NajTtčji ilorentki dnevnik ▼ Združenih državah Ve{ja za tsc leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l GLAS list; slovenskih >delavcevY Ameriki loud every day except Sunday ud legal Holidaya 75,000 Readers. rELJEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 190. — ŠTEV. 190. Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3» 1879. TELEFON: CORTLAND T 2876. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 14, 1923. — TOREK, 14. AVGUSTA, 1923. VOLUME XXXI — LETNIK XXXI. DPOROKA POKOJNEGA NOVA VLADA JE PREDSED. HARDINGA UPANJE NEMČIJE 'ok o j ni predsednik je zapustil Tudi novi vladi ne bo zasignrano svoji ženi tričetrt milijona do- dolgo življenje, izvzemši če se larjev v gotovini, premičninah ji posreči premagati notranje in nepremičninah. — Bil je" teikcee ter ugodno rešiti ruhr-glavm lastnik lista in delničar i s ko vprašanje. — Komunisti so raznih podjetij. tudi tej vladi napovedali vojno. Washington, I). C. 13. avgusta. Berlin .Nemčija, 15. avgusta. — - Mrv Harding, vdova po pred-j Kakor smo že včeraj poročali, je •dniku Hardingu, j»* glavna ž, predsedniku Ebertu re i. i , t'™". !«ignacijo trvojfffa kabineta. Izprc- llardmgova ojwiroka ne bo iz-! . . . . , ... , . . videl je. da je bila nal<»«ra. katere mena v \\ ashm , , ... . ..... \ novo vlado, ki ho koalicijska e posest i, razen premičnin v Be- i hiši in n«*kaj bančnih vlog. Oporoka ho izvršena v Marion. >hio, in na j in rž že tekom prihod-jejra tetina. Oporoka določa Mrs. arding k<»t glavno dedinjo. Mr?, larding ni su-cr uikaka bogatin-a, vendar ima tudi sama lepo po-est. i vlada, so vstopili socijalni deirto-kratje. Kaneelarja Cuna so strmoglavili v prvi vrsti soeijalni demo-kratje, ki s omu napovedali vojno, ker so videli, da so pričHi nji-hovi lastni pristaši uhajati v ta-bok komunistov. Komunisti, ki so proglasili ko vpraSanje> ple0.000. novo ministrstvo. Pričakovati je. Poleg interesov pri listu "The cla bo l™tal minis"ter Maltzan. duševni oče rapallske po- tar" in jxdeg h:š<' v Wa-hingto- 1 godbe. u, je bil predsednik finančno za- j iteresiran še pri drugih ]w>djet- ih v drža\ i Ohio v skupni vsoti ROJAKI, NAROČAJTE SE HA 210,000. Tako je |mm1, doval nekaj 'GLAS NARODA', NAJVEČJI lančmh delnic, delnice stavbin- SLOVENSKI DNEVNIK V kega in posojilnega društva itd.) *T)2irtRNlH DltlVil. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom nato bank« izvršujejo zanesljivo, hitro tn po niskih 04 Tfaral m bile Jugoalavija: RaapnMIja na xadnje poftte ln lspIaCnje "Kr. poStnt fekornl «rad" ln "Jadrmnuka banka" r I.jnbljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Mariboru. imtroTniku, Splitu, Sarajem ali drugod, kjer Je pač aa hitro taplačilo najucodiieja. _ 1000 Din. .. $11.80 .. K 4,000 ' 2000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $58.00 .. K 20,000 f»r« MkasMft, ki tnatal« manj ko« tiso« dinarjev rtiunlma MMbal mm 1« ccntov x« po4triln« In aru«« atroika. Italija ln ta—dana ozemlje: RaapoMlja na aadajo poAta ta laplačuj« "Jadranaka banka" v Trata, Opatiji ln Zadrn. 200 lir ........ $ 9.70 300 lir ........ $14.25 500 lir ........ $23.25 1000 lir ........ $45.50 P»rl Mkastim, lil snaUj« manj ot aot lir raCunlma »oaaMJ — « wntw U Mtnlna In aru«« (traka. ieTolJaJem« pe ■ogolSllI ie peaSid pepnetT Vrariooat dinarjem tn llran aedaj nI stalna, menja ae reCkrat tn nepričakovano; ia tega rasloga nam nI aaocoče podati nataaCne cena mapraj. BaCuaame pm eni onega dna. ko nam toape podani denar v roka. Otaiia faplaai v a—rllfcfc dnlarjiii glejta »mAm m&mm t tem I>«aar nam Je poalatt aajholja po Diaaitlr lloaey Order «41 pa Not Tort Baak I>raft. FRANK RAK8EK STATE BANK IMl Hew York, H. T, Glavno zaatopnlitvo Jadranak« Ban^a. Pariz, Francija. 13. avjrusta. — Francoski ni!nls.trdnine, češ. da ima plesalka vsepolno ^prijateljevi', ki jo zalagajo z denarjem. POSVETOVANJA MED iOSEM URNI DELAVNIK UNIJO IN BARONI PO RAZNIH JEKLARNAH Generalni komitej antraeitnih delodajalcev je objavil včeraj odgovor na vprašanje za informacije, katero je stavila posebna pre-i mopovna preiskovalna komisija države Massachusetts. Izjavljajoč, da so pre-mocrarski delodajalci storili vse. kar je bilo v njih moči, da preprečijo to jesen stavko v premogovni komisiji, trde delodajalci nadalje, da bodo premogarske unije odgovorne za morebitne stavke, ker nočejo pristati v nikaka pogajanja ali arbi-tracije. Pričakuje se, da bodo premo-garji odgovorili na izjavo delodajalcev. ki se glasi: — Položaj, ki je nastal sedaj, je sledeč: 1. — Delodajalci žele sporazuma, toda p rem o gar j i ga zavračajo. 2. —■ Delodajalci skušajo doseči sporazum glede plač in delavskih prilik, toda premogarj^ so prekinili pogajanja ter pravijo da bodo vztrajali na sedanjem stališču dt prihajajo poročila o velikih nemirih, ki so posledica pomanjkanja hrane in živil. V Hanovru je bilo baje uliitih dvajset, v Seitzu pa petnjast oseh. Nemiri »-4» >.«• završili tudi v na Slezkem. Berlin je brez vode. ker so v.\-štrajkali delavci pri vodovodnih napravah. Pariz, Francija. 13. avgusta. Nemčija je obvestila repa raci jsk o komisijo, čistilnjk, ki «i aja je nabavila kmet. podružnica v Adlešieih, prav dotbro ipri-še-l. tiiki sadjarsko razstavo, kar bo velikega ^ospodarsfceg«* pomena. E>o danes namreč še ne verno, kakšne vrste imamo na Belokranjskem in katere najbolj uspevajo. Na razstavi w bo pa ugotmilo marsikaj. Našim ljudem ne moremo nikdar dovolj dopovedati, da naj se boli sprijaznijo z naprednim kmetijstvom, lvdor ne napreduje, ta bo revež. Xaše rojake bo tudi zanimalo, če posežemo z novicami tudi malo Magdalensko žegnanje na Ple- na Hrvatsko proti Karlovcu, kt^r šivici se je obneslo prav tepo. Ma- j paznaio kraje in razmere. V Ozlju ševal je novoinaanik iz Kapljisea. in okolidi je pred kratkim toča I-etos je na Relokraai jskem ne- j strahovito potolkla. Uničeni so !^aj tujcev, ki 90 prišli na oddih skoro vsi pridelki. — Karlovac se in kopanje v Kolpi. i silno širi na vse strani. Sedaj so V PoUrežju je znani slrkar pro- podrli cerkvico sv. Barbare in tam Peter Zgaga fes»or Grm iz Novega mesta, rojen Adlešičan. Sedaj slika razne stvari v okolici. bodo zidali sedaj banko. Kdo bi mislil, da bo stala na blagoslovljenem temelju banka? Na trgu PREMOG Y ameriški premogovni industriji so trije problemi, atc*r<* j«1 treba rešiti. \ >i drugi problemi so le del tega ali onega, in ko bodo ij»- rešeni, bo šlo vse gladko kot po maslu. Ti trijo problemi pa so: popolno unioniziranje vseh maj 11; splošna uvedba check-off sistema. nueijonalizaeija vseh premogovnikov. lirez dvoma morajo L^ti vse majne unijonizirane. l.a^tniki tega noeejo, premogarji pa vedo, da ne morejo 1 apreduvnti, dokler ne bo uveljavljen 100 odstotni closed linijski shop. < V imajo manj kot to, se pravi, da imajo premajhne plaee, da imajo predolge ure in preslabo življenje, da so stepo orodje v rokah svojih bosov. < V so /ivljenske razmere stotisoeerili in njihovih družin zadeva javnega zanimanja, mora tudi javnost krh< ti, da obranijo ti stotisoeeri edino orožje proti uni-<•< vali.i prennn i, koje namen ni izboljšanje življenjskih razmer, pae pa odinole knpieenje dobičkov. Dokler ne more govoriti unija za vse svoje ljudi, ne more govoriti za del svojih ljudi. Njen vpliv je oslabljen v pogajanjih za plače, krajše ure in boljše delovne razmere delavcev. l ilija, ki ni "'OO odstotno uspešna, ni unija. Možje, ki niso v organizaciji, so brez zaščite. Oni so "prosti" in ^neodvisni" kot posamezniki, in kot taki se lahko svobodno pogajajo s svojimi gospodarji. Koliko so pa vredna taka pogajanja, je vsakomur predobro znano. lie< k-off sistem" je metoda za zagotovitev linijske kontrole. Potom tega načrta pobirajo in otrgujejo eciodajalei unijske pristojbine od plače ter jih izročajo unijam. Končno je pa tudi javnost zainteresirana pri tem vprašanju Javnost hoče in mora dobiti premog razme-roma poceni. Premogovni baroni hočejo svoje profite. Dobe jih na škodo majnarjev in javnosti. Pros vit ljeno javno mnenje naj zahteva v prvi vrsti spodobne razmere za delavce — brez ozira na to, koliko morajo pri tem trpeti baroni, v drugi vrsti naj pa za-hleva, naj se postopa z javnostjo tako kot se spodobi. Danes- mislijo premogarski baroni samo na svoje 1 :•< >fite in se bore za svoje profite kot tigri za svoj plen. Majn/u'ji se pa l>ore za malo boljše plače in za malo boljše življenje. Jui\i se bodo borili za življenje, ki ga mora biti deležen vsak pošten človek. D opisi Leadville, Colo. Ž" <1<>l?o ra-sa ni bilo nič dopi-1 \ iz naših visokih hribov, zato '<• htta"'i»ui jaz malo oglasiti. Kar m- dela tire, se ne morem pre v < *"• p »hvaliti. lies delamo vsak •?an. pa komaj toliko zaslužimo, da >e preživirao. Xa*: hutlegarji se nam posme-biijejo, ko gremo nii na delo. Ko pa prkb* plačilni dan, že stoji zjutraj pred vratmi in kliče: "Le pojdi malo notri, bosi povedal, kaj v« novega.'' Vsak si lahko misli, 7! .tj 1 lire. 7iiito, da bi potrošil tH»e te/Jto zaslužene dolarje. Ne Zajitejrim do^tl, zato ker je dnssti tistih ljudi. iii paz-ijo. kdaj bodo -a zaj»r;ibt!l in pocini-li v Mpeh-kamro za par meseeev in ne plačati mora od 30»! do 500 dolarjev. \'i <1 »lgi». ko je bilo par SUnven-cev od tukaj poslanih v Pueblo, (*•»!«»., za devetdeset dni, "ker »o prodali par glažkov "bele mule". Tretjega se zdaj čaka ista usoda. ' i V enem dobrem letu smo imeli kar tri duhovne. Prvi ne veni dobro zakaj j*1 šel od tukaj. Drugi je pa malo preveč vrne a ipH. Nekdo se je k fckofn peljal in tožil, kaj v l>ectdville božji namestnik •lela, da hodi okdli prjan pa maš ne bere. Četz en mesec pa pri- de R. J. M. iz Cle-velanda semkaj. Možu se ni dosti dopadlo, ker je prišel iz dobrih krajev v zapuščene snežene hribe. Cetz par tednov mu je pa že boiji 'hram pogorel. Potem je pa revež hodil po cest i ves poparjen. Zdaj pa, ko je nova cerkev začela delati, je pa mož malo bolj na noge stopil. Nie ne čaka, kdaj jp (plačilni dan, kar pride prosit, kadar se mu zdi. Jaz ne vem, kje se je navadii, ker v starem kraju je samo dvakrat v letu kolekta, tukaj pa skoro vsak dan. Reveži so tisti, ki imajo družine. K peelarjem, samcem in vdovcem ne ptt*ide nič, pa jaz ne vem zakaj. Ta božji namestnik prosi v čaisoplsih', da bi dobil kuharico, pa je vse zastonj. Zato misli, da .smo mi kaj krivi. Škoda goef>oda, ki mora bit' sam! Zdaj naj zadostuje za en čas, ®e hočeni pa še drrijri pot kaj več oglasiti. Pozdravljam v?se naroč nrke "Glasa Naroda". L. W. S. Ix Belokrajine. Zadnji čas se je pasja steklina Tako razpasla, da je postala cela !«tvar jako resna. V Zagreb je odšlo iz Belokrajine, kolikor je nam znano, 9 osob na Pa*teurjev zavod v svrho leeenja. Stekli psi so Metlieani so začeli precej zida- so naredili sedaj lep red, tako da ti, kar je znamenje, da le ni tako človek lahko najde sedaj vsako slabo v Jugoslaviji kot se navad- reč. Naredili so nov načrt, po ka-no kriči. Tamošnja vinarska za- tereni se bo zidalo in urejevalo v druga pridno deluje v korist beio-j Karlovcu od sedaj naprej. Prvo kranj'Jvcga vinogradnika, za ka-; nagrado za načrt je dobil naš ro-terega so prišli vsied vinske krize jak g. Janko Omahen, slušatelj teik i časi. j lehnike v Ljubljani Nagrada zna- V kratkem bodo ustanovili v sa 120.000 kron, kar bo mlademu Kranju belokranjsko vinsko klet,'tehniku prav prišlo. Sejmišče se ki bo imela namen seznaniti Go- bo pomaknilo bliže klavnici k vo-renjce z našimi dobrimi vini. Vidi zaradi večje snage in priročno-Ljubljani pa ima naše vino v za-^sti. logi gospodarska zadruga "Eko-| Za živinsko kupčijo je danes noju". To je velikega pomena za Karlovac za belokranjske mesarje nas, ker bodo potem ljudje prisi- še večje važnosti kakor svoj čas, Ijeni poprijeti se umnega kletar- za drugo ruho se pa ljudje raje stva. kakor znajo n. pr. Štajerci, j obračajo na Novo. mesto in Ljub-Nnjbrž priredi belokranjsko u- j 1 jano, ker so tam lK>lj pešteni trčite! jstvo začetkom oktobra v Me-j govci kakor pa karlovački eifuti. V* Novice iz Slovenije. Vlomi in tatvine. V Zagrebu na državnem kolodvoru so zaplenili 3 zaboje, v ka-' terih so bili 3 na Dolenjskem u-kradeni motorji, vredni 200,000 kron. Angeli Tanko v Hrvači pri Dolenji vasi je 6. Študirala je na realki v Mariboru, kjer ie bila ravnokar dovršila peti razred z dobrim uspehom. Zavratna l>olezen škrlatiea je uničila to nežno življenje v najlepša mladost, sTedi rož, v domačem rodbinskem krogu. Pokojna je laila vzgojena vzorno. Kamorkoli je prišla, je znala vzbuditi veselje in življenje. - Utonila je v Malem Grabnu v Ljubi jami 13-letma Marija Galovie, ko se je kopala v dVužbi treh deklic. Zašla je v 2 metra globok tolmun pri ČJutnikovem posestvu. Otale njene tovarilice sta rešila ključavničarski pomočnik Avguštin Pahor in kontorist Kušar. Po nesreči ustreljen. Dne 21. julija popoldne olj 6. vzame Viktor Bohinc na Bledu lovsko puško in g-re na lov na divjačino, ki frči okrog njegove vile. Puško sproži ter zadene za ograjo na lastnem posestvu stoječega urednika Forkopiča. Kaznovan požigalec. Hlapec gostilničarja Flucherja v Sk>v. Bistrici je ukradel svojemu gospodarju plahto. Gos-podar mu je vsled tega pri plači vtrgal. kolikor je bila plahta vredna. Hlapca je to razjezilo in je svojemu tovarišu rekel, da bo za žgal gospodarju kočo.. Tovariš je to povedal gospodarju, ki je šel zvečer gledat na svoje drugo posestvo. Ko je prišel tja. je videl, da koča že gori. Zasačil je še hlapca, ki pa je hotel pobegniti. Gospodar je ustrelil trikrat proti hlapcu in ga ranil v želodcu, v roko in nogo. Nato je pogasil ogtrij, ki se k sreči ni preveč razširil. Težko ranjenega hlapca so prepeljali v mariboamko bolnišnico. Nesreča pri delu. V delavnici južne železnice v Mariboru je delavec Anton Muhič vrtal veliko železno ploščo, ki mu je naenkrat padla na nogo, katero jena več koncih zdrobila. Pri padcu si je Mulrič še izpahnil desno roko v rami. T^žko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Iz Brooklvna prihaja poročilo, da bodo v kratkem easu brook-lvnski Slovenci za en klub nazadovali. To je vsekakor škoda. Klub se bo razdrl, ker so nekateri člani malo preveč kunštni. Pamet je dobra stvar, če jo človek s pametjo uporablja. Kakorhitro pa človek s pametjo nespametno gospodari, je vse zanič in poginu zapisano. • • * Dosedaj je bil še vsako nedeljo v Brooklvnu kak piknik newyor-ških Slovencev. V splošnem smo pa Se precej zdravi, hvala Bogu. • » • Ooolrdge je odločno izjavil: Preniogarskeira Štrajka ne bo. # * * S tem ni hotel reči: Strajka ne bo, ker bomo dali premogarjem. kar zahtevajo. Postavil se jc na stališče delodajalcev, da imajo premogarji dovolj in da je njihov štrajk neupravičen. Zaenkrat je pa še vse odvisno od premoga rje v. Ce bo šlo tako naprej, še nekaj časa, kot gre zadnja leta, bo tak premogarski štrajk. da bo celo gospodo v Beli hiši v najhujši vročini zazeblo. • . # Po slovenskih krajih hodijo italijanski komisarji in poslušajo pritožbe ljudstva. Naši ljudje zahtevajo slovenske šole. slovensko uradovanje na sodiščih ter enakopravnost slovenskega jezika z laškim. Komisar prikima, obljubi in gre drugam. Kakorhitro bi komisar v Rim sporočil, kaj zahtevajo naši ljudje bil odstavljen in procesiran zastran veleizdaje. * * * Italijanski prestolonaslednik na Reki. _ Tudi jugoslovanskemu kralju bi bilo treba enkrat iti tja. Toda v spremstvu močne in odločne armade. * * * V listih čitani naslov, natisnjen z velikimi črkami: Wardovi advokati so zmagali v borbi proti državi. To so advokati tistega AVarda. ki je hladnokrvno ustrelil človeka kot zajca. « Enkrat se je že zagovarjal pred sodiščem. Obsojen ni bil, ker so govorili njegovi milijoni. V kratkrtn času bi se imel znova zagovarjati, pa se ne bo. Tudi v tem slučaju so izprego-vorili njegovi milijoni odločilno besedo. Dolar je res najboljši zagovornik. tukaj v Ameriki in po vsem svetu. * « * C'e bi bilo nasprotno, da bi bivši vojak Peters ustrelil "VVarda, bi bil Peters že zdavnaj preglodan od črvov v samotnem grobu. Po kratkem času bo sklenjena pogodba med Mehiko in Združenimi državami. Pokojni Villa sme biti zadovoljen, da mu smrt ni dovolila uča- kati teh nenormalnih razmer. * * • Časopisje poroča, da bo predsednik Coolidge kandidiral pri prihodnjih volitvah. Časopisje prerokuje, da bo Coolidge tudi izvoljen. Če se bo to res zgodilo, ne more nihče zanikati, da ni Amerika dežela najneverjetnejših možnosti. 3ugn5inuawtUa Ustanovljena L 1838 Kalni. Srimota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Presednlk: Rt'DOl.F PERDAN. 933 E. 1S5 St., Cleveland. G. Podpredsednik: L.OU1S BALANT, Boj 10« IVarl Ave., JLoraln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Alinn. Za rasni blapajnik L.OU1S CHAMPA, P-ox ?6i, Kly, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtmn: JOHN UUVEH.N, «12 — ltth Av«. But, Du luth, Allan. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. ORAHEK, S03 American Stat« Bank Bids.. (00 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON 2BASMK. Room 206 Baltewell Bid« Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 TV. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4622 Washington Street. Denver, Colo. cor. Diamond and Grant Porotni odbor. LEONARD 6LABODMK, Box 480, Ely. Minn. :'■» GREGOR J. PORENTA. Ulaok Diamond. Wash. v FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave-, Cleveland. O. " " Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London iid.. N. E.. Cleveland. O. ~ PAULINE ERMENC, E.39 — 3rd Street, La Salle. III. r " JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ~ » ANTON CEuARC, 538 Market Street, Waukegan. III. 1 — Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda". • Vse Btvarl tikajoče se uradnih eadev kakor tudi denarne poSUJatv« naj se poSiljnjo na slavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poftllja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za Fprejt'm novih Članov ln bolnlik« ■pričevala nai Be pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor teli postati član te organizacije, naj s glasi tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufite. se pa obrnit* na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl e S člani ali Članicami. Razne yesti. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji), da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Kako je bil ubit Stambolijski. ''Zora" piše n tem sledeče: Stambolijski se je bil zabarikadi-ral v svoji vili v Slavoriei, obdai. <>d 500 oranžis-tov. Toda ti so preti eetami reakcionarcev zbežali. Stambolijskega pa je rešil duhovnik, ki 00 gramov olupIj<*ne. dobro zrezane čebule v litru vode z 80 gramov medu in 400 gramov kandisovega sladkorja. Ko je kuhano, se shladi ter preeedi skozi drobno sito in ohrani v dobro zamašeni stekleniei. Pij. če kaši jas. po potrebi dnevno 4 do 6 žlic t<'g ačasa, ko ga prej lahno o gre ješ. pa boš v kratkem ozravel. Pijavke v železniškem vozu. Te rini j«* stopil na postaji Xv i -regvhazi v večerni vlak, ki j»* vozil v Budimpešto neki gospod, za katerim je prinesel nosiloe večji zaboj in ga položil v mrežo za prtljago. Bilo je v vozu I. razreda. Luč je bila za*frta in potniki so se vdajali spancu. Naenkrat pa ena izmed potnic strahovito zakriči. Potniki skočijo prestrašeni na nn-g»> in misleč, da se je dami vsled silne vročine zmešalo, potegnejo za zasilno vrvico in vlak se ustavi. Prihiteli komlukter najprej odkrije luč in sedaj se je videlo, zakaj ženska tako strahovito vpi-jo: Na vratu in rokah so se je držalo debele pijavke in ji sesale kri. Tudi drugi potniki so bili polni pijavk, ki so se jih zaman otepali in je vse rešil šele zdravnik s škarjami. Sedaj ji p main i mizi ter nevr>ljm> — Peter Crovlev — je pojasnil srled«! v s'-znann itevHk, katere knjigovodja — je agemt brez domu j- predit*iil nj«sgov tajnik. 1 ločenega okraja. On potuje pc> Pol d njega je sedel mlad uao- vsej deželi ter nabira zavarovalniški. visoke rivrti, obritega, inteii- no. Po nekaterih krajih nima dru-geutnega obraza, Človek bi ga 3l»a nobenih agentov in tisti kraj. >rnatr.d za mladega farmarja. so zanj najbolj dobičkanotaii. m te številke. Gre I o pižardov, ki «* — |V>k!i«-al vnu vj^, \V>bt?r, —j Sprejema pa tudi zavarovalnina rekel Luttinger, — da vam po- po krajih, kj*«r so stalni aigentje. namreč za — Tudi jaz bi bil rad tak agent > se [►ripe -kot Peter Crowley, — je rekel tili zadn jih pet let v državi Waali- Weber zamejeno. — Gotovo dolbi ington. Poglejte! i dosti zavarovalnine. Weber je sklonil nad seznani, — delati pa zna, — je od-gled«I dolgo <"asa ter <*lvniil: I vrnU Haller. Kot detektiv vam moram re- -- Kaj pa, če izbruhne požar? čl, da je «tevi!ko pmtarov v.^iko I™ k vpraševal Weber naprej. — leto skoraj enako. I Kako veste, koliko morate pla- Hudit'a vendar! — je vzklik-J • ud Luttingi r jezno — l,aiwko le- — Na k"j nesreče poHjetno četo mik. toliko izsfubrki kot v vseh Williama Selligraama, ki sta-pre^injih letih skupaj. In v prvem »'"j« v Two« ni. Njega pošiljamo četrtletja 1»>t»Atij«».ra leta je naša P" Vs*'j dežoli. On jako rad potu-i/voha -k.-raj tol.ka kot je bila j4'- Kar zaznamujte si njegove Y*e prejšnje leto. Pirattfditi j*' tre- i,m* William Sell i gm an se (piše. ba, da ms., zgorela cela imttfa in T,J J«-' lf>P° — je odvrnil vasi. Zgorela s« posamezna po- Weber, — nikdar ga ne bom po-»'opja, hoteli, tovarne, apartsnient I hiše in podobna j>ovl.,pja v vseh j Tedaj je stopil v pisarno neki dol-ii države. Kako je inoj^če to| gf^P<>d ter odšel naravnost v Wil- pojasnitj? Web t*r se je m! j burovo .vtbo. /a.titslij ter odvr-1 ~ To >^gman, - je rekel 1 Ifaller. — Morda se boste enkrat — Bamda pnžigalcev... Prodni, povejte mi m* tlruge poilrubnosti. Pol ure pozneje je vstal rekoč: -- ffoapod Luttuiger! Na vsak je odvrnil We- seznanili ž njim. — Najbrže, — ber. \ pi i vat ni pisarni je rekel isto-način hočem dobiti službo v uradu, "™0 W4,bur Seligmanu: generalnega ag^ta. I'«"'"** J* Moj generalni zastopnik ie .c,"vpKa' H f hrpz dvama F red Wilbur. G!awii urad je v noree v Združen* drža- • ■ v ji h Star Buil?%g v Seattle. Ali naj " . . ..... , • , -, , - Kno ur\ eber, da bo za deti, kakšne opravke imhti imel , . , , ._ .. . ... . - par dni odpotoval, tam. Sam*» priponxibio pasmo mi, 1 ' # ^ dajte ter omenite v njem. da sej * piši-m James Morbach. da imam N^J^dnjega dne je dospel We nekaj denarja, da sem so navelrčal v »<*<> ™alo vas pri Tacomi Vzhoda • n da *e iifičeia izvežbati t;*r '^LJsal nekega EUswortha v zavarovanju proti p<*žam. Daj-j ^traleva. t- mi tudi prr k anulirani h čekov. Sl'rsal da ituat«-* neko to* s katerimi ste plačali zavaroval- j VHrno naprodaj... niuo p, fr ireleeni. Drugega ne po- ~ ll,irl sem ~ j« odvrnil trebujein. V^a pisma in čeke mi i SPt al(>>*- ~ I>rt,,J pošljite na moj naslov. Jutri se j° Zil nizko ai'»'» I»rodal neke- cmL|v1 jetn. Nasvidenje! mu P° in»«aiu Hiram Hiaks. Weber je o,lšel. LuttJnger je pa ln"'1 Pa sm'0' kaJti P° <,nem tie to!go sedel za svojo pisalno j ed,,u tovarua do tal ipogorela. m i/o Sani pi i sobi je govoril: — M,adi »««*iki, ki je kupil od Če ne Im» Weber zavil tem vas 1ovani°' Je «*>tovo dobil lepo zločince!n vratu, morala Atlas zavarovalnino. Casualty Company povedati ban- . ~ Kak_Še« mladi m<«ki? — se korot s j** začudil. — Gotovo je deset let * ^ * -**aiejši od mene, majhen, poloau- . , 1 lji»n možlček, nagubanega obraza f.etiemlna agentrra Atlas < asu- • , , , » , . i in z veliko bradavico na nosu. alt v < onip-mv za državo \N ash mg- . , , ... , - . T Tekom naslednjdi par dni je t"«i je bila v desetem nadstropju . - . , . - , __ , obiskal \\ eber se par drugih va.si Star ibiildiu^a v Seattle, naaii. ,, . - ... , m mest. Zatem se je vrnil v Se- I rgovska it/.vewano>t glavnega ... . , . , . , .. .. ,, , ,„.„ . , i attb- ter p't^lal detektivski agtni- «?««ita r red V\ ilbura je bila zna- . . ... , . , . „.r . . . , , ... . . turi v Bell-ngham naislednjo sufri-na, docim je bil pri svojih usluž- bencih sila malo priljubljen. rano bi zojavko: Neki Joseph. Wells vlaga ve- Milo pr«'j. pretllio je bil vstopil, , - t- • ^ , - j - , • ',ke ^vote denarja i>ri I niou Trust Weber, je gr-bi ozmerjal svojega t, , .. , .... „ „ . ® lompanv. Izvejte. s eun se bavi, knji*r»>\odjo Martina Hallerja. Wilbur je pre»"ital Luttingerje- VO pismri - - Gospod Luttniger mi piše, da bi se radi rzvežbali za zavaroval-! ninske-ga agenta. Ali res, Mr. Morbach? Ali varn j*» ziuui ta posel?j — Popolnoma nič, — je odvrnil j laži Morbaeh. — V državi New York sem imel malo farmo rn tam sem se nekega poletja seznanil z gospodom Lut linger jem. Svetoval ,lf , . * . . , v 1 Wesley Pluton je stano\-al v največjem mestnem hotelu. Kot kakšne navade ima, kakšaie posta-i ve je, koliko je star. Hitro! — ! Weber. Podobne brzojavke je yoslal tudi zastopnikom, v Tacomi, Everett u in Spokane. Naslednjega dne je študiral od govore. Zatem je odšel iz stanovanja, da izsledi Wesley Fiaitona. ber ter imarfiT pri selbi za vas zaporno povelje. Par ur pozneje je stopil Weiber v privatno .pisarno glavnega a-^enta Wilbura. — Ali ste že nazaj, gospod Morbach ? — ga je vprašal.. -— Da, — je odvrnil Weber. — toda dolgo časa ne bom ostal. Samo sporočiti vam moram, da se ne pišem Morbach, pač pa Weber teff da sem detektiv po poklicu. — Ali ste kaj dognali? — Dosti. Na moje povedjo so dane* aretirali v Tacomi cenilca Seligninua. Potujočega agenta Crowley a so aretirala pri Seattle. Pred dvema urama sem sam aretiral Wesley Fintona. Atlas Casualty Company bi pa lada imela ukradeni denar nazaj ter bo vložila proti vam civilno tožbo. Zaplenili smo vse bančne vloge aretiranih. — Ali ste tudi mojo vlogo zaplenili? — Da, tudi vašo. Se predno je mogel Weber preprečiti. je potegnil Wilbur tz miz-iiee revolver ter si pognal kroglo *»* glavo. ( * a * Teden dni pozneje je poročal Weber Amosu Luttingerju o svojih uspeh' h. — Družba l>o dobila ves denar nazaj. — je rekel. — B51o je povsem priprosto. Saj ste spominjate, da ste mi dali nekaj kance!ira-irrh čekov onih oseb. katerim je bila izplačana zavarovalnina. Primerjal sem podpise na nasprotni ■strani ter prišel do zaiključfka, da jih je pisala ena in ista oseba, ki se je pa vedno* poslužila drugega imena. V pisarni sem si ogledal dotične police ter dognal, da jih je izstavil |K»tujoči agent Crow-lex-. Prišel seiu do zaključka, da sta tudi Wilbur in Selagman v tej bandi. Delala sta tako le: Wesley Fin toil je kupil staro tovarno ali •tar hotel. Ko je bila kupčija sklenjena. je pr:<šel Crowley ter zava-roval staro poslopje za trikrat več je bilo vrtnino. Wilbur je 7>o-lico v glavnem stanu odobril. Kmalu zatem je poslopje zgorelo. Prišel je cenilec Seliginan ter po-tiHlil. da je vse uničeno. Finton je diolrktal denar ter ga razdelil na štiri dele. — Bilo je res enostavno in baš vsledtega so nas toliko časa vlekli za mis. GLAS NARODA, 14. AYOr 14)23. mi je, naj v»e skupaj pixxlam in' naj se lotim zavarovanja. Pristavil je, da je na Zapadu lepa x""'-lika za iuteligeutue^fa nv>ža. Poleg tega imam tudi par tisoč* dolarjev. Morda bom kupil nekaj hiš ter si prislužil malo več denarja. Wilbur se je zamičljivo nasmehnil. — Takega prokletega osla mi je poslal Luttiaiger. — je rekel sain pri sebi. Pf»zvoaiil je in poklical knjigovodjo Hallerja. — Hallei, to je Mr. James Morbach iz New Yorka. On ibo pri na« nt*kaj časa in Jw> študiral problem zavart^vanja. Pokažite mu. kolikor mu morete, pri tem pa ne smete zanemarjati svojega dela. Tekom naslednjih dveh tednov je stikal Weber-Mor>baeh po pisarni ter trapil knjigoviodjo z neštetimi ^piašauji. Vedno je imel zapi^ik v roki ter at* zapisal, je v idol in slLšal. Zakaj pa v&e> to pišete? ni Weber štedil z napitnino, se mu je posrečilo priti k njemu. Finton je bil majhen, polomljen ^tar možak nagubanega obraza iu z veliko bradavico na nosu. Strašno je bil jezen, ko je zapazil Webera. — Kako ste prišli sem? — je vzkliknil. — To ni bilo posebno težko, — s** je nasmehnil Wcbev. — Vprašati vas hočem, če poznate gospoda Wilbora. — Wilbura? — se je začudil Finton ter stopil za par korakov nazaj. Tedaj je pa odpel Weber suknjo ter pokazal detektivski znak. — Dobro, gospod Wesley Fin-ton, — je rekel z ostrim -glasom. — Samo povejte mi, zakaj ste se imenovali v Rillinghamu Joseph WoHs, v Everettu Arthur Stutz, v Tacomi Bernard Kroll, v Spo- gajkane George Halle in drugod Hi-J ram Hicks. Jaz sem detektiv We- Saharski prebivalci in cepitev proti kozam. Tunis je bil svoj čas z osepni-eami najbolj okužena dežela, kjer je ta bolezen neprestano divjala meti prebivalstvom. Med ljudmi si videl vse polno strahotno izpa-čendh obrazov in zlasti mnogo o-slepelih. Pred približno 18 leti*5e pa tuni^ki bej na francoski nasvet odredil splošno ceplenje, ki se je fako uveljavilo in obneslo, da danes v Tunisu sploh ni več te bolezni. To se vidi na mlajšem rodu. med katerim ne najdeš več kozavih obrazov. Tunežani imajo tako zaupanje v cepljenje proti kfirzam, da pridejo beduinci na stotine kilometrov dače s svojimi otroci, da jih dajo cepiti. Včasih si moški niso upali izbrati neko-zave ženske v zakon, ker je taka ženska vsaik hnp obolela na, kozah in umrla. Zato so imele kozave vedno prednost in je bila cena zanje tri do štirikra t višja. Sedaj si Tunežan mirno izbere ženo brez osejučnih sledov, ker je vslcd cepitve varna preti kozami. Tunežani .so Francozom globoko hvaležni za dve stvari: za artezične vodnjake in za cepljenje proti kozam. Severova /dravila v^dr/ujejo zdravje v drunnjh Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite Severa's Balzol (prej »v> kot Življmuki Mu) Priporočen za Vv F SEVERA CO EDAH RAPiDb. i O »S A f Za Slovenijo velja isto, kar za Iičaiiskih ret na sve nik v sporazumu s SIjS; 2v razpuste in prepovedo vse te-oriMtične organizaeije, posebno pa Orjuna; 3. iamenjajo v spoa-azimiu s SLS \-si neobjekti\Tii šefi pokrajinske uprave V Sloveniji; 4. odobre potrelmi krediti za seačiližee in šole, ki hLao predvideni v proračunu, pač' pa v za-kenu. Za Basno in Hercegovino? 1. N'a vsa važnejša upravna me-a w nabavijo sposobnejši in ob- jektivnejai uratlnijvi potrebnimi kvalifikawij.imi. ki bodo vpoštevali potrebe "Hi razpoloženje celokup-nejra ljudstva, posebno^pa se sedanji pokrajinski namestnik (ki je proti večini ljudstva v Bosni in Hercegovini odkrito zavzel iic-prijateljsko stališče^ *jam«ija z boljšim in nepfristranejšhn. 2. Razmeščanje uradnikov se vivi po stvarni potrebi, ne pa iz strankarskih razlogov, in izvrši se poprava premewesenj in odpuščen j. ki «•> se zadnje leto vsletl takih razlogov izvedla. i. Vsem samoupraAniini telesom (občinam, trgovski zbornici itd.) 1 se vrne samouprava in v to svrho j takoj razpišejo volitve za vse mestne in organizirane selške občine, v neorganiziranih vaseh pa se potom volitev postavijo vaški načelniki. * * * Odmev Markovega protokola v Vojvodini. Objava Markovega protokola je imela posebno jak odmev v Vojvodini. ker je v njem po zahtevi Blaška Rajiča določeno, da se imajo vsi vojvodinski Madžari odpustiti i.z državne službe. Radi tega je nastala močna opozicija vojvodinskih Madžarov proti Ini-njevaško-šokački stranki. Blaško Rajit' '••(Hla.j hiti dementirati, da ta določba ni vnesena v protokol pf> njegovi zahtevi. Izjavil je, da pri j sestavi protokola ni sodeloval in ga tudi ni podpisal. "Markov protokol". Due 19. julija so listi revizijoni-stičiiega bloka v Zagrebu, v Ljubljani in v Sarajevu priobčili za-piKdirk. ki je bil svoječasuo podpisan med zastopnikoma liarodno-"radikaine stranke Markom Cjuri-čičem in dr. Vojislavom Janjicem ter zastopniki revizijoinstičnega bloka. V informacijo na«še javnosti podajamo ta izaplsaiik, kakor nieinbe režima in administracije v Hrvatski, Sloveniji in Bosni. NltS mora z dejanjem dokazati da ne misli niti enega vprašanja za ureditev medsebojnih odnosa je v rešiti s silo. Za Hrva tsko je treba storiti: j 1. S'dieati vse občinske svete I da izvolijo svoje načelnike in sa je j>riobEH "Slovene,:". DotK-'llral,uik'; zakona, ne pa ni spis se glasi takole: |P» uredbah. 2. Izvršiti amnestijo vseh poli ZAPISNIK dne 1:3. aprila 1923, sestč^vljea med odposlanci NRS. zastopniki hrvatskega in .slovenskega naroda in JMO v Zagrebu, v pi-oatorih kluba HRSS. Navzoči: Za NRS g. Marko Gju-ričič, predsednik posl. kluba XRS; dr. Vojislav Janjič, tajnik glavnega odbora NRS. Za HRSS g. Stjepan Radie, predsednik HRSS; oslanec; Prati Smrtdej, glavni uicednifk Slovenca Za dMO gg. dv. Mebaned Špa-ho, predsednik JMO; dr. Halrbeg llraaiiea. predsednik kluba JMO; Hamzalija Ajanovič, narodni poslanec in urednik 44Pravde". Za Bunjevce g. Blaiško Rajič, narodni poslance. V daljšem opetovanem razgovoru in pretresanju daai&Knjega političnega in parlamentarnega položaja so se gori, navedeni zastopniki sporazumeli v tem-le: Pre«lpogoji sporazuma med gori navedenimi zastopniki so izpre- tičnili iti vojnopolitičnih obsojencev. Na k upi jeni živež za. ljudstvo v Dalmaciji, Rosni in Hereegovi ni prepeljati na določena mesta za pcnuoč pasivnim krajem. 4. Izvršiti ukmjenje A'seh av rtrijskili cesarskih patentov. Ni h če ne more odslej po teh pa tentih soditi. 5. Popolnoma vzpostaviti zakon o imovinskih občinah in brez od laganja izročiti njibovo premoKe nje v roke za to izvoljenih in pooblaščenih tuiikoijonarjev. 6 Imenovanje namestnika m velikega župana se iz\*rši v spo razumu z vodstvom HRSS. 7. Žandarmerija nima v nobenem slučaju izvrševati nikakega upravnega, finančnega ali sodnega uradovanja samostojno, ampak edinole kot a »i stene a po«a-meznih pristojnrh uradnikov. Za Vojvodino, v kolikor so v njej enake nedo.piLstno«ti, se izvr-še isfe izipremembe na bolje. Posebno se morajo z "vneh važnih slutenih mest odstraniti vai vsiljeni madžaroni. 1. vzpostavi pokrajinski name^t- Naroda" v driavi Ohio naznanja- Mk v sDoray.iimii . ST.R. mo> ^ jih bo obisk&1 ^ patQVal- XAXMAMILO IM FUP0S06IL0. Ganjenim naročnikom "Glasa ul lait^pnik Mr. AVTOM nMOl0, katar! j« pooblai&am nabirati na* ročnino ca naš list, aatoraj pretimo rojake, da m« bodo kolikor mogoče naklonjeni. Blwanie Pubbshlnjf Od P AR NIK DOSEGEL REKORD. Drottninigholm. pamik Šved-sko-Ameriške črte, ki je zapustil New Vork 4. avgusta, je dospel v Gothenburg v nedeljo ponoči po rekordni vožnji, ki je trajala b dni, 16 ur in 29 minut. To je bila dosedaj na hitrejša vožnja mer New Yorkom in Go-thenburjrom. IZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje te potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od H.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripmvni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih 6ele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so jim bili odobrenL j Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji pošt* brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter labko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar ie za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevredltl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj b« vidna «ma-ieno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna ca dolarska izplačila v Jugoslaviji ln ItaliJL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City DR. LORENZ 512 Penn Ave. PITTSBURGH, PA. ■OINI ILOVINCK« SOVOMil ZDRAVNIK iMeiJALIIT BOiKIM BOLEZNI. Meja l»ln j« spravljanja akutnih In kronMnlh halasnl. Jaa ■am la zdravim nad IS lat tar Imam Bkuinja v mh bol«snlh| la kar mam slovanska, sato vas maram papoinama rasumatl in va*a bolasan, da vaa aadravlm In vrnem moč In zdravi«, ftkcal SS pridobil poaabno skuinje pri azdravljanju moiklh boiazM. Zato sa marata »oaalnoma aanaotl na mana. moja. akrb pa Ja, da vaa popolnoma aaira-vim. Na adlaiajta, ampak prldita iimpraja, 'a* aadravlm aaatrupljana kri, maauija In llaa po talaau. bo loan I v prlu. ta. padanja laa, bala ti na v kootob.atara ran«; oslaboloat. ŽlvCno In boioanl v mobv Hi lad leak t totroh, tolodcuj rmanleo ravmatlzom; katar; zlata lilo« naduha Itd. Uradna . dopoldao do f. popoMaol ▼ torak. Catrtak ta aobota o« a dopoldao do S. avoiori ▼ lfl. dopoUao dd L -H + * * -d * Nusa-Tone Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. t Proizvaja bogata rdečo kri, močne stanovitne živce, žflvlfenfa polne možice In ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave- lie bost« eutfli drugačnega človeka! Dev«t desetin č! o ve A Lih bolezni, kot Upctavanje. anajnija, revtnatiene bolezni, (tlavoliol, nevralnija, napnmer slabi tek, neprebara, vetrovi in ko; can je. zaprtje, pomanjkanje enercije. pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne-ap««noatr izhaja Iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenelo krvi »slabe krvno cirkulacij?. at T«®k® delovanj« telesa je odvisno cd živčne sile za svoje tivljenje in delovanj«. Živčna moč je poglavitna stvar «* fcelodec. i^**^ ®rob» utripanje area in krvno cirkulacijo. Kuga-Tone 3m najbolj uspešno zdravilo za nervozno in fizično izdelane. Zakaj T Ktr, »eatoji i* osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih1 predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nu*a-Tone je bogat na teleza in fosforju - ter j« hrana krvi in živcem. jVuga-Tone proizvaja ffvljcnje v jetra, ter ojačuj« čreva, da **dao deljujejo. Oživlja led ice ter izganja iz njih strupene sestavine. Kič več vetrov in kolcanja, teike sape in pokritem . - . -—- —, -----------,----------—. prižene žarenjo zoravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. zdra-*«jse m krasnejše ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev. 5*. »dravH. katerih ce človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit jo a sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočal ga boste vsem svojim prijateljem. MASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Ni Vsaka atekloafca vsebuj« datatdaaotfPO) __________ |__ ZtZlt?* " (»S^O> dolarjev, "jemajte Naga~ Tomo drajoot (20) dat C« aistozadovoHni g uspehom, vrnit« preostanek zaeno a škatijo "" hasan takoj vr»fli draar. Vidite, da no morete izgubiti niti penija. — Ml pmimia« rizik«. Nuga-Ton« j« na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni ■s aaaki garaacijL —_ KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TECA KUPONA__— NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1018 S. Wabash At«., Chicago, tU. nuga-Toa« j« en ($1.00) dolar sa steklenico, tablet, polno mesečno zdravljenja. Vi lahko dobit* Prtlo*«no............. .za kar mi poiljit«. steklenic Nuga-Tone. Coata In »tr. ali R. F. D....'........... Drsava GLASNARODA, 14. AVG. 1923. (Nadaljevanje.) Po teh ovinkih je moj zagovornik odločno napadel mojo toži-t«'ljieo in sicer tako spretno, da so zaceli vsi, kar jih je bilo v dvorani, dvomiti o njeni kreposti. — Gospoda moja. le pomislite, kako si predrzne, ne da bi jo pršili, v svojem velikem sovraštvu pripovedovati, da ji je Vineent ponudil svojo ljubezen. In da m* ni čisto nič branila, ko jo je poljubil. Po v>em tem jra je pa obdržala v hisi. in možu ni niti z besedico črhnila o tem. kar >e je zgodilo. Če bi ji Vineent res to storil kot pripoveduje, 1». bila < na odgovorna za zločin, katerega njega dolži. Smrt Pavla je tako pretresla gospo Lavro, da je postala histerična, postala je ženska s fiksno idejo, kateri je laž neobhodno potrebna ktvar. Razne stvari je pretiravala in razkrila, nekatere si je eelo izmislila. in vsled tega sem prepriča «, da ne more zapovedovati svojim duševnim zmožnostim ter da e njenim izjavam ne more verjeti. — Krog nesrečnega Pavla Rousseta so se vedno zbirale le zanesljive «>>ebe. Pobožna sestra, ki je prišla na dan s svojimi zmernimi izjavami. hišna in kuharica, ki sta bili že izza poroke pri njrm. in služabnik, ki j«- bil pred to svojo službo osem let uslužben pri grofu Treves, od katerega je podedoval tudi malo pokojnino. Nobena teh os^b ne zna metati ^trupov. Povdarjain. da s«- ni zgodil zločin, ampak, da se je zgodila pometa. Kako se je zgmlila pomota T Ne vem in tudi razpravljal na bom. Ker syin zagovornik, bom dobro pazil, da s«» iz zagovornika ne izpremenrm v tožitelja. Omenjam pa le to: če imajo v kemičnih laboratorijih posode za strupe tako malo zaprte kot pot* de za sladkor, ne moremo pričakovati, na bi imeli v lekarni na v-^aki po-uxli posebno ključavnico. In če bi bili najnevarnejši strupi na posebnih zavarovalnih mestih, ali se ne more zgoditi, da bi sv tak strup ob kakem drugem easu ne nahajal na kakem drugem prostoru ? Ali se ne more skodelica previsi it i, ali se ne more njena v>ehrna zmešati z drugo! * Ni ie dolgo tega. k<. se je v tej dvorani r^pravljalo o žalostnem -.lučaju. Neka nesrečna ženska je bila v Volnišniei zastrupljena m sublimatom živega srebra. Napake lekarništva s brezštevilne, in le malo jih pride na beli dan. Gospod državni pravdnik se silno razburja, ker so našli v sobi obtoženega nekaj strihnina. Gospd državni pravdnik ve. da je bil Vincent Rou^set v labratoriju. kjer je velika množina tega strupa, kjer ga slehrni dan uporabljajo v študijske svrhe. Pred kratkim se" je vršilo v laboratoriju pred ova nje o solni zvezi z etilnim strihninom. Ali ni moglo ostati kje malo tega praška? Nekoč je vedela znan« st o arzeniku baš tako malo k<*t ve o strihninu. Našli so jra v želodcu človeka, ki je spal dolgo časa v sobi z zelenimi tapetami. K< miki niso p< mislili na zeleni papir, ampak so rekli, da je bil namenoma zastrupljen. Ko seni poslušal svojega zogovornika do tukaj, se je začelo oglašati upanje v mojem srcu. In ko j.- bil tako grd" podelal mojo svakinjo, žensko, v katero sem bil nek »č smrtno zaljubljen, se me je lotilo zmagoslavje. Boječ se. da bi ne opazili moj izpremenjeni obraz, sem položil robec na oči ter se delal kot da jokam. Državni pravdnik je rekel, da mi je nudilo življenje premalo •reče, da bi se mogel smatrati za nedolžnega. Viret je izrabil te besede za konec svojega veličastnega govora. — Ni krščansko norčevati se iz nesrečnika. Nekateri ljudje na svciii so tako srečni, da »e jim izpremeni v blagodar vse. česar se dotakne.^, vm, kar pogledajo. Na MMCi so pa tudi taki ljudje, katerim je nesreča vedno za petami. In ker vedo da plava zla usoda nad nijri. gredo vase. postanejo čemerni in zagrizeni, postanejo nepriljubjeni. in vsakdo jih zaničuje. In Vineent Kousset je eden teh nesrečnikov. Enkrat samkrat v svojem življenju je ljubil, in sami dobro veste, ako mu je bila plačana ta ljubezen. Samovoljno je odšel v prognanstvo. Od svojega trpljenja je nekoliko ozdravel, sledovi se mu pa Še ve« i no poznajo. Postal je resen človek, ki ne pozna smeha. Zla iis< -ia. ki jra je j»o silnem trpljenju preganjala, f*a še ni zapustila. Smrt mu je vzela ljubljenega brata. Ni mu pa bilo Ob 150-teteici Josipa JuRpanna. Dne 16. julija je češki narod'kler živi njegov jezik. In ker mu slavil spomin svojega velikega bu- je šlo ne samo za vzgojo najširših ditelja Josipa Juugmanna, ki se je. plasti naroda v materinskem jezi-rodil prav pred 150 leti v Hudli-; ku, temveč tudi za splošni kultur-cah na Češkem. Po dovršenih štu-ini napredek in nadaJjni razvoj dijah je leta 1799. pou^tal srednje-' češke književnosti, zato se je tru-šolski profesor v Latom,erica&, ki dil izboljšati narodna jezik in ga so še takrat bile večinoma češke,; povzdigniti na stopinjo knjiiev-kjer je že med dijaki deloval v j nega. S tem se je uprl skeptivjie-duliu narodnega prebujenja, po- mu stališču Dobrovskega in itffc- ROYAL MAIL Poeblai£«na od Juao*lovi«Mk« vlad«. Hitra, direktna aluiba bmI New York - Cherbourg - Hamburg a norimi, velikimi, voli£**tnlnti "O" paniki. Modem i t Tsedosirih. — Pogost* odfhitii. 'OHIO", "ORCA", "ORDUNA", "ORBITA" V Evropo: CENE Is Evrope: n m n m |130 In več 1103.50 Ham'ff $130. In veC J10Z.B0 $125 in več $ 90.00 Cherb* $125. ln ve£4100.00 ....... $106.35 Zaareb.......... $106.0« Skozi*koz privatna kabine ▼ tretjem mreda. VA2N01N« izgubljata fast s nakupom tlkotov za vate sorodnike v Evropi. Nova kvota prične 1. jul. Za navodila vpra*a|ta pri lokalnih ifentik ali pri ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 Broadway New York City učiljoč jih v češkem jeziku. Leta go ve generacije, ki so smatrali če- 1S1.">. je odšel na akademsko gim- ški jezik v njegovem razvoju za nazijo v Pragi, kjer je leta 1834. j dovi št-n in pripuščali so ga samo postal njen prefekt. — Za ljub- v delokrogu ljudskega slovstva. 1 jamskega bralca bo tukaj morda Tedanji češki jez';k. za katerega zanimivo izvedeti, da je v letih je že D< brovsky določil čvrste 1SSS—1842. služil (w*l njegovim * 1' -vn:-"ne zakone in ki ga je že vodstvom na akademski gimnaziji pi va pe-niška šola Puchmajerjeva tudi poznejši ravnatelj Ijubljan- dvignila iz propada, ni bil Še kljub ske gimnazije odlični Iva^i Neča-.temu spos iUeii za modeme pt -Jii-sek, ki je v letih 1S52—1S62. tako ske izraze in za komplicirano u-uspešiH> deloval med ljubljansko metn-ško frazeolog:jo In zdaj se mladino, vzgajajoč jo v narodnih je lotil .Jungmann težanrnega delo, in slovanskih idejah velikega aelo nas]>iotnega teoriji Dobrov-Jungmanna. i skoga. Prevajajoč na češki jezik Ko je Jungmann prišel v Praj pe :rška vet< vna dela (Chateau-go. je bil že znan kot oče novoče- briamlovo "Atalo" 180"). Milto-škega pesniškega jezika, ki ga je i">v "Zgubljeni raj" 1811. Schil-u stvar i! ne samo s svojimi izvir-! leijeve. i*oethejeve in Hiirgerjeve nimi, temveč s svoj ia ni uglednimi balade itd.), je moral deloma u-prevajalskimi deli iz svetovnih Li- >'" varj:iti nove oblike in bes<*de, t era t ur, in je takoj poistal glavni deloma si jih "zposojevati iz so-: organizat^'r in vodja %>»ega narod- rcodla^i pro sveti j enega tleli iz panoge literarne zgodovine J< žefimzma, dočim je Dobrovsky'i" fitologije: s svojo '"IlistorijoJ bil skeptik Voltairovega značaja. m tudi Dobrovskega prepričal, da sta češki jezik in češka književnost sposobna za najvišji razvoj. { Po *4 Slov. N a rd iuiio- Rousaillon. ;rimi vrstami cijrarct. ki hočejo ujnija-ti javnosti. Helinar turška cigareta, katero zahtevajo kadilci v vedno večjem številu? 12. septembra Tyrrhtnia, Cherbourp, Itamburj!:: Parl^ Havre; Sierra Ventil na. Bremen; President Adams. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. 13. septembra Thuringia, Hamburg; Finland, Cherbourg, Hamburg. 14. septembra Muenchen. Bremen. 15. septembra 23 avausta- ' Saxonia. Cherbourg, llamburjr: Rorham- Mlnnekah'da. Cherbourg. Hamburg; - *eau- H^vre: rrerfdent Ro^eveH, Cher- K Aiiprv Urnm nn • i thin t ' hapKmirir ll'llit. Westphalia, Hamburg; President Wilson, Trst. \ 25. avguata: Homeric. Cherbourg: Orca. Cherbourg. | Hamburg: Taormin.i, Genoa: Rotterdam. Boulogne; Prea. Arthur, Cherbourg. Bremen. I 19. septembra bourg, Bremen: Ohio. Cherbr>ursr. Hamburg: Homeric, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne; Conte Verdi. Cenua. 18. septembra Mauritania. Chprbotirp: 5uffren Havre; President Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. Re JAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Lšveiu JOHNA Rajhenhurga P VIMPOUSKK iz na Štajerskem. >- ini ga, da se mi oglasi, če |»a kdo pozna, naj ga opozori na Ta oglas ali pa mi naj p«sšlje njegov točen naslov. — Ail ton Želoznik, obmejna oVožiliak i postaja Rakek, Slovenia, Jugoslavia. (14-15—8) usojeno, da bi m- mirno izjokal. Zgrabili so ga in privedli v ječo. Sedaj aedi tukaj ob vratih, v peklo vodečih. — Gospe*. I j* uorntniki, samo besedico vam je treba reči. pa bo pahnjen v pogubljenje, iz katerega ni izhoda. Z druga besedico mu pa lahko določite ugledno mesto v človeški družbi. Veselja in ljubezni -deer ne bo mogel uživati, kajti živahnost je ugasnila v njem. Nihče ne gre nekaznovan iz takega mučeništva. To mueenistvo sine ubija, toda prizadeva rane. ki se nikdar ne zacelijo. Pa naj hi bo do konca svojih dni žalosten in zakrknjen, živel bo vsaj lahko mirno življenje pravilnika, deležen bo počitka, ki sledi vsem velikim skrbem in težkim boleznim. — Gospodje porotniki! Jaz vas ne prosim, jaz ne trkam na v a «a čustva, meni zadostuje edinole vaš jasen pogled. Z dveh različnih strani ste uvideli ta slučaj. Od vas je odvisno, če bo poštenjak odveden na moriiče ali v svobodo. To je sin poštenih ljudi, na njegovem življenju ga ni madeža. Ali boste obsodili tega častivrednega moža zato, ker je našel Kemik na preprogi v sobi par miligramov strihnina? Viret je končal. Predsednik sodiiča me je vprašal, ee imam kaj pristaviti. Zanikal sem. kajti moja moč in moj pogum sta bila pri kraju. Uver-jen »em bil, da*bi blebetal neumnosti, ee bi usta odprl. Žila mi je utripala. Nrvesar drugega nisem slišal kot šumenie krvi v mojih ušesih. Vid se mi je poslabšal. Zdelo se mi je. kot da ne širi praznina krog mene. kot da se porotniki in sodniki manjšajo ter izginjajo tam nekje v daljavi. Nekdo govori . . . Da. predsednik sodišča premika ustnice . . . Potem je naMalo v dvorani veliko vznemirjenje. Stražnika Ma stopila k meni ter me odvedla v čakalnico. Globofco sem zavzdihnil. S tresočo roko sem otipal svoje mrzlo čelo ter g« obrisal z robeem. Utrujen sem bil. Če bi mi rekli, naj ležem v posteljo in naj nikdar več ne vstanem iz nje. bi storil to brezpogojno, brez obotavljanja. Zaprl sem oči in pol minute pozne je me je objel svinčen Kpanee. Kot v oni noei. ko je moj brat pogoltnil strupeno tableto in kot v prejšnji noei. se mi je tudi takrat sanjalo o gilotini. Videl sem »e pod sekiro . . . Sekira pada . . . Strese! sem se ter divje planil kvišku. (Dalj« prihodnjič.) .....tf&srtii Ai zidajo Jimgniann in njegovi so-nršljenuki na idejah nemške in frame*iske romantike. Na tej pod-lagi je Jiui in s svojo poetiko "'Slovesnost" (1S20>, v katerih je razen jezikovne stra-ni tudi vlrtžil svoje vs »ke erotične in vzgojne nazore o pomenu umetnosti in književnosti. S tem vsem je torej in eonereto dokazal Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Havre: Mauritania, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 29. avgusta: Pres. I'oik, Cherbourg: Seldltt*. Bremen; Conte Rosso. Genoa. 30. avgusta: Kroonland. Cherbourg. t. septembra Laffayotte. Havre: OeorRp WashinRton, Cherbourg. Bremen; Majestic. Cherbourg] Cherbourg; Volendam. Boulogne. France. Havre; President Monroe, Cherbourg. Lapland, Cherbourg. 20. septembra llanszi. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra America, Genoa. 22. septembra President Harding. Cherbourg. Bremen Orbit a. Cherbourg. Hamburg; Majestic. \"eentlam. Boulogne. 4. septembra Berengarla. Cherbourg; Resolute Cherbourg, Hamburg. 23. septembra Berengnria Cherbourg. 26. septembra iAconla, Cherbourg. Hamb .rg; Pres. 5. septembra Van Buren, Cherbourg; S« I »I. Cher. I'residerit Garfield, Cherbourg; Belgen- bourg: Giulio Ceaare. Genoa. land. Cherl.ourg; York. Bremen. ^ ,tptembra 6. septembra MinnekaJida. Cherbourg. Hamburg. All>ert Ball in, Hamburg; Manchuria. ,.p(embra Cherbourg. Hamburg. Albania. Cherbourg: 1-affayette. Havre 8. septembra j Olympi'-. Cherboiire: Rotterdam, Boulog- La Savole. Havre; Orduna. Cherbourg. Columbus. Bremen. Hamburg; Olympic, Cherlmurg; Hyiulam. Boulogne; Marta Washington. Trst. 11.septembra Aquitanla. Cherbourg, Bremen; Ame- 2. oktobra Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 3. oktobra Belgenland, Cherl>ourg. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEY po znižani ceni. Kako sem sa jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani. .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, .19 Juan Miseria. Spisal F. L. Coloma. Zelo zanimivay iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ,80 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vsebuje 239 strani, .66 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dGbe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .40 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, .55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .46 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Sadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čeln jim kmečki kralj Matija Gube«, nadalje kmet Elija Gregorič m drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mueeniške smrti Vsebuje 378 strani, .Ti POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" . New York ZNIŽANE CENE Iz NEW YORKA ▼ TRST (preko Genov«) Najbolj!« in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parni ki, GlUt-IO CESARE .. 18. avt zmerna. Nobenih \i-M-n- Vnr.-**»jte pri bližniom »tmitu »li PHELPS BROS. & CO.. 2 We.t St.. N. Y. NAZNANILO. Naa stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Be-jakom ga topio priporočamo. Uprava Glaaa Naroda. NAZNANILC IN FBIP OKO ČILO Naročnikom "Glas Naroda'* i državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik Ur. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upr&vništvo Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VELIKH važnosti aa potnika Ja, da je natanko poučen o potnih llaUb, prtljagi ln drugih stvareh, ki bo v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lskušnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo redno tudi samo najboljše parnlke, ki Imajo kabine t HI. razredu. Ako ste se namenili potovati v stari kraj. nam plil>"* ker bo to v VaSo korist. Tudi oni, ki it niso amerlSkl državljani, smejo potovati v stari kraj na oblak ln flnn ja dovoljeno vrniti M. Na željo dajemo vsaktmu to* zadevna pojasnla. Kdor ieU dobiti sorodnike aH znance lz starega kraja, naj nam pl-8e za navodila, kajti Število priseljencev Je opiejeno. Za potne stroSke Izplačuje po Dilem naročila Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank n Cortlandt Street New York Qlavno zastopstvo Jadransko banko. ADVERTISE IN "Of AS NAHODA* Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA-Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. ^ Vse angleške besede so navedene, kako se pile-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t£ knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. jiga je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, V1 j (j cena s poštnina ▼ ■■ Slovenic Publishing Company CorUandt Street : : Hew Tork, H. Y