PgStnlna pfagana v gotovini toianooFSM Cena 1 Din Leto IV. (XI), itev. 214 Maribor, sobota 20. septembra 1930 »JUTRA« razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem 6»k. zav. v Ljubljani it, 11.409 H * matačno, prajanan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Ureaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglata sprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Porast nacionalizma Naše dvajseto stoletje se je pričelo ^ znamenju prerokovanj skorajšnjega ■"tona nacijonalizma. Od vseh strani, Posebno iz Nemčije, so se oglašali Fl0*ie, ki so trdno verovali v zmago »ternacijonalizma in kozmopolitizma, oaj bi dal licu Evrope in vsega sve-*'«°eela novo lizognomijo. Naglo na-.»scanje raznih rdečih, črnih in belih /jternacijonal je tudi dal5ki in ves svetovni intefnacijo-^'•zem. Prestal je ni. Le izredno red-j^oedinci so ostali zvesti svojim nadeni, vsi ostali pa so pokazali, da J*1 te bil internačijonalizem in ž njim a£ifizem samo zelo rahla politura. .frajanje svetovne vojne, ki se je .^vleklo proti vsem pričakovanjem, l s tem združene neprijetnosti, so še-l Znova obudile internacijonalni po-s[et. V Rusiji je leta 1917. podrl vse |t'are temelje in ustanovil novo bolj-y^Sko Rusijo; v Avstriji, Nemčiji itd. b« j, P°tom socijalne demokracije pri-odločujoče postojanke, drugod u, le Pa mogočno okrepil in obetal pojiti vso Evropo, ves svet. Nacijo- ■ a«2em je bil potisnjen v stran in zde-I? je, da mu je res napočila zadnja ira- Toda nadaljni razvoj dogodkov u.le prekmalu pokazal, da je vse to j10 le slučaino in trenutno. Kakor hi* ie Izginilo izredno stanje, ki ga je £Stvaril zaključek svetovne vojne, je niim splahnel tudi internacijonall-u®111* Danes je. če izvzamemo Rusijo, ri°ys°d v opadanju ali vsaj v obupni 6*®nzivi. !k nJegovo mesto stopa prenovil in silno okrepljeni nacijonalizem! d narašča do moči, kakršne v dose-J^ji zgodovini človeštva še nikdar Hat 1’ abso^utne zmage je prišel „^rej v Italiji, in sicer v najekstrem-obliki, ki se skorai točno krije z boljševizmom. Tam se je razdal v pokret, ki je že davno pre-orači] vse meje. tako da je postal samemu sebi nevaren. V manj ,K$tremnj obliki, ali z nič manjšo silo obvladal tudi dolgo vrsto drugih «ov in držav: Madžarsko. Grči-b’ Turčijo. Litvo, Finsko, Bolgarijo. v^uniJo, Poljsko itd. Volitve 14. t. m. 0 Nemčiji so pa naposled pokazale, da Ha^/nno narašča moč ekstremnega te^°nalizma tudi tam, kjer se je in-L fiacijonalizem pravznnrav rod|l, V r so živeli in delovali Marx, Engels, i?tsky itd. -^aga Hittleria tedaj ni slučajna. voj ak Je samo logična nosilca rfiz-v$0(j a' ^ ^viera nacionalizem po- Vfi* ^ Je : v ia časa. eff na hoini ščit noH+ike. kulture in Straien vihar nad Rokavskfm prelivom KATASTROFA NEZNANE .TUGOSL OVENSKE LADJE. — VALOVI, VISOKI KAKOR GORE, BUTAJO OB OBALO. — ŠTEVILNI PARNIKI KLIČEJO NA POMOČ. PARIZ, 20. sept. Od včeraj popoldne divja nad Rokavskim prelitom In Severnim morjem orkanski vihar, ki ie napravil po dosedanjih vesteh zlasti ob francoski obali velikansko škodo. Kot gore visoki valovi pljuskajo preko obale in uničujejo obalne naprave. Več sto ribiških ladij je voda odnesla, mnogo ribiških hišic je uničenih. Ladje, ki jih je zalotil vihar na odprtem morju, so v nevarnosti, da se potope. Večina parnikov se je še pravočasno rešila v luke. V Rokavskem prelivu je ustavljen ves promet. Dva italijanska parnika, ki sta v višini Ouesnata, sta v nevarnosti, da se potopita in kličeta neprestano na pomoč. Radi silnega viharja pa se druge ladje ne morejo odzvati. 250 milj od Bresta je zalotil orkan tudi neko jugoslovensko ladjo, ki pošilja že od snoči SOS-klice in sporoča, da se potaplja. Davi so njeni klici na pomoč ponehali. Iz česar se sklepa, da se je ladja že potopila. Podrobnosti doslej še niso znane. Tudi neki angleški parnik kliče neprestano na pomoč. Konec zanimivega procesa GRAŠKEMU PODŽUPANU DR. STRAFELLI DOKAZANA NEKOREKT NA IN NEDOPUSTNA SPEKULACIJA. DUNAJ, 20. septembra. Po tridnevni razpravi je bila včeraj zaključena senzacionalna politična razprava med graškim podžupanom dr. Strafello in »Arbei-ter Zeitung«. Ko je Strafella kandidiral za mesto generalnega direktorja avstrijskih zveznih železnic, je nastopila »Ar-beiter Zeitung« proti temu in v obširni polemiki očitala Strafelli, da je zlorabljal svoj položaj in nakupoval delnice od lokalnih železnic, da bi se osebno okoristil. Izrazila je zato bojazen, da bi Strafella tudi kot generalni direktor avstrijskih železnic izrabil položaj v svoje osebne koristi. ' Dr. Strafella je vložil nato proti odgovornemu uredniku »Arbeiter Zeitung« dr. Pollaku tožbo. A ta je nastopil dokaz resnice. Za razpravo, ki je trajala 3 dni, je vladalo v vsej avstrijski javnosti ogromno zanimanje. Listi so prinašali več strani dolga poročila, zaslišanih je bila cela vrsta odličnih politikov in ministrov ter dva bivša generalna direktorja avstrijskih zveznih železnic. Obtoženi dr. Pollak je bil radi očitka nekorektnosti in nedopustne spekulacije oproščen, v ostalih točkah obtožnice pa spoznan kot kriv in obsojen na 5.000 šilingov globe ali mesec dni zapora. Listi naglašajo, da se je torej obtožencu dokaz resnice posrečil, ker je bil oproščen ravno v onih točkah, ki so javnost najbolj zanimale in je sedaj dr. Strafelli onemogočeno nadaljno javno udejstvovanje. Zastopniki tožitelja so vložili proti razsodbi priziv. Pačanie nemških papirjeu u Rmerifci NEWYORK, 20. septembra. Tu je bila včeraj razširjena vest, da je v Nemčiji nastala revolucija. Nemški papirji so začeli zato naglo padati. Obligacije nemškega državnega posojila so padle od 84.37 na 86.87. Enaka panika je zavladala na londonski borzi, kjer nemški papirji stalno padajo. Dr. UL/irth proti sodelovanju z narodnimi sacijalisti PARIZ, 20. septembra. Nemški notranji minister dr. Wirth je izjavil dopisniku »Informationa«, dai centrum nikdar ne bo sodeloval z narodnimi socijalisti. Za ekstremiste v Nemčiji je glasovala večinoma mladina, ki je radi težavnih gospodarskih razmer zelo dostopna za razna prevratna gesla ter so jo komunisti in narodni socijalisti popolnoma zradikalizirali. Letalec Gronau zopet u Hemčiji HAMBURG, 20. septembra. S parnikom >Bremenom« se je pripeljal včeraj iz Newyorka v Cuxhaven nemški letalec Gronau, ki je preletel zadnjič Atlantik. Občinstvo mu je priredilo navdušen sprejem, parnik pa je sprem tl Rosnodarstva. S^cijnlni dornokra-rna 0 sicer nazadovali samo za deset Skatov in hndo še «?dalte obranili važno ulogo, ali v ofenzivi in porastu niso več. Internačijonalizem je tudi v Nemčiji, vsaj zaenkrat, dosegel svojo kulminacijo, sedaj je prekoračil zenit in njegova pot navzgor zaenkrat ni več mogoča. Kdor pa zasleduje politiko sovjetske Rusije, pred vsem zunanjo, bo z lahkoto našel obilico elementov, ki kažejo jasno in nedvoumno, da se pod vsem boljševiš-kim internacijonalizmom krije precejšnja primes pravega nacijonalizma in ni izključeno, da se bo ta primes še stalno krepila, dokler ne bo močnejša kakor internačijonalizem. Nacijonalizem je tedaj povsod, v i Evropi kakor v Aziji. Afriki in celo v. Ameriki, v silnem porastu. Vprašanje nastaja zato, kaj naj storimo mi, Slovenci in Jugoslovani? Ali naj tudi mi okrepimo svoj nacijonalizem, ali pa ga naj zapostavimo za neke nesodobne teorije vesoljnega izenačenja? Na to vprašanje je pač le en sam odgo vor: boj se mora biti z enakimi sredstvi! V nacionalistični Evropi more eksistirati in se varno razvijati samo nacionalistična Jugoslavija! Zato pa' moramo nacijonalni uzgoji naših mas, pred vsem še mladine, posvetiti v bodoče še veliko več pažnie. kakor srno je doslei. ljalo pri prihodu v luko več nemških letal. Gronau se je odpeljal nato v Hamburg, kjer je bil v mestni hiši slav nostno sprejet. Izjavil je, da je severna proga preko Atlantika nedvomno najprimernejša in najboljša, ker megle ne delajo nobenih ovir. Potniški promet z letali iz Evrope v Ameriko pa se mu za enkrat še ne zdi izvedljiv in bi se naj po njegovem mnenju vršil samo tovorni in poštni promet. lOV.Zasreliski veles« 13. — 22. IX. 1930. Obči veliki medn. sejem vzorcev s specialnimi sejmi 1. stavbni 2. hoteli, hiSe In kuhinja 3. industrija prehran 4. tekstila In kani. krzno 5. usnja 6. papirja 2*92 7. poljedelstva. Razen tega razstava ia sejem PLEMEHSKE ŽIVINE domače v dneh 13. In 14. IX. Inozemske v dneh 20. In 21. IX. 1930. železnicah in jadranskih parobrodlh 30% po« t. Za posetnike in blago (brezplačni povratek). Ce se ga šoier — naleze. Bilo je nekje v Slov. goricah. V večernem hladu rožnega poletja so kramljali mariborski izletniki ob lični gostilni in se svežili in krepili s podeželsko mano. Avtomobil je počival ob cesti, šofer ob mizi. »Saprmiš,« — si zamisli šofer, »enake pravice za vse, če ga oni smejo, zakaj ne jaz« in pridno je potrkaval ob čašo in ponavljal natakarici: »Micka še nekaj takega!« Pripomnim sogostu, s katerim sedim ob strani: S tem šoferjem se danes ne peljem niti za tisočak. Pa že se oglaša »humpa« in avtomobil zadrdra v prvem mraku proti domu. Ni Še poteklo dokaj minut, že prihaja avtomobilska družba živahno gestikujoč peš nazaj k gostilni. Avtomobil prišvedra v počasnem tempu liki maroder nazaj. Kaj se je bilo zgodilo. No, nič druzega, kakor da je avtomobil postal ob šoferjevi razigranosti tudi poskočen, zdaj na levo, zdaj na desno, družba je začela strahu vpiti, prisilila »obstanek« ter poskakala na cesto. Šofer pa je ves besen prihumplal za njo. Slednjič se je gostilničarjevi potrpežljivosti -posrečilo, spraviti gosp. šoferja na varno v sladke sanje, da se vsposobi za nadaljno pot. Med tem ča^om pa je gostilničar sam spravil drage v svojim avtomobilom v Maribor. Prebudivši se krog polnoči — oj joj — le maček je tu, pasažirjev pa nikjer. Jojmine, jojmine, kje. je zaslužek, kje odgovornost. Kako je bilo pozneje v Mariboru, ne vem. Bržčas je, povoljno izteklo, ako je g. šofer trdno obljubil: zdaj in nikoli več. Gospodje šoferji, ni šaia, položiti življenje v vaše roke! Sicer pa vse g. šoferje dobrohotno pozdravlja popotnik iz Slov. goric. Pr| odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trcrovmah. I Jutra —3— Kal pravilo tujci o nas OB KONCU LETOVIŠČARSKE SEZONE. — IZ RAZGOVORA Z UGLEDNIM DUNAJČANOM NA MARIBORSKEM PERONU. — ŽELEZNICE, UMIVALNICE, NAŠI BISERI, NAŠ JADRAN, MI IN LAHI, KONKURENCA, GROZDJE, VINO IN POLITIČNI POLOŽAJ. Bližamo sc koncu letošnje letoviščar-ske sezone, kar pride posebno do izraza pri popoldanskih prenapolnjenih vlakih na mariborskem peronu; živahno vrvenje in pogovori v vseh mogočih jezikih kažejo, da se potniki zadovoljni vračajo domov. Radovedni opazujejo ta pestro množico naši rodoljubi, ki jim pač ne more biti vseeno, s kakšnimi občutki se vračajo tujci iz naše domovine. Pa je res hvaležen razgovor z inozem-cem, ki je preživel več tednov v Jugoslaviji. Z neverjetno bistrim očesom opazujejo ti ljudje naše kraje in razmere! Pred dnevi sem imel priliko govoriti z uglednim Dunajčanom, ki je potoval skoraj po vsej Jugoslaviji in se je končno usidral na našem Jadranu, dočim so ga prejšnja leta zvabili laški prospekti v Rimini in drugam. Kar se tiče železniškega prometa, se ležerni Dunajčafi ni mogel dovolj načuditi točnosti naših vlakov, ki vozijo po vsej državi brez nepotrebnih zamud, kar je v nasprotju s trditvami v inozemstvu češ — »balkanski vozni redi« so samo na papirju. Vsekakor laskavo priznanje naši železniški upravi! Prav tako presenečajo okrašeni kolodvori in velika čistoča v vlakih in na postajali. Le umivalnice na velikih postajališčih še ne odgovarjajo sodobnim zahtevam. N. pr. v Sarajevu je po jutranjem vlaku iz Dubrovnika stala dolga vrsta potnikov, potrebnih osvežila v postajni umivalnici. Morali so čakati celo uro. da so prišli na vrsto. Žal še tudi Maribor spada med postaje, ki umivalnice ne poznajo. Tako so gostje primorani tudi pri kratkem obisku mesta poiskati osvežila v hotelu, kar pa premorejo le boljše situirani sloji. V tem pogledu se v drugih državah vrše izdatne remedure in skrb za čistočo je postavljena na prvo mesto. »O vaših naravnih krasotah se da razpravljati ure in ure« mi je rekel zadovoljni Dunajčan. »Bled, Rogaška Slatina — sta bisera, ki morata navdušiti najbolj izbirčnega globetroterja.« »Agilni Maribor, sramežljiva Ljubljana, ponosni Zagreb, mogočni Beograd, orijentalsko Sarajevo, divni Dubrovnik, slavni Split s svojimi 1000 dalmatinskimi otoki (»Das Land der 1000 Inseln.«), tužni Sušak — vse to so hvaležne postojanke, vredne večdnevnega obiska. Prestolica s Tera-zijami, kalimegdanskim parkom in krasnim razgledom na Dunav in Savo napravi silen vtis na tujca, ki pričakuje tu še dokaj v razvoju se nahajajoče mesto. Toda krilatica »Mali Pariš« ni brez podlage!« Po mnenju izkušenega Dunajčana je naš Jadran docela zmožen laške konkurence. »Napram enolični morski pokrajini srednje Italije je Dalmacija docela drug svet, ki s svojim položajem priklene človeka nase, da ga ob letu neprestano kliče in miče nazaj...« »Morda je potrebnih še mnogo adaptacij, če hočete nuditi tujcem ves komfort, toda glavno je — naklonjenost, in toplo srce.« V tem oziru mu je ostal posebno v spominu neki hotel v Lopadu pri Dubrovniku, ki je po 60 Din dnevno nudil vse— brez tendence izžemanja. Dunajčan je s tem ostro karakteriziral razliko med našimi in laškimi letovišči, kjer je eksploatacija tujcev na dnevnem redu. Sicer se Lahi trudijo zabrisati ta vtis na rafiniran način. Njegov večletni kučegazda se je letos meseca maja potrudil osebno na Dunaj, da tako privabi svoje goste na zopetno bivanje v Italiji. Seveda se tozadevni stroški z obrestmi vkalkulirajo v cene za letovanje, kar znaša izdatno več od naših cen. Zato je letovanje v Jugoslaviji priporočljivo in na Dunaju že v veliki meri prekaša laške namere, odvrniti letoviščarje od Jugoslavije. Prijazni gospod se končno ni mogel dovolj načuditi izredno nizkim cenam za sadje. Na žalost pa so cene silno različne. Grozdje v Splitu 2.50 Din kg, v Beogradu 5 Din, v Zagrebu 4—6 Din, v Mariboru 8—10 Din, kar-je še vedno glo bol^ pod srednjeevropskimi sadnimi cenami. Vsekakor vpoštsvanja vreden go-fpodarski moment! Naravnost pravljično jizke so se Dunajčanu zdele oene 4'inu ki se dobi na licu mesta po 2 Din, kar je naravnost rekord brez primere. Pač znak krize vinogradništva, ki je tujcem očividna. Razen izdatnega pitja v letovišču je vsaka druga pomoč od strani tujcev iluzorna. Takse in carine onemogočajo izvoz. Rešitev iz zagete vidi Dunajčan le v skupni evropski gospodarski akciji v smislu Panevrope... »In Vaši vtisi-o našem političnem položaju?« sem ga še končno vprašal popolnoma zaupajoč v njegovo odkritost. »Lanska sprememba je izvršila pravi pre lom dveh dob v Vašem razvoju. Prepričal sem se, da je bila stvar na odločujočih mestih dobro premišljena in se konsolidacija vrši prevdarno in brez zadržkov. Brezdvomno bo nova jugoslovanska miselnost dvignila Vašo državo še višje in želim, da bi Vam bila sreča na vseh področjih mila!« Brzovlak je že piskal, ko sva končala zanimivi razgovor. Z zatrdilom, da prihodnje leto zopet poseti Jugoslavijo sva se poslovila z ljubeznivim Dunajčanom. Domače vesti Slovenci na kongresu slovanskih turističnih društev v Pragi. Na kongresu slovanskih turističnih društev, ki se bo vršil od 24. do 28. tm. v Pragi bodo zastopali Slovensko planinsko društvo gg. dr. Oblak in dr. We-ster iz Ljubljane ter dr. Senjor, predsednik SPD v Mariboru. — Zlato poroko praznuje danes 20. tm. znani narodni obmejni borec Lojze Senekovič pri Sv. Ani v Slov. gor., ki je že pred vojno bil steber Slovenstva ob naši narodni meji, ki je zlasti v dneh prevrata vkljub svojim visokim letom igral v obmejnih dogodkih v tamošnjem rektorju odločilno vlogo in ki se še danes z veliko ljubeznijo posveča kulturnemu delu v Ljudski knjižnici in gospodarskemu v Posojilnici. Naj bo njemu in njegovi ženi prisojenih še mnogo, mnogo let v zdravju in sreči! — Proces v Rimu pred izrednim sodiščem za zaščito države proti obtoženim 29 Jugoslovenom se prične v pondeljek 22. tm. Razpravo bo vodil zopet Cristini, ki je že vodil razpravi v Puli in Trstu. Zadnja skupina od prvotnih 78 obtožencev bo prišla na vrsto šele začetkom novembra. — Iz diplomatske službe. Za konzula v Braili je imenovan znani naš pisatelj g. dr. Anton Novačan, odvetnik v Celju; za tajnika poslaništva na Dunaju naš rojak dr. Stanko Erhartič, sedaj tajnik ministrstva. — Novi člani vrhovnega zakonodajnega sveta. Za člane vrhovnega zakonodajnega sveta so imenovani: Ivan Pucelj, minister v pokoju, dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani in Miliajlo Zivanče-vič, odvetnik v Beogradu. Preosnova mariborske realke v realno gimnazijo. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se realka v Mariboru z oddelki realne gimnazije pretvori v realno gimnazijo z ločenimi oddelki realke od V.— VIII. razreda. — Gostilničarski gospodinjski tečaj v Mariboru otvori — kakor smo že zadnjič poročali, naša Zveza gostilničarskih zadrug in sicer z internatskim sistemom, namenjen v prvi vrsti hčerkam gostilničarjev. Smatramo, da bo Zveza, če se ji posreči to krasno zamisel izvesti, izvršila iz-vanredno delo. Našim gostilnam, posebno podeželskim, bo pomagano le, če se jih dvigne iz dozdajnega mrtvila in se jih usposobi za tujski promet. Edino ta gospodarska panoga lahko pomaga našim gostilničarjem iz današnje težke gospodarske krize. Kolikor smo doznali od Zveze, se v resnici dela z vso int^iziv-nostjo na tem, da se bo nudilo gojenkam vso najpotrebnejšo izobrazbo vsaj v taki meri, ki je neobhodno potrebna pri vodstvu gostilniškega obrata. Predvsem bo šola seveda sfremela za tem, da se gojenke izuče v kuhi srednje dobre meščan ske hrane, v serviranju in lepem vede nju. Seveda so v programu tudi še drugi predmeti, ki so tudi važni za gostilne. Ideja zasluži vso pohvalo in pričakuje mo, da bodo Zvezo podpirale pri njenem stremljenju tudi oblasti in ustanove, posebno pa gostilničarji, katerim je šola namenjena. — Pomočniški odbor obrtne zadruge kro jačev v Mariboru opozarja radi številnih pritožb, da se vajenci in vajenke pri posameznih mojstrih in mojstrinjali zaposlujejo do 12 in več ur, na zakonita določila za mladostne vajence in vajenke. Kdor tega ne bi upošteval, bo naznanjen pristojni oblasti. Dolžnost pomočnikov je, da se resno zavzemajo za zaščito vajencev. Drva in premog 3.GOVEDIČ, Prešernova ul.19 Jesen je požela v grob vzgledno gospodinjo, soprogo ve leposestnika g. Dominika Peklarja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. V torek je še obirala jabolka, v sredo je že bila na mrtvaškem odru. Res je naše življenje kakor čoln na viharnem morju, ki se lahko zdaj in zdaj prevrne v žrelo valov. Blagopokojno blago mamico so položili v zadnji dom v petek popoldne in hladni grob ji bo srce hladil. Obžarjaj jo večna luč! Gospodu Dominiku Pe-klarju velja tembolj naše iskreno sočutje, ker je šele pred leti izgubil edinega o-troka — hčerko. — Za naš Jadran je geslo zbiranje prispevkov, ki ga priredi v nedeljo 21. tm. »Jadranska Straža«. — Jesen v Ljudski knjižnici. Komaj so nastopili hladnejši jesenski dnevi in s tem daljši večeri, že se je skoro podvojilo izposojevanje knjig v Ljudski knjižnici v Narodnem domu. — Med novimi izposojevalci je opažati zlasti številno zastopan ženski svet in pa mladino, kar je posebno razveseljiv pojav. Kei- čitatelji najbolj sprašujejo po novem slovstvu, je Ljudska knjižnica tekom počitnic temeljito pomnožila svoj moderni oddelek, ki je bil vedno premajhen. Sedaj pa je tudi ta zaloga Ljudske knjižnice že tako njočna, da kljub pomnoženem obisku preostaja vedno zadostno modernih knjig za izbiro čitateT Ijev. Knjižnica pa je pravkar naročila tudi najaktualnejše jesenske novosti svetov nega knjižnega trga, ki bodo izposojevalcem kmalu na razpolago. Novi člani se sprejemajo vsako izposojevalno uro, t. j. ob tprkih, četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne. — HUBERTUS PLAŠČ za deževna in hladna vremena jako prikladno in elegantno oblačilo V zalogi tudi več vrst lodna iz kamelje dlake za plašče in pelerine L. ORNIK, KOROŠKA c. 9 iSINO ^=Grajski:=ss Od danes dalje It venili! več v nobeno žen 100% nemški zvočni film. RICHARD TAUBER. Union: Od danes dalje Največja pomorska katastrofa ATLANTIK v 100% nemškem zvočnem filmu, Predstave v obeh kinih ob delavni* kih ob 17., 19., 21. url; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Gradcu 72-letni mizar v delavnicah drž. žel. Vinko Golob. Pfe' peljan bo danes v Maribor in bo 22. tm-pokopan na mestnem pokopališču vPO' brežju. — Slovo! Radi nenadne preselitve v Beograd ne morem osebno posloviti od vseh P1"1' jateljev in znancev. Tem potom klice11’ vsem zdravo in na svidenje! Jaka Ce£ njavič z družino, blagajnik kontr. žel. 2670 Prodaja divjega kostanja. • Olepševalno društvo vt Mariboru " oddalo letošnjo žetev divjega kostanj3 potom ustmene licitacije, ki se bo vrš«? v pondeljek, dne 22. septembra ob 16’ v mestnem gradbenem uradu Frančišk9® ska ulica 8, soba št. 2. 2670 Tombola podružnice narodnih železri' čarjev v Mariboru se ne vrši jutri 21. tm., ampak je žena na kasneje in bo dan pravočaefl objavljen. — Trboveljski premog, vse vrste najboljše kakovosti in .vsa*. količine. Vagonske dobave po originali''' rudniški ceni. Velika zaloga suhih koksa, briketov, oglja i. dr. Postrežb' točna in solidna. Mejovšek Branko, Ta j tenbachova ulica 13, telefon 2457. 25" BUDILKE Din 50‘— samo prvovrstna kakovost Ure z nihalom od najcenejših do najfinejših Proste ure na stojali*1 po vseh cenah URAR K**" M. JLGERJEV SlN GOSPOSKA UL. 15 -A Popravila ur in zlatnine hitro, dobro In cen Srečke IV. razreda . drž. razredne loterije so prispele. Ceni ni igralci, ki so jih kupili v upravi »J tra« in »Večernika« v Mariboru, Al® sandrova cesta 13, se opozarjajo, naj > pravočasno zamenjajo. Žrebanje se vršilo že 6. oktobra. Nelgralcem Še ne# srečk na razpolago! Kuharski tečaj t, za fino pecivo se bo vršil od 29. sepv' do 12. oktobra na zavodu »Vesna* ^ Mariboru. Prijave sprejema vodstvo.^ Dobra hrana v Javni kuhinji na Slo®1 škovem trgu Štev. 6. ^ ^ V A razredu opoldne in zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v C redu Din 14.30. Priglašajte sel Pralnica ovratnikov Rakuša. Slovenska ulica 15, se priporoča. Kulturni drobiž Nova članica našega gledališča. Uprava našega Narodnega gledališča je za sezono, ki se otvori 1. oktobra, angažirala poleg že omenjenih novih članov, tudi gdč. Elzo Barbičevo. Gdč. Barbi-Čeva je angažirana kot pevka in igralka. Rade Pregare v Sarajevu. Bivši glavni režiser našega gledališča g. Rade Pregare je stopil z novo sezono v režiserski kolegij sarajevskega Narodnega gledališča. Na njegov predlog in .v njegovi režiji se bodo letos igrala v Sarajevu tudi prva slovenska dramska dela. Šnuderiova drama v Ljubljani. Ljubljanska drama pripravlja v režiji g. Milana Skrbinška premijero Maksa Žnuderla tragedije »Pravljica o rajski ptici«. V nasprotju z mariborsko, je ljubljanska režija postavljena na realistično osnovo. Prva predstava bo najbrže že v oktobru. Marica Lubejeva pojde k filmu? Kakor nam poročajo, se je gdč. Marica Lubejeva, naša bivša subreta in sedanja Članica zagrebškega gledališča, odločila, da sprejme povabilo k filmu. V Berlin, kjer bo nastopala v zvočnih filmih, odide baje šele prihodnje leto, ker je zaenkrat še vezana na Zagreb. 1 Turneja ljubljanske Glasbene Matice po Severni Ameriki. Vodstvo ljubljanske Glasbene Matice je prejelo povabilo, da pride v Ameriko in priredi vokalne koncerte po vseh večjih mestih Zedinjenih držav. Naši ameriški rojaki so že preskrbeli vsa potrebna denarna sredstva. Ker je pot v Ameriko dolga in je frebj turnejo temeljito pripraviti, bo Pevski zbor, ki bo zmanjšan na krog 40 Pevcev in pevk, odpotoval preko, Atlantika najbrže šele leta 1931 ali 193?. Za ■ Prihod. .G, M. v Ameriko je ,tamkaj že. sedaj veliko zanimanje. Razstava akad. sfikarja Anta Trste-, njaka r Zagrebu. Naš rojak, g. akad. slikar Ante Trstenjak, ki se te dni mudi v Mariboru, pripravlja v Zagrebu veliko razstavo svojih slik iž življenja Lu-ži.ških.Srbov. Razstava bo v okrilju društva Prijatelji-Lužiških Srbov, v Zaga-, bu. G. Trstenjak, ki ie.ie dvakrat bival v Lužici, je letos spomladi priredil s^-čno razštavo tudi v Pragi, kjer mu je nekaj .slik ;odkupil predspdnik češkoslovaške republike T. G. Masarffk. Želeli bi, da bi 'g. Trstenjak čimprej priredil razstavo, svojih del tudi v Mariboru in tiam tako pokazal razvoj svoje umetnosti v. zadnjih letih. , 3'; Šestdesetletnica rojstva slikarja Mateja Sternena. Danes v soboto 2Q. tm. siavi v JLjubljani Šestdeseto obletnico svojega rojstva MateV Sternen, eden izmed glavnih predstavnikov slovenskega impresionizma, ki je za slovensko slikarstvo z Groharjem, Jakopičem, Jamo itd. pomeitil isto ko moderna V literaturi s Kettejem, Murnom, Cankarjem in Zupančičem. Sternen je bil rojen na Verdu pri Vrhniku 1, 1870. Z osemnajstimi leti je stopil v obrtno šolo v Gradcu. Od 1. 1891. do 1897. je študiral .potem slikarstvo na akademiji na Dunaju, od 1. 1898. do 1906. pa se je izpopolnjeval in dozorel v enega naših prvih slikarjev Impresionistov. V tem času je, bil pri Ažbetu v Monakovem in eno leto v Parizu, od koder se je za stalno vrnil v svojo slovensko domovino. V tej dobi: ie Sternen zelo veliko delal. Svetovna vojna ga je pa speljala na drtfgo torišče: postal je restavrator naših umetniških spomenikov in Si s tem delom posebno po osvobojenju stekel silno veliko zaslug. Umetnostna zgodovina naše-Ka naroda ga že samo zaradi tega ne bo mogla nikoli prezreti. Nova literarna nagrada. Mesečnik »Zenskj svet« je razpisal nagrado 500 in 300 dinarjev za dve najboljši izvirni krtici. Vsebina mora biti,zajeta iz življenja sodobne žene, obsegati pa mora J2 do 16 strani lista. Rokopisi Se.morajo poslati uredništvu v Ljubljani do 1. decembra t. 1. Če pišeš žen). Gospod Iskra je moral na nasvet zdravnika v morsko kopališče. Čez teden dni je pisal ženi pismo, v katerem opisoval svoje ntise z morja. Med drugim je tudi napisal: Meni je že bo-Tu so visoke skale, na katere se pojenjamo na oslih. Vsak osel ima svojo • r.Tf>7 . . . Sm@e kot ima in Lot me# bo Vaše perilo, a!to perete pravilno. Pomislite •mo, kako izdaten ie Persil! Na vsake dve in pol do tri vedra vode porabite en paket Penila. Raztopite Persil v mrzli vodi in samega! Perilo kuhajte samo enkrat en četrt ure in splakujte najprej toplo, potem mrzlo! Če perete na ta način, ne bodete več prali drugače. Prepričal Va* bo dober uspeh. Primorske vesti Istrska mala posestva propadajo kar po vrsti. Fašizem je razbil zadružništvo, katero je ščitilo baš malega poljedelca. Gospodarski člankarji izvajajo, da je položaj malih posestev obupap in da je potrebna nujna pomoč. Otvoriti bi se mora! poljedelcem kredit na dolgo škadenco 25 do 30 let z najnižjimi obrestmi. Tako bi dobili priliko, da se otresejo starih dolgov in da si zboljšajo kmetijstvo po sedanjih potrebah^ Slično je predlagal že pred par leti gospodarski strokovnjak Stapchiotji, da-.bi se morale podaljšati vse menice poljedelskih kreditov in zvezni kreditni’zavod v Benetkah bi moral dati na razpolago večje vsote Za posojila. Za one, ki so do grla v dolgovih, treba posebne pomoči. V deželnem gospodarskem svetu je takrat svčtnik Cri-stofoll precef rezko grajal brezobzirno izterjevanje davščin v deželi, kjer so tako nazposne gospodarske razmere. Stac-chiottijeve in Cristofolijeve besede niso nič zalegle. Položaj malega kmeta se je slabšal- in sedaj -kričijo po »Piccolu«, da je zadnji čas, da se kaj stori za rešitev malih posestev. T° je sumljivo. Nič Čudnega ne bo, če bo »Plccofo« Čez čas na dolgo 'razlagal, da je rešitev malih posestev v Istri nemogoča. Krivdo bo zvalil na nesrečnega istrskega seljaka, katerega mora zameniti italijanski poljedelec, ako se sploh še hoče dvigniti kvišku istrsko poljedelstvo. Puljski prefekt Leone ima izdelan natančen naseljevalni načrt, ki pa bi se lahko uresničil, kadar bo z vsemi sredstvi pospeševano istrsko .izseljevanje doseglo svoj višek. # »Italia Redenta« raznaroduje slovensko, deco v svojih azilih, (iz v en njih pa se oklepa slovenskih mater s poitalijanče-valnim namenom. Materinska skrb naj naveže mlado slovensko gospodinjo na družbo, katera preide nato na iztrebljenje domačnosti iz slovenske hiše. »Italia Redenta« misli na ustanovitev šol za domače gospodinjstvo. V teh šolah bi se učile pred Vsem mladenke, kako naj se oblačijo, kako naj urejajo stanovanja, italijanska kuhinja bi se vselila v slovensko hišo, iz. katere bi počasi izginilo vse, kar spominja na stare slovenske šege in navade. »Italia Redenta« bi hotela izvesti potom slovenske žene popolno poitalijančenje slovenskega doma. I ri # . Na poljedelskih zborovanjih širom Julijske krajine govorijo fašistični' eksponenti našemu kmečkemu ljudstvu približno tako-le: Dragi poljedelci! Minila je doba, ko se je savno s preziranjem govorilo o »kmetu«. Lahko rečemo, da se je začelo uspešno delo za kmetijstvo z nastopom fašizma, ki se zaveda tega, da imajo poljedelci polno pravico, da so vpoštevani in da.se jim gre na roko, kajti poljedelci delajo in dajejo prebivalstvu kruh. Vi, poljedelci, plačujete več davkov kot vsakdo drugi, vi dajete domovini več vojakov kot vsakdo drugi. Mučijo vas težka davčna bremena s svojimi posledicami ali dobila se bodo sredstva, da se bo vam pomagalo do plodonosnega kmetrvrnh ■. - Pr!ro l^o zvenečih be- sed, katerim pa ne sledi nikdar nikako kmetu koristno dejanje. Še tistemu agrarnemu kreditu se pozna, da zasleduje le iztrebljenje slovenskega ljudstva s kmetske grude. Fašistični »kmetijski pouk« pomeni le natančno pregledovanje razmer med našim poljedelskim ljudstvom, da bo se mogla zgraditi akcija, ki bi ob zreli priliki razgnala slovensko kmečko ljudstvo ob meji in posadila na njegovo zemljo poljedelce iz Italije. * Ko je nastopil goriški prefekt Dom-pieri svoje mesto, je bila propoved ob nedeljah po cerkvah med Slovenci samo slovenska in molitve po maši so bile tudi le slovenske. Dompieri pa si je nadel nalogo, da uvede najprvo po večjih in potem tudi po manjših slovenskih krajih italijanske propovedi. Nedavno je bila uvedena italijanska propoved v kobariško cerkev. Pater Casareo, gvardiijan kapucinskega samostana v Gorici, je šel v Kobarid v spremstvu prefekta Dom-pierija in fašističnega tajnika Avenantija. Bral je mašo in prepovedoval po italijansko. Pozdravil je prefekta in povdaril pomen pričetka italijanskih propovedi v kobariški cerkvi. Navzoči so bili zastopniki vseh oblasti, šolski otroci in fašisti, z občinskega doma je vihrala italijanska trobojnica. »Piccolo« natvezuje javnosti, da je kobariško slovensko prebivalstvo z navdušenjem sprejelo uvedbo italijanske propovedi. * Na Vitovljah pod Čavnom je stara romarska cerkev, katero je posečalp slovensko ljudstvo od blizu in daleč, dokler1 ni zaslovela Sveta gora. Nato so bile Vitovlje skoro opuščene. Sedaj se je razpasel fašizem po Sveti gori, kar slovenske romarje odbija od svetišča. Zato pa je vitovska romarska cerkev zopet polna slovenskih vernikov, kar se je posvedo-čilo zlasti na praznik 8. t. m. * Italijane iz Karnije vabi fašistični tisk v Soško dolino, trdeč, da si gospodarske razmere v obeh pokrajinah močno sliči-jo. »Obmejne kraje treba poitalijančiti in ne sme se dopustiti izpraznjenje planinskih sel.« Izseljencem bi se preskrbelo nekaj sveta po nizki ceni, žene bi delale doma, možje bi pa še nadalje, kakor v Karniji, služili kruh kot rokodelci, tudi izven doma. Obetajo jim zadružno organizacijo, v kateri bi se razvili kot krojači, čevljarji itd. in vojaška uprava bi morala njihove obrtne zadruge preskrbovati z naročili... Tako preoblikujejo obmejne kraje po tržaških redakcijah, tačas pa pada v Italiji vedno nižje mnenje o vzhodni meji, kjer je vstvarii fašizem nečuvene razmere. Karlo Rupel Mladi naš umetnik je eden izmed redkih, izredno nadarjenih naših glasbenikov, ki se hoče posvetiti težkemu koncertnemu poklicu. S svojimi dosedanjimi nastopi je vzbudil že vseobčo pozornost in rrorokuie s« mn 1er>a bodočnost. Go- tovo je, da je on sedaj naš edini violinist, ki hoče ubrati koncertno karijeroin tako kedaj reprezentirati našo umetnost. Nam tudi ni neznan, kajti pred dvema letoma se je predstavil s samostojnim koncertom. Takrat si je prisvoji! vso simpatijo in občudovanje publike, ki ima skromnega umetnika gotovo še v živem spominu. Od tistega časa naprej se je neumorno izpopolnjeval. Na podlagi odlično za-vršenih študij na ljubljanskem konzer-vatoriju pod prof. Slajšem je nadaljeval svojo študijo pri mojstru Ševčiku v Pisku. Nastopal je tam čestokrat kot solist, kakor tudi kot primarijus v kvartetih. Poročila omenjajo njegovo bajno tehniko, popolno in občudovanja vredno obvladanje instrumenta, globoko muzikalnost in izrazit smisel za stil. V šolskem letu 1929-30 je študiral v Parizu, nastopal ob raznih prilikah, osobito na jugoslovanskih večerih, ter polo?M »licence d>u concert« na Ecole normale musique. Sedaj, ko se je vrnil v domovino, bo njegov prvi nastop v Mariboru. Ljudska univerza je uverjena, da ne bi mogla na častnejši način otvoriti serijo svojih letošnjih prireditev, kakor pa s koncertom, ki je tako odličen domači kulturni pojav in ki nam obeta, biti poseben umetniški dogodek. Ruplov spremljevalec na klavirju, Marijan Lipovšek je priznan pianist, čigar nastop je bil pri nas vselej sprejet z odkritosrčnim priznanjem. H. D. Najsilnejši dosedanji zvočni iHm je nedvomno »Atlantik«. Neskončnost in tajinstvenost morja — na njem plavajoče mesto, najmodernejše in najluk-suzneje urejena orjaška ladja, ki vozi tisoče in tisoče vseh narodov iz starega v novi svet. Smeh, zabava, ples, ljubezen, resnoba — vse to tvori živo življenje v tem svetu zase. Kakor blisk gre naenkrat skozi tisoče senzacija: ledene gore v bližini! Senzacija postane kruta resnica — ledena gora je treščila v orjaški parnik in mu prebila bok. Panika — strahote obupa in boTbe za mesta v rešilnih čolnih. Toda pomorski zakoni so taki, da je treba predvsem rešiti žene in deco. To se posreči, a na parniku ostane še vedno par tisoč moških in tudi žensk, ki niso hotele stran. Rešitve ni, parnik se more držati le tri ure... Vode gredo više in više, že stoje ljudje v najvišjih etažah v vodi... Panika in obup prehajata v nemoniranje. »K Tebi bliže, o Bog!« zadon koral, in vseh 2000 na smrt v morskih valovih obsojenih poje ta slin? koral... Še zadnji OčenaŠ in glasovi molitve se izgube v morskih valovih... Ko sine jutro, je tišina nad morslko gladino ... V globočinah pa počiva »Atlantik« z več tisoči svojih žrtev. Film, poln pretresujoče tragike, predvaja Zveza kulturnih društev od danes 20. pa do 29. tm. v kinu Union. Ne zamudite redke prilike! — Mariborski gledališki abonma. Nove prijave za mariborski gledališki abonma se sprejemajo še do četrtka 25. t. m. pri gledališki blagajni, ki je odprta dnevno od 9. do 12.30 in od 15. do 17, ure. Cene ostaneio Iste kot lani. Bolivar - narodni iunak Bolivija OB STOLETNICI NEODVISNOSTI JU ŽNO-AMERIŠKE REPUBLIKE BOLIVIJE. Včasih prodre tudi k nam kaka vest iz držav Južne Amerike in to navadno tedaj, kadar kak general vrže drugega in zasede sam vodilno mesto v državi, dočim se o samem življenju v teh prostranih državah le malo čuje. Tako so listi nedavno pisali o uporu nezadovoljnežev v Boliviji proti predsedniku, Si-lesu in organizatorju bolivijske vojske, bivšem pruskem generalu Knudtu, ki sta morala'oba pobegniti iz države. To državo poznajo mnogi samo po imenu in po njenih športnikih, ki so tekmovali pri sadnjih tekmah za svetovno prvenstvo v Montevideu. In vendar je Bolivija ogromna država! Meri 1,330.000 km2, dočim je na tej veliki površini samo 3 milijone prebivalcev. Devet desetink prebivalstva tvorijo Indijanci in mešana plemena, komaj eno desetinko pa novejši priseljenci in potomci starih osvajalcev. Belokožci žive večinoma po mestih in industrijskih krajih, na deželi pa Indijanci in mešana plemena. V Boliviji popolnoma prevladujeta španski jezik in španska kultura. Le v velikih pragozdovih na vzhodu in jugu je še nekaj maloštevilnih indijanskih plemen, ki so pobegnila pred belokožci v nepristopne kraje. Zapadno področje Bolivije leži v najvišjem delu Kordilje-rov, odkoder se teren polagoma znižuje, dokler ne preide v popolno nižino. Vrhunci gora so vulkani Licancaur, Saja-ma in drugi, visoki 5.200 do 6.400 m. Južno od teh orjakov je 4.000 m visoka planota, polna slanih močvirij, neplodna Jn slabo naseljena. Bolivijske reke tvorijo porečje največjega veletoka na svetu, Amazonke. Bolivija je dežela neizmernega bogastva in neizmerne možnosti razvoja. Ra-?en poljedelstva in živinoreje v dolinah in na planotah, je dežela izredno bogata na rudah, kakor: zlato, srebro, baker, sol, kositer, svinec itd. Vendar pa ovira gospodarski razvoj države prevelika oddaljenost od morja in goratost dežele. Njen izvoz mora iti preko čilenskega ozemlja. Teritorij današnje Bolivije je bil pod Oblastjo Inkov vse do 16. stoletja, ko sta razbojniška osvojevalca Pizarro in Almagro v krutih bojih pobila velik del domačega prebivalstva in podredila to indijansko kraljevino španskemu podkralju v Novi Granadi. Skoro 300 let je bila ta dežela del španske kolonijalne posesti. Španska je naseljevala svoje prebivalstvo, domače pokristjanila in jih zasužnjila. Španska nadvlada pa je pričela občutno pešati začetkom 19. stoletja, ko se je dvignil proti njej Simon Bolivar in vodil vse upore do osvoboditve dežele izpod evropskega jarma. Bolivija je tudi dobila potem ime po Bo-livarju. Toda prebivalstvo, navajeno na večne borbe, se ni moglo uživeti v red, ki ga je hotel uvesti Bolivar in so ga celo dolžili, da stremi po kraljevski kroni. Zato je 1. 1829 odstopil kot predsednik republike in leto dni po izvršeni osvoboditvi umrl v prognanstvu in bedi. Kasnejša pokolenja so zopet obudila spomin nanj in Bolivar je postal narodni junak; tembolj, ker so njegovi junaški dobi sledila leta medsebojnega klanja in državljanskih vojn. Bolivija ga časti kot svojega osvoboditelja v in ustanovitelja. Po Bolivarjevem odhodu so pričeli v Boliviji takoj nemiri in borbe za oblast, ki so trajali 30 let, dokler ni stopil na čelo države energični predsednik Jose Maria de Acha. Toda tudi njegovo delo ni moglo imeti radi južnjaškega temperamenta prebivalstva trajnih uspehov. Nemiri in manjši upori so v Boliviji na dnevnem redu, odkar je samostojna. Tako je prišlo tudi nedavno do upora proti predsedniku Silesu, čegar vlada je morala odstopiti in se umakniti, na površje pa so prišli piej-šnji nezadovoljneži. Topot je bil kamen spodtike pruski generaLKundt, ki ga je vlada že za časa svetovne vojne pozvala kot organizatorja svoje vojske. Sedaj vlada v Boliviji zopet mir. Za koliko časa, kdo ve? Siles in general Kundt, ki sta bila izgnana, gotovo ne bosta mirovala. jejo Adamopol. To slednje ime je po knezu Adamu Czartoriskem, ki se je 1. 1856 izselil iz Poljske, kupil v Turčiji posestvo in ga po krimski vojni poklonil svojim rojakom, ki so se borili v turški vojni. Vas leži v slikoviti dolini med gozdovi in ima krog 40 hiš z 180 prebivalci. Zemlje je krog 270 oralov. Vsaka rodbina ima njivo in sadonosnik. Mnogo se goji krompirja, sadjarstvo je zelo razvito, na visoki stopnji je mlekarstvo. V vasi še danes vladajo patri-jarhalni običaji in prebivalstvo rešuje spore brez intervencije turških sodišč. Do svojega materinskega jezika kažejo prebivalci veliko spoštovanje in ljubezen. V zadnjem času je postala vas ra- di svoje slikovite lege in oddaljenosti od mesta priljubljeno letovišče. Vse hiše v vasi so čedno izdelane, skoro vse nadstropne in imajo velike svetle sobe. Tudi je v zadnjem času bilo zgrajenih že nekaj penzijonatov za letoviščarje. V celi vasi je samo ena trgovina, ki je odprta po eno uro zjutraj in zvečer, ker je tudi njen lastnik v prvi vrsti poljedelec. Lahka pomoč. — Zakaj ste tako žalostni, gospod Pivka? = Ker mi je zdravnik prepovedal piti pivo. — In Vi si ne znate pomagati? Vzaffli-te si drugega zdravnika! Sohoktm Nastop Sokola II. v Mariboru se bo vršil v nedeljo 21. tm. ob 15. uri pri gostilni Rojko na Pobrežju (pri šoli). Točke sporeda so sledeče: Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru. 1. Jadransko morje, Studenci; 2. bradlji vzorna vrsta Sokola matica; 3. žensk naraščaj, vaje na gredi, Studenci; A-skupne članske vaje; 5. drog, vzorna vrsta Sokola matica; 6. skupne proste vaje članic; 7. skupna orodna telovadba, Poljaka ua5 u Turčiji Nekoliko ur od Carigrada oddaljena je mala vas s čisto poljskim prebivalstvom, toda turškim imenom Polonoz-Koj ali kakor jo prebivalci sami imenu- Oddelek Telovadnica Dan ure Predajak Člani st. Gimnazija Torek Petek >419—20 Hvalenc Joško Člani ml. Krekova ulica Ponedeljek Petek 20.—22. Dekleva Janko Članice ml. Krekova ulica Sreda Sobota 19.—>421. Pipan Mira Moški naraščaj od 14.—16. leta Krekova ulica Torek Četrtek >419—20 Lapajne Stane Moški naraščaj od 16.—18. leta Krekova ulica Ponedeljek Petek >419-20 Mačus Franjo Moški naraščaj obrtni Krekova ulica Torek Četrtek 20—22 Venutl Vlado Ženski naraščaj Krekova ulica Ponedeljek Petek 17—>419 Dekleva Janko Moška deca Krekova ulica Torek četrtek 17—>419 Celhar Ivo Ženska deca od 6.—10. leta Krekova ulica Sobota >416—17 Pipan Mira Ženska deca od 10.—14. leta Krekova ulica Sreda 17—>419 Pipan Mira Redna telovadba se prične 22. i. m. Telovadne ure moške in ženske 0ece ter starejših članic bodo objavljene naknadno. Vpis se vrši pri vodnikih oddelkov med telovadnimi urami. Naraščaj plača pri vpisu po Din 10.— za celoletno članarino. Deca je članarine prosta. Posestvlce z malo hišo in sadonosnikom pri Mariboru proda za Din 55.000.— posredovalnica Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 2651 Elektroinštalacile, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motmfev po konkurenčni ceni. XII Malo hišico soba in kuhinja* prodam. Studenci, Stri tarjeva ul. 11. 2647 Parcelo na solnčnem kraju pri glavni cesti v Pobrežju prodam. Naslov se izve pri brivcu Flieser, Maribor, Aleksandrova c. 203. 2646 Pristni perzijski plašč (priložnostni nakup), plašči, obleke, čevlji za moške, dame in otroke; pohištvo, okvirji itd. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1. 2642 Vajenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v veletrgovini špecerijskega in kolonijalnega blaga. Miloš Oset, Maribor. 2637 Sladki vinski mošt toči restavracija »Mariborski dvor«, Oset. 2636 Motorno kolo 500 kubikov s prikolico v popolnoma dobrem stanu, znamke AJS radi bolezni takoj ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista._______________________ 2634 tTčenec, učenka se sprejme, Jos. Karničnik. Glavni trg St. 11. 2630 Sčem stanovanje V ceutrumu, sestojčče iz 4 do 5 sob s komfortom. Ponudbe pod »Takoj« na uprava »Večemika«. 2613 Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita-, deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phobus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Revizija zavarovalnih polic življenje, ogenj, nesreče itd. posebno manj znanih inozemskih zavarovalnic. V dvomljivih slučajih daje pojasnila: Posvetovalnica »Marstan«, Koroška c. 10- 2665 Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—5letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom XVI1 Dobro idočo gostilno vzamem v najem. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo »Večemika«. 2663 Prazno separirano sobo, pripravno za pisarno, električna luč takoj oddam. Kopitarjeva ulica 12. 2673 Stanovanje sobo in kuhinjo, oziroma tri sobe, kuhinja in pitikline v sredini mesta oddam s 1. oktobrom. Vprašati kartonažna tovarna, Mlinska ulica 30. 2674 Gramofon, (kovček) nov, z 10 ploščami, prodam za 600 Din. Zarkovič, Ruše. ______________2676 Kupim dobro ohranjeni umivalnik z ogledalom. Naslov v upravi lista. 2672 Cenene družinske hiše od 25.000 naprej, že postavljene ali no-vozidane (tudi lesene hiše). Za nove hiše gotovine najmanj 8000 Din. Vprašati: »Marstan« gradbeni oddelek, Koroška 10. 2666 Vajenko za strojno pletenje sprejme takoj L. Golob, Maribor, Orožnova ul. 6. 2628 Oddam dve stanovanji v novi hiši v Pobrežju. Naslov v upra- vi lista. 2671 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39. 2515 Oddam s 1. oktobrom lepo opremljeno sobo z balkonom. Sernčeva ulica 122, Tomšičevi drevored. 2654 Šivilje za šivanje perila sprejmemo. Vprašati pri tovarni perila »Kokra« d. d. Krekova ul. 14, dvorišče. 2653 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«, X Dijetna, vegetarična hrana (tudi dobra domača) na željo celo preskrbo, ugodni pogoji. — Zasebna kuhinja, Koroška c. 17. (Vojašniški trg št. 5)._____________________________ 2664 Stanovanjsko hišo takoj prodam. Aljaževa 5. 2645 Sobo s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi lista. 2668 Hišo na Betnavskl cesti št. 8 s štirimi sobami (dve parketirani), električna luč, vodovod, plin, kopalnica na plin, šupa, hlev, vrt prodam proti gotovini. Za večjo obrt ali malo in-dustrijo zelo prikladno. _____________2667 Prodam kratek dobro ohranjen klavir dunajske znamke iz predvojnega časa. Naslov v upravi »Večemika«. 2660 Prodam kompletno polirano spalno sobo lZ hrastovega lesa s posteljnino in perilom. Naslov v upravi lista. 2659, 2 ključav. pomočnika, ki sta izvežbana v izdelovanju poljedelskih strojev in tudi železo-strugar-ja, sprejme v stalno službo Jože Čretnik, Sy. Ju rti ob j. ž. -2657. Sreča in slučaj v življenju * CESTE DO VELIKE SLAVE. — O ODKRITJU VELIKIH PEVSKIH IN GLASBENIH TALENTOV. v Sreča in slučaj igrata marsikdaj v življenju veliko vlogo. Dogodilo se je cesto, da so neznatni delavci in obrtniki Postali slavni ljudje. Naj samo spomnijo na dogodek, ko je neki razcapani in sestradani mladenič zavpil pod Aubero-vjm oknom: »Kdo proda razbite steklenice?« Njegov glas je bil tako svež in zvočen, da ga je Auber poklical k sebi W v kratkem ustvaril iz njega slavnega c'oveka. Slavni »odkrivači« mladih pevcev so bili Mayerbeer, Rossini, Verdi itd. Tipičen primer, kako se odkrivajo Pevci, se je pripetil v Ameriki. Neke silvestrske noči so sedeli trije gospodje v neki ne\vyorški restavraciji, ko so za-euli krasen glas. Bil je to berač, ki je drgetal od mraza in gladu in si je s Petjem, zaslužil nekaj drobiža. Eden od gospodov je pozval neznanca k sebi, mi1 dal jesti in piti, potem še nekaj denarja, nato pa ga je odvedel k ravnatelju Metropolitan-opere. Ravnatelj je bil yes navdušen, ko je zaslišal njegov glas jn Sa je dal takoj izobraziti. Mladenič, ki 'e Poprej beračil in postal potem znamenit pevec, je bil Teodor Kittay. Znan je slučaj, ki se je nedavno pripetil na Dunaju. Redar Karel Koestler !® imel srečo, da ga je sprejel mojster franc Steiner, ki je napravil iz njega opernega pevca. Koestler je nastopil po-1. 1928 v Dresdenu v operah »Mig-j]on« in »Kavalir z rožami« ter žel veni« uspeh, tako da je dobil od dunajske opere ddtriist. __________ Mestno gledališče v Munstru je sprejelo v izobraženje mladega pleskarskega ^močnika Pavla Rollinga. Njegov glasni materijal je bil tako velik iti tako da so stavili nanj velike nade. Rol-"Ng pa je tudi izpolnil vsa obetanja. L. 1929 so poročali listi, da je Heinz Wernicke postal iz prodajalca kravat JPerni star. Neki berlinski skladatelj je W peti tedaj 261etnega trgovca, ki ni toznal niti not in tudi ni imel pojma o Mju in glasbi. Reklama za tega mladeniča je bila pripravljena naravnost ^nzacijonalno. Slike po listih so ga prikazovale, kako stoji v pozi pevca pred Gramofonom in kako posluša in se uči ®rije od drugih pevcev. Maja 1929 so odkrili zopet drugega tevca. Bil je to Rudy Valley. Prvi je postal nanj pozoren neki manager, ki ga |e slišal na koru v neki cerkvi. Dal mu [e potrebno izobrazbo in danes zasluži yalley že 5.000 dolarjev na teden. Slivno je bilo tudi z Al Jolsonom. Tudi o skladateljih bi mogla glasbena Rodovina našteti mnogo zanimivih primerov. L. 1928 so vprizorili opero »Lu- cio«, katero sta napisala dva sodna inšpektorja. Eden od njih, Walter Hen-ckel, je rekel o svojem delu: »Komponiral sem, kadar so se moji tovariši med obedom razgovarjali. Doma sem zvečer sam pisal note, okrog mene pa so skakali otroci. Delo sem izvršil v štirih mesecih. Besedilo' pa mi je napisal moj tovariš Kohl.« L. 1929 je dobil pri nekem kompozitorskem natečaju nagrado železniški sprevodnik Sigmund Suchy, njegovo delo pa je ocenil slavni skladatelj Viljem Kienzl. Decembra 1928 je„bila izvedena maša v A-duru, ki jo je zložil 651etni ulični pometač Edvin Gandner. Ta skladatelj seveda nikdar ni študiral glasbe in ni imel niti najmanjšega pojma o teoriji. In vendar je komponiral zelo lepe pesmi. Sestalo se je nekaj prijateljev, ki so skovali latinsko besedilo, Gandner pa je delo uglasbil. Njegovo mašo je pel potem zbor, ki je štel 250 pevcev, štirje slavni londonski pevci pa so peli solo-vloge. Ravnatelj orkestra je delo instru-mentiral in izvršil tudi nekatere harmo-nijske in muzikalne izpremembe. Uspeh je bil velik in svet je dobil novega skladatelja. Spori Mednarodna tekma Kastner & čhler (Graz): SK Železničar. V nedeljo dne 21. t. m. gostuje v Mariboru renomirani graški klub Kastner in Ohler. Kot znano, je v zadnjem času pristopilo v klub nekaj najboljših igralcev Gaka in Sturma, med njimi Czerny in Sinko\vitsch (Gak) ter Doller (Sturm). Tudi golman Hergesell je v Mariboru že poznan po svoji sijajni igri. Igral je že mnogo reprezentančnih tekem za Graz in Štajersko. V zadnjem času je moštvo doseglo več pomembnih zmag, ki pričajo o njih jakosti. Moštvo nastopi v s'edeči postavi: Hergesell, Tschauner, Hofrich-ter, Doller I, 'Doller' II, Mullner, Sinko-witsch, Russ I, Russ I, Koren, Stelzer in Cserny. Začetek tekme je ob 16. uri, predtekma ob 14. rezerva Rapida in Železničarja. Ustanovitev novega smučarskega kluba v Mariboru. V Mariboru se pripravlja ustanovitev novega smučarskega kluba. Namen kluba je pred vsem gojitev zimskega športa in družabnosti pri športnikih smučarjih. Pravila so od banske uprave že odobre- Z majico fe perilo prala vsa vesela Janja mala. Pevajoč domov se vrača: »Pranje z ALBUSOM je igrača!« $E k/ Ni drago ALBUS-MILO, dasi se izdeluje iz najboljših prekomorskih surovini ker je izdatnejše od mnogih takozvanih »cenenih belih domačih mil«, Dobri gospodinji je že davno znano, da se da z ALBUS-TERPENT1NOVIM MILOM oprati kopica perila in kar je v tem slučaju najbolj važno, uspeh je; čisto, lepo, dišeče in ohranjeno perilo. Zato pravi lepa Janja: Brez ALBUSA ni ga »sanja!« ALBUS -Terpentinovo milo. na in se bo vršil ustanovni občni zbor »Mariborskega smučarskega kluba« v sredo dne 24. septembra ob 20. uri v posebni sobi restavracije »Zamorec«. Vabljeni so vsi smučarji, ki so se prijavili odboru za vstop, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Pripravljalni odbor MSK. Sodniška sekcija, službeno. Tekmo Kastner & Ohler proti Rapidu sodi gosp. Franki, _ mednarodno tekmo Kastner & Ohler : Železničar, ki se vrši jutri ob 16. na igrišču SK Železničarja, pa sodi g. Marinič. — Načelnik. Zimsko športni odsek SPD Maribor -Ruše opozarja vse članstvo, da bo te dni pričel inkasant pobirati članarino za letošnjo sezono. V smislu sklepa pa zadnje savezne skupščine je treba vse člane na novo verificirati, ker se jih bo ločilo v tekmovalce in smučarje-turiste. Prosimo zato, da vsi člani izpolnijo verifikacijske prijavnice, ki jih bo predložil inkasant. Istočasno bo pobiral tudi 12 Din za nezgodno zavarovanje, ki ga bo sklenil JZSS na podlagi došlih prijav. To zavarovanje velja za vse zimske športe, iz-vzemši bob ter se šteje od doma do doma. ftremija za slučaj smrti znaša Din 20.000, ravno toliko znaša premija za trajno invalidnost, za bolestnino pa se bo prejemalo dne*no 10 Din. Ker je to zavarovanje velikega pomena prosimo, da se ga vsi člani poslužijo. Naš odsek prične v sredo dne 24. t. m. ob 20. uri yf Narodnem domu zopet z rednim kegljanjem. Ker je čisti dobiček namenjen o-premi dveh sob Ribniške koče prosimo, da se naši planinci v čimvečjem številu udeležijo teh večerov — saj so »planke« zastonj! Smuk! Tajnica. — K. M, Capek • Chod: Jindri Roman- — Iz čeSčine prevet dr. Fraa Bradač. 66 Zlato, železo in premog so predmeti, ki so dali Svetu najstrašnejši nestvor vseh dob, ki bo mejnik četrte izmed velikih zgodovinskih epoli, tako kakor je Postala iznajdba smodnika mejnik tretje izmed njih. In *a Lewiathan je težka industrija v tolikih predstavite-'iih, kolikor je velikih narodov in zato ni smel nobeden od njih izostati v tej svetovni vojni, ki ni nič drugega kot boj vseh proti enemu iz njih, onemu, v katc-retn- je postala težka industrija najtežji zločin, in v blazni borbi za to, kateremu narodu se posreči izruvati k zemeljskega droba največjo množino železa za apriori zločinski smoter, to je za vojno, je postal Champion. S tem kopičenjem mož moreče kovine v vseh oblikah, prikrojenih za ta smoter z največjim nasiljem ?loveškega razuma, je rastla energija maščevanja sno-'•i nad ljudstvom tako dolgo, dokler ni snov prenehala o>ti obvladana od ljudi in je začela ravnati samo tako, kakor bi ona dobila dušo in bi vse človeško pleme prav za prav izgubilo dušo. Ali more niti boljši dokaz za resnično nadvlado in tiranje kovine nad človekom, kot Čim več kovine se porabi v tej vojni za ubijanje ^oveka, tem bolj goreče mora človek nadomeščati Praznine svojega vojnega materijala z izdelki vojno-tehnične industrije v tako zvišani meri, da se o taki ^ožnosti ni niti sanjalo nobenemu narodnemu gospodarju? In ta nadvlada .ie tako absolutna, da mora na-r°d, ki gleda, danes že neizogibno spoznati, da se bo v°ina čisto gotovo končala z njegovim porazom; ne *>vWe r ■ upirati »iieivičanju« da ko bi sc mu ponudil mir, da bo ta mir zanj kar najbednejši, čeprav mora biti njegovim mislecem nad vse .jasno, da čim dalj se v takih okoliščinah vojuje, tem popolnejši bo njegov poraz v tej moritvi, ki jo vrše vsi nad vsemi, iz katerega se ne bodo niti zmagalci nikoli popolnoma opomogli, in ki more postati s svojimi posledicami pogin vsega belega plemena. Nobena od vojujočih se moči ne more in ne sme prenehati v boju, dokler ne bo pogin dovršen, tako zveni zakon kovin, katerim so se pridružile vse ostale prvine, zakon,, katerega cksekutiva se je prenesla na cvet mož vseh narodov tako, da je vsak od teh mož že vnaprej določen bodisi za rablja ali pa za obsojenca, in tako dolgo bodo morili posamezniki posamezniP? in gruče gruče, dokler ne bo zadoščeno odplačilu'"na kulturnem ljudstvu za njegovo največjo krivdo, za zlorabo tehnične kulture, ki jo je ustvarilo. Tako daleč je dospel človek, ki se odlikuje pred živaljo po zavesti svojega jaza, po svojem intelektu, nad njegovim golim instinktom, in po zmožnosti, izdelovati si orodje in končno stroje... Temu sta se šepetaje rogali lokomotivi bolniškega vlaka, ena spredaj in druga zadaj, saj sta bili tudi oni tvorki iste tehnične kulture... Jindra se je silno stresel, bal se je svojih fantastičnih predstav, kajti kar mu je bilo v njegovem položaju najmanj potrebno, to bi bila — mrzlica! Ta bi bila znak največje nevarnosti, nikakor ne smrti, toda še nečesa hujšega, simpatičnega obolenja drugega optičnega živca, in s tem tudi izgube ^tega ostanka možnosti, da bo kdaj videl, v koliko in če je sploh še ohranjena kaka možnost drugemu, najbrž težko in morda zelo težko ranjenemu očesu. Kot strokovnjak je vedel, da Če niso prav skrbno Izrezali vse ostanke:izbitega očesa, da je ogroženo tudi drugo, tudi če bi bi\o ostalo oko popolnoma nedotaknjeno. Mi šo v tem oziru storili vse potrebno takoj na obvezovališču in z vso previdnostjo? Alj so to odložili, da store šele v lazaretu? Tega ni mogel presoditi, ker se je zavedel šele v vlaku. Ta misel ga je obhajala sedaj izključno' in mučila ga je bolj nego vse druge muke, ki so postajale vedno večje, kakor je to navadno drugi dan po prvi obvezi. Cela dva dneva in dve noči je trajala ta vožnja med bolestmi, ki jih je Jindra najprej vzdihoval in potem le še izihteval. Ko je bolniški vlak zapustil glavno progo, ki je morala rabiti le v strategične namene, se je priplazil slednjič na svojo namembno postajo, kar je Jindra spoznal edinole iz hrupa pri izpraznjevanju vagonov. Tudi njegovo nosilnico so porinili s pristropnepolice in jo sunili skozi okno, naložil na voz s tisto eks-peditivno brezobzirnostjo, ki pozna le število mož in najkrajši čas, v katerem je treba to število odpraviti. Vse to je zaznaval Jindra samo s sluhom, iz tega, kako je vel zrak in butala nosilnica. Ko so nosilnico zopet dvignili in postavili, je Jindra sklenil, da sede in drugače leže; to mu je prej branil strop vagona^ več kot oseminštirideset ur; toda tudi ko bi bil še ležal ,v, vlaku, bi se ne bil več udaril v glavo, ker ni imel več toliko moči, da bi se tako visoko dvigniL Najbrže je bil tudi še drugače ohromljen na celem živčnem sestavu. . , Zgrudil se je negibno nazaj in, da bi tudi ka«or ostali nekaj kričal, je vzkliknil: »Lojze... Ponikli?« Toda nihče se ni oglasil. Lojze je bil brezdvomno sto kilometrov dalet, 48 ur vožnje, predaleč, da bi mogel slišati, in razun tega je imel na sebi meter, morda poldrugi meter glme, kakor pač pokopuiejo italijanski grobarji... Ali bi mi' ne bilo bolje, da bi ležal z njim v eni jami, kot tukaj na "-Hlnici? /"“1 / • 7 7 • v >• i • 7 * (TV J 7« Centrala; Frankopanova ) us aj boljša pralnica ovratnikov Podm-Mca, i Žične vloge, tapecirane vloge, madrace iz afrika in žime dobavlja v najboljših kvalitetah specijalna trgovina XXII 1» WEKA“ MARIBOR. Samo v korist Vam bo, ako si 2e sedal nabavita potrebno kožuhovino ki jo dobite po zelo ugodni ceni. Kože za obrobljenje že od Din 30'— naprej. — Kožuhovine za plašče po najnižjih cenah. Strojarna kožuhovine A. Butolen, Maribor, loška ul. 18 Ceneno snaženje kožuhovinastih podnožnikov. 2662 Moi današnji oglas ni trgovska reklama, temveč opozoriti vsakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa. Radi primorane prezidave svojih poslovnih prostorov sem prisiljen, da zmanjšam svoio preveliko zalogo v zimskem blagu. Da ie to resnica, se lahko vsakdo prepriča v moli trgovini. 2507 ANTON MACUN, Maribor, Gosposka ul. 10 Pazite na vhod. ki ima ob straneh ogledala! Novi vinski mošt beli in črni se toči liter po 10. Din čez ulico 9. Din pri J.Povodnik,Maribor Rotovški trg štev. 8 Divji kostanj vsake množine, neplesnjiv kupi in plača po najvišji ceni veletrgovina s surovinami in prevozništvo Ivan Sluga, Maribor, Tršaška 5 telefon 22-72. 2656 Halol Halo! KONCERT znane godbe uOmladlna11 bo jutri dne 21. sept. na Mariborskem otoku Za obilno udeležbo najvljudneje prosi restavrator. /anatorij v Mariboru 1117 Gosposka 49 Tolefon 23-58 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica »Hala*. Lastnik primarij Dr. Mirko Černič specijallst za kirurgijo. Šolske torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča 2575 Ivan Kravos Aleksandrova cesta 13. TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI HEROLD Gramofoni Mandoline Violine Gltare Trombe Rožne harmonike od Din 298-— dalje . . 136- „ „ * 95'— „ - - ST" • » » 605'— „ u 85— . 8361 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scherbaumova sgradba OTVORITEV TRGOVINE! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila MLEKARNO v Gosposki ulici 37 Potrudila se bom, da cenj. odjemalcem z vedno svež1* mlekom, vsemi mlečnimi izdelki, sadnimi soki in marmeladami čim najboljše postrežem. Z odličnim spoštovanjem Aloizlla Kirbiš. Ustanovljeno 1852 Ustanovljeno 1852 I. Mariborska barvarna in čistilnica oblek LUDWIG ZINTHAUER Maribor Sprejemalnlca In oddajalnlca: Glavni trg 17 Delavnice: Usnjarska ulica 21-23 Najnovejši modeli za jesen in zimo so prispeli* Oglejte si veliko zalogo pri damski In moški klobuki Aleksandrova cesta 32 Popravila točna 1 Cene solidnel Podpisana L. in I. Kekec, posestnika na Meljskem hribu 58, javljata tem potom, da nista plačniki ** dolgove, katere bi kdorkoli naredil na njuno ime. 2648 L. in I. Kekec« -------------------------------------- Zahtevajte povsod,,Vecernik!<< Proda se 2Mi s trsja v velikih vinogradih pri Framu. Pojasnila da odvetnik Dr. Kimovec Ivan Maribor, Sodna ulica 14. Spomnite se CMD! GOSTILNA ..MARIBOR** Ravnokar prispel nov dalmatinski beli In črni vinski molt liter po Din 10*-. Pristna domača in dalmatinska kuhinja! Topla in mrzla jedila gostom vedno na razpolago po zmernih cenah. — Sprejemajo se abonenti — cena po dogovoru. Za obilen obisk se priporoča 12658 M. S. RADILOVIC. gostilničar. Ekiportna hiša „IUNA“ lastnik A.Pristernik Aleksandrova cesta 19 MARIBOR Aleksandrove cesta 19 Bogato izbrana zaloga: Poletne majice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprel Kopalne obleke komad od Din 35.— naprej Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprel Kratko nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čepice komad od Din 8.— naprej Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprej Sokolske malce komad od Din 20.— naprej Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz jadrovlne. sandal. kravat, srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic itd. XXI za pisarno In za šolo! V soboto, dne 13. septembra je bila otvorjen* H0VH TRGOVINA S PAPIRJEM Ljudske tiskarne Maribor /lomškov trg 6 Vabimo vse, da poskusijo kupiti pri Jamčimo dobro blago in konkurenčne cen Izdaja Konzorcij »Jutra- v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja la urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska Uskama d.