previdnosti«, italijanska cerkev je z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirala denacionalizacijo Slovencev, ki so bili med dvema vojnama pod Italijo; gorički in tržaški škof sta se paj-dašila z najbolj nagnusnimi raznarodovala in z njim kovala podle načrte za čim popolnejšo italijanizacijo slovenskega ozemlja, prav tisti ljudje so blagoslavljali italijansko vojsko, ko se je odpravljala na pohod proti Abesiniji, v Albanijo, na Balkan, v Rusijo in nad Britanske otoke ...
Danes dviga papež zopet svoj glas, da bi podžigal italijanski imperializem in zavojevalne pohode proti balkanskim »nevernikom«. Drugega sicer nismo nikoli pričakovali, nismo pa mislili, da se bo še enkrat tako odkrito in tako javno izpostavil in se pred vsem svetom razglasil za pobudnika novih italijanskih osvajanj, ko mu je to že enkrat spodletelo. To je torej »nauk« vesoljne katoliške cerkve! Vsa ta vatikanska diplomacija, vsi ti kardinali in jezuitski generali niso drugega kot nosilci »italijanske civilizatorske misije« in predhodniki italijanskih »junaških oboroženih sil«. To ni »nauk o ljubezni«, pač pa razpihovanje sovraštva in hujskanje na vojno, na pohode, na moritve, na spreobračanja, na požige, na posiljevanje... Ko papež govori o svojih »sinovih iz Istre«, ki jih je treba »osvoboditi«, dobro ve, kaj tak poziv pomeni! To je poziv najbolj povampirjenega italijanskega šovinizma! Gospod Pacelli, »božji namestnik na zemlji«, se je sam razkrinkal kot iredentistični agitator in kot zagrizen ItaUjanaš, ki mu je prav malo mar »vesoljnosti katoliške cerkve«, če je le mogoče zadostiti italijanski grabežljivosti in pohlepu po tujih deželah.
Še enkrat se je pokazalo, da je mislila cerkev le drugo besedo za — rimski fašizem.
Stockholm, 12. okt. (r) V starosti 71 let je umrl oče generalnega sekretarja OZN dg. Hjalmar Hammerskjoeld.
Kako }e z reorganizacijo
Pri obravnavanju načrta u-redbe o trgovski dejavnosti so se v trgovskih krogih Slovenije Izkristalizirala neka mnenja, ki jih je vredno zabeležiti.
Tudi v Sloveniji je bilo največ pripomb k načelu, da bodi vsaka prodajalna zase samostojna trgovina. Načelno ni nihče proti temu, vendar opozarjajo ljudje iz trgovine na dejstvo, da pride v Jugoslaviji kot celoti sedaj na eno trgovsko podjetje povprečno 9 poslovalnic, v Makedoniji celo 1Ò. v Sloveniji pa le 1.4 (vseh trgovskih podjetij je v Sloveniji 1270 in ta imajo 1800 poslovalnic. Iz tega izhaja, da bi bilo napačno, če načrt uredbe, ko se uveljavi, ne bi upošteval različnega stanja po posameznih republikah.
V skladu s temi ugotovitvami s- zato recimo celo v Ljubljani. -cjer imajo nekatera podjetja tudi po 18 poslovalnic, trgovski krogi glede nameravane reorganizacije trgovske mreže zelo skleptični. Njihovo mnenje je, da reorganizacija, v glavnem vzeto, ne samo ni potrebna, temveč da je iz gospodarskih in drugih razlogov celo nemogoča. Špecerijskih podjetij je na primer v Ljubljani v glavnem 12 in ta imajo od 11 do 20 poslovalnic. »Preskrba« ima na pr. 18 poslovalnic. Od teh so po mnenju in račui V> v vodstvu podjetja komaj 3, največ 4 take, da bi lahko samostojno rentabilno poslovale. Niso si pa pri »Preskrbi« na jasnem, kako bi mogli oni sami naprej živeti, če te poslovalnice izgubijo. Ne samo pri njih, temveč tudi pri »Delikatesi«, »Emoni«, »Grmadi«, »Hranilih«, »Hrani«, »Koloniale«, »Rožniku«, »Špeceriji« in »Železničarju« je namreč tako, da imajo na robu mesta poslovalnice, ki niso rentabilne, pa jih ne zapro, ker tega ne dovolijo koristi prebivalcev. Skratka, o reorganizaciji so se sicer razgovarjali že v vseh teh kolektivih, vendar ni nikjer še nobenih otipljivih priprav Razen že zgoraj omenjenih razlogov navajajo še to. da je trgovska mreža v
trgovske mreže?
0 predvojaški vzgoji na srednjih šolah
"Načrta uredbe ne gre uporabljati v vseh republikah enako — Ali bi bila likvidacija industrijskih prodajaln res koristna?
Ljubljani že dovolj razdrobljena, da je poteklo od zadnje, nekoliko obsežnejše reorganizacije komaj leto dni in da kakšna nova reorganizacija ne bi prinesla večje konkurence, niti ne bi odpravila monopola, ker tega kratkomalo — ni!
Nekoliko preseneča, da zastopa glede reorganizacije enako stališče tudi manufaktura Stališče špecerijskih trgovin, ki delajo na splošno z nižjo maržo, kjer se cene bolj spreminjajo in kjer zavisi obstoj zlasti od količinsko velikega prometa, je še razumljivo, ni pa po našem mnenju tako v manufakturi. Izredno visoke cene tekstila dajejo tem trgovinam že pri količinsko majhnem prometu za kritje režijskih stroškov (s plačami vred) razmeroma visoke dohodke. Splošno znano je, da mora biti vsakdanji kupec precej previden, če noče, da plača neko stvar, ki stane v eni trgovini 3000 ali 4000 din, v drugi 500 din draže ali še več.
Ta zavest, da lahko »naplahtajo«, vpliva na potrošnika zelo mučno. Kako drugače je, recimo, glede čevljev »Triglav«, za katere ve, da jih bo (iste kvalitete itd.) povsod po državi kupil po isti ceni. Prizadete industrije (»Triglav«, »Kombinat Borovo«, »Varteks« in dr.) so zato opozorile se-stavljalce načrta na škodljive posledice take reorganizacije in navedli mnogo razlogov. Vzemimo »Triglav«. Njegovih 80 podružnic v državi dela s 355 milijoni din obratnih kreditov, ima za 600 milijonov din stalne zaloge in opravi letno okrog 1 milijarde 750 milijonov dinarjev prometa (koeficient obračanja znaša 5, kar je za to stroko zelo ugodno). Čevlje, ki iz kakršnih koli razlogov nekje ne gredo, prenesejo hitro drugam. Cene so povsod malo-
ne enake. V večini podružnic sta le dva uslužbenca, oziroma je celo le eden; samo v 19 podružnicah so 3 oziroma je več uslužbencev. Reorganizacija po načrtu uredbe bi zahtevala vsaj 245 milijonov din več obratnih kreditov (od sedanjih 355 milijonov do vrednosti stalne zaloge), koeficient obračanja bi se skoraj gotovo zmanjšal, število zaposlenih pa bi se moralo povečati. Dalje: Vsaj eno tretjino podružnic bi bilo treba zaradi nerentabilnosti po taki reorganizaciji zapreti. Nastane vprašanje, kdo bi prevzel stare zaloge? In še to: kdor ne hodi slep po naši deželi, vidi zlasti v manjSih mestih in krajih, da so prodajalne »Triglav« najlepše. Skratka, tudi v manjšem kraju kulturno urejene. To je mogoče,
ker daje »Triglav« vse dobičke ▼ adaptacijo starih in za urejanje novih prodajaln. Kako bo stem po morebitni reorganizaciji v duhu načrta uredbe?
Teh nekaj — in več drugih — ugotovitev ob razpravi k načrtu uredbe o trgovinski dejavnosti je obdelala Trgovinska zbornica LR Slovenije v posebnem elaboratu, ki ga je dala na razpolago sekretariatu za gospodarstvo pri IS Slovenije. Tako razpolaga ta sekretariat že s te strani s precej materiala, ki bo nedvomno koristno služil, ko se bo obravnaval načrt uredbe v Beogradu. Po starem pravilu »več glav, več ve« smemo torej upati, da bodo setavljalci dokončnega besedila upoštevali, kar je pametnega, in tako naši trgovini pomagali, da pride do oblike in organizacije, ki jo terjajo naš razvoj in koristi skupnosti.	fr.
Članek tovariš* Knehtla pod gornj jn naslovom, ki je bil ob. javljen v »Slov. poročevalcu«, želim dopolniti j sledečimi pripombami:
Predmet predvojaike vzgoje na srednjih loleh je popolnoma enak drugim predmetom srednje, šolskega pouka v vseh republikah FLRJ. Dijak, ki pade iz predmeta predvojaške vzgoje, ponavlja razred, kot če pade Jz kakega drugega predmeta. Orga-nizac.ja pouka predvojaške vzgoje je v rokah prosvetnih orga. nov in ti so odgovorni za uspeh. Vojaški organi za izvenarmadno vzgojo izdelujejo samo učne načrte in šolske knjige za predmet predvojaške vzgoje ter imajo kontrolno inštruktorico funkcijo, da bi tako pomagali prosvetnim organom. Prosvetni organi morajo v prvi vrsti skrbeti, da se za predmet predvojaške vzgoje na srednjih šolah postavi čim boljši kader stalnih predavate-
ljev {n še prav posebno, da se
ta kader kval.tetno vedno bolj spopolnjuje in dviga. V tem pogledu imajo prosvetni organi vsake ljudske republike posebej polno iniciativo.
Prosvetni organi Slovenije »e zavedajo te dolžnosti, kar se vidi že iz tehle podatkov: 1949-50. letu je b.lo na področju Slovenije 83 odstotkov stalnih predavateljev rezervnih oficirjev, ki so hneli sicer veliko vojno izkustvo, a niso imelj dovolj šolske izobrazbe; v šolskem letu 1952-53 pa jih je bilo le še 46 odstotkov brez velike mature.
Pogoj za kvalifikacijo stalnega predavatelja predvojaške vzgoje na srednji šoli je popolna srednja šola, čin rezervnega oficirja, moralna in politična neoporečnost, volja za ta poklic jn stro-kovn. izpit v predpisanem roku. Dosedaj nf bilo v Sloveniji dovolj razpoložljivih kadrov s polno kvalifikacijo, zato so okrajni In mestni odbori predlagali prosvetnim organom v začasno nastavitev za stalne predavatelje več tovarišev, ki niso imeli popolne srednje šole, pod pogojem.
Zbor proizvajalcev je skupno predstavniško telo proizvajalcev
v okraju in mestu
PredstarniSki organi proizvajalcev oziroma njihovih gospodarskih organizacij, zbori proizvajalcev, ki jih je v naš ustavni sistem prineslo nadaljnje poglabljanje socialistične demokracije, so bili prvič izvoljeni v okrajih in mestih ob koncu leta 1952. V kratkem razdobju niti enega leta so ti zbori proizvajalcev ne samo dokazali potrebo po svojem obstoju na tej stopnji razvoja naše socialistične družbe, ampak so v okviru svoje vedno večje pristojnosti tudi že v precejšnjem obsegu pričeli razvijati svojo življenjsko silo. V delo okrajnih in mestnih ljudskih odborov so prinesli mnogo neposredne problematike in gospodarskega življenja, marsikje pa sploh novega duha in tudi novo metodo dela. Res je, da so ponekod dopustili uveljavljanje parti kularističn ih teženj in predpostavljati lokalne koristi splošnim. Vendar pa so — na splošno vzeto — dali precejšen samostojni delež ne le pri načenjanju, ampak tudi pri samem pravilnem reševanju važnejših gospodarskih vprašanj v komunah. S tem pa so dejansko postali močna ovira za birokratske težnje, kd prav
ODPRAVLJAJMO
NAPAKE
Elektrotehniško društvo LRS je pred dnevi po časopisju vabilo javnost na predavanje prof. dr. ing. L. Musila, ravnatelja Steiveag, o problemih električnega gospodarstva Avstrije. Predavanje naj bi bilo v dvorani direkcije PTT.
Temu vabilo se je odzvalo več naših strokovnjakov, ki jih je tema predavanja močno zanimala. Toda po polurni zamudi so prireditelji sporočili, da je žarnica v projekcijskem aparatu neuporabna in da iščejo po Ljubljani rezervno žarnico. Nato so skoraj eno uro po napovedanem predavanju začeli nameščati projekcijsko
platno, ki pa sploh ni bilo potrebno, ker je bilo nato sporočeno, da rezervne žarnice ne morejo dobiti.
Prof. Musil je bil naprošen, naj predava brez slik, kar pa je odklonil, ker je imel pripravljeno predavanje, za katero so mu bile slike nujne.
Zelo žal nam je bilo, da nismo slišali predavanja priznanega strokovnjaka, še bolj žal pa nam je bilo zaradi slabega vtisa, ki ga je na vse napravila slaba organizacija.
Predavanje je bilo namenjeno vsej naši javnosti. Zato naj bi Elektrotehniško društvo LRS tudi javnosti pojasnilo dejanske vzroke za ta neprijetni dogodek.
Prof. ing. Bojan Kraut
POGOSTO NE VEMO, KDO ZIDA IN KAJ
Včasih je bila lepa navada gradbenih podjetij, da so na tablo pred gradbiščem napi-sali ne le samega sebe kot izvajalca del, temveč tudi, kdo . državne uprave, ki bi‘ se ‘postopoma Zida (to je vnvestitorja) in kaj vse b°U birokratiziral, se odtrgal od
pri ljudskih odborih ie ▼ pi iheri žive. Pozitivna vloga okrajni! in mestnih zborov proizvajalcev je bila tem močnejša, čimbolj je v njih prihajala do veljave zavest, da gre za skupno in enotno predstavniško telo proizvajalcev, to je vseh, ki v gospodarskih organizacijah na območju okraja oziroma mesta ustvarjajo materialna sredstva za kritje splošnih družbenih potreb. In obratno. Čimbolj so se posamezni člani zbora proizvajalcev čutili predstavnike posameznih gospodarskih panog ali celo posameznih gospodarskih organizacij, v katerih so bili izvoljeni, in so pri tem uveljavili partikula-ristične zahteve posamezne gospodarske panoge ali gospodarske organizacije ne oziraje se na splošne družbene koristi, tem manj je zbor proizvajalcev kot predstavniško telo proizvajalcev odigral tisto družbeno politično vlogo, ki mu je namenjena.
V čem je smisel zbora proizvajalcev? У prvem obdobju graditve naše nove družbe, ko so se morale v naši, takrat še zaostali deželi organizirati vse družbene sile in se plansko usmeriti na to, da se dvignemo iz podedovane zaostalosti, se je uveljavljala vodilna vloga delavskega razreda pri razvijanju novih družbenih odnosov predvsem preko državnega izvršilno-upiavnega mehanizma. S prenosom gospodarjenja z družbeno imovino od državnega aparata na * proizvajalce oziroma na njihove gospodarske organizacije in z razvijanjem samoupravnosti drugih osnovnih organov družbenega upravljanja so se pričele uresničevati izredne pridobitve socialistične demokracije. Te pridobitve je mogoče zavarovati in nspešno naprej razvijati samo od spodaj navzgor, iz množic in njihovih temeljnih organov družbenega samoupravljanja. Zato mora v tem procesu delavski razred, lri je ne samo politično, ampak tudi ekonomsko najnaprednejši del družbe, ker ustvarja sorazmerno največji del družbenega produkta, uveljaviti svojo vodilno vlogo neposredno, ne pa po aparatu
recejširii skáh področjih, ▼ proizvajalki sku-
okrajnih pini industrije, trgovine in obrti ter ijalski
IZPITOV ZA KVALIFICIRANE DELAVCE
££no»8B*anost- osnovna pouianfftiljivost * a juncev na izpitih
Za nekvalificirane delavce v podjetjih je samo do 31. decembra letos čas, da se prijavijo k izpitu za kvalificirane delavce
pitno komisijo lahko izpričal, kako in česa je vajenca naučil. 5 tem bi
а.ахлп ¿uauu, imajo nekvalificirani delavci v podjetjih po pravilniku o opravljanju izpitov za kvalificirane delavce ruožoost, opraviti izpit za kvalificiranega delavca, če se javijo k temu izpitu najkasneje do 31. decembra Icios m če so delali v ustreznem poklicu vsaj pet let in opravljali v tem času vsaj tri leta vsa glavna dela poklica.
Ker poteče v nekaj mesecih določeni rok, naj bi podjetja in sindikalne organizacije prizadete delavce opozoril? na to njihovo pravico.
Za polkoallf ici rane delavce in vajence o podjetjih pravilnik ne predpisuje roka Ti lahko opravijo izpit, č* «o vsaj tri leta opravljali vsa fiannui dela svojega poklica: vajenci pa, če so končali vajeniško ali drugo. tej enako šolo. in učno dobo, ki je predpisana za ustrezni poklic.
Tzpit te teoretičen in praktičen. Teoretičnega izpita so oproščeni kandidati. ki so uspešno končali vajeniško ali drugo, tej enako šolo. in polkvaV tiči rani delavci, ki so ODrav-ijali delo kvalificiranega
sno vaienčev učitelj, da bi pred izpitno komisijo lahko izpričal, in česa je vajen
odpadli običajni izgovori vajencev, da se tega in tega niso učili, da jim tega in tega ni nihče povedal, da to in to prvič slišijo itd. Le kvalificirani delavci, ki bodo vešči vsega, kar spada v njihov poklic, bodo lahko upravljali zaupana jim podjetja in dosegli večjo in boljšo proizvodnjo.	H. J.
bo tista stavba, na pr. Grad-beno podjetje »Pionir« investitor OLO Novo mesto; štirista-novanjska stavba. Danes te lepe navade skoraj ne srečujemo več in takn hodi človek mimo že starejših, pa tudi novih gradbišč, ne da bi vedel, kako in kaj. Za primer navajam le gradbišče na Erjavčevi cesti ob železniški progi (desno pred prelazom), kjer so nekoč pred leti že nekaj kopali, in drugo ob Levstikovi ulici (eno stavbo pred križiščem z Vrtače). Vsak dan grem mimo obeh, pa me vsak dan bode anonimnost, ki v večini primerov pač ni potrebna; jasno je namreč, da tega ne bomo na veliko in tako javno trobili o čisto vojaških tn strateških objektih.
Menim, da bi tak malenkosten ukrep s simpatijo sprejeli vsi delovni ljudje, katerih zanimanje za vse, kar delamo, bi se s tem nedvomno še dvignilo. Dobro bi tudi bilo, označiti na tabli mesec in leto, ko se je gradnja začela; taka možnost za javno kontrolo tega, kako dela napredujejo, res ne bi nikomur škodovala.
Franjo Podlipnik, Ljubljana
Loška koča je povečana!
fcf
delavca ■starejši kakor
vsa? de«e*
40 let.
Tanit (wn*i 'oča dM»*vcu lažio zaposlitev in več rt »a«bižek. Seveda mora delavec *••*« tod1 n**kaj z«ati in pokazati.	rrt-o i-o obvlnda poklic. 7.л	^ohi	«nri*Wa1n.
Pri „..v	jn noIVvalifi-
ci-vnih delr> —b dali do^^vianji izpiti r»rnv zidrtvolMve usnehe. medtem ko iv* rareneih strokovno znali	ì,* r*(ìbf kandidati iz va-
j^iškrb nrnf ohnladajn o«a S^aona deta	tV*č*na ffh je
Ip	izT* njihove
jw4*v>not~->®ri «n v «-l ornem kriva nnd-f***;n. л-»:-лггјр m^'vfri in nomočniki. ki г**телллт ne	dovoli m obnosi:	d’? e* eeznqnili »	elov-
p-ïmi A'*1-	poklica. V Pasu
tjČ*'« d«-*1-!«	ir, nam**r»Č vnren-
pn to TO	cinn dolr» Ire*- Hm Т)Л
p"К/)рлтпм	T.'tp «Vodi?fe. Snri-
čo *e«—» -o, oo v,; ?T-ry*ovpto «♦’•ožje «'I'5 ernvíjnim non Vom.
ir	m ?A v valici eira-
цег-а rV].»t-en «ai bi priSel tudi za* «topnik nn.aíVír-n pođietja, odno-
»Loéko kočo na Starem vrhu« obiskujejo smučarji, planinci in turisti. Leži v osrednjem predelu škofjeloškega pogorja, ki ga ni dr. Tavčar zaman ovekovečil v svojih delih, saj je težko najti lepši in bolj pester gorski svet, kot ga je narava razgrnila tod. Kdor ga je enkrat obiskal, se bo vedno rad vračal! Zato je tudi postala Loška koča v treh letih po otvoritvi premajhna ter jo je moral delavni smučarski klub »Ločan« iz Škofje Loke povečati s prigraditvijo velike zaprte in zasteklene verande.
Koča leži 1102 m visoko na vzhodnem pobočju Starega vrha. Dostopna je v 4 urah z žel. postaje Škofja Loka, z avtobusnih postaj Loša v Selški dolini ali Poljane v Poljanski dolini pa v 2 urah. Za avtomobiliste je dostop posebo ugoden po prvovrstni gorski cesti Škofja Loka—Blegaš do naselja Zapreval, od koder je še pičlih 20 minut hoje do koče.
Koča je Izhodišče za ture na Stari vrh (1205 m, 20 min ), Mladi vrh (1370 m, 1 ura), Koprivnik (1389 m, 2 uri), Blegaš (1562 m, 3 ure) in Lubnik (1027 m, 2.30 uri).
Edinstven je smučarski svet na Starem vrhu. Na idiličnih planinskih pašnikih se lahko seznanjaš s smučarsko abecedo, na severni strani pa zahtevata obe standartni progi za smuk in veleslalom od tekmovalca največje tehnično znanje, koncentracijo volje in fizični napor. Ce si prijatelj narave in bele opojnosti se boš kaj lahko odločil za zimski odmor ali smučarski tečaj na Starem vrhu, saj ti nudi Loška koča dnevno oskrbo že za 300.— din, pri čemer izrabiš lahko še 60 % popusta in izkoriščanje letnega odmora.
Prizadevnim škofjeloškim smučarjem čestitamo k uspehu z željo, da bi se še nadalje trudil za napredek smučarstva tn planinstva!
proizvajalki skupini kmetijstva (brez podskupin). ^ Ko je nato postalo aktualno vprašanje določitve volilnih enot, v katerih se volijo odborniki, ter za tem vprašanje določitve območij zborov volivcev v gospodarskih ___________ _____ r______v____ ______f____
organizacijah za kandidiranje odbor- izvajalcev io njihovih predstavnikov nikov, so se spet pojavile zahteve v v tem zboru, izmaličilo smisel in prvi proizvajalski skupini, da bi po- družbeno politično vlogo zbora pro-
bene skupnosti, bi ne bilo v skladu z naravo predstavniškega organa sploh, zlasti pa ne zbora proizvajalcev. Zato bi tudi cehovsko drobljenje zbora proizvajalcev na predstavnike posameznih gospodarskih panog ali skih i
celo posameznih gospoda nizacij, če bi prehajale v zavest pro-
orga-
množic in se dvignil nad nje. V zboru proizvajalcev, katerega neposredno volijo tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju družbenega produkta, je takšna vloga delavskega razreda zagotovljena. . »Zbori proizvajalcev so nam potrebni prav zaradi tega, da bi demokratizacijo zagotovili z vodilno vlogo delavskega razreda, ne
f>a preko aparata, ki bi se v teku et lahko iz rodil. < (E. Kardelj) Seveda pa uresničevanje takšne vodilne vloge v nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov predstavlja tesno povezanost delavskega razreda z ostalim delom družbe, zlasti s tistim, ki tudi ustvarja materialna sredstva za pokrivanje splošnih družbenih potreb. Komuna - kakor tudi sploh vsa naža družbena skupnost — postaja z razvojem proizvajalnih sil in dvigom socialistične zavesti vse bolj homogena družbena skupnost, ki se na vse širši ekonomski podlagi splošne družbene imovine resnično sama upravlja. Zbor proizvajalcev kot gospodarski in politični organ je po svoji naravi skupno ekonomsko in politično predstavniško telo proizvajalcev na območju »kraja ali mesta. V nasprotju s takšno naravo tega organa bi bilo gledati v njem nekakšno cehovsko združenje ali skupnost korporacij različnih gospodarskih delavnosti. Zbor proizva-jalcev^ sodeluje enakopravno z okrajnim in mestnim zborom, kadar se odloča o uporabi in delitvi viška vrednosti dela, ki ga proizvajalci oziroma njihove gospodarske organizacije odvajajo za _ splošne družbene potrebe okraja oziroma mesta, ter o drugih vprašanjih s področja gospodarstva, delovnih odnosov in socialnega zavarovanja. Ker pa je komuna sestavni del vse naše družbene skupnosti, sir pri tem potrebe in koristi komune morajo vsklajati s potrebami in koristni družbe kot celote, izražena v zakonih in drugih sklepih višjih predstavniških organov oblasti
Se. ko je bil sedanji novi zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov v stampi osnutka, so se tn in tam poravnale zahteve za čim večjim številom proizvajal-fkih^ skupin, po katerih n$j bi proizvajalci volili odbornike v zbor proizvajalcev. Zakon je takšne cehovske težnje razbil s tem, ko je določil, da 9c odborniki zbora proizvajalcev volijo sami po dveh osnovnih gospodar-
Sprememba nekaterih zakonskih predpisov v Hrvatski
Zagreb, 12. okt. Sekretariat za zakonodajo in organizacijo pri izvršnem svetu LR Hrvat-ske je pozval ljudske odbore okrajev, mest. mestnih občin în občin, naj mu dostavijo pripombe k nekaterim zakonskim predpisom, med drugim zakona o izvajanju agrarne reforme ter kolonizacije na Hrvatskem, nadalje zakonov o gozdovih, o lovu in o Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti. Te in še nekatere zakone, sprejet* pred ustavnim zakonom LR Hrvatske, je treba snravitj v sklad z ustavnimi spremembami, kar bo eno izmed prvih del novoizvoljenega Sabora.
samezne panoge imele svoje zastopnike v zboru oroizvajalcev, da, celo jžOsamezna podjetja svojo predstavni-
R« jo, da vprašanj« volilnega sistema za volitve v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov z zakonom ni bilo mogoče drugače rešiti, kot da se volijo odborniki v posamezni proizvajalski skimini po volilnih enotah in da se volilne enote določajo po količniku tako, da se t gospodarski organizaciji, ki šteje toliko ali večkrat toliko število proizvajalcev, kot znaša količnik, voli eden ali več odbornikov, manjše gospodarske organizacije na določenem območju pa da se združujejo v skupno volilno enoto. Tudi za določanje območij zborov volivcev je moral biti vzet številčni kriterij, to je število proizvajalcev. Volilne enote in območja zborov volivcev so se morala določevati teritorialno tudi zato, ker je na ta način obenem omogočena stalna povezava izvoljenih predstavnikov z volivci in olajšan postopek odpoklica.
Toda, čeprav se voli odbornik v določeni gospodarski organizaciji ali v več gospodarskih organizacijah, ki se v ta namen združujejo, on vendar ni »njen« zastopnik in zastopnik samo njenih interesov v zboru proizvajalcev. V zboru proizvajalcev v stvari nima posamezno podjetje, gospodarski zavod in kmetijska zadruga in tudi ne posamezna gospodarska panoga n. pr. rudarstvo, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo, promet, obrt itd. »svojega« zastopnika. Vsak član zbora proizvajalcev je predstavnik proizvajalcev v okraju oziroma mestu in bo njegova naloga pri delu v okrajnem oziroma mestnem zboru proizvajalcev imeti pred očmi skladne koristi okrajne ali mestne skupnosti proizvajalcev oziroma komun kot celote, in koristi vse naše družbene skupnosti. Uveljavljanje individualnih koristi gospodarske organizacije, v kateri je bil odbornik izvoljen, ali tiste gospodarske panoge, kateri po svoji delavnosti pripada, mimo ali celo proti koristim druž-
izvajalcev.
G.
99
Svoboda vere“
Tako sl topnik iz. St. Gotaida nad Trbovljami zamišlja svobodo vdre. Nekako tako se je ob-našal. ko je prišel k stari teni v hribe nad Trbovljami ;q zahteval. da mora pregovoriti hčerko, da se bo s svojim možem te cerkveno poročila. Z vso brutalnostjo je zahteval, da če »tara ženica tega ne doseže, pa mora prepričati hčerko, da se razveže. Pri tem Je klevetal hčerkinega moža. Ce ga bo hčerkin mož tožil zaradi razža. ljenja časti, in če bo kaznovan zaradi nasilja nad državljanom, bo pa gotovo Imel Vatikan polna osta o preganjanju vere v v Jugoslaviji.
da v odrejenem roku opravijo izpite za manjkajoče jim razrede in zrelostni izp.t. Ce bi bili predavatelji redno opravljali izpite, b. danes že vsi imeli popolno srednjo šolo in večina tudi strokovni izp.t.
V	Sloveniji imamo še vedno 15 stalnih predavateljev predvoja-ike vzgoje, ki nimajo popolne srednje šole; to je problem, ki bi ga bilo potrebno rešiti zdaj ob začetku novega šolskega leta. Stalne predavatelje, ki se ne1 pripravljajo za izpite in pri katerih ni upanja, da bi v dveh\do treh letih opravili veliko maturo in še posebno, če pri dijakih ne! dosegajo dobrih učnih uspehov, bi po našem mišljenju bilo treba premestiti na druge dolžnosti, na njihova mesta pa postaviti tovariše, ki imajo vse potrebne kvalifikacije.
V	LR Hrvatski postavljajo od lanskega leta dalje za predavatelje predvojaške vzgoje na srednjih šolah mlade učitelje z dovršeno srednjo šolo; to se je izkazalo kot zelo koristno, če hou čemo čimprej priti do dobrega kadra za predvojaško vzgojo na srednjih šolah Glede na to potrebo sprejemajo na učiteljišča tudi več dijakov.
Strinjamo se, da bi učni kader predvojaške vzgoje veliko pridobil, če bi mu omogočili študij posebne skupine na višji pedagoški šoli. Tak kader bi imel večje perspekt.ve in bi zelo koristil ne samo na srednji šoli, ampak tudi izven te, na primer: v odborih za predvojaško vzgojo pri okrajnih in mestnih s v: t : h za prosveto in kulturo; pri nadzorovanju predvojaške vzgoje v okrajih ;n mestih; v odborih centrov za izvenarmadno vzgojo okrajev-mest, ki so v načrtu itd.
Da bi najh.treje dvignili kvaliteto predavateljev predvojaške vzgoje v celoti, je v prvi vrsti potrebno, da se direktorji in profesorji na vseh srednjih šolah v Sloveniji še bolj zavzamejo za predmet predvojaške vzgoje in da nud.jo nezadostno izkušenim predavateljem na svojih šolah vso potrebno pomoč; tako bi ti dosegli potrebno pedagoško znanje in izkušnjo, da bo šolska mladina vzljubila ta predmet ter ga z lahkoto in veseljem obvladala.
Lep primer take pomoči sem zapazil letos na učiteljišču v Celju; tak.h primerov pa je več. To učiteljišče se ne ponaša samo z najbolj urejenim šolskim vojnim kabinetom na srednji šoli, ampak tudi s posebno skrbjo za pedagoško pomoč, ki jo direktor te šole nudi predavatelju za predmet predvojaške vzgoje. Temu pr.merni so tudi učni uspehi dijakov v tem predmetu. Predavatelj na učiteljišču v Celju dosega lepe uspehe, čeprav nima še popolne srednje šole; na šoli in pri starših dijakov pa uživa veliko spoštovanje in ugled.
Z malo več truda in volje predavateljev, direktorjev in pedagogov na srednjih šolah ter prosvetnih organov bo predvojaška vzgoja na srednjih šolah v Sloveniji lahko dosegla najlepše uspehe.
Polkovnik
Vladimir Vodopivec
K RAZPRAVI O OSNUTKIH NOVIH GOSPODARSKIH UREDB
Ali so še potrebne posebne arbitraže za obravaavanje odpovedi delovnega razmerja?
Ko se je ob uvajanju novega gospodarskega sistema zaostrilo vprašanje odpuščanja delovne sile iz gospodarskih organizacij, je bilo tròia zajeziti nesocialistične pojave pri tem odpuščanju in ustanoviti nek organ izven same gospodarske organizacije, ki bi presojal umestnost odpovedi. To se je zgodilo z uredbo o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ štev. 20-52 in 33-52), ki je v ta namen predvidela posebne arbitraže za obravnavanje odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem v gospodarstvu, in sicer pri okrajnih ter pri republiškem svetu za zdravstvo in socialno politiko. Hkrati je uredba odpravila pristojnost dotedanjih komisij za delovne spore in personalnih komisij glede odpovedi, ki
{ih da gospodarska organizacija de-avcu oziroma uslužbencu ali obratno.
V osnutku uredbe o delovnih razmerjih v gospodarstvu se ta arbitraža zopet pojavlja, čeprav sedaj pod imenom ^ »arbitraža za delovna razmerja« in samo pri okrajnem ljudskem odboru (členi 69 do 74 ter člena 84 in 85 osnutka). Ta arbitraža za delovna razmerja je v ostalem pristojna samo za presojanje zakonitosti odpovedi, ki jih da gospodarska organizacija svojim delavcem oziroma uslužbencem, če vložijo leti na arbitražo ustrezni zahtevek. Arbitraža je predvidena v sestavu tričlanskega sveta, katerega predsednika, dva člana in namestnike izvoli •vet proizvajalcev. Arbitraža odloči dokončno o tem, ali ostane odpoved v veljavi ali ne; kolikor pa je z odločbo arbitraže kršen zakon, je predvidena v osnutku možnost vložitve zahtevka za varstvo zakonitosti na okrožno sodišče. Zoper odločbo tega sodišča potem ni več pravnega sredstva (73. člen osnutka),
Ker po novem osnutku arbitraže za delovna razmerja ne morejo več presojati primernosti (umestnosti) od? povedi, danih delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, je od padel s tem tudi glavni moment, zaradi katerega so bile te arbitraže lansko leto ustanovljene. Te arbitraže naj bi namreč zajezile samovoljo tistih gospodarskih organizacij, ki so se v gonji za rentabilnostjo za vsako ceno skušale znebiti starejših in fizično šibkejših delavcev, žensk in tudi drugih delavcev, ki mogoče niso bili po volji odločajočim osebam v dotični gospodarski organizaciji. Take odločbe same poj sebi niso : bile пцјпо protizakonite (ker bi jih «toer
lahko razveljavila inšpekcija dela); bile pa so vsekakor asocialne in torej v nasprotju z varstvom, ki ga daje naša družba delovnim ljudem. Prav iz tega razloga so lahko ocenjevale arbitraže za obravnavanje odpovedi delovnega razmerja tudi primernost razlogov odpovedi, osebne in premoženjske razmere prizadetih delavcev in uslužbencev ter razveljavile tudi take odpovedi, ki so bile formalno sicer zakonite, vsebinsko pa neprimerne oziroma neumestne.
Ker se je situacija glede tega od lanskega leta izboljšala in so se zlasti okrepili organi delavskega samoupravljanja, je 09nuiek nove uredbe — očitno izhajajoč s stališča, da presoja primernosti odpovedi ni več potrebna — taksativno naštel primere, v katerih lahko arbitraža za delovna razmerja razveljavi odpoved, dano delavcu ali uslužbencu gospòdarskè organizacije. Ti primeri so naslednja:
1.	Ce je dana odpoved osebi, ki je pred o-d po ve d jo zakonito zaščitena (noseče žene in doječe matere, člani upravnega odbora in predsednik delavskega sveta gospodarske .organizacije, člani skupščin zavodov za socialno zavarovanje, odborniki in poslanci v svetih proizvajalcev, osebe v bolniškem stanju ter na vojaških vajah) j
2.	če postopek pri odpovedi ni bil pravilen;
3.	če se za odpoved navajajo izmišljen« razlogi;
4.	če je dal odpoved nepristojen
organ.
2e bežen pogled na t« primere pokaže, da gre dejansko samo za protizakonitost pri dajanju odpovedi in da ocenjevanje primernosti odpovedi po arbitražah za delovna razmerja ñi več predvideno in dosledno tudi ne več dopustno. Tu pa se moramo vprašati, ali je za odpravljanje protizakonitosti pri odpovedovanju delovnega razmerja delavcem in uslužbencem v gospodarskih organizacijah
it^ebna posebna institucija arbitraža delovna razmerja, ali pa noza to poklicani kaki drugi, morda že obstoječi organi
Odgovor je na dlani: taki organi že dolgo obstoje in se bolj ali manj učinkovito bore proti nezakonitostim, ki se žal prečesto pojavljajo pri urejanju delovnih razmerij v gospodar skib organizacijah. V držami upravi so to inšpekcije dela kot državni nadzorstveni organi nad pravilnim urejanjem delovnih razmerij, v sod stvu pa so to delovna sodišča, ki so poklicana za reševanje vseh delovnih sporov med delavci io uslužbenci ter n/ih delodajalci. Inšpekcija dela ima
%
začrtano svojo pristojnost v zakonu o inšpekciji dela iz leía 1948 (Ur. list FLRJ štev. 108-48), delovna sodišča pa v zakonu o reševanju delovnih sporov iz leta 1946 (Ur. list FLRJ štev. 56-46).
Očitno je torej, da za varstvo delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij pred samo nezakonitimi odpovedmi ni potreben — poleg inšpekcije dela in delovnih sodišč — še nek poseben organ. To nalogo naj opravljajo v upravnem postopku še naprej organi inšpekcije dela, in si-oer okrajne (mestne- inšpekcije na prvi stopnji, republiška inšpekcija dela pa na drugi stopnji. Zoper odločbo republiške inšpekcije dela kot drugostopne upravne odločbe pa je itak možno sprožiti upravni spo-r pred vrhovnim sodiščem po določbah zakona o upravnih sporih (Ur. list FLRJ št. 23-52). S tem je po našem mnenju dano zadostno jamstvo za varstvo delavcev in uslužbencev т gospodarstvu pred nezakonitimi postopki pri odpovedovanju delovnega razmerja.
Seveda ostane še vedno odprto vprašanje, ali naj se tudi še naprej ohrani nadzorstvo nad primernostjo odpovedi, dane delavcu oziroma uslužbencu gospodarske organizacije. Z drugimi besedami: ali naj se še nadalje ocenjuje — kar so dosedaj delale arbitraže- za obravnavanje odpovedi — upravičemost odpovednih razloeov, ali naj se intervencija dr-žavnin organov omeji — kakor to predvideva osnutvk uredbe o delovnih razmerjih — sanno na odpravljanje protizakonitih odpovedi.
Smatramo, da bi bilo na današnji stopnji razvoja in skladno s sprošče-hijem celotnega našega gospodariva od administrativnih vezi sprostiti tudi odpovedovanje delovnega razmerja v gospodarskih organizacijah (kolikor seveda ne gre za protizakonite odpovedi v smislu zgornjih izvajanj), posebno spričo kartel, ki jih daje osnutek glede odpovedovanja delovnega razmerja v okviru same gospodarske organizacije. Te ka viele so ▼ tem, da ie pridržana edino delavskemu svetu odločitev o odpovedi delovnega razmerja v primerih, ko gre za odpoved starejšim delavcem (starim nad 45 let), vojnim in delovnim invalidom ter na splošno delavcem in uslnžbencem. ki imajo nad 10 let delovne dobe Med temi posebej zaščitenimi kategorijami pa bi bilo treba po našem mnenju še vedno obdržati vse žene na splošno spričo tega. ker je opažati v precejšnjem številu gospodarskih organizacij Še vedno nepravilen odnos do zaposlenih žeao.	Dr, Z. 8¿
VSEM VOLIVCEM
Vse volivce opozarjamo, da je po zakctiu določen za pregled in popravo volilnih imenikov kot »adnji dan 14 oktober 1953. Prepričaj te se. Če ste vpisani v vo-iiin: imetnik. ker po t**n roku reklamacije ne bomo mogli več Upoštevati. — Tajništvo MIX).
Na MVS v Ljubljani je promoviral za doktorja vsega zdravil-•tva Pavle Abramič. Čestitamo!
Zahvala. — Iskreno se zahvaljujeva šefu bolnišnice za dojenčke v Ljubljani asistentu doktor Ma tajcu, dalje dr. Zavem kovi. sobnim zdravnicam: dr Vendra, mi novi dr. Fetihcvi. dr. Vargazonov! dT. Kmetovi in ostalim Ed javnikom ki so s svojo strokovno spretnostjo veliko požrtvovalnostjo in trudom dosegli tolik uspeh, da so nama ohranili naj ¡nege Tomažka — Topla zahvala tudj vsem medicinskim •estrani sestri Prijatlovi in vsem •estrani negovalkam, k; so mu 6tre.g!e. posebno sestri Nuški Mii. nerjevi sestri Zakrnjškovi in sestri Cučkovi Hvaležna Slavka in Leopold Pogačar.
Pozor — pešci kolesarji vozniki konjske vprege, motoristi, avtomobilisti! V izo gib globi In nesreči kupite v trafiki nemudoma najino ve ;šo brošurico točnih predpisov »Prednost vozil na cestnih križiščih«	8788X1
Organizacijski odbor »Gostinsko tunstičmciga zbora na Bledu«, ki
8e bo pričel jutri 14. oktobra, obvešča vse udeležence da je otvoritev zbora ob 9 uri v veliki dvorani »KAZINE«. Programsko brošuro dobe udeleženci zbora brezplačno v informacijski pisarni! Udeleženci zbora naj se po prihodu na Bled obvezno javilo v nformacijski pisarni! 6850-d Kroma »POUR VOUS« je klinično preizkušena krema. Uporabljajte jo po britju.
Krompir je letos zaradi velike inoče posebno nagnjen k gnitju. Pometen gospodar ga bo zato zaščitil s praškom »KROSAN«.
GLEDALIŠČ E
DRAMA — Ljubljana
Torek 13. oktobra zaprto.
Breda 14. oktobra ob 20: Molière »Žlahtni meščan«. Abonma red »B«.
Četrtek 15 oktobra zaprto, petek. 16. oktobra ob 15:	Shaw
»Pygmalion«. Zaključena predstava za gimnazijo rta Jesenicah.

ob 20: Molière »2LahtHii močan«. Abonma red K
Sobota. 17. oktobra ob 20: Morlè-re »Žlahtni meščan« Abonma red G.
Nedelja 16. oktobrfi ob 20: L»r hart »Matiček se ženi« Izven in za podeželje.
OPERA
Torek. 13. oktobra ob 19.30: Verdi »Rigoletto«. Abonma red »D« Sreda, 14. oktobra zaprto.
Četrtek. 15. oktobra ob 19 30: Delibes »СорреИе«. Balet Abonma red »E«.
Pétale 16 oktobra ob 15.30 Foerster »Gorenjski slavček«. Abonma red Petek (¡popoldanski). Sobota. 17. oktobra ob 19.30: Var-dii »Ri-goletto« Abonma red »F« Nedelja. 18. oktobra ob 19.30 Gounod »Faust«. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledallika pasaža *
Torek. 13. oktobra ob 16: R. Tagore »Chitira«. Red Torek popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda 14. oktobra ob 20:	M. G.
Sauvajon »Trinajst 1ih bo« Red Sreda Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek. 15. oktobra ob 20:	Ari-
stófanes »Lisistrata«. Izven. Petek 16 oktobra ob 20:	v.
Ocvirk »Ko bi padli oživeli«. Zaključena predstava za TSS I. Nedelja. 18. oktobra ob 20: Aristófanes »Lisistrata«. Izven Obč'nstvo apoza riamo da bo danes ob 16. uri edin« poipolden-ska uprizoritev Indijske poetične drame »Ctiitra» v sezoni
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg. Petek 16. oktobra ob 17: Pengov.
Simončič »Zlata ribica«
Sobote 17. oktobra ob 17: Pocd »Čarobne gosli«.
ob 20.30: Pengov-Svnončič »Zlata ribica«. Tla odrasle.
Nedelja 18 oktobre ob 11: Tafer-Novy »Mojca in živali«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28.
Torek 13. oktobra ob 15.30: Gostovanje v Rovtah Sreda. 14 oktobra ob 16: Gostovanje v Poljanah.
Četrtek 15 oktobra ob 17: Stenti.
mie »Čarovni klobuk«.
Nedelja. 18. oktobra ob 17: Stemmte »Čarovni klobuk«
Prodaje vstoonic rta dan predstave od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred \sako predstavo pri gledališki blagajni.
KONCERT!
POTOVANJA i.uf**	sega
—	—3>	iri-l ik
Strojna tovarna »Miha Marinko« Trbovlje potrebuje več kvalificiranih STRUGARJEV. —
Plača po tarifnem pravilniku. Za stanovanje in prehrano samskih delavcev preskrbljeno. -Prijave sprejema tajništvo podjetja.
IEUK0 ! JEKLENO j BLASAJNO j
2.00Xl.G5xG35 m j
•
brezhibno, prodamo, i zaradi cmanjkanja pro- j štora. — Ponudbe pod | »Wertheim« v oglasni • oddelek.	¿



• ..«»•»•»•M«
RAZNAŠALK0 ČASOPISOV
za Stražišče pri Kranju sprejmemo takoj. Stanovanje preskrbljeno. - Zglasiti se je v podružnici »Slovenskega poročevalca« v Kranju.

»••»•«••••»•m#*

CINKARNA V CELJU.
sprejme takoj v službo
gradbenega tehnika
z najmanj 5-1 etno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse naslovite na Cinkamo v Celju.
CtgHč: Prve simfonija: 23.00 do
24.00	Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagrebe)
OHI ESTILA
LIKVIDACIJA
Lesno industrijsko podjetje Brežice je z odločbo OLO Krško številka 14.000-2 z dne 11 9 53. prešlo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo oç_ poravnajo svoje obveze do
5.	11. 53 ker po tem roku ne bomo več priznali nobenih terjatev. — Likvidacijska komisije
VMRLS
Umrla Je moja draga mame ANA ZAGORC, roj. Horvat, bivša gostilničarka. Pogreb bo v torek. 13. t. m. ob 15 30 iz Jakobove mrliške vežice na Zalah — 2alujoče hčerka Papca pot. Zupan z družino in ostalo sorodsvto
Umrla nama Je najina ljuba ž^nka in mamica TONČKA DOLNIČAR. roj. Perne iz Ljubljane. Poigireb bo jutri ob 15 iz kapelice sv. Jožefa na Zalah Do pogreba leži draga pokojnica na svolem domu Sredlška 10. Prosimo tihega sožalja! — Globoko žalujoči mož Maks hčerkica Valči in družine Dolničar. Keber. Perne Vi-demšek Košuljendlič. Paternoster ter ostalo sorodstvo.
Po težki, dolgotrajni bolezni
je dotrpela moja ljuba, nenadomestljiva žena ANTONIJA RABIČ. roj. Semeja. Malgajeva 9 — Pogreb pokojna bo v torek. 13 oktobra ob 14.30 z Zal Nikolajeve mrliške vežice. Žalujoči mož Ignac in ostalo sorodstvo.
Umrl Je naš dragi brat IVAN ŠTRUKELJ, bivši čevljarski mojster. Pokopal: ga bomo v sredo
14.	t. m ob 14.30 iz 2al — Janezove mrliške vežice. 2alu1oči: sestra Antonija, brata Valentin in Pavel ter ostalo sorodstvo.
Vaša Prihoda koncertira v ponedeljek 19. oktobra. Spored obdela Brahmsa Schuberta. Čajkovskega Bacha in Paganini-ja. Pri klaviTju Andreja Preger. Vstopnice danes m jutri za abonente.
RADIO
Dnevni spored za torek, dne 13. oktobra 1953 Poročila: 5.45. 6.30.	12.30.	15.00,
17-00, 19.00. 22.00.
7.00	do 7 05 Nasveti za kmetovale«; 11.00 Šolska ura za nižjo stopinjo — a) O Metki in njeni oblekel, b) luknjica v zobku:
11.30	Šolska ura za višjo stopnjo — Fran Milčinski:	Iz »Ptičkov
brez gnezda« (radijska priredba); 12 00 Pojeta, pevska zbor* iz Barkov el j in Nabrežine; 13.00 Rezervirano za govorno oddajo: 13.15 Znane melodije; 13.45 Glasbeni razgledi; 14.00 Od melodije do melodije — vmes ob; 14.30 do 14.40 Radijske reklame; 15.30 SpoTtni teđn'ik:	16.00	Komorna
ura — J. Brahms: Klavirski trio v c-molu op. 101. Petar Stojanovič:	Klavirski kvintet v c-molu
op. 9; 17.10 Operetna In lahka glasba; 17 45 Te-čaj angleškega jezika — 63. lekcija; 18.00 Zbori in solisti pojo slovenske na-rodne pesmi; ; 18.30 Iz bojev naših narodov; 18.40 Koncert pianista Marjana Lipovška: 20.00 Okno v svet: 20.10 Tenorist Eugen Conley in basist Ezio Pinza pojeta arije iz znanih op^r; 21.00 Literarno esejistična oddaja — Slovenska socialna proza; 21.30 Melodije jz filmov; 22.15 Nočni koncert:	Slavko Osterc:	Nocturno;	Zvonimir
ZAMENJAM MEBL3RANO SOBICO z zimsko kurjavo in kopalnico za večjo prazno sobo. Ponudbe pod »Kjerkoli« v oglasni oddelek.	17467-9
ZAMENJAM LEPO STANOVANJE (sobo. kuhinjo, predsobo) v Pulju za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	17492-9
NAJDITELJ DENARNICE naj mi vrne samo dokumente. Naslov v oglasnem oddelku. 17327-10
Skrbimo za svojo varnost
Prometne nesreče so kaj pogost pojav katerega pa navadno zakrivijo ljudje s svojo ne-previdnosto in malomarnostjo. Tudi na Jesenicah, kjer je promet po železnici in cestah zelo živahen je bilo v letošnjem letu že mnogo nesreč. Kljub strogim ukrepom železniške uprave na Jesenicah in budnosti železniških uslužbencev ni uspelo preprečiti hoje po železniških tirih skakanja iz vlakov in na vlak itd. Pri tem prav malo ali nič ne zaležejo predpisi o osebni varnosti, opomini in denarne kazni proti kršiteljem. Postajno in vozno osebje z Ljudsko milico vred se trudi, da bi napravilo red, a kaže, da brez pomoči šol, ustanov, podjetij in tudi posameznikov ne bo reda. Prehod čez postajne tire ja namreč skrajno nevaren zlasti na mestih, kjer se vozovi stalno premikajo. Tudi premi-kalnemu osebju delajo taki ma-lomarneži mnogo skrbi in jih tudi ovirajo pri njihovem delu. Zato ne delajmo sitnosti železniškemu osebju in postavljajmo se v nevarnost. F. K.
Vabimo vas na proslavo desete obletnice 1. kongresa SPŽZ (AFŽ) v Dobrniču
Gotovo ste brale v 9. številki Naše žene In v Slovenskem poročevalcu obvestilo o proslavi desete obletnice I. kongreza SPZZ (AFZ), ki je bil v vasici Dobrnič pri Trebnjem na Dolenjskem. Za ta veliki praznik slovenskih žena Je pripravljena lepa prireditev. Tovarišice, ki so bile kot delegatke na I. kongresu bodo prišle na proslavo že na predvečer 17. oktobra, ko se bo ta pričela. Prisrčno vabimo tudi vse ostale žene, posebno tiste iz bližnjih okrajev, da se v čim večjem številu udeležijo javnega zborovanja in proslave kf se bo nadaljevala na dan 18. oktobra. Vožnja bo polovična. Zato naj vsaka udeleženka proslave desetletnice zahteva na odhodni postaji celo vozovnico z obrazcem K 13, ki bo veljala tudi za povratek. S postaje Trebnje bo organiziran prevoz v Dobrnič.
Glavni odbor AF2 Slovenije
Reorganizacija zadrug v Apaški kotlini
MALI OGLASI
STRANKE. KI ZAHTEVAJO PISMENO NASLOVE malih oglasov ali kakršne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din V nasprotnem primero ne bomo odgova-jali. — Uprava »Slov. poročevalca«.
2 PEKOVSKA POMOČNIKA takoj sprejmemo. Stanovanje za saimoa zasigurano. Mostne pekarne In slaščičarne Jesenice.
17493-1
STAREJŠO GOSPODINJSKO POMOČNICO. samostojno, k tričlanski družini sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	17489-1
OKRAJNA ZADRU2NA ZVEZA DRAVOGRAD sprejme takoj V službo: revizorja kmetijskih zadrug s popolnim obvladanjem knjigo« odstva :	samostojnega
knjigovodjo Ze splošno trgovsko podjetje; gozdarskega inže-nrárja ali tehnika; agronoma za poljedelsko in sadjarsko službo in geometra. Ponudbe poslati na naslov Uprave OZZ — Dravograd.	17477-1
LJUDSKI ODBOR mestne občine v Trbovljah želi zaposliti pravnika in gradbenega tehnika — po možnosti z večletno prakso.
17475-1
PERFEKTNO HIŠNO POMOČNICO iščem za Beograd. Plača 5D00 din in soc. zav. Ponudbe z življenjepisom v ogl. oddelek pod »Beograd«.	17468-1
TAKOJ ZAPOSLIMO ČUVAJA na poslovalnici Petrola v Zalogu. Prednost imajo oni ki imajo stalno bivališče v bližini poslovalnice. Plača po tarifnim pravilniku. Ponudbe je vložiti pri Petrol. Ljubljana. Cankarjeva 5/П ali na posl. Petrola v Zalogu.	17474-1
IZVEZBANO KUHUNSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v ogl. odd.	17473-1
DVE OTROŠKI NEGOVALKI iščemo. Prošnjo s podatki o službovanju poslati na Okrajni dečji dom Ptuj.	17454-1
VERZIRANEG A KNJIGOVODJO eii knjiigovodkinjo išče KZ Kostanjevica na Krki. Stanovanje preskrbljeno.	17449-1
GOZDNO GOSPODARSTVO BREZICE SPREJME takoj v službo enega materialnega in obratov-nega knjigovodjo. moškega, samskega, po možnosti gozdarskega tehnika el; pa uslužbenca s popolno srednješolsko Izobrazbo. Ponudbe poslati pismeno ali osebno na naslov Gozdno gospodarstvo Brežice. 17478-1 POSTREZNICO, pošteno, iščem za dopoldanske ure 3 krat tedensko. Mirje 29.	17490-2
VZIDAN ŠTEDILNIK, levi. v dobrem stanju prodam takoj. Mirje 29.	17491-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK ln sobno pečko prodam. Naslov v ogl odd.	17488-4
3-TONSKI TOVORNI avto »PIONIR«. vožen samo 4.000 km. v odličnem stanju ugodno prodamo. Steklarna »B. Kidirič«. Rog. Sia trna.	17485-4
skoraj novo Železno pec prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	17484-4
MLADE PAPIGE za učit in kanarčke prodam. Krekov trg 10 OKROGLO STARINSKO MIZICO rabljeno, kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Lepo«	17483-5
ZAZIDLJIVO PARCELO v Rožni dolinii prodam Naslov v oglasnem oddelku.	17470-7
Po reorganizaciji delovnih zadrug so nastale v Apaški kotlini občutne spremembe v lastninskih odnosih. Že lani se je zadruga v Janhovi združila z delovno zadrugo v Žepovcih, iz katere pa je pred meseci izstopilo precej zadružnikov. Zadruge v Lutvercih, Segov-cih, Podgorju in Stogovcih pa so bile medtem likvidirane. Le delovna zadruga v Apačah je ostala neokrnjena; vendar bo treba v tej zadrugi čimprej temeljito preurediti notranji sistem dela. V vsej Apaški kotlini bo dobilo državno pose-
stvo v Črncih okoli 300 ha obdelovalne zemlje; zato bo to posestvo eno od najmočnejših kmetijskih obratov na naši severni meji. Imelo bo vse pogoje za vsestransko uporabo mehanizacije in agrotehničnih ukrepov. Zadružniki, ki so izstopili iz delovnih zadrug, so pred nedavnim ustanovili dve kmetijski zadrugi (v Lutvercih in v Stogovcih). Zdaj posvečata ti dve zadruge največ pozornosti jesenski setvi, kajti bivši zadružniki nimajo dovolj živine za obdelavo polj, proizvodnjo gnoja itd

Mož mi je svetoval, naj vozim po tej poti, pravi, da je bližnjica!
IZNEBIL SE GA JE Hansa Bülowa je na cesti nagovoril popolnoma tuj človek s staro frazo:
»Stavim, da se me spomnite.< »Stavo ste dobili«, je rekel Billow in oddirjal naprej.
Gasilci L|ubl|ana-Bar|e -najboljši v Sloveniji
V okviru finalnega tekmovanja gasilskih desetin za višjo ligo je bil preteklo nedeljo v Šoštanju nastop najbojših desetin iz Celja- mesta in okolice ter šoštanjskega okraja. Podobna tekmovanja najboljših desetin so bila tudi v drugih krajih Slovenije. Nastopilo je 64 prostovoljnih gasilskih društev Slovenije, med katerimi je bilo ocenjenih 22 najboljših.
»Utensilia« — Ljubljana znižala cene
Delavski svet Utensilia, tev varne tekstilnih potrebščin, Ljubljana je te dni pretresal finančno stanje podjetja. V prvih devetih mesecih je podjetje pokazalo ugoden rezultat. Znižanje lastne cene je preseglo plan. Nabave lesa so izpadle ugodnejše kot smo mogli v teku leta pričakovati zaradi znatnih skokov pri cenah hlodovine. Delavski svet je z veseljem vzel na znanje, da je železarna na Jesenicah znižala cene za valjani in vlečeni material. Razvoj deviznih kurzov daje možnost uvoza raznega izdelavnega materiala in drobnega inventaria po ugodnejših cenah. Na podlagi teh ugotovitev in perspektiv za bodoče mesece je delavski svet sklenil, da bo znižal cene vsem svojim izdelkom. Izjemno je nemogoče znižati cene za grebene in lu-čalnice in sicer zaradi visoke cene cina in bombažnega sukanca. Kovinskim utenzilijam smo znižali cene za 5%, lesenim utenzilijam pa individualno od 4—15%. Znižanje je stopilo v veljavo 1. oktobra.
Podjetje upa, da je s tem znižanjem doprineslo svoj skromni delež k splošnemu zniževanju cen, kar naj v večji meri pripomore k dvigu življenjske ravni kot pa zviševanje tarif in prekomerna delitev dobičkov.
Izvoz limon iz Grčije. Grško trgovinsko ministrstvo je sklenilo dovoliti izvoz 6.000 ton limon do aprila 1954. Limone smejo grška podjetja izvoziti v države, s katerkni ima Grčija trgovinskf in klirinški sporazum, plača se pa v prostih devizah.
Po tekmovanju v Šoštanju si je naslov republiškega prvaka osvojila desetina prostovoljnega gasilskega društva Ljublja-na-Barje, ki je bila ocenjena s 471 točkami. Njej sledijo: Ljub-Ijana-železnica s 429 točk, Laško 384, Ljubljana-St. Vid 357. Soštanj-mesto 367, Soštanj-To-varna usnja 357 točk itd. Najboljša društva bodo nagrajena v skupnem znesku 300.000 din.
Po končanem tekmovanju v Šoštanju je bil tudi plenum okrajne gasilske zveze, kjer so ugotovili, da so društva z rednimi vajami in z nabavo prepotrebne opreme dosegla lep napredek. Vrzel pa je čutiti v pomanjkanju hitrih prevoznih sredstev, saj imajo mnoga društva šoštanjskega okraja «e vedno le gasilske vozove s konjsko vprego. Na plenumu je bil sprejet še dodatni načrt de-
la za 1953-54. leto in sklep, da se bodo člani društev v zimskem času izpopolnjevali tako v strokovnem kot v političnem oziru. Ker bo prihodnje leto 75-letnica gasilskega delovanja v okraju, bo v Šoštanju v juniju velik gasilski zlet, združen z najrazličnejšimi prireditvami ter tekmovanji, (-m.)
ШШО
»UNION«:	angleški film »Smrt
trgovskega potnika« Tednik: Roke proč od naše zemlje — Predstave ob 16. 18.15 in 20.30.
»KOMUNA«:	frame, film »Volpo-
ne« Tednik. V senci helebarde. Predstave ob 16 18 in 20.
»SLOGA«; angl film »Trenutek obupa«. Tednik. Predstave ob 18 in 20.
»SOČA«; ameriški film »Zločin v Nevadi« Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10. do 11. ter od 15. dalje
»ŠIŠKA«; amer. film »Pestunja«. T-tìn k Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaj© vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«; amer. Lina »Paula«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje
»LITOSTROJ« : Predstava odpade za radi p reda o 1 i In e gg zborovanj a Soc. zveze del. ljudstva.
CELJE UNION: ansieški barvani film »Plavajoče gledališče«.
CELJE DOM: italijanski film — »Vrag vzemi slavo«
BLED: avstrijski film »Eroica«.
KAMNIK: ameriški film »Sužnja preteklosti«
NOVO MESTO »KRKA«:	franco-
ski film »Vsi smo morilci«.
KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film Čez noč rojena« ob 16 18 in 20.
CnostiiBsfii in fnrlsfičei delavci Slovenije bodo zborovali na Hiedo
Gostinski in turistični delavci Slovenije se bodo prvič po osvoboditvi zbrali polnoštevilno na velikem posvetovanju, ki se bo začelo 14. oktobra na Bledu. Zamisel gostinsko turističnega zbora Slovenije je vzniknila med samimi gostinskimi delavci in v de-
Kdaj bo kooee vandalizma na posta’ališću Duplica pri Kamniku
Železniška postaja Duplica pri Kamniku je bila dolgo zelo zanemarjena, zato je železniška uprava postajo letos obnovila in tudi elektrificirala. Toda vsa elektrika nič ne pomaga, ker že spet razsvetljuje postajo slepeča brljavka. Na postajališču oprav-
»Teden zadružnikov«
v bujskem okraju
Od 18. do 25. oktobra bo v bujskem okraju »Teden zadružnikov, v katerem bodo priredili razstavo kmetijskih proizvodov. Namen tega tedna bo, seznaniti prebivalstvo, zlasti pa kmetovalce, z razvojem zadružništva v Bujščini. Proizvodnja v socialističnem sektorju je bila zlasti letos znatno boljša kot v privatnem in sicer po količini in kakovosti pridelkov. To velja zlasti za delovne zadruge v Dajli, Segetu in Bujah, kjer je bil hektarski pridelek žitaric za več stotov višji kot v privatnih kmetijskih gospodarstvih. Zadruge uvajajo tudi racionalno obdelavo zemlje in urejajo velike vzorne vinograde ter sadovnjake.
Po podatkih zadružne zveze v Bujah bodo zadružniki do konca leta posadili nad 600 tisoč novih trt, več tisoč mladih oljk in sadnega drevja.
lja službo samo en uslužbenec podnevi, ponoči pa postajo zaprejo, ker ni prometa. To pride prav nekaterim zlikovcem, ki jim je lepo urejena postajica v napoto. Tako so vlomili v čakal, nico, kjer n; sicer kaj krasti, razen klopi ter odtrgali in odnesli ključavnico in razbili več šip v vratih. Prostori so mnogokrat ponesnaženi, po zidovih pa načečkani napisi z neperimernimi izrazi. Celo tira pred postajališčem so se lotili in polož.li nanj bruna, ki bi lahko povzročila nesrečo. Nedavno so se neznani zlikovci lotili majhne omarice, v kateri je s ključavnico zavarovano električno stikalo. Seveda so stikalo in ključavnico ukradli, tako da je prostor znova brez eletkrične luči.
Očitno je, da gre v tem primeru za namerno škodo. Železnica namreč ne bo mt^la ^ar naprej obnavljati postajališča in trošiti svoja sredstva. Uslužbenci v Kamniku so že predlagali upravj v Ljubljani, naj se postajališče — če se bo to ponavljalo — zapre za potniški promet, kajti odgovornost železničarjev kljub temu ostane, če pride do nezgode zaradi nerazsvetljenega postajališča. Ljudski odbor in organi Ljudske milice v Kamniku naj poskrbijo, da zlikovce kaznujejo.	V. B.
lovnih kolektivih gostinskih podjetij se o tem že deij časa razpravlja.
Gostinsko turistični zbor Slovenije bo imel zelo pestro vsebino. Na njem se bo razpravljalo o problemih delavskega samoupravljanja v gostinstvu, o uspehih in napakah lecošnje turistične sezone,
0	vzgoji gostinskih kadrov in problemih kulturno-političnega dela med gostinskimi delavci. Istočasno bodo številna športna tekmovanja, na katerih se bodo borili gostinski delavci Slovenije. Delavsko kulturno društvo gostinskih delavcev iz Ljubljane Nova zarja pa bo skupno s folklorno skupino iz Črnomlja, moškim pevskim zborom iz Maribora in ženskim pevskim zborom iz Rogaške Slatine pripravilo kulturno prireditev, na kateri bodo prikazani uspehi dela gostinskih delavcev na kulturnem področju. Namen zbora je tudi seznaniti gostinske delavce z rastjo turistične propagande. V ta namen bodo na Bledu predvajani propagandni turistični filmi.
Med številnimi prijavljene! prireditelji posebno pogrešajo prijave gostincev iz Primorske, ki se naglo razvija v naše pomembno turistično področje in katerim je tudi v bodoče potrebna vsa pomoč. Priznati pa je treba, da so gostinski delavci Kočevja in Črnomlja, Vrhnike in Litije med prvimi poslali svoje prijave za številna zastopstva. To je brez dvoma razveseljiva ugotovitev in pomeni, da so se gostinski delavci Dolenjske odločili zastaviti vse sile za razvoj turizma na Dolenjskem.
VREME
Napoved za torek dine 13. oktobra 1953: Se lepo vreme, 'vendar čez dam povečana menjajoča oblačnost. Temperatura ponoči cd
1	do 9 stopinj, čez dan od 13 do 20 stopinj.
MVLTVRX1 RAZGLEDI
Koncert Erike Trieser in Paula Tranta na dveh
klavirjih
Dva odlična mojstra sta z izvrstno naštudiranim programom propagirala glasbo modemih mojstrov, ki je bila za našo publiko, navajeno milo-zvočnosti, trd, deloma neprebavljiv oreh. Program, ki je obsegal dve deli klasikov moderne, Hindemithovo sonato ter Strawinskega koncert, poljskega skladatelja Lutoslawskega variacije na Paganinijevo temo in avstr, sklad. Heillerja Tokato, je po izjavah obeh umetnikov nekaj popolnoma nor malnega za nemške koncertne razmere. Tam si je moderna priborila svoj življenjski proštov na programih, priborila pa si je tudi že precej široko publiko, širšo kot v kateri koli drugi državi.
Nam se je moderna glasba toliko odmaknila — radijskih
oddaj ne štejem, ker te lahko samo informirajo, ne morejo pa privlačiti ali pridobiti kot koncertne izvedbe — da je celo meni, ki sem ob njej zrasel, saj sem imel profesorje, ki so to glasbo ustvarili, postala tuja. Vendar je moral vsakdo čutiti pri Hindemithu ono inven-cijsko potenco, ki ga stavi kot veličino na čelo vseh skladateljev moderne in ki je najbolj postala dostopna poslušalcu v čudoviti kantlleni kanona ter v recitativu.
Strawinskega originalni koncert za dva solo-klavirja je eno njegovih najdrznejših del. Se leta 1924 je Strawinski javno izjavil, da si prepoveduje, da bi ga stavili v isti lonec z modernimi atonalisti, čeprav je njegov koncert za klavir in pihala iz istega leta že na meji tonalnosti. Deset let pozneje pa je s koncertom, ki smo ga
slišali in ki ga je prvi sam izvajal v Parizu s svojim sinom, vstopil v skupino najmodernejših. Se celo oblika fuge, ki je bila pri Hindemithu tako jasna, je tu zabrisana in zmr-šena in melodika je večkrat dvanajsttonska.
Izvedba obeh de) je bila na visoki stopnji, mestoma bi se kljub masivnosti skladb dala doseči večja plastičnost in razumljivost tematike, arhitektonsko pa sta oba umetnika zgradila ti dve komplicirani skladbi naravnost vzorno.
Heillerjeva »Tokata« ima svoje korenine v Hindemithu, je invencijsko šibkejša, kaže Pa odlično kontrapunktično znanje. Na Paganinijevo temo je napravil virtuozno efektne, bi-tonalno pobarvane variacije Witold Lutoslawski. Ker je bila smer teh variacij zmernejša in dostopnejša poslušalcem in sta jih izvajalca odigrala z mojstrsko bravuro, so bile sprejete z velikim odobravanjem.
Edina »milozvočna« skladba večera je bila Druga suita Sergeja Rahmaninova. In ta za nas
in za naš okus precej »mlada« skladba je postala v taki družbi pokrita s pajčevino, sladkobne melodije, ki n.so njegove najboljše, so kljub dobri izvedbi zvenele bledo in starikavo
Solisti Radia Beograd so priredili v Domu JLA večer narodnih pesmi, ki je bil tako obiskan, da je moralo mnogo ljudi oditi brez vstopnic. Pevci Radmila Dimič, Dušan Nikolič, Miodrag Bogdanovič ln Ljubica Radulaški so sicer vsi nešolani pevci, imajo pa lepe glasove in so mojstri v pred-našanju narodnih pesmi. Neizčrpno je bogastvo bosanskih, srbskih, makedonskih, dalmatinskih, hrvatskih in medjimur-
Poslušalci so pravilno ocenili virtuozno izvedbo in jo nagradili z aplavzom, ki je prisilil umetnika, da sta dodala še res dobre Bagatele Heinriche Schröderja. Dr. Danilo Svara
sirih pesmi, ki so navdušile poslušalce. Vsaka prednašana pesem je bila biser zase in je pokazala, da ta folklora nima enake na vsem svetu. Spremljala in solo sta igrala na harmonikah dva prava virtuoza na svojih inštrumentih: Radoj-ka in Milutin Zivkovič, ki sta idealno vigrana in sta očarala poslušalce z briljantno zaigranimi plesi na narodne motive.
Dr. Danilo Svara
so ta področja ozka, je onemogočeno priznanje za mnoga druga pomembna prizadevanja, ki bi prav tako zaslužila visoko mednarodno nagrado Tu so zlasti prizadeti slikarji in kiparji, arhitekti, glasbeniki in gledališki umetniki. Zato so v Ameriki nedavno sprožili pobudo za ustanovitev Nobelovi sorodne ustanove, kj bi izpolnila omenjeno vrzel.
Franklin D. Roosevelt je dal pobudo za ustanovitev ustanove »National Arts Foundation« v New Yorku. Zasebniki, podjetja, tovarne, družbe itd. so oo ustanovitve do danes prispevali velike zneske v fond omenjene ustanove. Upravitelji te ustanove so sklenili, da bodo od leta 1955 dalje podeljevali vsako leto pet nagrad v višini po 40.000 dolarjev. Za podelitev nagrade bi prišli v poštev predvsem tisti možje, ki so si s svojim delom pridobili zasluge v službi človečanstva.
Letos poleti se je odpravil na pot po Evropi Carleton Smith, direktor »National Arts Foundation«, da obišče 20 držav in se posvetuje z zastopniki javnega mnenja. Obiskal je Chur-
chilla, Attleeja, nizozemsko kraljico, Nehruja, Adenauerje, v Jugoslaviji pa je obiskal maršala Tita. Churchill sodi, da bi nagrado zaslužili predvsem tisti, ki so s svojim delom pokazali, da smo upravičeno ponosni nanje; Attlee je preče-lagal tako priznanje za tiste, ki so pomagali na splošno dvigniti življenjski standard in s tehničnimi pripomočki zlasti olajšali delo ženam. Predsednik vlade na Newsselandu je predlagal nagrado tistim, ki bi s svojimi znanstvenimi izsledki prispevali k dvigu poljedelstva in ki bi omogočili dvojno žetev na isti površini. Nehru je predlagal priznanje tistim mislecem, ki so v svoji deželi sprostili duševne sile. Sloviti kulturni filozof in zgodovinar sodi, da so do take nagrade upravičeni zlasti pisatelji, ki so obogatili s svojimi deli vedo o človeku bodisi na področju psihologije, antropologije ali zgodovine Thornton Wilder pa je dejal, da naj nagrade podelijo resničnim nosilcem kulture in naj se s tem pokaže, da so na svetu poleg športnikov, filmskih igralcev in političnih ve» ličin še drugi ljudje.
Paberki iz luiine:
Poleg Nobelove bodo še drage nagrade
Vsako leto pTotl koncu jeseni dinamita pet nagrad za knji-podeljuje Švedska akademija ževnost, kemijo, fiziko, medici-iz obresti 32 milijonske glavni- no in psihologijo ter za mirov-çe (švedskih kron¿ izumitelja na prizadevanja v svetu. Ker
Večer narodnih pesmi
б. str. / Slovenski poročevalec 7 ST- 242 7 oktobra' ism
S prvih volilnih zborov v industriji
stvn na Gorišfsei
Te dni so po vsem Goriškem «bevi volivcev v gospodarskih organizacijah, na katerih proizvajalci izbirajo svoje kandidate za okrajni, republiški in zvezni zbor proizvajalcev.
Prvi so sklicali zbor v to-yarni cementa Anhovo.
Na zboru je bil navzoč tudi član predsedstva republiških sindikatov LRS Anton Sturm ter sekretar okrajnega komiteja Mavtin Graji, ki je spregovoril o pomenu volitev v zbore proizvajalcev. Med drugim je poudaril, da naj zbor posveti posebno pozornost izbiri kandidatov, da bodo ti kos svojim nalogam. Se posebej pa je podčrtal pomen volitev v republiški in zvezni zbor proizvajalcev, katere letos prvič volimo. Delavke in delavci so njegov govor z zanimanjem poslušali. Nato je spregovoril Anton Sturm, ki je tolmačil razvoj našega gospodarstva v letih po osvoboditvi, o doseženih uspehih in težavah, s katerimi smo se morali boriti.
Pri predlaganju kandidatov so bili precej izbirčni. Od sedmih predlaganih so iz vrst kolektiva končno soglasno izglasovali štiri za okrajni zbor proizvajalcev. Od teh bodo izvolili le dva, kolikor je določeno za njihovo volilno enoto. Nato so soglasno in z velikim odobravanjem izbrali Antona Sturma za kandidata v zvezni zbor proizvajalcev in Jožeta Štruklja v republiški zbor. Oba delavci dobro poznajo in vedo, da jih v njihovem zaupanju, ki so jim ga izrazili, ne bosta prevarala.
Zelo živahni so bili tudi sestanki v livarni, »Avtoprome-tu« in drugod po podjetjih v okolici Nove Gorice. Sturm in Štrukelj uživata zaupanje povsod in ju bodo delavci tudi volili. Tudi za okrajni zbor proizvajalcev povsod izbirajo do-
Svojo vas so olepšali
Cerkno je v tolminskem okraju star partizanski kraj, kjer so ga še nedavno kazile razvaline iz pretekle vojne. Olepševalno društvo Cerkna se je odločilo, da te čšmprej odstrani. Seveda so pri tem pomagali številni prostovoljci, ki so odstranil. 442 kubčnih metrov ruševin in napravili podobna dela v vrednosti ”5.000 din. Uredili so dalje lepotne gredice in zasad.li številne grme in cvetlice. Pred avtobusno čakalnico so postavil; nekaj klopi in postavili nove napisne table na cesti v bolnišnico »Franjo«. Zasadili so tudi več dreves, uredili park itd. Skupna vrednost vseh teh del znaša nad 120.000 din. Turistično olepševalno društvo se je nadalje zavezalo, da bo se to jesen odstranilo preostale ruševine ter očistilo strugo potoka Cerknice in Zapoške. ki tečeta skozi vas.
Prav bi bilo, da bi se tudi druga turjst.čna olepševalna društva oprijela cerkljanskega primera.	J. B.
IZ RADEČ
Kuimruo prosvetno življenje v Radečah se je zlasti v poletnih mesecih močno razživelo, četudi prav tem času navadno vlada zatišje. Vse je navdušila veličastna uprizoritev >Mi-klove Zalet na prostem, katero si je ogledalo nad 10 tisoč obiskovalcev, kar ie za Radeče velik uspeh. Sedat se Radečani pripravljajo na uprizoritev operete >?laniaska roža«. Godbeni odsek »Svobode« — Savski val — pa tudi pridno vadi. Godba je doslej uspešno sodelovala pri uprizoritvi »Miklove Zale« ter na proslavi občinskega praznika v Radečah. Pevski zbor se je odločil, da bo pripravil koncert v oktobru. Tudi mladinski oder ne miruje. V septembru je ponovil spevoigro »Kresniček«, sedaj pa se prinravljajo, da bodo začeli z vajam: za novo sezono. Tudi Ljudska univerza v Radečah bo z rednimi predavanji začela po 15. oktobru. V poletnih mesecih je dokaj uspešno delovala knjižnica, ki ima 377 rodnih čitaieljev, od teh je 217 mladincev. Knjižnica si je nabavila nekaj novih knjig. Na zadnji seji društva »Svobode« v Radečah so se tudi temeliiro pomenile o nadaljnjem delu ter izdelali načrt dela za vse odseke.	5. S.
bre, gospodarsko in politično razgledane kandidate.
TUDI V KMETIJSTVU
NOČEJO ZAOSTAJATI
Prvi zbor volivcev so imeli v Kmetijski zadrugi v Kanalu. Prisotnih je bilo sicer le tri desetine voliTcev, vendar je bila razprava o kandidatih zelo živahna. Najprej so predlagali kandidata za okrajni zbor proizvajalcev. V republiški zbor proizvajalcev so predlagali nato Jožeta Stakoliča iz sosed-
nih Brd, ki je bil dosedanji odposlanec Ljudske skupščine FLRJ, v zvezni zbor proizvajalcev pa Maksa Krmelja.
Tudi v Vrtojbi so se odločili, da jih bo zastopal v zveznem zboru proizvajalcev Maks Krmelj, v republiškem zboru proizvajalcev pa Jože Stakolič-Prisotni so izrazili željo, naj bi jih kandidati obiskali, da bi jih osebno spoznali in se z njimi pomenili. Nato so predlagali še kandidata za okrajni zbor proizvajalcev.
V torek je bil volilni ibor tudi v vrtnarski kmetijski zadrugi v Šempetru. Ta se edina ukvarja z odkupom svilenih zapredkov od svilorejcev. Tu je bila izbira kandidatov še živahnejša in bolj kritična. Ko so iskali kandidata za okrajni zbor proizvajalcev, so Izrazili željo, naj bi jih obiskal kandidat za republiški zbor Jože Stakolič; za zvezni zbor proizvajalcev pa so izbrali Franca Pajnterja, predsednika okrajne zadružne zveze, rezervnega majorja in borca od 1941. leta.
Volivci v Kopru za razvoj
uro izrodnje
Te dnj so po vsem koprskem okraju zbori volivcev, na katerih razpravljajo o investicijskih predlogih posameznih občinskih ljudskih odborov za prihodnje leto. Zelo živahna razprava je bila v sredo na zboru volivcev prve volilne enote v Kopru, kjer so številni volivci napolnili dvorano ljudskega gledališča. Med razpravo so kritizirali nekatere postavke investicijskega predloga, zlasti to, da je preveč investicijskih sredstev namenjenih za dvig življenjskega standarda, premalo pa za razvoj proizvodnje. Niso se strinjali z nabavo
Zbor volivcev v goriški železniški kurilnici
Delovni kolektiv železniške kurilnice v Gorici se je zbral pred nekaj dnevi, da predlaga kandidate za volitve v okrajni, republiški in zvezni zbor proizvajalcev. Zboru je prisostvoval dosedanji ljudski poslanec Mile Vižintin in predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Gorici tov. Spacal. V živahni razpravi so nato navzoči predlagali za okrajni zbor proizvajalcev 15 kandidatov, za republiški zbor 1 in za zvezni zbor tudi enega proizvajalca. V republiškem zboru proizvajalcev jih bo zastopal Jožef Štrukelj, v zveznem pa Anton Sturm.	S. P.
Volilno zborovanje v Ivanjkovcih
Člani Socialistične zveze iz občinskega okoliša v Ivanjkovcih so imeli pred nekaj dnevi predvolilni sestanek. V polno zasedeni zadružni dvorani je volivcem govorli poslaniški kandidat za zvezno skupščino Ivan Kreft. Se posebej se je med drugim zanimal za potrebe tamkajšnjega okoliša. Volivci so ga burno pozdravili, saj je bil to prvi primer, da so imeli v svoji sredi poslaniške-ga kandidata za zvezno skupščino, saj doslej še nikdar niso videli v svoji sredini zveznega poslanca, še manj pa, da bi se zanimal za njihove potrebe Po živahni razpravi so volivci dejali, da bi bilo potrebno zaščititi vino iz ljutomerskega okoliša in omogočiti predelavo grozdja in sadja v sokove. Tov. Ivan Kreft jim je obljubil vso pomoč za nadaljnji razvoj tega okoliša ter dal nasvete, naj se vinski strokovnjaki povežejo z odgovornimi ljudmi na okrajnem ljudskem odboru v Ljutomeru. T. A-
Strela povzročila požar
Nedavno je v poznih večernih urah udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Koširja v Segovcih v apaški občini. V poslopju je biia tudi garaža, kjer je bil nameščen zadružni traktor ter več sodov pogonskega goriva. Ogenj je naglo zajel vse poslopje. da prispelim gasilcem iz Apač ni bil več omogočen dohod pri vratih v garažo. Zato so morali v naglici podreti zid od zadaj, da so lahko rešili veliki traktor pred uničenjem, kakor tudi več sto litrov nafte. Obstojala je namreč velika nevarnost. da se ta nafta vname in v sodih eksplodira. Tako so gasilci iz Apač obvarovali splošno ljudsko premoženje milijonske škode. Na varno so spravili tudi vse stroje in orodje iz kovačnice; zgorel je le 1 stroj — rezalnik.
Skoda, ki jo je povzročil ogenj, je kljub pravočasnemu reševanju gasilcev občutna, vendar je delno krita z zavarovalnino.
novih avtobusov ter kamiona za namakanje, kar predvideva predlog mestnega odbora. Predlagali so, naj bi bil namesto tega v načrtu predviden večji fond za zgraditev industrijskega podjetja. Neki koprski ribič je predlagal, naj bi prihodnje leto investicije zajele tudi poglobitev in ureditev zaliva v Bošadragi, kar bi koprskim ribičem omogočilo zimski lov bele ribe, kakor v Piranskem zalivu. Predlagal je tudi, da bi med Koprom in Semedelo uredili prihodnje leto vzgajališče ostrig. Drugi volivci so ugotovili, da koprska mestna podjetja premalo skrbe za gospodarski razvoj, da ne odpirajo delavnic in r.e skrbe dovolj za mehanizacijo.
V razpravo je posegel tudi tov. Julij Beltram, ki je bil v tej volilni enoti izvoljen v okrajni ljudski odbor. Poudaril je, da bi plan investicij za prihodnje leto
IZ TRBOVELJ
Na zbor.h volivcev na področju mestne ljudske občine v Trbovljah je bilo dokaj živahno, ko so zbirali kandidate za zvezno in republ.ško ljudsko skupščino. Soglasno so predlagali, naj zastopa okraj Trbovlje v zvezni skupščini član Centralne, ga komiteja ZKJ Lidija Sentjurc. Povsod je bil osvojen tudi predlog, naj Trboveljčane zastopa v republiškem zboru predsednik Izvršnega sveta LRS Miha Marinko. Nato so govor.li o tem, zakaj so cene v trboveljskih trgovinah previsoke in hodijo Trboveljčani raje nakupovat v Ljubljano ali Celje, ker jim še vedno pride blago cenejše, kot če ga kupujejo v Trbovljah. Trboveljčani tudi niso zadovoljni z avtobusno zvezo v Trbovljah, ki večkrat ne vozi točno po voznem redu. Nato so volivci obravnavali vprašanje zaposlitve delovne sile. Ugotovili so. da nekatera podjetja v Trbovljah rav. najo nepravilno, če mislijo, da morajo odpustjtj ljudi, ako imajo preveč delovne sile. Prav o tem vprašanju bodo morali razmišljati delavski sveti, ki bodo morali proučiti vprašanje, kako naj. t; možnost zaposlitve. Ni prav, da podjetja enostavno pošljejo na mestni ali okrajni ljudski odbor obvestilo, da imajo določeno število ljudi preveč ter naj jim ljudski odbor zanje odobri odpustitev. Volivci so pripomn.li, da je bil tak način odpuščanja delavcev udomačen v kapitalizmu in ne danes v socialistični državi, kjer smo dolžni vsi, da najdemo vse skrite možnosti in rezerve za zaposlitev ljudi.
Rdeči križ jim je pomagal
Pred nekaj tedni so veliki nalivi povzročili v nekaterih krajih Pr.morske veliko škodo. V tisti noči je utrpel občutno škodo tudi dijaški dom v Ajdovščini, ki ga je voda zalila 1.20 m visoko ter uničila vso hrano v vrednosti nad 70.000 din. Povzročila je tudi drugo materialno škodo, ki znaša v skupnem znesku nad 600 tisoč dinarjev. Prizadetih je bilo mnogo revnih dijakov, med katerimi je tudi 9 vojnih sirot. Dijaki so se med drugim obrnili za pomoč tudi k Rdečemu križu Slovenije. Nedavno je Rdeči križ poslal 40.000 din v gotovini, 180 kilogramov sladkorja in 12 lalj-kih odej. Dijaki so to pomoč sprejeli z %Telikim zadovoljstvom in s hvaležnostjo. Ob tej priložnosti so spoznali človečansko in plemenito potezo organizacije, ki ji tudi sam; pripadajo. Spoznali so, da naš Rdeči križ zares pomaga, kadar je kdo v stiski in nesreči.	P. V.
moral izkoristiti predvsem vse možnosti za dvig proizvodnje navedel je primere velikih kompleksov slabo obdelanih zemljišč v okolici Kopra. Kritiziral je tudi slab odnos do dela v neka. terih podjetjih, kar v veliki meri zmanjšuje efekt investicij. Glede razvoja obrtništva je tov. Beltram poudaril potrebo okrepitve zadružnega in državnega sektorja.
Volivci prve volilne enote so na svojem zborovanju sklenili predlagati mestnemu ljudskemu odboru spremembo nekaterih postavk investicijskega načrta. O popravljenem investicijskem planu bodo volivci ponovno razpravljali na svojem prihodnjem zboru.	E. K.
Delovni kolektiv državnega posestva Rakičan ogorčeno protestira
Vest zaradi krivičnega sklepa Zahodnih velesil o prepustitvi Trsta In cone A Italiji je vzbudila med delovnim kolektivom državnega posestva Rakičan nemalo presenečenja in ogorčene proteste. V soboto zbrani člani delovnega kolektiva so na predvolilnem zborovanju ogorčeno ugotovili, da pomeni ta odločitev najnepravil-nejši ukrep, s katerim bi bil nepopravljivo prizadet življenjski interes narodov Jugoslavije v korist pa samo italijanskemu imperijalizmu. V tej ogorčenosti je bil sprejet soglasen sklep in odločna zahteva, da se pošlje Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu protestno brzojavko s predlogom, da se zadeva predloži OZN in krivica popravi.
Na zboru volivcev so predio-gali kot kandidata direktorja državnega posestva Rakičan ing. Franca Skledarja in predsednika kmetijske zadruge Murska Sobota Ernesta Kerčmarja v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti.
Uspešno delo Rdečega križa v Zgornji Polskavi
Rdeči križ v Zgornji Polskavi je dosegel nedvomno največji uspeh pri uresničitvi zamisli pred štirimi leti, ko so tu ustanovili sektorsko ambulanto. Tu je obenem tudi postaja prve pomoči. Ambulanta ima svoje prostore v poslopju, kjer je sedež občinskega ljudskega odbora. Notranjost je lepo urejena, povsod vladata red in snaga. Vse je v redu, le postelja jim manjka, ki je taki ustanovi nujno potrebna. Tudi matere z otroki se lahko poslužujejo otroške posvetovalnice ki je odprta dvakrat mesečno. Z nasveti jim pomagajo babice in medicinska sestra, ki prihaja iz Maribora. Prebivalci so jim za pomoč zelo hvaležni. Priznanje za uspešno delo so številne nagrade, več diplom in pohval. K ugodnemu razvoju Rdečega križa v Zgornji Polskavi je nedvomno mnogo pripomogel predsednik Ignac Petrovič, ki je za to svoje požrtvovalno delo prejel že več diplom in pohval. Kljub starosti zatrjuje, da ne bo prenehal s tem človekoljubnim delom.
I. B.
To Je bil pa res dogodek...
Nogometna zmaga Odreda nad Crveno zvezdo je razgibala vso javnost
Športna Ljubljana je v nedeljo doživela dogodek, kafcršnesa že dolgo hi bilo. Najmanj 10.000 gledalcev je to popoldne na stadionu Odreda prisostvovalo nogometnemu dvoboju med najvidnejšim predstavnikom jugoslovanskega nogometa in lanskim državnim prvakom Crveno zvezdo in ljubljanskim članom I zvezne lige ter edin!'m zastopnikom slovenskega nogometa v tej naj višji nogometni konkurenci pri nas — Odredom. To je bilo srečanje o katerem računarji niso delali velikih kombinacij in računov glede izida, marveč so kratko in malo pripisovali Beograjčanom stoodstotne šanse zmago, osvojitev nadaljnjih dveh točk ter okrepitev svojega vodilnega mesta na tabeli
Toda zgodilo se Je kar Je v ostalem tako značilno za to bor-
lz prve tekme proti enemu najlažjih nasprotnikov iz Osi'jeka je moštvo od tekme do tekme puščalo ves izkupiček nasprotnikom. čeprav eksekutorji v prvih vrstah moštva niti niso bili naj-slaibši. Dno je izbilo sodu takrat, ko je Odred izgubil četrto tekmo zapovrstjo proti na'«mlajšemu in najemanj rutiniranemu ligašu iz SkoipIjQ Rabotničkemu. teden dni pozneje pa prepustil Makedoncem s petim zaporednim porazom še nadaljnji dve točki na njihovem igrišču. Takrat smo do vsej pravici dejali, da je treba to Takovo pot končati ter poiskati korenita sredstva da se bo Odred v tem tekmovanju znašel in hodil svojo pot vsaj kot enakovreden tekmec z ostalimi.
Minuli teden je padla kocka v njegovo korist; Zadnjo sredo je Od redova enajsteric« dvignila iz svojih arhivov tisto vrlino na katero smo jo tolikokrat opozar-
Slika iz avditorija: Skoraj celi dve uri so množice gledalcev burno spremljale to dramatično borbo za točke, ki je prinesla Odredu dve nepričakovani in zato tem pomembnejši točki
beno ln tako razširjeno Igro z žogo. da je v naprej določeni zmagovalec to tekmo gladko izgubil in pustil obe točki v Ljubljani. Ta izid po se-bti ni bil senzacija. s katerim b:	se konec
koncev ne dalo pomiriti, kajti znane je krilatica da je predmet te Igre okrogel in so rezultati z njim res lahko najbolj nepričakovani. vse bolj je bila ta tekma odkritje nekih do zdaj neznanih vrlin Ijubjanske majstorice. zairadi katerih pomanjkanja jii ves ta čas od 30. avgusta nismo mogli pripisovati posebnega upanja na uspeh. Z edino točko
jalii — svojo borbenost in odločnost. da hoče zmagati. To odločitev je kot prva občutila enajsterica BSX ki je morala kljub vsemu naprezanju odit: praznih rok z ljubljanskega igrišča. Odredu pa '--•'.-«sla prvo skromno zadoščenje, da se je z zadnjega mesta tabele pomaknil za dve mesti navzgor. Po kratkem presledku treh dnli je prišla v Ljubljano gostovat še druga beograjska ekipa mnogo slavnejša in mnogo nevarnejša — sam državni prvak Crven® zvezda.
Mnogo jih je bilo k" so hoteli s svojimi očmi videti ta obračun
Izredna skupščina Nogometne zveze
V nedeljo je bila v Ljubljani izredna skupščina NZS, ki je imela namen proučiti stališče predstavnikov slovenskih nogometnih klubov glede znane afere z igralcem . Veselinovičem, ki je privedla — kakor vemo — do krize v naši najvišji nogometni organizaciji.
Delegati slovenskih nogometnih klubov so bili soglasno mnenja, da je temeljno napako storila že zadnja skupščina NZJ, ki je prepustila reševanje bistvenih vprašanj bodočemu upravnemu odboru, le-ta pa je grešil, ker ni upošteval sklepov skupščine in dopolnil veljavnega registracijskega pravilnika. V ostalem pa tudi prizadeti klub v tej aferi — NK Vojvodina iz Novega Sada — in nogometni odbor Vojvodine ni ravnal pravilno, ker se ni držal pravilnika o registraciji. Skupščina NZS je bila mnenja, da je bila tekma Crvena zvezda : Vojvodina pravilno registrirama s 3:0 p. f. za Crveno zvezdo.
Skupščina je nadalje razpravljala o spremembah v h rvatsko-slo venski ligi, ki jih napoveduje nogometna zveza Hrvatske v zvezi z izločitvijo enega izmed udeležencev (Tekstilca iz Zagreba) in njegovo nadomestitvijo z drugim klubom (Segesto iz Siska).
E Hrvatska zveza je ugotovila, da Tekstilca pri tem ne zadene nobena krivda, zaradi česar želi napako popraviti, in sicer tako, da bi se ta
liga razširila na 14 članov, v katerem primeru bi Slovence zastopal oleg sedanjih štirih moštev še mari-orski Železničar. Problem bo šel v razpravo med udeležene klube.
NAMIZNI TENIS Spartak — moštveni prvak Jugoslavije
Nodí Sad, 11. okt. Danes je bilo tukaj končano moštveno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, ki sta se ga udeleževali tudi dve slovenski ekipi, in sicer Projektor iz Kranja ter Slavija iz Ljubljane. V odločilni borbi za prvo mesto je Spartak premagal Partizana s 3:5.
Končni vrstni red: 1. Spartak, 2. Paatizan, 3. Sloboda (Zagreb), 4. Grafičar (Zagreb), 5. Projektor (Ljubljana), 6. Železničar (Beograd),
7.	Vojvodina (Novi sad), 8. Slavija (Ljubljana) in 9. Hajduk (Zagreb).
v prijateljskem namiznoteniškem dvoboju je včeraj v Mariboru moštvo Branika zmagalo nad ekipo Železničarja s 7:2.
V kvalifikacijski ciogomelai tekmi za sve-tormo prvmstvo sta v soboto igrali reprezentanc: Anglije т Walesa. Angleži so zmagali s 4:2 (1:1). Zmagovita enajsto ri ca se je poka zal« v odlični formi in bo verjetno skoraj taka nastopila
»velikega z malim« in zaman M bil pred pričetkom tekme iskali tistega, ki bi bil za zmago Odreda položil 10 din kavcije. Stadion je bill nabit, какот že ne zlepa, sicer pa um'irjen in pripravljen na vse. kair je moralo priti. 2e po osmih minutah so se moožee dvignile s sedežev, kad ti prišlo je. kan* so najmanj pričakovali državni prvak: in renom inani mojstri z žogo na igrišču, prav tako pa tudi ne vsi tisoči privržencev nogometne '.gre Odred je zabil vodilni gol im tri minute kasneje ta uspeh še podvojil. Vse ostalo je znano iz obširnih poročil, ki ste jih brali v pomedeljsfc'h listih.
Odred ie obdržal pridobljeno prednost in j« na koncu zmagal s 4:3 dodal skeoemu izkupičku 2 dosedanjih sedmih nedelj še dve točki, se pomaknil na enajsto mcsto v tabeli im pospravil moralni kapital s katerim bo pre-ostemek jesenskega dela tekmovanja odigral v nesporni zavesti, da mu nihče ne more odrekati legitimacije im kva liti akcije, da zna tudi zmagati.
Mnogo veselja je bilo za ljubljanske nogometne pristaše to nedeljo popoldne im še pozno zvečer. Vsepovsod je tekel razgovor samo o Odredu im njegovih bodow čih zmagah po vseh igriščih Jugoslavije in hvale ter priznanja že dolgo ni bil deležem toliko kot tokrat. V tej zvezi pa bi želeli zapisati nekaj besed na račun Odredovega pristaša, ki prenaša nogometne dogodke po ljubljanski radijski postaji. Nedeljsko srečanje je bilo očitno tudi zanj izredno razburljivo tako da mu je že v prvih stavkih. po vključitvi ko sta brij obe glavni ema.j-storici še v kabinah ušla »-nerodna napoved, da je stanje tekma še vedno 0:0. Ko se je stvair res začela im so Odredovcj prvič zadeli v črno je dal napove dova leo temu veselemu preokretu ves potrebni poudarek im tako nadaljeval vse do konca. Seveda pa goli niso .padali samo na strani Crvene zvezde, temveč v drugi polovici igre kar trikrat tudi r.a strani Odreda. O kombinacijah ‘a situacijah ki so kazale tako -im so se slednjič končale tudi s povsem števnimi goli. naš napovedovalec ni imel pravega glasu,-sem im ria pa mu je zmanjkalo celo besed. Vsekakor bi morala biti ta služba ki je namenjena: tistim prijateljem nogometne igre. ki ne utegnejo ali nočejo doživljat: burnih potekov med množico. prirejama tako da b: si o poteku na obeh polovicah Igrišča ustvarili približno enako jasno sliko. Napovedovalec mora tež:ti za tem. da b: bil kar se da objektiven im si predvsem prizadevati za prenos dogodkov ne glede na to ali so mu uspehi ali neu so ehi enega ali drugega partnerja pogodu ali ne
Slovenski alpinisti so zborovali
Za soboto 10. t. m. je komisi la za alpinizem pri Planinski zvvzi Slovenije sklical« zbor alpinistov V Logarski dolini, na katerem noj bi pndvsem podat; pregled k toa izvršenih pleza n:h vzponov v inozemstvu. Odziv je bil naravnost velikanski, saj je prišlo na zbor okrog 150 alpinistov ki so prostrani pleni neki dem v Logarski dolini napolnili do zadnjega kotička Zbor je najprej kot domačin pozdravil predsednik PD Celje tov. Tine Orel nato pa je sledilo poročilo načelnika komisije za alpinizem tov. Toneta Bučerja. Alpinist tov. Rado Kočevar je podal pregled letošnjih inozemskih plezalnih vzponov, iz katerega izhaja, da so naš; animisti preplezali vrsto v tul .ni najtežjih plezalnih smeri v inozemskih gorah "n je naš alpinizem vsekakor že dosegel raven, alpinizma Zbor je pozdravil tud» predsednik PZS tov. Fedor Košiir. ki je nato vsem alpinističnim odsekom v 60-letnem jubileju organiziranega slovenskega planinstva za njihovo uspešno delo na razvoju alpinizma razdelil lične pismene pohvale. Med sporedom la pevski zbor PD Domžale pel planinske pormi.
Ob zaključku je zbor sprr-.iel protestni resoluciji izvršnemu svetu FLRJ in pîan'nskemu društvu v Trstu, nanašajoči se na krivičen in enostranski skl o Angloamerčanov ob izročitvi našega Trsta in cone A Italijani, skermu imperializmu.
V nedeljo so vsi alpriisti odšli v Kamniške planine, kjer so nekateri izvršili plezalne vzpone, ostali pa mikavne ture preko Okrešlja na Kamniško sedlo pro. ko Škarij na Koroš co itd.
Prvenstvo Slovenije v kegljanju
Maribor, 12. okt. Končni rezultati ekipnega prvenstva Slovenije v kegljanju so naslednji:
1. Železničar (Mi 1403	2 Šlan-
der (M) 1382. 3. Ilirija (Lj.) 1370. 4 Jesenice 136-0.	5. Lokomotiva
(M) 1337. 6. Gradis (Jesenice) 1324..
7.	Železničar (Lj.) 1324	8. Drava
(Ptuj) 13C3. 9. Gra d :s (Lj.) 1290» 10. Kranj 1283 kegljev.
Zagorje. 11. okt. Danes je bilo tukai tekmovanje prvakov Gorenjske, Štajerske in Zasavja v košarki, ki so se ga udeležili košarkarji Šoštanja. Medvod in domačega ¡Proletarca. Bezultati: Šoštanj : Proletarca 3.8:32. Šoštanj : Medvode 3S:29 in Medvode : Proletarec 42:35.
ERICH MARIA REMARQUE
»Vse. Policije ne bo več. Celó truplo je že prepustila ženi. Jasen primer. Zgoraj leži, zdaj ga polagajo na oder.«
»Lepo. Tako se lahko spet naselim v svojo luknjo.«
Morozov se je zasmejal. »Ta Seidenbaum,« je rekel. »Ta je bil navzoč pri vsej stvari. Z aktovko, s kopo papirjev v nji in s svojim ščipalnikom. Nastopil je kot advokat in kot zastopnik zavarovalne družbe. In kako je bil oster s policijo! Rešil je potni list starega Goldberga. Trdil je, da ga potrebuje; policija ima pravico samo do identitetne karte. Posrečilo se mu je. Ima sam kakšne papirje?
»Niti koščka ne.«
»Dobro,« je rekel Morozov. »Potni list je zlata vreden. Eno leto je še veljaven. Kak človek lahko živi z njim. Ne ravno v Parizu, če ni tako nesramen kakor Seidenbaum. Fotografija se lahko zamenja. Za spremembo rojstnih podatkov so ceneni strokovnjaki, če bi bil novi Aaron Goldberg še premlad. Moderni način preseljevanja duš — potni list in več življenj z njim.«
»Torej se Seidenbaum piše odslej Goldberg?«
»Seidenbaum ne. Ta je odklonil. Pod njegovo častjo je. On je don Kihot podtalnih državljanov svetá. Preveč fatalistično radoveden, kaj bo doletelo njegov tip, da bi ga popačil z izposojenim potnim listom. Kako bi bilo s teboj?«	__;
ZMAGE2
„SLAVOLOK
f 116
Ravie je zmajal z glavo. »Tudi ne. Jaz sem na strani Seiden-bauma.«
Vzel je svoje kovčke in odšel po stopnicah navzgor. Na Gold-bergovem mostovžu ga je prehitel star jud v črnem kaftanu z brado in zalizki. Imel je obraz biblijskega patriarha. Stari je brez glasu stopal z gumijastimi podplati in bilo je, kakor da niha teman in bled po mračnem koridorju. Odprl je Goldbergova vrata. Rdečkasta luč kakor od sveč je padla za trenutek skoznje in Ravie je slišal čudno, na pol pridušeno, na pol divje, skoraj melodično, enolično stokanje. Žalovalke, je pomislil. Je kaj takega še zmerom na svetu? Ali pa je bila morda samo Ruth Goldbergova?
Odprl je svoja vrata in zagledal Joan, ki je sedela pri oknu. Planila je. »Tu si! Kaj se je zgodilo? Čemu imaš kovčke? Moraš spet od tod?«
Ravie je postavil kovčke k postelji. »Nič se ni zgodilo. Bila je samo previdnost. Nekdo je umrl. Morala je priti policija. Zdaj je spet vse minilo.«
»Klicala sem te. Nekdo je bil pri aparatu in je rekel, da ne stanuješ več tu.<
»To je bila naša gospodinja. Previdna in pametna kakor vedno.«
»Pritekla sem sèm. Soba je bila odprta in prazna. Tvojih stvari ni bilo več tukaj. Mislila sem — Ra vic!« Glas ji je trepetal.
Ravie se je trudoma nasmehnil. »Sama vidiš — nezanesljiva kreatura sem. Nič takega, da bi se dalo kdo ve kaj zidati nanjo.«
■WWMSa9ДШВНН»	ИЦД№5М№H» r \ ■*»*■»*■ ЈЈД
Potrkalo je. Morozov je vstopil z nekaj steklenicami v rokah* »Ravic, pozabil si svojo municijo —.«
Opazil je Joan, ki je stala v temi, in se naredil, kakor da je ne vidi. Ravic ni vedel, ali jo je sploh spoznal. Izročil je steklenice in se poslovil, ne da bi vstopil v sobo.
Ravic je postavil kalvados in vouvravško vino na mizo* Skozi odprto okno je slišal glas, ki ga je slišal že prej z mostovža* Obsmrtno žalovanje. Naraščalo je, usihalo in se znova začenjalo. Najbrž so bila pri Goldbergu okna odprta v topli noči, v kateri je trdo truplo Aarona Goldberga začelo v sobi z mahagonijevim pohištvom že polagoma razpadati.
»Ravic,« je rekla Joan. »Žalostna sem. Ne vem, zakaj. Vesi dan že. Dovoli mi ostati tukaj.«
Ni ji takoj odgovoril. Čutil je, da ga je prehitela. Drugače je pričakoval to. Ne tako naravnost.
»Kako dolgo?« je vprašal.
»Do jutri.«
»To ni dovolj dolgo.«
Sedla je na posteljo. »Ne moreva pozabiti tega?«
»Ne, Joan.«
»Ničesar nočem. Samo spala bi rada pri tebi. Ali pa mi dovoli spati na zofi.«
»To ne gre. Tudi moram še z doma. Na kliniko.«
»To nič ne dé. Počakala te bom. Saj sem že večkrat čakala.«
Ni odgovoril. Čudil se je, da je tako miren. Toplota in razburjenost, ki ju je čutil na ulici, sta izginili.	I
»Tudi ni res, da moraš na kliniko,« je rekla Joan. ,