PONEDELJEK, 10. JANUAR 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 7 (20.139) • CENA 1,10 EUR (10 HRK)

Jani Soršak, bivši direktor urada za varstvo konkurence: "Vam država prisilno prek davkov
pobere denar in ga da kapitalistom, ker da sicer niso sposobni voditi svojih firm. Verje-
mite, to je ena najbolj nepoštenih zadev na svetu." Stran 5

Koalicija danes
na zaprto klavzuro snovat
načrte za drugo polovico
mandata, medtem
prvi slovenski
predsednik Milan Kučan
poziva k "rehabilitaciji"
politike in k prizadevanjem
za povrnitev zaupanja
v politiko

Prvi slovenski predsednik Milan
Kučan je včeraj na proslavi ob 69. oblet-
nici dražgoške bitke pozval k "rehabi-
litaciji" slovenske politike. "Imamo
svojo državo in s tem lastno usodo v
svojih rokah," je dejal prvi slovenski
predsednik, ki se je pred slabimi 20
leti, natančneje 26. junija 1991, ob raz-
glasitvi samostojnosti Slovenije v zgo-
dovino zapisal z besedami "Nocoj so
dovoljene sanje, jutri je nov dan". Dvaj-
set let pozneje se zdi, da je "nov dan",
prežet z vsesplošno krizo in nezaupa-
njem v politično elito, tukaj.

Včerajšnji Kučanov poziv je še po-
sebno na mestu danes, ko vladna ekipa
Boruta Pahorja razmišlja, kako in ali
sploh družno zaključiti drugo polovi-
co mandata. Razglašena koalicija se bo
popoldne sestala na zaprti klavzuri in
iskala skupni imenovalec prioritet,
ki bi jih utegnila enotno zagovarjati
v parlamentu. Upokojenska stranka
Desus je namreč s samovoljnim obna-
šanjem, ko gre za ključne vladne pro-
jekte, in istočasnim pogojevanjem, ko
gre za kadrovska vprašanje, zarezala
globoke brazde v koalicijsko tkivo. Ob
tem je očitno, da je več tem, ki koali-
cijo razdvajajo, kot tistih, ki jo združu-
jejo. Tudi dejstva, da si domala vsak
partner na svoj način predstavlja sode-
lovanje v koaliciji, ne gre prezreti. Zato
še danes ne gre nujno pričakovati, da
bo vrh vladne politike našel najmanjši
skupni imenovalec in skupne načrte,
vsaj morda za zadnji, častni krog tega
mandata.

V soboto se je na slovesnoti ob 68.
obletnici padca Pohorskega bataljo-
na na Osankarici zbralo 2000 ljudi.
Mnoge med njimi je k poklonu spod-
budila prav v dnevih pred obletnico
sprožena pobuda o prekopu žrtev po-
boja, ki so sedaj na graškem pokopališ-
ču. Množična udeležba dokazuje, da za
ohranjanje spomina na žrtve ene naj-
bolj tragičnih zgodb v narodoosvobo-
dilnem boju ne potrebujemo grobnice.

Sploh ne, če bi ta, kot je ob sobotnem
dogodku povedal Pavel Gantar, ob pet-
kovi slavnostni akademiji v Slovenski
Bistrici pa Janez Stanovnik, postala pri-
ložnost za nov politični spektakel in
nove delitve na "naše" in "nenaše".

"Takšno odločnost in zagrizenost,
kot je bila izpričana tu pred 68 leti, bi
potrebovali tudi danes. Medsebojna
povezanost, samozavest, neustrašnost
in predanost višjim ciljem, kakršna je
prežemala borke in borce Pohorskega
bataljona, so nam lahko svetel zgled in
vodilo za soočanje z izzivi sodobnega
časa, s tveganji, kijih prinaša gospodar-
sko-finančna kriza, s krivicami, ki jih
prinaša neenakomerna porazdeljenost
družbenega bogastva, s posledicami,
ki izhajajo iz neenakega dostopa do na-
ravnih virov," je v slavnostnem govoru
poudaril Pavel Gantar. (pv)

Na severozahodu Irana blizu mesta Urumijeh je včeraj strmoglavilo potniš-
ko letalo iranske letalske družbe IranAir. Podatki o številu potnikov in čla-
nov posadke se razlikujejo, po navedbah iranske tiskovne agencije Fars naj
bi 50 potnikov nesrečo preživelo.

Po poročanju iranskih medijev naj bi letalo strmoglavilo zaradi slabega
vremena. So pa mediji neenotni glede števila potnikov in članov posadke.
Tiskovna agencija Ima je navedla, da je bilo na krovu letala 105 potnikov in
članov posadke, državna televizija pa poroča o 156 ljudeh, ki so bili na leta-
lu med nesrečo. (sta)

Se še spomnite evforije, ko smo
pred dobrimi dvajsetimi leti na
plebiscitu jemali slovo od države,
v kateri nismo več želeli živeti?
Podobno te dni čutijo prebivalci
južnega Sudana, ki se na celoteden-
skem referendumu odločajo za
ločitev od severa države. Tistega
severa, kjer vlada krvoločni Omar
Al Bašir, tudi obtoženec haaškega
sodišča, severa, kije pretežno
muslimanski, medtem ko je jug
krščanski. In severa, ki se je do
zdaj nadpovprečno bogatil in
razvijal, medtem ko je jug
stagniral.

Seveda je vprašanje, kako bo ta
ločitev potekala. Referendum je
posledica mirovnega sporazuma
izpred šestih let, kije končal več
kot dvajsetletno državljansko
vojno, ta pa je terjala vsaj dva
milijona mrtvih. Mnogi se danes
bojijo, da se utegne vojna ponoviti.
Tokrat morda ne kot vojna med
muslimani in kristjani, ampak kot
vojna za nafto in vodo. Prav nafta
je tista, ki lahko revni jug obdrži
pri življenju. Imajo je več kot
dovolj, medtem ko ima sever
rafinerije in pristanišče Port
Sudan. Če vojne ne bo, to ne bo
posledica politične streznitve
Omarja Al Baširja, temveč povsem
ekonomska odločitev. Dve novi
državi bosta pač živeli v gospodar-
ski simbiozi, če že v politični in
verski ne moreta.

Da bi se to lahko uresničilo, bodo
spet poskrbeli tujci. Tokrat ne
Američani ali Francozi, pač pa
Kitajci, ki odkupijo praktično vso
sudansko nafto. Ker je hitro
razvijajoča Kitajska neverjetno
lačna črnega zlata, bo storila vse,
da Sudan, eden njenih največjih
dobaviteljev, ne eksplodira.
Uradni Peking se javno ne
vmešava v sudanske notranje
razmere, tudi ob referendumu, ki
bo skoraj gotovo plebiscitarno
uspel, molči, toda v ozadju poteka
tiha diplomacija. Tudi tako bi si
lahko pojasnili nepričakovani
Baširjev obisk južnega dela države
prejšnji teden, na katerem je prvič
javno zatrdil, da bo spoštoval
referendumsko odločitev. Četudi
je vedel, da bo izgubil pol države
in večino naftnih polj.

Ker ni skoraj nobenega dvoma, da
bo južni Sudan postal 193. država
sveta, se vsi sprašujejo, kaj bo to
pomenilo za Afriko. Južni Sudan
še zdaleč ni edina separatistična
regija na črni celini in mnoge
afriške države se bojijo, da bo
kmalu dobil posnemovalce. Kar
pa ne pomeni nič dobrega; nimajo
vse države nafte ali drugih
naravnih bogastev, ki bi zanimale
bogati svet. Državljanske vojne pa
so v Afriki skoraj tako pogoste in
samoumevne kot drugod po svetu
volitve.

Vla-da- na-m uki-nja- ga-ra-nci-je
za- i-zdelke. Še en do-ka-z več,
da- ni- no-bene ga-ra-nci-je, da-
ži-vi-mo- v no-rma-lni- drža-vi-.

Premier Borut Pahor in francoski pred-
sednik Nicolas Sarkozy naj bi do 20.
januarja podpisala deklaracijo o stra-
teškem partnerstvu. Ta je pripravljena,
potrjujejo na zunanjem ministrstvu.
Uradno termin, ko bosta Nicolas Sar-
kozy in Borut Pahor v Parizu formal-
no potrdila meddržavni dogovor, še
usklajujejo. V prvi polovici leta Pahor
napoveduje še podoben sporazum
med uradnima Ljubljano in Berlinom.
"Strateško partnerstvo je termin, ki so
ga politiki uvedli v meddržavne odno-
se iz ekonomije," pojasnjuje dr. Ana
Bojinovic Fenko s Centra za proučeva-
nje mednarodnih odnosov pri FDV.
Pomeni namreč, da podjetji s takim
načinom formalnega sodelovanja po-
magata drugo drugemu, kadar ima
vsako od njiju vire, ki jih drugo "od
znotraj" ne želi razvijati: "Države tako
podobno sklepajo strateška partner-
stva, kjer s formalno deklaracijo in ka-
snejšo operacionalizacijo v akcijskem
načrtu opredelijo sodelovanje v priča-
kovanju vzajemnih koristi. Slednje se-
gajo na raznovrstna področja, obenem
pa strateško partnerstvo obsega tudi
ustaljene medsebojne letne obiske na
visoki ravni."

Pri dogovorih na relaciji Ljublja-
na-Pariz in Ljubljana-Berlin ne gre
zanemariti nekaterih ekonomskih in
političnih okoliščin oziroma ozadij.
Slovenski interes gotovo je, da Fran-
cija prek Revoza obdrži proizvodnjo
v Sloveniji. Francoski Alstom je vklju-
čen v posel za izgradnjo šestega bloka
šoštanjske termoelektrarne, francosko
Arevo so omenjali tudi v kombinacijah
za predvideno gradnjo drugega bloka
krške jedrske elektrarne. Nemčija je
največji slovenski zunanjetrgovinski
partner. Nemško gospodarstvo okreva
in raste - bolj kot bo rasel njihov izvoz,
več bodo imeli naročil za slovenske po-
dizvajalce. V ozadju morebitne ustano-
vitve logističnega holdinga naj bi bili
tudi nemški interesi oziroma Deuts-
che Bahn, zato je tozadevno kot sve-
tovalca Pahor tudi najel razvpitega
nemškega menedžerja Harmuta Meh-
dorna. Pahor pogovore s Sarkozyjem
in Angelo Merkel postavlja v kontek-
st slovenske priključitve na tako ime-
novani francosko-nemški vlak, ki da
bo gonilo gospodarskega okrevanja
EU. Gregor Golobič, predsednik Zares,
pa je to pred dnevi ošvrknil, rekoč, da
"vlak ni edino prevozno sredstvo v
21. stoletju" in da sploh ne ve, zakaj je
treba "nekam odpotovati".

"V grobem bi lahko sklepali, da stra-
teška partnerstva med državami čla-
nicami EU ne prinašajo posebnih
dodatnih koristi," pravi Bojinovic Fen-
kova in navaja, da tudi primeri strateš-
kih partnerstev vodilnih držav članic
EU kažejo na to: "Nemčija ima tak bi-
lateralni odnos s Kitajsko, Turčijo in
Združenimi arabskimi emirati, pri ka-
terih prevladuje ekonomski vzgib so-
delovanja. Podobno je Francija v letu
2009 sklenila strateško partnerstvo z
Brazilijo, v zadnjem letu pa še s Kitaj-
sko in z Rusijo, s katero je tak odnos
vzpostavila z namenom prodaje orož-
ja, s Čilom pa Francija strateško sodelu-
je zavoljo 200-letne zgodovine dobrih
političnih odnosov. Velika Britanija
sklepa strateška partnerstva izven
EU, na primer z Indijo že od leta 2004,
s Turčijo od 2007 in nazadnje z Viet-
namom septembra 2010." A obenem
Bojinovic Fenkova opozarja, da je stra-
teško partnerstvo med članicami EU
vendarle smiselno v primerih tistih
politik, ki ostajajo v popolni ali delni
pristojnosti držav članic. V tem prime-
ru tak odnos med Francijo in Sloveni-
jo prinaša vzajemne koristi: "Z vidika
Slovenije so potencialno največje na
področju zunanje politike, torej v bila-
teralnih političnih odnosih, pa tudi na
področjih, kjer so odnosi med država-
ma že dobri, na primer znanstveno so-
delovanje in razvoj jedrske, vesoljske
tehnologije, inovacij, visokega šolstva,
na področju energetskega sodelovanja,
farmacije, bilateralnih kulturnih odno-
sov in odnosov v okviru frankofonske
skupnosti."

Bojinovic Fenkova v podrobnejši ana-
lizi "zunanjih" interesov in koristi za
strateško partnerstvo uradnih Ljublja-
ne in Pariza poudari globalno ambicijo
Francije, da si zagotovi vlogo primarne-
ga akterja v svetovni družbi: to pomeni
ostati legitimen vodja v EU, Sredozem-
lju in tudi na (Zahodnem) Balkanu:
"Sredozemlje je francoska zgodovin-
ska interesna sfera, na Zahodni Balkan
pa se je usmerila šele po veliki širitvi

Slovenija in Francija oziroma Nemčija tudi ne bi bile edine strateške partneri-
ce v EU. Kot pojasnjuje Bojinovic Fenkova, je Romunija oktobra 2010 predla-
gala Španiji podobno deklaracijo. Nekateri analitiki pri sklepanju tovrstnih
zavezništev razbirajo tudi zaostritev krize EU, ki je vedno bolj razbita na inte-
resne cone, v skupine pritiska. "Kaj za EU pomenijo tovrstne bilateralne for-
malne oblike sodelovanja, ni možno špekulirati s kakšno posebno gotovostjo,
nikakor pa se ne bi strinjala, da je to 'začetek razpadanja EU na interesne
cone'," odgovarja Bojinovic Fenkova. V zagovor te teze ponudi opažanje, da
se v EU de facto že odloča v okviru kampov oziroma interesnih con. Kot naj-
bolj izpostavljen primer navede tesno sodelovanje nordijskih držav članic EU,
ki za odlične odnose ne potrebujejo bilateralnih strateških partnerstev, saj so
na družbeni ravni med seboj močno povezane, ali pa že omenjeno sodelova-
nje držav članic srednje in vzhodne Evrope: "Primeri malih držav članic EU,
ki pri glasovanju močno sodelujejo z večjimi, pa strateškega partnerstva ni-
majo podpisanega, so Češka s Poljsko, Ciper z Grčijo in Nizozemska ter Šved-
ska z Veliko Britanijo."

Ana Bojinovic Fenko: "Z vidika položaja
Slovenije kot male države članice EU je
pomembno obdržati splošen nizek profil
med državami članicami in strateško
partnerstvo unovčiti le v primerih poseb-
nega pomena za državo in njene držav-
ljane (tako imenovani sklic na nacionalni
interes)."

V okviru razporeditve moči na ravni
Sveta EU, meni strokovnjakinja za
mednarodne odnose s FDV, Slovenija
z omenjenim partnerstvom ne more
poslabšati pogajalske moči, saj po zad-
njih znanstvenih raziskavah statistič-
no značilno ne glasuje v nobenem
"kampu" (ne v britanskem, ne v nemš-
kem, ne v francosko-sredozemskem).
Slovenija glasuje še najbližje stališčem
drugih malih srednje- in vzhodnoe-
vropskih držav (Slovaške, Madžarske
in Češke). Če bi Slovenija sklenila dekla-
racijo o strateškem partnerstvu podpi-
sati tudi z Nemčijo, bi bili po njenem
ključni dve izhodišči: "Prvič, partner-
stvi z Nemčijo in Francijo morata biti
vsebinsko dopolnjujoči in ne konku-
renčni (izpolnjevati morata podobne
interese Slovenije). Drugič, država sine
sme zadati preveč ambicioznih ciljev o
morebitnem povezovanju lokomotiv
EU-integracije, če take strategije ni spo-
sobna diplomatsko izvajati."

2004 in njegovo proevro-atlantskost
zelo podpira, kar je bilo jasno izraže-
no v času slovenskega predsedovanja
Svetu EU s skupno izjavo zunanjih mi-
nistrov obeh držav, Dimitrija Rupla
in Bernarda Kouchnerja, aprila 2008.
Navsezadnje je bila Francija tista, kije
strateško partnerstvo Sloveniji predla-
gala; predsednik vlade Francois Fillon
je predlog slovesno naznanil ob 200.
obletnici Ilirskih provinc maja 2009.
Francija bi gotovo v partnerstvu žele-
la tudi poudarek na vlogi Slovenije v
mednarodnih vojaških misijah, kar
je bil med drugim predmet pogovora
obeh zunanjih ministrov januarja lani
ob sami najavi priprave deklaracije o
strateškem partnerstvu." Sloveniji bi
partnerstvo, meni Bojinovic Fenkova,
prineslo koristi predvsem na regional-
ni ravni, saj bi povečala prepoznavnost
neposredno v času rednih bilateralnih
obiskov francoskega predsednika, dol-
goročno bi država hkrati utrjevala
vlogo poznavalca in potencialnega
posrednika med zahodnimi velikimi
silami in Zahodnim Balkanom. "Z vi-
dika položaja Slovenije kot male drža-
ve članice EU je pomembno obdržati
splošen nizek profil med državami čla-
nicami in strateško partnerstvo unovči-
ti le v primerih posebnega pomena za
državo in njene državljane (tako ime-

Na polovici mandata išče
koalicijska ekipa skupne
imenovalce, ki bi lahko
bili vezivo vladnih vrst in
bi jih bilo mogoče uresni-
čiti še do konca mandata.
Kakšno je zagotovilo, da
bodo skupne prioritete
dosledno podpirali vsi koa-
licijski partnerji?

Razglašena vladna koalicija Bo-ruta
Paho-rja se bo danes popoldne sesta-
la na zaprti klavzuri v Vili Podrožnik.
Po prvotnih napovedih naj bi koalicij-
ski partnerji iskali skupni imenova-
lec o vsaj petih ključnih prioritetah,
ki naj bi jih vlada složno izpeljala v
drugi polovici mandata. Po zadnjih
informacijah pa bo na današnjem
izrednem koalicijskem vrhu v ospred-
ju iskanje skupnega jezika o pomemb-
nejših gospodarskih vprašanjih, zato
se sestanka poleg treh predsednikov
in predsednice koalicijskih strank ude-
ležujejo le še protikrizni ministri.

Toda koalicijski partnerji ne le, da
prihajajo na današnji "politični kon-
klave" vsak s svojo nabirko prioritet,
temveč si tudi vsak po svoje predstav-
ljajo nadaljnje sodelovanje pod Pahorje-
vim koalicijskim dežnikom. Političnih
trenj namreč ne manjka. Še posebno si
zobe kažeta Golobičev Zares, stranka,
ki je na javnomnenjskih lestvicah zgr-
mela na dno, in Erjavčev Desus, ki je s
svojo uporniško, znotraj koalicije opo-
zicijsko držo prilezel tik pod vrh jav-
nomnenjske lestvice. Povrh vsega pa
so koalicijski partnerji že prevečkrat
dokazali, da jim sklepanje kompromi-
sov najbolj ne leži, celo ko gre za ključ-
ne vladne projekte, kot sta bila denimo
rebalansa proračunov za letos in pri-
hodnje leto ter pokojninska reforma,
ki je zaradi nasprotovanja Desusa, a ob
pomoči opozicijske SLS komajda dobi-
la zadostno podporo, zdaj pa ji preti re-
ferendum.

Zaradi Desusovega samovoljnega
obnašanja, ko gre za ključne vladne
projekte, in istočasnega pogojevanja,
ko gre za kadrovska vprašanje, je prvič
resneje zapreti prvak Zaresa Gre-go-r
Go-lo-bič, celo z možnostjo odhoda iz
koalicijskih vrst: "Kar se nas tiče, so
vse opcije odprte." Ko je v parlamentu
vprašljiva vladna večina pri glasovanju
o proračunu in pokojninski reformi, so
namreč po mnenju vrha Zares razmere
v vladi na meji opravilne sposobnosti.
Po tem, ko je bilo Desusu oproščeno
nasprotovanje rebalansom in pokojnin-
ski reformi, vlada tudi pri naslednjih
nepriljubljenih ukrepih na glasove De-
susa težko računa. "To zastavlja vpra-
šanje mandatarju, ali si bo lahko še
dolgo zatiskal oči pred tem dejstvom,"
je bil oster Golobic minuli torek pred
rednim kolegijem predsednika vlade.
Pokojninska reforma, ključni vladni
projekt, je torej šla skozi parlamentar-
no sito s pomočjo opozicijske SLS in ne-
povezanih poslancev. "Dober recept za
manjšinsko vlado. Zakaj pa ne?" je Go-
lobic namignil, da bi morda Pahorje-
va koalicija lahko delovala tudi brez
Erjavčeve stranke. Desus se doslej res
še ni jasno izrekel, da bo poslej podpi-
ral vladne predloge in pomagal zago-
tavljati stabilno večino v državnem
zboru. Ravno nasprotno, prvak Desusa
Karl Erjave-c je po rednem tedenskem
sestanku koalicijskih partnerjev razla-
gal, da "Desus uresničuje svoj program
in če ga z vladnimi predlogi ne more
uresničevati, jih ne podpira".

Da ni nobena od štirih vladnih
strank v koaliciji zgolj zato, da uresni-
čuje predvsem program, pa je v pogo-
voru z novinarji te besede komentiral
vodja poslancev največje vladne stran-
ke Dušan Kume-r. Tako se danes za-
stavlja vprašanje, kako zagotoviti, da
bodo vsaj tiste prioritete, o katerih naj
bi se vladne stranke poenotile, da jih
je mogoče izpeljati do volitev prihod-
nje leto, dosledno podpirali vsi koalicij-
ski partnerji in koalicijske poslanske
skupine, ko bodo predlogi prišli v par-
lamentarno proceduro. "Trkamo na
moralno zavezanost, da preprosto za
koalicijsko mizo ne morejo trije sedeti
na foteljih, eden pa sedi na dvosedu,"
je odgovarjal Kumer. "Še vedno je pri-

Kot eden zadnjih poskusov zagotavljanja stabilne vladne večine v parlamen-
tu se še naprej omenja sklenitev dogovora s skupino nepovezanih poslancev,
ki jo sestavljajo Franc Žnidaršič, Vili Re-z-man (nekdanja poslanca Desus) in
Andre-j Magajna (nekdanji poslanec Pahorjeve SD). Za to možnost se je ta vi-
kend še posebej zavzela stranka Zares. Poslanec Franco- Juri je to pospremil z
besedami, da je bolje imeti v parlamentu dva zanesljiva poslanca iz vrst nepo-
vezanih kot pa pet nezanesljivih iz vrst Desusa. Zakaj le dva zanesljiva nepo-
vezana? Medtem ko sta Žnidaršič in Rezman ideji naklonjena, drugače meni
Magajna, ki vladi obljublja gotovo podporo le, ko bo denimo šlo za strateška
vprašanja, kot sta zaupnica ali proračun, dogovora o sodelovanju s koalicijo
pa ne namerava podpisati. Sicer se morajo nepovezani najprej sami uskladiti
o ključnih prioritetah, ki jih bodo zagovarjali, da lahko z vlado sklenejo spo-
razum o tesnejšem sodelovanju, sestanek o sodelovanju s koalicijo pa naj bi
bil že ta teden. (ka)

A očitno to ne bo tako enostavno,
kajti tudi Zares ima kar nekaj radikal-
nih zahtev, ki utegnejo še naprej razd-
vajati koalicijo, denimo zahtevo po
umiku slovenskih vojakov iz Afgani-
stana, prekinitev pogodbe s Patrio,
spremembe volilne zakonodaje in naj-
več pripomb na 1,2 milijarde težko
investicijo v šesti blok šoštanjske ter-
moelektrarne. Zato se jim - še poseb-
no ob nizki javnomnenjski podpori
- ni treba bati, da bi veliko izgubili, če
zapustijo koalicijske vrste. Nekateri v
Zares celo ocenjujejo, da bi bila zanje
pozicija zunaj koalicije bolj prikladna.
Še vedno bi načelno podpirali vlado
in koalicijski sporazum, kateremu so
s podpisom zavezani. Istočasno pa bi
imeli več možnosti javno opozoriti na
nekatere reči, na katere danes kot koa-
licijska partnerica ne morejo. Zato je
verjetno resnično večja možnost, da
Pahorjeve vrste zapusti Zares kot pa
Desus, ki je - sodeč po besedah Erjav-
ca - očitno v vladi predvsem zato, da se
dobrika svoji volilni bazi. Takšne raz-
mere pa zagotovo niso dober obet za
pozitiven razplet današnjega srečanja,
ki ga je LDS predlagala zato, da se stran-
ke poenotijo vsaj o petih prioritetah.
Če sestanek ne bo uspešen, pa se bo
morala vladna vrsta, kot je v torek de-
jala predsednica LDS Katarina Kresal,
resnično odločiti, "ali še sploh imamo
kaj početi skupaj".

Točke preloma

o strategija investicije v TEŠ6
o prekinitev/nadaljevanje posla s Patrio
o umik vojakov iz Afganistana
o davčna politika

o ločitev poslanske in županske funkcije o racionalizacija javnega sektorja
o spremembe volilne zakonodaje

VEČER

V letošnjem ali najpozneje
prihodnjem letu je prejšnji
pravosodni minister videl
stati novo sodno palačo
v Ljubljani, toda treba
bo še nekaj let počakati

Prve obravnave v novi sodni palači
pri ljubljanski železniški postaji že v
letu 2011 ali 2012 je prejšnji minister
za pravosodje Lovro Šturm optimistič-
no prognoziral pred dobrimi tremi
leti. Bilo je pod prejšnjo vlado. In pred
finančno krizo vsepovsod. Veliko se
je obnavljalo in gradilo pod Šturmom,
iz njegovega časa je na primer sodob-
ni novi sedež mariborskega okrajnega
sodišča...

Danes, v startu 2011, v Ljubljani ne
stoji še niti ena opeka za novo sodišče.
A bo! Nova sodna stavba je nujna prio-

V Nemčiji so v petek
preventivno zaprli 4700
farm, za katere sumijo, da
so v njih živali krmili
z okuženo krmo

Evropski proizvajalci živalske krme se
bodo po izbruhu afere z dioksinom v
Nemčiji danes sešli v Bruslju na izred-
nem srečanju s predstavniki Evropske
komisije. Jutri pa bo o aferi v Bruslju
razpravljal tudi stalni odbor unije za
prehransko varnost.

V EU si po škandalu v Nemčiji priza-
devajo za boljše ločevanje proizvodnje
in transporta industrijskih maščob od
maščob za živalsko krmo. Strupeni in
med drugim rakotvorni dioksin se je
namreč v krmi za piščance in prašiče
v Nemčiji pojavil zaradi dodajanja zas-
trupljenih maščob krmi. Po podatkih
nemških oblasti bi lahko bilo v Nemčiji
z dioksinom zastrupljenih do 150.000
ton krme. Poleg tega želi Bruselj po po-
ročanju agencije Dpa preprečiti mno-
žične prepovedi uvoza živil nemškega
izvora v tretjih državah. Kot prva drža-
va se je za prepoved uvoza svinjine iz
Nemčije odločila Južna Koreja, možno-
riteta, pravijo tudi pri ministru Alešu
Zalarju. Pravosodni naslovi so zdaj po
Ljubljani raztreseni na več kot 20

naslovih. Večina je najeta in za
najemnine gre na leto okrog 4 mili-
jone evrov. Najmanj toliko bo torej
prihranka, ko se bodo sodišča selila
pod eno streho. In v evropskim stan-
dardom varovanja pa poslovanja pri-
merljive sodobne prostore, ki bodo
zbrisali številne zdajšnje logistične
težave, pravijo v pravosodnem minis-
trstvu. Lani so dobili revidirano pro-
jektno dokumentacijo za gradbeno
dovoljenje z vsemi nujnimi soglasji.
Decembra so za gradbeno dovoljenje
na ljubljansko upravno enoto odda-
li vlogo. Ko ga dobijo, bo čas za iska-
nje gradbincev, to naj bi se zgodilo še
letos. Tri do pet let je povprečen čas
za takšno gradnjo. Prej kot sredi tega
desetletja velike sodne selitve v Ljub-
ljani torej ne bo. Bodoča sodna stavba
v prestolnici naj bi stala okrog 100 mi-
lijonov evrov.

sti tega ukrepa pa ne izključujejo niti
v Rusiji, kjer so za zdaj uvedli le poos-
tren nadzor živil iz Nemčije. EU ocenju-
je, da ni potrebe za prepoved izvoza
nemškega mesa, ker so farme, ki so
prejele okuženo krmo, zaprte, njihovi
izdelki pa čakajo na rezultate analiz.
Po doslej znanih podatkih naj bi bila
iz Nemčije prodana le jajca, okužena
z dioksinom, in sicer živilsko-predelo-
valni industriji na Nizozemskem in v
Veliki Britaniji.

Afera s strupenim in med dru-
gim rakotvornim dioksinom, ki so ga
odkrili v krmi za piščance in prašiče,
je konec lanskega decembra izbruhni-
la v nemški zvezni deželi Saška. Pod-
jetje Harles&Jentsch, ki je proizvajalo
maščobe za krmo, v katerih je bila zvi-
šana vsebnost diokisna, naj bi sicer že
marca lani ugotovilo zvišane vredno-
sti dioksina v svojih izdelkih, vendar
tega niso sporočili pristojnim služ-
bam. Zaradi tega delo podjetja preisku-
jejo kriminalisti. V Nemčiji so v petek
preventivno zaprli 4700 farm, za kate-
re sumijo, da so v njih živali krmili z
okuženo krmo.

V Sloveniji po za zdaj zbranih po-
datkih ni z dioksinom potencialno
okuženih živil. (dr)

Dr. Tomaž Mastnak o cenzuri v Dnev-
niku: "Nikdar v zgodovini oblast-
niki niso vlagali toliko energije in
sredstev za vzpostavljanje cenzure
kot prav zdaj, kot odgovor na Wiki-
Leaks. Cenzura je veliki projekt glo-
balnih elit na prehodu iz starega v
novo leto. Kakšna bo prihajajoča cen-
zura, je težko reči. Primera, o kateri
sem pisal - zaletavanje v molk etab-
liranih intelektualnih elit in politič-
no-ekonomsko mrknjenje protesta
proti enemu bolj norih vidikov glo-
balne politike - sta v primeri z elek-
tronsko cenzuro, ki prihaja, verjetno
videti antikvarna. Pa nista. Sta del
iste zgodbe, globalne vojne proti svo-
bodi izražanja in obveščanja." (dko)

Sindikat vojakov Slovenije je vložil ko-
lektivno tožbo zoper državo. Z njo zah-
teva sprejemanje sistemizacij delovnih
mest za pripadnike Slovenske vojske
v skladu s predpisi, ki veljajo za spreje-
manje splošnih aktov delodajalca, kar
sistemizacije po prepričanju sindikata
vsekakor so. Kot so sporočili iz sindi-
kata, gre za prvo tovrstno tožbo v zgo-
dovini Slovenske vojske. Po besedah
predsednika sindikata Gvida Novaka
so se za ta korak odločili, ker se vlada v
zadnjega pol leta ni odzvala na večkrat-
ne pozive sindikata k rešitvi spora na
"miren način".

Sindikat pojasnjuje, da je predmet
spora kršenje pravic pripadnikov Slo-
venske vojske zaradi nezakonitega sta-
nja na področju sistemiziranj delovnih
mest pripadnikov. Nezakonito stanje
na tem področju vlada zaradi upora-
be formacij Slovenske vojske namesto
sistemizacij, ki so splošen akt deloda-
jalca in osnova za izdajanje individu-
alnih aktov zaposlenim. V Slovenski
vojski se v ta namen uporabljajo vojaš-
ke formacije, ki so tajni dokumenti in
se ne sprejemajo kot sistemizacije za
vse druge državljane, opozarja Novak.
Po njegovem mnenju je to nezakonita
uporaba tajnih dokumentov za določa-
nje delovnih razmerij med delodajal-
cem in pripadniki Slovenske vojske.

Zaradi takšne nezakonite uporabe
vojaških formacij pripadniki Slovenske
vojske tudi nimajo ustreznega varstva
svojih pravic, ki izhajajo iz delovnega
razmerja, poudarja Novak, (sta)

Bi mora-l župa-n Ka-ngler
prevzeti politično
od-govornost za- milijonsko
oškod-ova-nje občinskega-
premoženja-?

V soboto smo v Večeru poročali, da
Sova v nasprotju z zakonom in odlo-
čitvijo Arhiva Republike Slovenije
onemogoča publicistu Igorju Omer-
zi dostop do gradiva bivše Službe dr-
žavne varnosti (SDV), pomembnega za
osvetlitev dogajanja, ki je pripeljalo do
afere JBTZ in ustanovitve Odbora za
varstvo človekovih pravic. Istega dne
je Omerza po pošti prejel sklep Arhi-
va RS, da so mu vrata do želenega
arhivskega gradiva zaprta. Vsaj zača-
sno, dokler ne bo vlada, ali celo ustav-
no sodišče, odgovorila na vprašanje
o (ne)ustavnosti zakonskega določi-
la, po katerem bi mu morali vpogled
v očitno zelo vroče gradivo dovoliti.
Zdaj je jasno, zakaj smo tako pri Arhi-
vu RS kot pri pristojnem ministrstvu
za kulturo minuli teden zaman iska-
li komentar o zapletu, o katerem bo
danes razpravljala tudi parlamentarna
komisija za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb.

Spomnimo, da je Arhiv RS prejel gradi-
vo, ki ga Omerza potrebuje za pisanje
knjige o gradnikih Odbora za varstvo
človekovih pravic, od Sove šele maja
2005, čeprav bi ga po zakonu moral
najkasneje leta 2000, in da je bilo tudi
še potem shranjeno na sedežu Sove,
dostop do njega pa po starem zakonu
močno omejen. Leta 2006 je začel velja-
ti novi zakon o varstvu dokumentar-
nega in arhivskega gradiva ter arhivih
(ZVDAGA), ki je to spremenil: po tret-
jem odstavku 65. člena je gradivo SDV,
nastalo pred 17. majem 1990, posta-
lo splošno dostopno, čeprav z izjema-

"Sosedska pomoč je že v sedaj veljav-
nem zakonu o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno opredeljena kot
izjema, ki se ne šteje za delo na črno,
kar pomeni, da ne gre za neko novo
omejevanje dela oziroma sosedske po-
moči. V fazi priprave zakona, katerega
glavni cilj je zagotovitev učinkovitej-
ših ukrepov proti delu in zaposlovanju
na črno, so bili med drugim podani
tudi predlogi, da se tovrstna oblika po-
moči še bolj omeji oziroma da se celo
črta iz zakona kot izjema. Velik del
dela na črno se namreč lahko skriva
prav pod institutom medsebojne sosed-
ske pomoči in se na ta način uspešno
izogiba kakršnemukoli nadzoru ozi-
roma plačilu obveznosti. S tem pred-
stavlja nelojalno konkurenco drugim
pravnim osebam in samozaposlenim
osebam, ki svojo dejavnost opravljajo
na legalen in registriran način.

Pri tem želimo posebej omeniti,
da naj bi šlo pri sosedski pomoči za
občasno ali sezonsko pomoč pri posa-
meznih opravilih. Težko namreč govo-
rimo o sosedski pomoči takrat, kadar
mi na področju varovanja občutljivih
osebnih podatkov.

V obrazložitvi najnovejšega skle-
pa, da Arhiv RS prekine upravni po-
stopek odločanja o pravici Omerze
do vpogleda v del arhivskega gradi-
va SDV, je zapisano, da je Sova v prete-
klosti že opozarjala na neustreznost
določbe 65. člena ZVDAG, ker naj bi
razkritje dela arhivskega gradiva bivše
SDV ogrozilo interese oziroma var-
nost Slovenije ter tudi varnost tujih
državljanov in organizacij, ki so bile
udeležene v obveščevalnem in proti-
obveščevalnem delovanju. S Sovo je,
beremo, delilo oceno tudi pravosod-
no ministrstvo, oba sta menila, da gre
pri tretjem odstavku 65. člena celo za
kršenje ustavnih načel o nedotakljivo-
sti človekovega življenja ter o pravici
do osebnega dostojanstva in varnosti.
Zato je Arhiv RS naročil mnenje stro-
kovnjaka za ustavno pravo in nato na
njegovi osnovi zaradi dvoma o ustav-
nosti predpisa obvestil vlado, ki je po-
oblaščena za vložitev zahteve za oceno
ustavnosti oziroma zakonitosti.

Na potezi je torej vlada, ki lahko zah-
tevo za oceno ustavnosti vloži ali ne.
Lovro Šturm, bivši ustavni sodnik, mi-
nister za pravosodje v mandatu, ko je
bil sprejet ZVDAGA, ocenjuje, da bi bila
vložitev te zahteve zloraba ustavnega
sodišča in zatiskanje oči pred odgovor-
nostjo. "Če vlada misli, da je kaj proti-
ustavno, naj zakon spremeni in pošlje
v parlament; ustavno sodišče ne more
biti njen pravni svetovalec," pravi.

Igor Omerza, ki že napoveduje pri-
tožbo ministrstvu za kulturo, pa: "Ne-
zaslišano se mi zdi, da so v Sovi, ko

oseba pomaga pri različnih delih ali ta
dela izvaja vsak dan. Ob tem velja po-
udariti, da predlog zakona sosedsko
pomoč omejuje predvsem na dejavno-
sti, ki so vezane na dejavnost pravne
osebe ali samozaposlene osebe oziro-
ma na dela na nepremičninah in pre-
mičninah fizične ali pravne osebe, ki
te uporablja za opravljanje dejavnosti.
Sosedska pomoč se torej ne omejuje
v celoti in za posameznike skoraj nič
bolj kot do zdaj. Izkušnje s terena pa
kažejo, da so se pod sosedsko pomočjo
ali kolegialno pomočjo izvajale dejav-
nosti, ki s tovrstno pomočjo tako po
vsebini kot po obsegu del niso imele
nobene povezave.

Menimo, da je omejitev v zakonu
primerna in da omogoča boljši nadzor
nad tovrstnim delom, hkrati pa omo-
goča ohranjanje tradicionalnih oblik
pomoči med sosedi (pomoč pri posa-
meznih opravilih, trgatve...). Predlog
zakona nikakor nima namena omeje-
vati sosedskih odnosov, ampak naka-
zuje željo urejanja razmer na področju
dela in zaposlovanja na črno." (fž)

"Omejevanje sosedske in prijateljske
pomoči je neprimerno in nevzdržno.
S predlogom omejevanja se želi pose-
gati v vitalno jedro vsakodnevnega
življenja posameznika. S tem se nam
preprečuje, da bi živeli svoja življe-
nja na osnovi lastnih psiho-socialnih

Igor Omerza: "Nezaslišano se mi zdi,
da so v Sovi, ko sem prosil za vpogled,
nalepili gradivu oznako tajnosti, in to
šele takrat, ne pa že ob predaji gradiva,
zdaj pa uporabljajo nenavadne
birokratske prijeme, namesto da bi
priznali, da so kršili zakon." (Tlt Košir)

Lovro Šturm:
"Če vlada misli,
da je kaj proti-
ustavno, naj zakon
spremeni in
pošlje v parlament;
ustavno sodišče
ne more biti njen
pravni svetovalec"

vzgibov in namer. Moderne družbe to
raven človekovega delovanja uokvirja-
jo s konceptom t. i. temeljnih pravic in
svoboščin, ki so zaradi svojega značaja
nedotakljive. Predlagatelj zakona želi
omejiti sosedsko in prijateljsko pomoč,
čeprav le-te sploh ne navaja kot enega
izmed dejavnikov, ki vplivajo na po-
večanje obsega in moči dela na črno.
Glede dela na črno je Slovenija prav
spodobna družba. Po zadnjih doma-
čih raziskavah, ki jih navaja tudi pred-
lagatelj, se namreč ocenjena vrednost
s svojimi 15 % BDP nahaja v povprečju
držav OECD.

Prijateljska in sosedska pomoč v
svojem izvoru ni prvenstveno eko-
nomska kategorija, kar sugerira pred-
lagatelj v svojih utemeljitvah zakona,
in ima svojo ekonomsko težo samo v
manjšem delu svojih družbenih učin-
kov. Sosedska in prijateljska pomoč
namreč sodi v "tisti del "nevidne" druž-
benosti, ki se izvija kakršnikoli zuna-
nji, kaj šele nasilni formalizaciji. Po
svoji naravi sodi v vitalno jedro vsake
delujoče družbe in je kot taka "dotak-
ljiva" samo pod pogojem zavedanja
njene vitalnosti. Žal tega zavedanja pri
predlagateljih zakona ni zaznati.

"Sosedstva" in "prijateljstva" ni
mogoče preprosto geografsko ali bio-
loško zamejiti, kar skuša predlagatelj
zakona. V modernih družbah ima po-
sameznik številne globoke in intimne
stike z drugimi ljudmi, ne da bi bili le-
ti njegovi prostorski sosedje ali sorod-
niki po krvi. Razumevanje človeške

Lovro Šturm, bivši ustavni sodnik, mi-
nister za pravosodje v mandatu, ko je
bil sprejet ZVDAGA, ocenjuje, da bi bila
vložitev te zahteve zloraba ustavnega
sodišča in zatiskanje oči pred odgovor-
nostjo. (Robert Balen)

sem prosil za vpogled, nalepili gradivu
oznako tajnosti, in to šele takrat, ne pa
že ob predaji gradiva, zdaj pa uporablja-
jo nenavadne birokratske prijeme, na-
mesto da bi priznali, da so kršili zakon.
Ne razumem, zakaj mi preprečujejo
vstop v prostore, kjer je javno dostop-
no gradivo arhiva, čeprav vlada o more-
bitni zahtevi za oceno ustavnosti sploh
še ni sklepala in je le neki strokovnjak
menil, da je člen protiustaven. Tu se je
v čudni vlogi pokazal tudi Arhiv RS.
Zakon je tak že od leta 2006 in doslej
ni bilo problema, prvemu, ki je hotel
gradivo resno pogledati in o tem pisa-
ti, pa so zdaj to preprečili. Šel bom do
konca, ker sem prepričan, da je treba
bivši režim razkrinkati do potankosti,
drugače se lahko kaj takega ponovi."

bližine s pomočjo krvnega sorodstva
in prostorske bližine je arhaično in
nefunkcionalno za moderno družbo,
kakršna je tudi Slovenija. Za našo izbi-
ro prijateljev in sosedov je danes odlo-
čilna duhovna, kulturna in socialna
bližina in ne neposredna prostorska
ali krvna bližina oziroma sorodstvo.

Predlagatelj zakona sicer skuša
omiliti restriktivni duh svojih rešitev,
ko dovoljuje sosedsko in prijateljsko
pomoč v okviru formalno organizi-
rane humanitarnega, karitativnega,
prostovoljnega in dobrodelnega dela.
Vendar tudi tu pogreši. Saj je za Slove-
nijo (v nasprotju s severnoevropskimi
in nordijskimi družbami) bolj značilna
osebna oblika stika z drugimi ljudmi
(tudi v stiski) in ne "brezosebna" oblika
stika preko različnih vladnih in nevlad-
nih organizacij. Perverzno in cinično
se mi zdi kakršnokoli prepovedovanje
zasebne pomoči v zasebnih prostorih
posameznika, ko temelji vodenje naših
zasebnih gospodinjstev na našem pro-
stovoljnem in neplačanem delu, in je
pomoč prijateljev in sorodnikov, v koli-
kor se odločijo za to, stvar njihove indi-
vidualne svobode in ne kakršnegakoli
dovoljenja države ali kakršnihkoli dru-
gih zunanjih oblasti." (dko)

Dorjan Marušič je odredil
tri nadzorne postopke.
Pod drobnogled je poleg
Živčec Kalanove in nje-
nega ravnanja s premože-
njem ZD Izola postavil še
izolskega koncesionarja,
srčnega kirurga Tomislava
Klokočovnika. Marušič
Urad RS za preprečevanje
pranja denarja sprašuje
o lastništvu in finančnem
poslovanju Mabre, d.o.o.

Sum nezakonitega ravnanja s sredstvi
izolskega zdravstvenega doma, potem
ko je tamkajšnja vršilka dolžnosti di-
rektorja in predsednica Zdravniške
zbornice Slovenije (ZZS) Gorda-na- Živ-
čec Ka-la-n posodila 150 tisoč evrov
podjetju Mabra, d.o.o., preverja proti-
korupcijska komisija. Pojasnila in vpo-
gled v dokumentacijo še pred redno
sejo, ki bo prihodnjo sredo, pričaku-
jejo tudi v svetu zavoda ZD. Njegov
predsednik Ra-divoj Na-rdin, ki želi raz-
čistiti domnevna nepravilna ravnanja
vršilke dolžnosti oziroma njeno more-
bitno zlorabo položaja, zato zahteva
razširitev dnevnega reda seje.

Za upravni nadzor v ZD Izola pa
se je, kot so sporočili z ministrstva za
zdravje, odločil še minister Dorja-n
Ma-ru-šič. A kot kaže, ministra niso
zmotile samo informacije o ravnanju
s premoženjem ZD Izola. Pregledal
bo tudi dosedanje izvajanje koncesi-
je Zdravstvenega zavoda za kardiova-
skularno dejavnost, ki jo v izolskem
srčnem centru izvaja kirurg Tomisla-v
Klokočovnik, z internim nadzorom
pa želi Marušič preveriti decembrski
postopek dodelitve koncesije za v pri-
hodnje. Sklep arbitražne komisije, ki
omogoča Zdravstvenemu zavodu za
kardiovaskularno dejavnost skleni-
tev pogodbe o izvajanju programa
zdravstvenih storitev v obdobju 2011-
2015, je ministra namreč "presenetil";
sprejet je bil s preglasovanjem obeh
predstavnic Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije (ZZZS) v komisiji.
Poleg njiju, Da-mja-ne Jela-čin Iva-novič
in Su-za-ne Rot, ter predsednice Sa-mi-
re Ališič Kova-č in Boštja-na- Zu-lja-na- je
v arbitražni komisiji sodelovala tudi
Živčec Kalanova. Klokočovniku je pri-
znan obseg programa v vrednosti pol
tima akutne obravnave v obsegu 500
uteži na leto.

Živčec Kalanova je vršilka dolžno-
sti direktorja ZD Izola postala prav na
željo Klokočovnika, ko je bil še izolski
župan. Klokočovnik je Zdravstveni
zavod za kardiovaskularno dejavnost
kot podjetje za opravljanje bolnišnične
dejavnosti ustanovil 2002., že leto ka-
sneje pa se je z ministrstvom za zdrav-
je zapletel. Na javnem razpisu za tretji
kardiovaskularni center v Izoli je ko-
misija ministrstva izbrala Medicor,
zato je Klokočovnikov zavod pravico
iskal celo na vrhovnem sodišču. Da
Klokočovnik "tega očitno ne more
preboleti", je še marca lani ugotavljal
predsednik društva na srcu operiranih
bolnikov Vla-do Petek.

A že mesec kasneje je Klokočovni-
ku uspelo. Takratni zdravstveni mi-
nister Boru-t Mikla-včič mu je obnovil
koncesijsko pogodbo in mu pomagal,
da je koncesijo za ambulantno dejav-
nost zamenjal za operativno kirurš-
ko kardiovaskularno dejavnost za pol
tima. Nenavadno, saj je Miklavčič ves
čas ministrovanja vneto zatrjeval, da
do sprejetja nove zakonodaje ne bo po-
deljeval novih koncesij ali kako druga-
če posegal vanje, pri Klokočovniku pa
je privolil v izjemo. Celo bolj kot pre-
lomljena beseda je v oči zbodlo, da je
Miklavčič koncesijsko pogodbo obno-
vil v zadnjem trenutku svoje oblasti;
dan kasneje je bil za ministra imeno-
van Marušič. In prav Marušič je zdaj
odločen, da preveri dosedanje izvaja-
nje koncesije, obenem s postopkom
tiste, ki mu jo je arbitražna komisija
skupaj z Živčec Kalanovo odobrila še
za naslednja štiri leta.

V zvezi s pripravo menjalne pogod-
be z Mabro, d.o.o., za stavbo Inštituta
za varovanje zdravja pa je Marušič na
urad za preprečevanje pranja denarja
naslovil vprašanje o finančnem poslo-
vanju in lastništvu družbe Mabra.

"Pri Jupitru, Lord, ne vleci me tako!" je Karel Erjavec včeraj dopoldne
ukazal svojemu psu med samotnim sprehodom po gričih, med katerim sta
se izogibala redko posejanim hišam.

Karel je namreč hotel biti še nekaj časa sam s svojim edinim zaupnikom,
ki je njegove polglasne razlage spremljal z vnetim mahanjem z repom, ob
kakšnem očitnem znaku gospodarjeve dobre volje pa je na kratko
občudujoče zalajal. Čutil je, da je človek ob njem pred veliko odločitvijo,
zato ga je tokrat poslušal še pozorneje in se ni niti zmenil za vonjave, ki so
se širile iz bližnjega gozda. Iz Karla pa so kar vreli načrti, ki jih je skoval v
zadnjih dneh pred današnjo razvojno klavzuro vladnih strank.

"Malo čudno si me pogledal, ko sem omenil Jupitra," je nadaljeval Erjavec
in potem razložil: "Ne, nobenemu bogu čisto ne zaupam, ampak kake
škode ne more biti, če sem si malo bližje z glavnim rimskim, ki je simbol
pravičnosti, zaščitnik političnih sistemov, parlamentov, zapriseg, ki želi
pomagati vsakemu človeku in najde razumevanje tudi za tiste, ki so padli v
kriminal, laži prevare, izdaje in nemoralo. Pri teh zadnjih grehih seveda ne
govorim o sebi, ampak o Borutu, Katarini in Gregorju. Oni bi morali moliti
k njemu. Ali pa iti v pravo klavzuro, v kateri sem bil pri kartuzijancih za
dva dneva.

Na koncu me je prior čudno gledal, ko sem mu rekel, da se mi mudi na
sestanek, in mu v dokaz, da bivanje pri njem ni bilo zaman, zdrdral, kar
sem prebral v Gvidovih običajih o redovnih pravilih: "Ne smemo dopušča-
ti duhu, da bi se klatil po svetu za novicami in govoricami ... Nasprotno ...
Zato se izogibajmo takih posvetnih knjig in periodike, ki bi utegnile kaliti
našo notranjo tišino.'

Vidiš, Lord, s temi besedami bom jutri najprej frapiral tiste tri, ki nimajo
pojma, kaj je duhovnost, ki pa se menda pripravljajo, da bi me s stranko
vred nagnali iz koalicije. Potem pa bom le zabrenkal na strune, ki jih
razumejo. Lepo jim bom povedal, da tokrat ne bo šlo tako poceni kot
takrat, ko so me vrgli kot ministra. S Pahorjem ne bo problemov, mu bom
le rekel, da ga je pri pokojninah Žerjav podprl zadnjič; sam sem slišal, kako
ga je Janša nadrl po glasovanju. Poleg tega bom Pahorju še obljubil, da bom
trdo prijel Semoliča zaradi zbiranja podpisov za referendum. Ta butec je
vzel vse, kar sem govoril, zares.

Potem pa bom Kresalovi in Golobiču malce pomahal pred nosom z
javnomnenjskimi raziskavami o priljubljenosti strank. Pa še kako navrgel
o Ultri pa Tešu in bulmastifih in stavbi Nacionalnega preiskovalnega
urada. Bom jim pokazal, kaj se pravi razlagati, da jaz sedim na dvosedu,
medtem ko so oni vsak v svojem fotelju. Naj vidijo, da se v resnici zadovolj-
no pretegujem na širokem kavču, oni pa svoje zadnjice komaj odlagajo na
pručke. Lord, bo to primerna izjava za POP TV?

Hm, kaj pa, če me le naženejo? Eh, nič hudega, Janša me iz dneva v dan
bolj prijazno pozdravlja, volitve bodo prej ali slej. Pa še brata v Patrii

"Polovica strank v naših
postopkih so vendar
državne firme, za katere
je zadolženo ministrstvo
za gospodarstvo! No, pa
sem vse povedal."

Koga je oglobil Jani Soršak? Elektrodis-
tributerje ali Slovence, ki nam bodo
kazen zaračunali v ceni elektrike? Bo
Šrotov Mercator res prodajal Soršak?
Novinarji Večera Soršaka in Širco
javno pozivajo, naj rečeta ne Čehu in
Raščanu! Soršak nad gradbince ... To
je nekaj čisto naključno prepisanih
naslovov, v katerih smo tri leta prepo-
znavali Soršakov urad za varstvo kon-
kurence. Kadilo se je in prašilo. Mlela
so sodišča, prenekatera varuhova odlo-
čitev še nima epiloga. Pa kresalo se je
tudi, češ kaj se pa ta pravniški škric
gre. Ali sploh kaj razume, razen slepe
črke zakona?

A ko smo že mislili, da se bo po
zaslugi varuhovih ugotovitev in Pez-
dirjevih akcij - Soršak trdi, da so bile
povsem neodvisne - v naše žepe spet
vrnil kak kartelno zaračunan evro, se
je minuli teden Soršak odločil, da se ne
gre več. Sredi tretje petine mandata se
vrača tja, od koder je decembra 2007
kot v. d. direktorja pod Janševo vlado
prišel varovat konkurenco in davkopla-
čevalski denar. Še ne 38-letni diplomi-
rani pravnik z državnim pravniškim
in upravnim izpitom v žepu trdi, da
je odstopil prvenstveno zato, ker bi
rad spet okusil svoj poklic. Ne odhaja,
ker bi mu bili politiki ukazovali, koga
naj privije in koga ne sme. "Nikoli mi
nihče ni dal navodil," zatrjuje. Kaj so si
Pahorjevi politiki, ki so Soršaka "pode-
dovali", o njem mislili, niso razbobna-
li. Varuh je neodvisen, je bilo največ,
kar so rekli. In si nekateri po tihem
želeli, da bi že vendar dobil neodvi-
sno agencijo in z njo priložnost, da se
opeče kar sam.

Neodvisnost si je srčno želel tudi
Soršak. Tako bi lahko dal borbi proti
kartelom in zamolčanim koncentra-
cijam tista krila, ki so za obvarovanje
konkurence v Sloveniji nujna. Bolj kot
kdajkoli je namreč prepričan, da je naj-
večja grožnja konkurenci "zasebni ple-
nilski interes v navezi s politiko". Trdi
celo, da "je naravnost šokantno, koliko
je pri nas koruptivnega vedenja na naj-
višji ravni gospodarstva in politike".
S prstom pri Miru Senici in Stojanu
Zdolšku "šolani" odvetnik ni pokazal
na nikogar.

Tudi odstop je zavil v celofan oseb-
nih želja. Tako ni nikogar krivil in ni-
česar skrival. Prosojno jasno je bilo,
da odhaja, ker je varovanje konkuren-
ce še kar pod palcem ministrstva. "Po-
membno je, da bi urad izločili. Polovica
strank v naših postopkih so vendar dr-
žavne firme, za katere je zadolženo mi-
nistrstvo za gospodarstvo! No, pa sem
vse povedal," si je olajšal dušo. "Pod mi-
nistrom Lahovnikom smo bili že sko-
raj na konju, ministrica Radiceva pa je
bila zakon lastnoročno umaknila prvi
dan, ko je prišla. Potem je čez dva mese-
ca rekla, zakon je dober, gremo naprej.
Zakaj nismo šli, naj pove ministrica.
Če ta zakon hoče, ima vlada tako škar-
je kot platno. Usklajen je koalicijsko in
medresorsko, zdaj mora le še gospa mi-
nistrica primakniti parafo ter svoj pod-
pis in gre naprej."

Po ministričinih napovedih naj bi
v dveh tednih tudi šel. A brez Soršaka.
On se vrača v svoj pristan, saj ni želel
"trgovati" pri Pahorju: "Projekt izločit-
ve traja že šest let. Ni se začelo z mojim
prihodom in ne bo se končalo z mojim
odhodom, čeprav bi bilo lepo, če bi se."
Je šlo za nagajanje, so za vladino poča-
snost krive krizne pomoči podjetjem?
Soršak izgovarjanja na krizo ni kupil:
"Veste kaj, jaz sem plačan iz državne-
ga proračuna, vi niste. Vam torej drža-
va prisilno prek davkov pobere denar
in ga da kapitalistom, ker da sicer niso
sposobni voditi svojih firm. Verjemite,
to je ena najbolj nepoštenih zadev na
svetu."

Odrezavi Soršak pač? Vsekakor ta
29. junija 1973 v Mariboru rojeni in v
Ljubljani šolani pravnik ne slepomiši
in ne sadi rožic. Prepričan je, da Slo-
venci poznamo domači kapitalizem.
Ko smo po prvih odločnih akcijah mi-
slili, da bo kar sam polovil tajkune,
se je samo čudil, zdaj ga je Rado Pez-
dir nagradil z oceno: "Soršak je bil de-
finitivno najboljši državni uradnik
v zgodovini slovenskega državnega
uradništva. Je človek, ki je največ na-
redil, oživil je regulatorja, ki je prak-
tično edini delujoči." Soršak pa noče
biti več "položajni uradnik" tam,
kjer mora imeti niti v rokah samostoj-
ni varuh konkurence. Zdaj že lahko
bere, da politika ni obžalovala "odsto-
pa najboljšega nadzornika, kar smo
ga kdaj imeli", kdo vse si je oddahnil,

ker je "slovenski mesija konkurence"
obupal, pa tako ve. Kruh si bo Soršak
poslej služil kot samostojni odvetnik,
kar je že bil, ko je v sodelovanju z du-
najsko odvetniško družbo Schonherr
pri nas zastopal predvsem tuja podjet-
ja, tako pri združitvah in prevzemih
kot v gospodarskih sporih in pri var-
stvu konkurence pred sodišči. Časi za
to so pravi, meni ,in poln optimizma
za razliko od javnega mnenja verjame
v pravno državo. V slovarju tujk se je
prepričal, da ni čisto pravi cinik - in
to tudi dokazal. Od bralcev Financ se
je poslovil kar z "Zbogom in hvala za
vse ribe!" iz Štoparskega vodnika po ga-
laksiji. Če bosta s soprogo še hodila na
tržnico, kot sta pred leti, si bo po izkuš-
nji v uradu še lažje odgovoril, zakaj so
vsa jajca po isti ceni. In ker ima resnič-
no rad suši, se bo še kar srečeval s po-
manjkanjem konkurence.

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

telefon 02/23 53 300
telefaks 02/23 53 370
oglasi@vecer.com
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355)
telefaks 02/23 53 365
narocnina@vecer.com
PREDSTAVNIŠTVA
Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 40.000 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka
je 1,10 EUR, v soboto1,20 EUR. Mesečna naročnina zajanuar
2011 znaša 26,25 EUR, za upokojence in študente 23,50 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakonao davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Politično prizorišče in
življenje je zapustil
človek, kije sodeloval
v odstranitvi železne
zavese in pri dramatičnem
spreminjanju politične
podobe Srednje Evrope

V soboto je češko politično prizorišče
in svet zapustil eden izmed tvorcev da-
našnje Češke republike, prvi češki zu-
nanji minister po padcu komunizma,
član češkega senata, znani politik in
bivši oporečnik Jir-ži Dienstbier. Pokoj-
nik je bil človek, kije pred 20 let skupaj
z nemškim kolegom Hansom Dietric-
hom Genscherjem simbolično zrušil
oziroma odstranil železno zaveso, ki
je ločevala vzhodno komunistično in
zahodno demokratično Evropo. Dien-
stbier je kot vidna politična osebnost
sodeloval v zgodovinskih dogodkih, ki
so spremenili politično podobo srednje
Evrope. Sedanji češki zunanji minister
Karel Schwarzenberg je pokojnika
označil za enega najpomembnejših po-
litikov Češke republike po letu 1989 in
dodal, da je bil Dienstbier eden redkih
politikov, ki ga je imel rad. Prvi češki
predsednik (po razpadu Češkoslovaš-
ke) in pisatelj Vaclav Havel je izjavil,
da mu je prav Dienstbier v času, ko sta

bila v času komunistične ureditve sku-
paj zaprta, dajal moč, tako da je zdržal
in potem sprožil češko žametno revolu-
cijo, kije na Češko vrnila demokracijo.
Sedanji češki predsednik Vaclav Klaus
pa je izjavil, da sta s pokojnikom sicer
zastopala različna stališča, vendar pa
ga je kot velikega politika spoštoval.
Sodil je v generacijo političnih gentle-
manov, je dodal.

Jirži Dienstbier je ob pomembni
vlogi, ki jo je odigral pri vzpostavitvi
nove, demokratične češke države, tri
leta opravljal dolžnost posebnega po-
sebnega poročevalca Združenih naro-
dov za človekove pravice za območje
bivše Jugoslavije ter potem BiH in Hr-
vaške. Znano je, da je nasprotoval Na-
tovemu bombardiranju Srbije oziroma
Kosova leta 1991. Dienstbier je študi-
ral novinarstvo in delal za Češki radio
kot dopisnik iz Azije, ZDA in nekaterih
evropskih držav. Leta 1968 je nasproto-
val sovjetski zasedbi takratne Češkoslo-
vaške. Zaradi svojega oporečniškega
angažiranja ga je komunistična oblast
obsodila na triletno zaporno kazen.

Nasilne demonstracije v Alžiriji in Tuniziji

V sobotnih spopadih med demonstranti in policijo v Alžiriji sta bila po poroča-
nju medijev ubita dva človeka, okoli 400 ljudi, od tega 300 policistov, pa je bilo
ranjenih. V kraju Bouria, ki leži kakih 130 kilometrov jugovzhodno od prestolni-
ce Alžir, so tudi včeraj demonstranti postavljali cestne zapore in zažigali gumbe.
Povod za proteste v Alžiriji, ki trajajo že nekaj dni, naj bi bile visoke cene živ-
ljenjskih potrebščin. Od 1. januarja so se namreč cene nekaterih izdelkov pove-
čale za 30 odstotkov. Iz Tunizije pa so o demonstracijah poročali iz osrednjega
dela države, kjer naj bi bili policisti po poročanju medijev uporabili solzivec in
streljali na protestnike, pri čemer je bilo ubitih vsaj 20 ljudi. Demonstranti so
policiste obmetavali s kamenjem. Protesti v Tuniziji sicer trajajo že več tednov,
udeležujejo pa se jih zlasti mladi, ki zaradi težkih razmer ne vidijo perspektive
v življenju. Pridružili pa so se jim tudi zaposleni na sodiščih in učitelji. (dpa)

Predsednik ameriškega kongresa kadi
in bo kadil še naprej

Novi najpomembnejši republikanec v Washingtonu, predsednik predstavniške-
ga doma kongresa John- Boehn-er- iz Ohia, ima podobno razvado kot predsednik
ZDA Bar-ack Obama, vendar pa se niti ne trudi, da bi jo opustil. V pogovoru za
televizijo NBC je dejal, da je kajenje sicer slaba navada, vendar sam pač kadi. Bo-
ehner je odgovarjal na vprašanje o kajenju. Povedal je, da mu je že veliko ljudi
reklo, naj neha kaditi, vendar sam meni, da je pač to, kar je - kadilec in bo to tudi
ostal. (zur)

V petih občinah na Kosovu so včeraj potekale ponovljene volitve, potem ko so
tam na parlamentarnih volitvah 12. decembra zabeležili nepravilnosti. V celoti
so volitve ponovili v občinah Drenas, Skenderaj in Dečani, v dveh občinah pa
le delno. Izid ponovljenih volitev bo verjetno nekoliko vplival na delitev sede-
žev v 120-članskem parlamentu v Prištini. Ni pa pričakovati, da bi ponovljene
volitve, na katerih lahko sodeluje okoli 100.000 volivcev, ogrozile zmago Demo-
kratske stranke premiera Hasima Thacija, ki je glede na začasne izide osvojila
35,5 odstotka glasov. Na drugo mesto se je s 23,6 odstotka glasov uvrstila opozi-
cijska Demokratična liga za Kosovo (LDK).

Po volitvah 12. decembra lani so v občinah, kjer so volitve ponovili, ugoto-
vili, da je na nekaterih voliščih glasovalo več ljudi, kot jih je bilo vpisanih v vo-
lilne imenike, saj je bila volilna udeležba več kot stoodstotna. Pričakovati je, da
bo osrednja volilna komisija po današnjih ponovljenih volitvah kmalu razglasi-
la končne rezultate volitev, s čimer bodo formalno izpolnjeni pogoji za začetek
pogovorov o oblikovanju nove kosovske vlade. (sta)

Pričakovati je, da bo južni
Sudan postal samostojna
država s plebiscitarno
večino glasov prebivalcev

V južnem Sudanu so se včeraj ob 6. uri
po srednjeevropskem času odprla voliš-
ča, na katerih bodo prebivalci do 15. ja-
nuarja lahko glasovali za neodvisnost
ali proti njej zdaj delno avtonomnega
južnega Sudana. Med prvimi je glas
oddal predsednik južnega Sudana
Salva Kiir, ki je dejal, da gre za zgodo-
vinski trenutek, na katerega so ljudje
dolgo čakali.

Pred volišči so bile sicer že več ur
pred odprtjem dolge vrste več tisoč
ljudi, ki so čakali, da bi lahko odda-
li glas na referendumu, na katerem
bo po napovedih izglasovana neodvi-
snost južnega Sudana.

Z območja so poročali o izjemno
visoki volilni udeležbi. Južnosudan-
ski predsednik Kiir je volivce pozval k
potrpljenju, če jim glasov ne bo uspelo
oddati že prvi dan referenduma. Prve
rezultate referenduma je pričakovati
kmalu po zaključku referenduma 15.
januarja, uradni rezultati pa naj ne bi
bili znani pred februarjem. Glede na
javnomnenjsko raziskavo, ki jo je obja-
vil časnik Sudan Tribune, naj bi kar
97 odstotkov volivcev juga, kjer živi
dobrih osem milijonov ljudi, glasova-
lo za svojo državo.

Nekdanji generalni sekretar ZN
Kofi Anan, ki je v Sudanu kot opazo-
valec referenduma, je včeraj pozval
k spoštovanju rezultatov referendu-
ma. Ob obisku ene od šol v južnosu-
danski prestolnici Juba, kjer poteka
glasovanje, je dejal, da bi morale vse

Ira-ški- ši-i-tski- du-ho-v-ni-k
Mo-kta-da- a-l Sa-dr se je
po- v-rni-tv-i- i-z i-zgna-nstv-a-
v- Ira-nu- pred sv-o-ji-mi-
go-reči-mi- pri-v-rženci-
predsta-v-i-l ko-t no-v- č-lo-v-ek,
ki- želi- sv-o-jo- nekda-njo-
o-bo-ro-ženo- mi-li-co-
spremeni-ti- v- po-li-ti-č-no- si-lo-

V manj kot polurnem govoru, ki je bil
delno pridiga, delno pa politični ma-
nifest, je populistični voditelj iraških
šiitov Moktada al Sadr- v soboto izre-
kel podporo iraški državi, za katero je
še pred štirimi leti govoril, da je izda-
jalsko orodje Amerike. Hkrati je pred
množico navdušenih privržencev v
Nadžafu znova razplamtel protiame-
riško razpoloženje, na krilih katerega
je med iraško vojno s pomočjo svoje
oborožene Mehdijeve vojske postal
trn v peti tako iraške vlade kot ameriš-
kih okupacijskih sil in zakrivil vrsto
najhujših sektaških nasilij proti sunit-
ski manjšini.

Kljub temu pa njegov nastop še zda-
leč ni bil tako bojevit in vročekrven
kot pred leti, ko je pozival k odkrite-
mu odporu proti Američanom. Svojim
privržencem je sporočil, naj se uprejo
navzočnosti 48.000 ameriških vojakov
le v primeru, če Washington ne bo spoš-
toval obljube, da bo letos dokončal vo-
jaški umik. "Ne ubijamo Iračanov," je
dejal, "naš cilj so samo okupatorji". Go-
voril je o vojaškem in izobraževalnem
odporu in dodal, da odpor ne pomeni,
da lahko vsi nosijo orožje. Hkrati je po-
udaril, da bi morali Iračani pozabiti na
nekdanja nasprotja in za vedno živeti
v slogi in enotnosti. Čeprav podpira
vlado premiera Nur-ija al Malikija, ki
strani spoštovati rezultate, ko bodo ti
znani.

Slovenski aktivist Tomo Kr-ižnar-,
ki je v južnem Sudanu od božiča, tre-
nutno pa je na meji med severnim in
južnim Sudanom, je v telefonskem po-
govoru za Radio Slovenija včeraj po-
vedal, da ljudje v južnem Sudanu ob
referendumu danes proslavljajo s pe-
smijo in plesom. Na referendumu pri-
čakuje plebiscitarno odločitev. "Ljudje
so tako nahujskani, da se morajo odce-
piti, da se bodo odcepili," je dejal. Po
mnenju Križnarja je "dejstvo, da bodo
ti, ki bodo zdaj zmagovali, zatirali
tiste, s katerimi so se prej skupaj bori-
li proti Arabcem", torej med drugim
Nube in prebivalce pokrajine Darfur.
Aktivist, ki po razglasitvi neodvisnosti
na območju pričakuje množične zloči-
ne, kot so posilstva, pokoli in zasužnje-
vanje, je tudi povedal, da s sodelavci
ženskam deli miniaturne kamere, s

je po lanskoletnih volitvah in osem-
mesečnih pogajanjih, ki so jim sledile,
obdržal položaj prav s pomočjo 40 po-
slancev Sadrovega šiitskega gibanja, pa
je vendarle previdno namignil, da bi ji
utegnil odtegniti podporo, če se ne bo
spoprijela z najhujšimi problemi, ki pe-
stijo najrevnejše Iračane, kot so slabe
ceste, pomanjkanje elektrike in pitne
vode ter razpadajoča kanalizacija.

Tako Iračani kot Američani so iz go-
vora Moktade al Sadra skušali razbrati,
ali je njegovo gibanje, ki ima v Malikije-
vi vladi sedem ministrskih položajev, v
resnici tako disciplinirano in zmerno,
kot se želi prikazati - oziroma ali je opu-
stilo svojo nasilno preteklost. V celoti
jih ni prepričal, saj je iz njegovih besed
in pozivov izhajalo, da bi na eni strani
rad postal šef močne politične fronte
v partnerstvu z Malikijevo vlado, na
drugi pa zadržal trajni ugled voditelja
opozicije.

Kot dedič ene najuglednejših iraš-
kih verskih družin - njegovega očeta,
velikega ajatolo Mohameda Sadika
Sadra, so leta 1999 umorili plačanci
Sadama Huseina - je 39-letni Moktada
el Sadr verjetno edina močna iraška
osebnost, ki lahko tekmuje z vplivom
Nurija al Malikija. V preteklosti sta bila
izmenično zaveznika in nasprotnika,
katerimi naj bi te zločine posneli ozi-
roma preprečili. Referendum je del
mirovnega sporazuma iz leta 2005,
ki je po skoraj 21 letih končal krvavo
državljansko vojno med večinoma
muslimanskim severom in pretežno
krščanskim jugom Sudana. Sporazum
med drugim predvideva, da bodo
lahko pokrajine na jugu Sudana po
šestletnem prehodnem obdobju razpi-
sale referendum o odcepitvi.

Če bo referendum uspel, bo lahko
jug v skladu s sporazumom iz leta 2005
v šestih mesecih razglasil samostojno
državo. Vendar pa bo pred tem treba
rešiti še vrsto vprašanj, med drugim
glede poteka meje na z nafto boga-
tem območju in delitve prihodkov od
nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov
države v primeru neodvisnosti juga.
Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid re-
ferenduma sprožil nov konflikt, tokrat
zaradi nafte. (sta)

sodeč po sobotnem Sadrovem govoru
pa bi se tudi njuno sedanje sodelovanje
lahko slej ko prej sprevrglo v konflikt.
Za zdaj se njegovo gibanje predstavlja
za kredibilnega partnerja vlade, toda
prav tako lahko postane alternativa
Malikijevi islamski stranki Dawa.

Čeprav so se razmere v Iraku bist-
veno spremenile, odkar je Moktada al
Sadr med prostovoljnim izgnanstvom
v Iranu študiral za ajatolo, ima še
vedno veliki vpliv med revnim šiit-
skim prebivalstvom. Zdaj, ko se je vrnil
v domovino, se bodo samo še utrdila
upanja njegovih privržencev, da bi po-
stali vodilna stranka iraške šiitske ve-
čine. Manjšinski suniti, ki so bili nekoč
žrtve sektaškega nasilja Mehdijeve voj-
ske, so medtem prisiljeni verjeti v bese-
de "novega" Muktade el Sadra, čeprav
bodo previdno čakali, da se spremenijo
v stvarnost. Podobno upajo tudi v Bag-
dadu in Washingtonu, kjer ne skrivajo
bojazni, da utegne prihodnost prine-
sti probleme. Iraški premier Maliki ni
pozabil, da je el Sadr enkrat že obrnil
hrbet njegovi vladi, medtem ko Ame-
ričane ne skrbi zgolj varnost vojakov,
temveč glede na nejasnost Sadrove reto-
rike tudi morebitno njegovo nasproto-
vanje dolgotrajni ameriški diplomatski
navzočnosti v Iraku.

"Podjetništvo je način
življenja," pravijo strokov-
njaki in še poudarjajo,
da ni za vsakogar

Na seminarjih o podjetništvu, ki jih
organizira Tehnološki park Ljubljana,
so veliko govorili o ustanovitvi podjet-
ja, njegovem zakonu, poslovnem in fi-
nančnem načrtu. Uspešni podjetniki
so predavali o izkušnjah ter napakah,
na katerih so se nekaj naučili, zato tudi
drugim svetujejo, na kaj morajo biti
pozorni. Nekaj pomembnih točk smo
povzeli za tiste, ki bi se radi odločili za
samozaposlitev, kije šele začetek trno-
ve podjetniške poti.

Na seminarjih je poslovni načrt glavna
tema, lahko bi rekli biblija podjetništ-
va in je temelj za izdelavo finančnega
načrta. V poslovnem načrtu je zajeta ce-
lotna podjetniška filozofija od ideje do
realizacije. Opis ideje je temelj posla,
nato pa razvijamo tezo in poskušamo
odgovoriti, zakaj je naša ideja edin-
stvena in izvirna, kaj bo prinesla kup-
cem in kaj jim ponujamo mi, česar jim
drugi ne morejo ponuditi. Iz ideje razvi-
jamo poslanstvo in vizijo podjetja. Šele
potem sledijo analize makro in mikro
okolja ter nazadnje finančni načrt. Pri
pisanju finančnega načrta lahko poma-
gajo svetovalci, ki jih predlaga zavod
za zaposlovanje, če ste seveda prijav-
ljeni na zavodu. Tisti, ki niso, se lahko
udeležijo seminarjev, ki jih organizira-
jo tehnološki parki v Sloveniji, obstaja-
jo pa tudi seminarji, ki so precej dragi,
a se na njih slušatelji veliko naučijo.

Pridobivanje subvencij za samozapo-
slitev je najbolj obiskana tema semi-
narjev. Vendar pot do samozaposlitve
vodi skozi poslovni in finančni načrt.
Samozaposlitev je daleč od pravega
podjetništva, kajti za podjetnika se je
treba roditi, pravijo strokovnjaki. Pri
zavodu za zaposlovanje dobivajo sred-
stva za samozaposlitev tudi umetniki
in novinarji, čeprav jih večina nima
podjetniške žilice. Vendar morajo tudi
oni imeti izdelan poslovni in finančni
načrt.

Po podatkih za december 2010 je
Zavod za zaposlovanje RS odjavil od
8656 brezposelnih oseb, od tega se

Evropska unija je naredila nov korak
na poti do enotnih polnilcev za mo-
bilne telefone. Evropski organizaciji
za standardizacijo CEN-CENELEC in
ETSI sta namreč objavili harmonizira-
ne standarde, potrebne za proizvodnjo
mobilnikov z možnostjo povezave z ra-
čunalnikom, ki so združljivi z novim
enotnim polnilcem, so sporočili iz
Bruslja.

S tem je narejen nov korak na poti
do enotnega polnilca za mobilne tele-
fone na globalni ravni, ki jo je zastavi-
la Evropska komisija. Sledi lanskemu
dogovoru, s katerim se je 14 vodilnih
proizvajalcev mobilnih telefonov zave-
zalo, da bodo harmonizirali polnilce
za mobilnike, ki imajo možnost podat-
kovne povezave z računalnikom in so
v prodaji v EU.

Po pričakovanjih Evropske komisi-
je bodo prvi enotni polnilci in mobilni
telefoni, pri katerih jih bo mogoče upo-
rabljati, na evropski trg prišli v prvih
mesecih prihodnjega leta.

jih je zaposlilo oziroma samozaposli-
lo 4721, kar je 4,2 odstotka manj kot
novembra, v primerjavi z decembrom
2009 pa je bilo zaposlitev za 20,1
odstotka več. V letu 2010 je bilo zapo-
slitev 57.004, kar je 17,4 odstotka več
kot v letu 2009. Torej, zavod za zapo-
slovanje je več kot štiri tisoč nezaposle-
nim omogočil subvencijo v višini 4500
evrov, kar je seveda za zagon resnega
podjetništva premalo, je pa osnova za
začetek malega podjetja z eno zaposle-
no osebo. Več o pravicah in dolžnostih
za pridobitev sredstev za samozaposli-
tev lahko preberete na spletnih stra-
neh Zavoda za zaposlovanje RS.

Denar lahko porabimo samo za plači-
lo prispevkov za zdravstveno in pokoj-
ninsko zavarovanje, kar pomeni, da
moramo imeti svoj denar za osnovna
sredstva, s katerimi opravljamo dejav-
nost. Denarja iz subvencije ne smemo
zapravljati za osnovna sredstva, mate-
rial, reklamo itd. To pomeni, da vrača-
mo državi tisto, kar nam je dala, zato
pa imamo za dve leti zagotovljeno
zdravstveno zavarovanje in delovna
doba nam teče. Za subvencijo običaj-
no zaprosijo tisti nezaposleni, ki že
opravljajo honorarno delo za poslovne
partnerje in imajo zanesljive vire pri-
hodkov na računu. Če tega ni, strokov-
njaki pravijo, da ne odpiramo lastnega
podjetja. Že pred vložitvijo vloge za
subvencijo moramo imeti zelo dober
finančni načrt in se ga tudi držati.

Z denarjem, ki ga zavod dodeljuje
v obliko subvencij, si ne moremo kaj
dosti pomagati. Osnovna sredstva mo-
ramo financirati iz drugih virov in se
prijavljati za sredstva, ki jih ponujajo

Evropski komisar za industrijo in
podjetništvo Antoni Tajani je ob tem
izrazil zadovoljstvo, da sta omenjeni
organizaciji izpolnili prošnjo komisi-
je in v kar se da kratkem času razvili
tehnične standarde, potrebne za uved-
bo enotnega polnilca.

Zdaj je po njegovih besedah na
vrsti industrija, da uresniči svoje za-
veze in začne prodajati mobilnike, ki
bodo združljivi z enotnim polnilcem.

"Enotni polnilec bo olajšal življe-
nje potrošnikom, zmanjšal količino
odpadkov in koristil podjetjem. Torej
zmagovalni položaj za vse," je povedal
Tajani.

Zaenkrat so polnilci za mobilne tele-
fone nezdružljivi, kar pomeni, da s pol-
nilci, ki jih svojim mobilnikom prilaga
določen proizvajalec, ni mogoče polni-
ti mobilnikov drugih proizvajalcev.

To je neprijetno za uporabnike, saj
morajo denimo ob nakupu novega mo-
bilnika drugega proizvajalca običajno
zamenjati tudi svoj obstoječi polnilec,
podjetniški sklad, poslovni angeli in
še druge ustanove. Za tovrstne finanč-
ne spodbude je treba tudi nekaj poka-
zati oziroma imeti izvirno idejo in do
petdeset zaposlenih, to pa je že druga
tema. Iz teh virov denar dobivajo viso-
kotehnološka podjetja s hitro rastjo.

Finance so ožilje vsakega podjetja,
skozi katerega se pretakajo prihodki
in odhodki podjetja. Finančni načrt
izhaja iz poslovnega načrta, ki ga
lahko izdelate skupaj s svetovalci za
samozaposlitev. Kot samozaposlena
oseba lahko ustanovite s. p., d. o. o. in
še druge pravne oblike, razen delniške
družbe. Običajno načrt vsebuje od 15
do 20 strani s tabelami. Finančni načrt
je obvezen za pridobivanje subvencije,
je pa tudi abeceda poslovanja vsakega
dobrega podjetnika. Finančno sliko pri-
hodnjih prihodkov in odhodkov mora-
mo vedno imeti pred seboj. Finančni
načrt nam lahko izdela strokovnjak,
običajno načrtujemo finančne prihod-
ke in odhodke za pet let vnaprej.

Na vprašanje, ali imajo na zavodu za
zaposlovanje podatke o tem, koliko sa-
mozaposlenih po dveh letih ukine pod-
jetje in se ponovno prijavlja na zavod,
nismo dobili odgovora. Strokovnjaki-
nja za podjetništvo, ki ni želela biti
imenovana, je povedala, da je samo-
zaposlitev za večino ljudi zelo stresno
obdobje, ker se sooča s težavami, s ka-
terimi se lahko borijo samo izkušeni
podjetniki. Večina teh po dveh letih
zapre podjetje in se ponovno znajde
na zavodu za zaposlovanje.

četudi je ta še brezhiben. To posledič-
no pomeni tudi veliko odpadno količi-
no polnilcev.

Komisija je zato povabila proizva-
jalce, naj se dogovorijo glede tehničnih
rešitev, potrebnih za uvedbo enotnih
polnilcev za mobilne telefone različ-
nih proizvajalcev.

Vodilni proizvajalci prenosnih te-
lefonov so se posledično junija lani s
skupnim dogovorom zavezali, da bodo
možnost polnjenja z enotnim polnil-
cem za mobilnike, ki imajo možnost
povezave z računalnikom, zagotovili
prek priključka Micro-USB.

Dogovor so podpisali Apple, Embla-
ze Mobile, Huawei Technologies, LGE,
Motorola Mobility, NEC, Nokia, Qu-
alcomm, Research In Motion (RIM),
Samsung, Sony Ericsson, TCT Mobile
(Alcatel), Texas Instruments in Atmel.

Komisija je pozvala omenjeni orga-
nizaciji za standardizacijo, naj razvi-
jeta evropske standarde za enotni
polnilec. (sta)

Mreža Evropskih potrošniških centrov (ECC-Net), katere del je tudi Evropski
potrošniški center Slovenija, ki deluje pod okriljem Zveze potrošnikov Sloveni-
je, je prvič pripravila pregled cen smučarskih vozovnic za več kot 190 smučišč
iz dvajsetih držav EU in Švice. Pregled cen in ponudbe je dostopen na spletni
strani www.epc.si ter www.zps.si. Zbrani so podatki, ki so jih preko posebnega
vprašalnika posredovala smučarska središča, med slovenskimi pa so sodelovala
smučarska središča Krvavec, Kranjska Gora, Kanin ter Stari vrh.

Pregled vsebuje cene enodnevnih in šestdnevnih smučarskih vozovnic
za otroke, mladino in odrasle. Za lažjo primerjavo so smučišča razdeljena
glede na dolžino smučarskih prog. Predstavljeni so tudi dodatna ponudba
smučišč (proge za deskarje, tekaške proge, drsališče, sankaške proge), druga
dodatna ponudba (npr. vožnja s konjsko vprego ipd.) ter kontaktni podatki
za smučišča, o čemer smo že poročali. Danes objavljamo še cene smučar-
skih vozovnic na nekaterih najbolj priljubljenih smučiščih slovenskih smu-
čarjev. (gr)

Leto 2010 je bilo za polovico ljudi na svetu slabo, najslabše pa so ga ocenili Evro-
pejci, predvsem Madžari, kaže raziskava tržnoraziskovalnega podjetja Ipsos,
izvedena decembra lani v 24 državah sveta. Ljudje imajo za letos boljša pričako-
vanja; večina jih namreč meni, da bo to leto boljše od lanskega.

Evropejci, ki so minulo leto ocenili najslabše, ostajajo najbolj pesimistični
in negotovi tudi glede prihodnosti. Najbolje so leto 2010 ocenili v državah sku-
pine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), kjer so tudi najbolj optimistični
glede prihodnosti, so sporočili iz Ipsosa, ki je prisoten v 66 državah sveta, od
leta 2006 tudi v Sloveniji.

Novo leto je za ljudi tudi priložnost za sprejemanje osebnih zaobljub in ci-
ljev. Da je denar sveta vladar, bo očitno veljalo tudi v tem letu, saj je kar sedem
od desetih zaobljub povezanih z denarjem (zaslužiti več denarja, privarčevati
denar, izboljšati nadzor nad osebnim ali družinskim proračunom ...). Polovica
zaobljub za letos je povezanih z zdravjem, tri od desetih pa s krepitvijo medo-
sebnih odnosov.

Kljub temu pa je po navedbah Ipsosa nekaj držav, katerih prebivalcem denar
ni na prvem mestu, temveč dajejo prednost zdravju in medosebnim odnosom
- od držav, vključenih v raziskavo, so to zlasti Avstralija, Nemčija, Velika Brita-
nija in Madžarska, v nekoliko manjši meri tudi Kanada in Švedska.

Podjetje Ipsos je raziskavo izvedlo v sodelovanju z agencijo Reuters med 10.
in 20. decembrom lani. Anketiranih je bilo 18.676 ljudi v starosti med 18 in 64
let v ZDA in Kanadi ter med 16 in 64 let v preostalih v raziskavo vključenih dr-
žavah.

V raziskavo so vključili Argentino, Avstralijo, Belgijo, Brazilijo, Kanado, Ki-
tajsko, Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Madžarsko, Indijo, Indonezijo, Italijo,
Japonsko, Mehiko, Poljsko, Rusijo, Savdsko Arabijo, Južno Afriko, Južno Korejo,
Španijo, Švedsko, Turčijo in ZDA. Raziskavo sicer mesečno izvajajo v 24 državah
sveta s pomočjo spletnega panela Ipsos. (sta)

Območje evra je v tretjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej za-
beležilo 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda(BDP), celotna EU pa je bele-
žila 0,5-odstotno rast, je v najnovejši oceni zapisal Eurostat. V drugem lanskem
četrtletju je bila rast tako v evrskem območju kot v EU enoodstotna.

Medtem ko najnovejša ocena gospodarske rasti za EU ostaja enak predhodni,
pa je evropski statistični urad znižal oceno za rast v območju evra. V začetku de-
cembra je namreč evrskemu območju izračunal 0,4-odstotno rast. V tretjem četr-
tletju lani se je gospodarska rast najbolj upočasnila v Nemčiji. Njavečje evropsko
gospodarstvo je sicer raslo po še vedno zdravi, 0,7-odstotni stopnji, a je bila rast
bistveno šibkejša kot v drugem četrtletju, ko je znašala 2,3 odstotka. Slovenija
je po podatkih Eurostata v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej za-
beležila 0,3-odstotno gospodarsko rast, kar je toliko, kot je evropski statistični
urad izračunal že v zadnji napovedi. (sta)

"Zgodovina narodnoosvobodilnega
boja je prepletena z množico junaških
zgodb in s številnimi zares tragičnimi
dogodki, a le malokatera je tako pre-
tresljiva in tako tragična, kot je zgod-
ba Pohorskega bataljona," je na sobotni
slovesnosti ob 68. obletnici padca Po-
horskega bataljona na Osankarici rekel
slavnostni in edini govornik, predsed-
nik državnega zbora Pavel Gan-tar.
Padec Pohorskega bataljona je bil velik
udarec za narodnoosvobodilni boj na
Štajerskem, ki pa je kljub tragični izgu-
bi, moralno okrepljen, odločno nadalje-
val boj za svobodo.

"Takšno odločnost in zagrizenost,
kot je bila izpričana tu pred 68 leti, bi
potrebovali tudi danes. Medsebojna
povezanost, samozavest, neustrašnost
in predanost višjim ciljem, kakršna je
prežemala borke in borce Pohorskega
bataljona, so nam lahko svetel zgled in
vodilo za soočanje z izzivi sodobnega
časa, s tveganji, ki jih prinaša gospodar-
sko-finančna kriza, s krivicami, ki jih
prinaša neenakomerna porazdeljenost
družbenega bogastva, s posledicami,
ki izhajajo iz neenakega dostopa do na-
ravnih virov," je nadaljeval.

Spomnil je na dejstvo, da smo zako-
rakali v leto, v katerem bomo praznova-
li 20-letnico slovenske samostojnosti,
za katero je izrazil upanje, da jo bomo
znali obeležiti bolj složno. Temelji sa-
mostojne Slovenije so namreč po nje-
govem nedvomno vzklili iz hrepenenj,
predvsem pa iz žrtev padlih bork in
borcev, ki so nam "s svojim izjemnim
pogumom in junaštvom omogočili, da
danes v samostojni državi uživamo sa-
dove miru, svobode in blaginje".

Partizanska enota Pohorski bata-
ljon je bila ustanovljena 11. septembra
1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začet-
ku je enota štela 90 borcev, poveljeval
pa ji je Rudolf Mede. Pohorski bataljon
je izvedel številne akcije, 21. decembra
1942 pa se je premaknil proti Osanka-
rici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve
dni leta 1943 so nemške sile odkrile
partizanski tabor, 8. januarja pa ga je

Po oceni organizatorjev je prišlo v so-
boto okoli 2000 ljudi. Z avtobusi, avto-
mobili ali peš z drugih delov Pohorja,
nekateri tudi peš od vznožja. Torej jih
je prišlo 250-krat več kot pred dvajseti-
mi leti. Leta 1991, tik po plebiscitu, je
bilo 8. januarja pri Treh žebljih osem
ljudi, mi pove eden od te osmerice,
major Marjan- Strehar, ki je vodil slove-
njebistriške teritorialce v vojni za Slo-
venijo pol leta pozneje. Da bi nekako
prikrili poraz, morda sram pred padli-
mi, so v zrak izstrelili nekaj nabojev,
"častno salvo". Prej, v SFRJ, je seveda
prišlo več ljudi, ampak to so bili "de-
legirani" obiski, od šolarjev do politič-
nih združenj. Velik porast v zadnjem
desetletju pa je spontan, prihajajo po-
samezniki in skupine, ki jim udeležbe
nihče ne predpiše.

Vidim ljudi, ki jih ne le ne bi priča-
kovala, ampak jih tudi nikoli ni vide-
ti na javnih prireditvah. Pesnico in
pisateljico, ki živi med Berlinom in
Ljubljano, davčno uslužbenko, profe-
sorja geografije, ki je več na drugih
kontinentih kot v Evropi. Vsi so bili
na Osankarici prvič. Ker se mi zdi, da
gre za osebno odločitev, mi je najprej
neprijetno spraševati, zakaj so prišli.
Ampak kmalu mi postane jasno, da
je - če se greš poklonit Pohorskemu
bataljonu prav na ta dan - v tej osebni
odločitvi vendarle tudi manifestativ-
na, demonstrativna gesta. In je, stri-
njajo se s tem, kar je rekel Gantar, to
je pretresljiva zgodba, ki se ji je treba
pokloniti spet in spet in ki je ne more
umazati nobena politična igra.

Pavel Gantar je ob robu slovesnosti
na Osankarici v zvezi s pobudo o pre-
kopu žrtev iz graškega pokopališča
v Slovenijo dejal, da nima nobenega
smisla nadaljevati s tako idejo, če bi
znova razdelila ljudi in bi ji del javno-
sti nasprotoval. "Ključna pri tem pa je
beseda svojcev," je še dodal Gantar. Po-
slanec SDS Jo-žef Jero-všek, ki je pobu-
do tudi predstavil, pa je na Osankarici
znova dejal, da je bil osebno deležen
veliko pozitivnih odzivov, vendar
je zdaj odvisno od vlade, da pobudo
resno obravnava ter jo izpelje v skla-
du z upoštevanjem vseh okoliščin.
"Seveda imajo tudi svojci tukaj svojo
besedo, vendar menim, da bi takšen
slovesen pokop teh junakov in njihov
grob lahko bil vir za bodoče rodove
Slovencev, ki bi se tudi na ta način na-
pajali s patriotizmom, domoljubjem,
spoštovanjem in svobodomiselnost-
jo," je dejal Jerovšek.

Na poti med Osankarico in Tremi
žeblji ter nazaj poslušam pogovore. Ne-
kateri so se za pohod odločili tik pred
zdajci, spodbujeni od pobude za pre-
kop padlih, pravzaprav jezni nanjo.
V dokaz, da ni potrebno prekopavati
kosti, da bi ohranjali spomin na padle.
Kraj ostaja z neskončnimi smrekami
in Tihčevim decentnim spomenikom
srhljiv pomnik tudi brez grobnice.

Na predvečer spominskega dneva, ki ga je občina Slovenska Bistrica razglasila
v spomin na boj Pohorskega bataljona, je na povabilo bistriških veteranskih
organizacij Dom veteranov Brinje obiskal Jan-ez Stan-o-vni-k, predsednik glav-
nega odbora ZZB za vrednote NOB. Ob tej priložnosti je opozoril na pobudo
političnih strank o prekopu pohorskih partizanov. Pohorski domoljubi so po-
kopani v skupni grobnici na pokopališču v Gradcu, v grobu je 2500 ljudi iz 12
držav. Borci podpirajo stranke, ki bataljon častijo, ni pa primerno, da se pietet-
ni odnos druži s politiko, je dejal Stanovnik. Če Slovenija namerava izkopati
okostja, mora s sorodniki in Avstrijo doseči sporazum. Prekopavanje postaja
neprijeten politični spektakel, ki pa ga ne bi hoteli eksportirati v soseščino.
Spoštovanje do pohorskih borcev naj se izkazuje tako, da pridejo pobudniki
na prireditev in tam povedo javnosti, je še dodal Janez Stanovnik.

V petek zvečer je bila v bistriškem gradu svečana akademija, s katero se
občina pokloni bataljonu. Slavnostni govornik je bil poslanec DZ in predsed-
nik SLS Rado-van- Žerjav. V uvodu je poudaril pomen dneva samostojnosti in
enotnosti, ki ga Slovenija slavi 26. decembra, potem pa dejal, da so se borci
Pohorskega bataljona borili za svobodo in da so zanjo žrtvovali svoja življe-
nja. Dogodek iz januarja 1943 je označil za osrednjega v drugi svetovni vojni,
heroji in borci bataljona pa bodo ostali v stalnem spominu slovenskega na-
roda, je še dejal Žerjav. V kulturnem delu akademije so nastopili učenci OŠ
Pohorskega odreda. (zk)

Prvi predsednik RS Milan- Ku-čan- je
na proslavi ob 69. obletnici dražgoš-
ke bitke pozval k rehabilitaciji politi-
ke. Slednja si mora povrniti zaupanje,
pot do tja pa so zgolj njena dejanja brez
medsebojnih blokad ter z odprtim dia-
logom in sodelovanjem, je poudaril
pred več tisoč zbranimi ob obnovlje-
nem spomeniku pri Dražgošah.

Svoj slavnostni govor je Kučan
začel s primerjavo dražgoške bitke
leta 1942 in slovensko osamosvojitve-
no vojno leta 1991. V obeh primerih je
"vojaški dril trčil ob srce ljudstva" in
obakrat je bila moralna pravičnost na
strani Slovencev, zato smo si v obeh
primerih tudi izborili svobodo in do-
kazali nesporno ljubezen do domo-
vine, je dejal Kučan. Ob 20. obletnici
samostojnosti se je Kučanu utrnila še
ena primerjava: Tako danes kot v času
dražgoške bitke je med ljudmi vladala
negotovost, loteval se jih je občutek
brezizhodnosti. Nekateri trdijo, da je
Slovenija postala država brezpravja,
socialne neobčutljivosti, korupcije in
kriminala. Ogorčenost nad temi poja-
vi pa dokazuje, da smo ohranili etične
vrednosti, je dejal Kučan.

Po njegovem prepričanju smo v 20
letih dosegli veliko, čeprav je iz politič-
nih vrst moč slišati, "da to kar imamo,
ni tisto, za kar smo se borili". Kučan se
s tem ne strinja: "Imamo svojo državo
in s tem lastno usodo v svojih rokah.
Imamo torej orodja, s katerimi lahko
krotimo krizo, s tem pa moramo rav-
nati odgovorno in poiskati odgovor,
zakaj smo nezadovoljni s stanjem drža-
ve," je dejal. Odgovor mora po prepriča-
nju Kučana najprej dati politika, katere
številne napake je razkrila kriza. Prvi
korak bi morala biti skupna zaveza k
spoštovanju vladavine prava, ki je vla-
davina človekovih pravic in svobode,
solidarnosti in poštenja, hkrati pa tudi
konec zlorabe prava in javnih funkcij
za privilegije in pridobitništvo, poudar-
ja. Le pravna država po mnenju prvega
predsednika samostojne Slovenije tudi
omogoča uresničitev v ustavi predvide-
ne socialne narave naše države.

Vsi politiki niso enaki in korup-
tivni, zato politika po Kučanovem
prepričanju potrebuje rehabilitacijo.
Ponovno si mora pridobiti zaupanje,
pot do tja pa so po njegovem mnenju
njena dejanja. "Ta dejanja morajo po-
stati novo presečišče strankarskega,
civilnodružbenega in sindikalnega de-
lovanja, v katerem se končajo medse-
bojne blokade ter začenja odprt dialog
in sodelovanje", je pojasnil Kučan.

Po besedah prvega predsednika
slovenske države je zdaj čas, da politič-
ni akterji v obče dobro združijo svoje
moči. Slovenija ima po Kučanu velik
socialni kapital pozitivnih energij, zna-
nja in izobraženih mladih ljudi, ki so
pripravljeni pošteno delati in ustvarje-
no deliti z drugimi. Politika jih mora
usmerjati v skupno dobro in dosegli
bomo drugačno podobo Slovenije -
prijaznejše in bolj optimistične, je zak-
ljučil Kučan.

Slovesnosti ob 69. obletnici draž-
goške bitke se je ob obnovljenem spo-
meniku poleg več tisoč obiskovalcev
udeležil tudi del vrha slovenske politi-
ke: premier Bo-ru-t Paho-r, predsednik
DZ Pavel Gan-tar, predsednik DS Blaž
Kavčič, ministri Katarina Kresal, Aleš
Zalar in Majda Širca ter številni župa-
ni. (sta)

Seizmografi državne mreže potresnih
opazovalnic so v noči s sobote na nede-
ljo enajst minut čez tretjo uro zjutraj
zabeležili šibek potresni sunek v oko-
lici Slovenj Gradca. Po podatkih urada
za seizmologijo in geologijo pri Agenci-
ji RS za okolje je bilo žarišče potresa 65
kilometrov severovzhodno od Ljublja-
ne. Preliminarno ocenjena magnituda
potresa je bila 1,9, intenziteta potresa
v širšem nadžariščnem območju pa
ni presegla tretje stopnje po evropski
potresni lestvici. Potres so čutili prebi-
valci Slovenj Gradca, so še sporočili z
urada. Po podatkih Policijske uprave
Slovenj Gradec sicer na tamkajšnjem
OKC oziroma na policiji niso prejeli no-
bene prijave morebitne ogroženosti ali
poškodovanja stvari. (plt)

Včeraj je minilo 100 let od tragične
smrti slovenskega letalskega pionirja
Edvarda Rusjana, kije prvič poletel no-
vembra 1909, umrl pa v strmoglavlje-
nju letala 9. januarja 1911 ob vznožju
Kalemegdana v Beogradu. Združenje
ljubiteljev letalstva Edvard Rusjan iz
Brežic je zato včeraj na mestu strmo-
glavljenja pripravlja spominsko slove-
snost.

Pod Kalemegdanom so položili
vence, zbranim pa je spregovoril slo-
venski veleposlanik v Srbiji Franci
But. Slovensko delegacijo so sestavljali
še predstavniki Združenja slovenskih
častnikov, aeroklubov iz Slovenije,
Društva vojaških pilotov vseh genera-
cij, Združenja lastnikov letal in uradna
delegacija Mestne občine Nova Gorica.
Slovenskim udeležencem so se pridru-
žili predstavniki mesta Beograd in slo-
venskega veleposlaništva v Srbiji ter
predsedniki in ostali člani Letalske
zveze Srbije, Združenje aeroklubov Be-
ograd in slovenski letalci, ki so ostali
v Beogradu.

Edvard Rusjan je bil prvi slovenski
letalec. Prvič je poletel na področju
Malih Rojc v okolici Gorice, na današ-
njem goriškem letališču, 25. novembra
1909. Dvokrilno letalo EDA I, s kate-
rim je prvič poletel, je zgradil skupaj
s svojim bratom Josipom. Brata sta se
januarja 1911 odpravila na turnejo po
balkanskih mestih.

Po uspešnem nastopu v Zagre-
bu sta 8. januarja odšla v Beogradu.
Kljub svarilom zaradi močnega vetra
se je Edvard 9. januarja 1911 odločil
za polet. Po uspelem vzletu je močan
sunek vetra zlomil krila letala, ki je
nato strmoglavilo ob vznožje Kale-
megdana.

Edvard je dobil hude poškodbe in
umrl med prevozom v bolnišnico. Po-
kopan je bil v Beogradu, na njegovem
pogrebu pa se je zbralo kar 14.000
ljudi. (sta)

Po-ko-pališče Po-brežje: Jožef Zel -
ob 13. uri in Alojz Jarc - ob 14.30.
Po-ko-pali-šče Do-brava: Barbara Kur-
nik - ob 13.30 in Ljudmila Gosak -
ob 14.15.

Pogosta je misel, da se ves svet vrti tako, kot narekujeta dva E-ja. Energetika
in ekonomija. Če raste poraba energije, raste gospodarstvo. Še celo ob
vojaških spopadih, ki imajo za ozadje prevlado nad nahajališči nafte - in teh v
zadnjih desetletjih ni bilo malo, je to za rast svetovnega BDP-ja dobro. Naivni
razmišljajo, da ima pomembno vlogo tudi tretji E - ekologija. A žal se
kombinacija tega trojčka pojavlja samo v naslovih podjetij in društev ter
seveda v raznih političnih govorih in deklaracijah. Do tu je zgodba žalostna,
nesprejemljiva in nesramna pa postane, ko se začneta energetika in ekonomi-
ja sklicevati na ekologijo.

Tak primer je že TEŠ, kjer naj bil novi blok šest v kombinaciji s starim blokom
super za okolje. Zmanjšal naj bi izpuste toplogrednih plinov in šaleška
elektrika bo bolj zelena. Ampak ali res kdo pri nas še misli, da gre pri projektu
TEŠ za dobrobit okolja? Na ekologijo se sklicujejo tudi vsi, ki so proti fosilni
energiji le iz poslovnih razlogov, saj so ugotovili, da se da tudi z obnovljivimi
viri dobro zaslužiti, saj so tako (ne)premišljeno odločili z različnimi subvencija-
mi državni politiki. Za te zagovornike alternativnih goriv, zlasti biogoriv,
običajno okolje ni kaj dosti pomembno, glavni je dober posel. Že pred leti so
mnoge države v EU začele finančno spodbujati kmete, naj se začno ukvarjati s
proizvodnjo biogoriv, češ da bo to okolju prijazno, da bo ustvarjalo nova
delovna mesta, zmanjševalo odvisnost od uvožene nafte ter ob tem bomo še
skrbeli za podnebje. A analiza Inštituta za evropsko okoljsko politiko (http://
www.ieep.eu) kaže, da kot smo si zamislili proizvodnjo in rabo biogoriv v EU
danes, biogoriva niso podnebju prijazna rešitev za naše energetske potrebe.
Več kot devetdeset odstotkov tekočih biogoriv bo proizvedenih iz pridelkov
za hrano, in to tudi zunaj EU. To ne bo ogrozilo le gozdov, naravnih ekosiste-
mov, ali revnih skupnosti, ampak celo podnebje. Namesto da bi biogoriva
zmanjšala izpuste toplogrednih plinov na primer iz prometa, se bodo izpusti
zaradi spremenjene rabe tal krepko povečali. Tudi v Sloveniji moramo čimprej
sprejeti pomembne odločitve na podobnem področju, in sicer o uporabi
kmetijskih rastlin za proizvodnjo bioplina. Bioplinske naprave proizvajajo
elektriko, stranski produkt je toplota, v njih proizvedeni bioplin je lahko
pogonsko gorivo. To je sicer skladno z našo zavezo, da bomo povečali delež
obnovljivih virov energije. A ta delež je dosti bolje doseči tako, da damo
prednost energetski učinkovitosti. Trenutno nimamo objektivnih študij o
ekološki smiselnosti bioplinarn in tudi ne z vidika prehranske samooskrbe.
Prav tako ni transparenten nadzor nad gradnjo in delovanjem bioplinarn.
Spet tipičen primer izkoriščanja ekologije za interese energetike in ekonomije.

Prihaja čas, ko bi bilo dobro in nujno, da se trem E-jem priključita še dva.
Enakopravnost in etika. A enakopravnost vztrajno izgublja na račun ekonomi-
je. In nazadnje, čeprav bi morali z njo začeti - etika. Je etično kuriti hrano? Kje
je medgeneracijska etika v času, ko zapuščamo otrokom in vnukom le
okoljske probleme in izropane naravne vire? Tako kot pri enakopravnosti
varstva okolja smo očitno tudi etiko pripravljeni podrediti temu, kar se trenut-
no splača.

Od 12 do 15 milijonov hektarjev gozdov vsako leto izgine s površja planeta,
kar je enako 36 nogometnim igriščem na minuto. V gozdovih živi tretjina ko-
penskih vrst živih bitij sploh in največji delež ogroženih bitij. Letošnje leto so
Združeni narodi posvetili varovanju gozdov, tudi edini napredek podnebnih po-
gajanj v Cancunu je bil dosežen na področju varovanja gozdov. Več: http://wwf.
panda.org/what_we_do/how_we_work/conservation/forests/

Gozdovi prekrivajo 31 odstotkov vsega kopnega na našem
planetu oziroma nekaj več kot štiri milijarde hektarjev ter
skladiščijo ogljikov dioksid, vključujejo različne ekosisteme,
zagotavljajo delo in zaslužek prebivalcem držav v razvoju.

Dioksini so kri-ž kemi-čne
i-ndustri-je že desetletja i-n
kar nekaj časa je trajalo,
da so okoljevarstveni-ki-
i-n zaskrbljena javnost
zlomi-li- upor multi-naci-o-
nalk, kateri-h obrambna
falanga z znanstveni-ki- na
čelu je trdi-la, da prav ni-č
ne škodi-jo zdravju. Danes
je nadzor vzpostavljen,
občasne afere, kot je sedaj
nemška, pa opomni-jo na
previ-dnost

Zgodovina beleži incidente poveza-
ve z dioksini, odkar smo zakorakali
v industrijsko dobo. Ta skupina dolgo-
obstojnih organskih spojin je sprožila
tudi eno prvih kontroverznih polemik
o vplivih in ravnanjih kemične indus-
trije nasploh. Več kot 27 let negativni
učinki dioksinov na okolje in zdravje
ljudi niso bili nedvoumno potrjeni, saj
so v razpravo vstopili močni igralci.
Dioksini so namreč stranski proizvod
kemične industrije, sežigalnic odpad-
kov, papirne industrije in drugih moč-
nih panog. Med multinacionalkami,
ki so imele veliko opraviti z dioksini,
je tudi Dow Chemical Company, eden
največjih proizvajalcev klora na svetu.
Letno naj bi pri Dowu pridelali 40 mili-
jonov ton klora, ki nato konča pri pro-
izvajalcih plastike, topil, pesticidov, v
papirni industriji. Že leta 1965 je eden
od zaposlenih v podjetju z internim
dokumentom opozoril, da so dioksini
"izjemno toksični", a ko je dokument
prišel v javnost, je vodstvo podjetja
z drugimi podporniki začelo vojno z
okoljevarstveniki. Greenpeace je zah-
teval popolno prepoved uporabe klora
kjerkoli, tovarnarji so seveda uporabi-
li najboljše naboje: "Če bi prepovedali
klor, bi milijoni v nerazvitih državah
umirali zaradi onesnažene vode." Pri-
mer klor proti okolju je vse pogosteje
pristajal na mizah politikov, tovarnarji
so trdili, da kampanja proti dioksinom
sloni na strahu in čustvih, ne pa pravi
znanosti.

V 90. je kemično industrijo v razvitem
svetu vendarle obrzdal zakonodajni
aparat, razpletli so se številni sodni
procesi, v katerih so oboleli zaradi
dolgotrajne izpostavitve strupom ven-
darle dosegli svoj prav, multinacional-
ke pa so morale precej globoko seči v
žepe. Med njimi tudi že stari znanec
kemijsko-zdravstvenih afer, Monsan-
to. Njihov primer je imel skoraj epske
razsežnosti, vredne pozornosti Holl-
ywooda: vpleteni so bili znanstveniki,
sodniki, politiki, novinarji. Leta 1949 je
v neki Monsantovi tovarni prišlo do ne-
sreče in delavci so se zastrupili z diok-
sinom. V podjetju so vedeli, da zadeva
lahko pristane na sodišču, in se oboro-
žili z znanostjo. Milijoni dolarjev so ro-
mali v žepe znanstvenikov, ki so 20 let
v epidemioloških raziskavah ugotavlja-
li, da je z bolnimi delavci vse v redu.
Prav v tem času je podjetje izplačeva-
lo ogromne odškodnine veteranom iz
Vietnama zaradi podobnih obtožb; še
en primer bi jih močno prizadel. Mon-
santovi znanstveniki so pomirjujoče
raziskave objavljali v najuglednejših
znanstvenih revijah, a ko je primer v
začetku 90. vendarle prišel pred sodiš-
če, se je sistem sesul. V dramatičnem
preobratu je zdravstveni direktor
Monsanta o njihovih znanstvenikih
priznal: "Zavestno so iz poskusne skupi-
ne izločili pet smrtnih primerov, nato
so pet izpostavljenih delavcev razpore-
dili med neizpostavljene. Zaradi diok-

sinov in posledično raka je umrlo 18
in ne devet delavcev, kar pomeni 65-
odstotno umrljivost med delavci, ki so
bili izpostavljeni dioksinom." Ko je no-
vinar Pe-te-r Monta-gue- objavil poročila
s sojenja, mu je eden od Monsantovih
znanstvenikov naprtil štirimilijonsko
tožbo. Dr. Bill Gaffe-y je umrl, preden
je bilo sojenje končano, a se tik pred
smrtjo izpovedal: "Vedeli smo, da nas
je Monsanto najel zato, da bi ga opra-
li." A najbolj grozljiva vseh kemičnih
zgodb je tista o spojini s kodnim ime-
nom "Agent orange", ki jo je ameriška
vojska uporabljala v Vietnamu. Pri pro-
izvodnji sta moči združila Monsanto
in Dow, ameriška vojska pa je herbi-
cid z visoko strupenim dioksinom, ki
je danes strogo prepovedan, nato upo-
rabljala za uničevanje bujnega tropske-
ga rastja v Vietnamu, s čimer naj bi
pregnali kmete, ki so podpirali gveril-
ce, v mesta, pod ameriško kontrolo. V
nekaj tisoč poletih so uničili deset mi-
lijonov hektarjev kmetijskih zemljišč,
zastrupili svoje vojake in domačine. Še
danes so deformacije pri otrocih, ki se
rojevajo staršem na tem območju, zelo
pogoste.

625-milijonski preplah zaman

Dioksini so precej raznolika skupina
organskih spojin, zato jih ne gre tlačiti
v en koš, pa tudi zastrupitve z visokimi
koncentracijami (kot denimo v prime-
ru nekdanjega ukrajinskega predsed-
niškega kandidata Vik-torja Jušče-nk-a)
se razlikujejo od dolgotrajne izpostav-
ljenosti nizkim koncentracijam diok-
sinov. Predvsem slednje so danes skrb
okoljske medicine, saj se v našem vsak-

danu dioksinom ne moremo izogniti.
Nastajajo namreč pri procesih, ki so
povsod okoli nas: pri sežiganju organ-
skih snovi tako v industriji kot tudi v
naravi (pri požarih, vulkanski dejav-
nosti), zgorevanju dizelskega goriva in
kurilnega olja, v manjši meri bencina,
lesa, pri zgorevanju smeti in premoga,
v kuhinji pri cvrtju, so v predmetih,
ki so beljeni s klorom. Ker dioksinov
ne moremo izločiti iz našega življenja,
je svetovna zdravstvena organizacija
predpisala mejne vrednosti dioksinov
v izdelkih in dnevne vrednosti vnosa,
pa tudi javnost je postala bolj občutlji-
va in pozorna na onesnaženja z dioksi-
ni. Sicer jih ne moremo zaznati kar s
čutili, a vladne in nevladne organiza-
cije, ki nadzirajo varnost živil, redno
spremljajo prisotnost teh spojin predv-
sem v živalskih maščobah. Resda vča-
sih tudi to ne zaleže, zlasti kadar gre
za namerno kršenje predpisov. Največ-
ja tovrstna afera se je pred tremi leti
zgodila v Belgiji in je bila na las podob-
na sedanji nemški. Rejci perutnine so
opazili vse več mrtvih piščancev in
analize so pokazale, da je v maščobi za
krmo nekajkrat preveč dioksinov. Zas-
krbljenost zaradi varnosti živil je Bel-
gijce skoraj pognala na ulice. Odstopila
sta ministrica za zdravje in minister za
kmetijstvo. Zaklali so sedem milijonov
piščancev in 50.000 prašičev, farme so
bile zaprte kar nekaj mesecev. Skupna
škoda krize naj bi bila 625 milijonov
evrov, kasnejše raziskave pa so pokaza-
le, da nevarnosti za potrošnike pravza-
prav sploh ni bilo, saj so se dioksini iz
krme v živalih tako razredčili, da niso
bili nevarni zdravju.

Na obsodilno sodbo
celjskega okrožnega
sodišča Ivanu Vučini
in Iztoku Perčiču sta
se pritožila tako
tožilstvo kot obramba

Na celjskem višjem sodišču je potekala
javna seja v primeru Iztoka- Perčiča- in
Iva-na- Vu-čine, ki sta bila julija lani na
celjskem okrožnem sodišču obsojena
zaradi prodaje tujega luksuznega stano-
vanja v Izoli. Perčič in Vučina sta, kot
piše v obtožnici in tudi v sodbi prvo-
stopenjskega sodišča, konec leta 2006
ogoljufala in z uporabo vrste ponare-
jenih dokumentov za 250 tisoč evrov
prodala stanovanje v Izoli, ki v resnici
sploh ni bilo njuno. Skoraj štiri ure je
višja sodnica poročevalka predstavlja-
la omenjeni primer in opisovala krono-
logijo sojenja na prvi stopnji, zaslišanje
obtožencev, oškodovanca ter številnih
prič in izvedencev. Nato je predstavila
pritožbo tožilstva, pritožbi pa sta pred-
stavila še zagovornika. Tožilstvo je v
pritožbi zahtevalo višjo kazen za tako
organizirano goljufijo z veliko premo-
ženjsko koristjo. Oba zagovornika pa
sta v pritožbi zatrjevala, da Vučina ni
bil navzoč pri sprejemanju denarja, Per-
čič pa da ni sprejel tega denarja.

Prvostopenjski senat je lani poleti
z zaporno kaznijo kaznoval oba vplete-
na zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije
in ponarejanja uradnih listin v sostoril-
stvu. Iztoka Perčiča je obsodil na enot-
no kazen tri leta zapora, Ivana Vučino
pa na enotno kazen štiri leta in štiri me-
sece zapora. Senat okrožnega sodišča je
v sodbi v celoti sledil obtožnici, v kate-
ri je pisalo, da je stanovanje v Izoli last
družbe Intervala, ki jo vodi Željko Br-
klja-ča-. Leta 2006 se je Brkljača odločil,

V Slomškovi ulici v Slovenskih Konji-
cah je v noči na soboto, okoli ene ure,
močan veter podrl drevo, ki je padlo
na ograjo in daljnovod.

Slednji je bil zaradi tega poško-
dovan, zato je brez elektrike osta-
da bo stanovanje, ki je bilo še pred tem
v njegovi in njegove žene Mojce, pro-
dal. Poklical ga je obtoženi Iztok Perčič
in mu dejal, da se za nakup stanovanja
zanima družba Alkala Euroleasing iz
Slovenj Gradca. Brkljača ni imel vzro-
ka, da mu ne bi verjel. Kmalu zatem se
je v igri pojavil še Ivan Vu-čina-, ki se je
Brkljači predstavil kot Aleš Tavčar in si
je stanovanje ogledal. Konec novembra
2006 sta obdolženca Brkljači po elek-
tronski pošti poslala predlog prodajne
pogodbe med družbama Intervala ter
Alkala Euroleasing, Brkljača pa je nekaj
dni kasneje Vučini izročil zemljiškok-
njižni izpisek stanovanja in kupo-pro-
dajno pogodbo, ki sta jo z ženo sklenila
z Intervalo. Osmega decembra 2006 sta
se oba obdolženca odpravila k notarju
Sergeju Rojsu v Šmarje pri Jelšah in mu
izročila lažni račun Intervale kot doka-
zilo, da je družba poravnala kupnino
za stanovanje. Vu-čina- naj bi se bil ta-
krat notarju predstavil za Željka Brklja-
čo in mu pokazal ponarejen potni list.
Notar Rojs ni posumil, da bi lahko bilo
kaj narobe. Sestavil je pogodbo med

lo nekaj manj kot 1700 odjemalcev.
Drevo so odstranili konjički gasilci,
delavci Elektra Maribor pa so okvaro
odpravili.

V jutranjih urah je bilo brez elek-
trike še 218 odjemalcev, ob pol enajsti
prodajalcem, podjetjem Intervala, in
kupcem, podjetjem Alkala Eurolea-
sing, v vrednosti tedanjih 58 milijonov
tolarjev. Samo petnajst minut kasneje
je obtoženi Pe-rčič pripeljal v notarjevo
pisarno oškodovanca C. Z., ki je to sta-
novanje želel kupiti in je bil prav tako
prepričan, da ga prodaja Alkala Euro-
leasing. Obtoženi Perčič mu je namreč
zagotavljal, da je s podjetjem Intervala
že vse urejeno glede lastništva, kar pa
ni bilo res. V nadaljevanju je notar se-
stavil še eno pogodbo, tokrat med Alka-
lo Euroleasingom in oškodovancem, ki
je ob podpisu listine obtoženemu Per-
čiču izročil dobrih 250 tisoč evrov. Go-
ljufija je prišla na dan, ko je okrajno
sodišče v Piranu zavrnilo njegovo zah-
tevo za vpis lastninske pravice na sta-
novanju. V sodbi je še napisano, da sta
Vučina in Perčič kaznivo dejanja stori-
la z direktnim naklepom in da jima je
dokazni postopek na prvi stopnji doka-
zal objektivno in subjektivno krivdo.
Pisna sodba bo znana v mesecu dni,
vpletene strani pa jo bodo prejele po
pošti.

uri pa so imeli elektriko že vsi odjemal-
ci. Okoli pol desete ure dopoldne pa je
močan veter podrl tudi drevo na cesti
Gotovlje-Velika Pirešica-Studenci v žal-
ski občini. Drevo so s ceste odstranili
gotoveljski gasilci. (gp)

Dolenjski policisti so bili v soboto ob 14.55 obveščeni o požaru v kraju Ravnik
pri Šentrupertu. Zagorela je zidanica, gasilci so požar pogasili, v objektu pa so
našli mrtvega moškega, je povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave
Novo mesto Alenka Drenik.

Po prvih ugotovitvah na truplu ni znakov nasilja, je pa zdravnik, ki si je ogle-
dal kraj požara, odredil obdukcijo. (čk)

V prostorih ljubljanskega podjetja Plutal na Cesti v gorice je v petek popoldne
zagorelo. Preiskovalci so ugotovili, da so se vnele saje v dimniški napeljavi, so
sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Požar so pogasili gasilci ljubljanske gasil-
ske brigade in tako preprečili njegovo širitev na celotno ostrešje.

Zagorelo je v odvodni cevi za prašne delce lakirne peči, je navedeno v poro-
čilu Centra za obveščanje Uprave za zaščito in reševanje. Zaradi visoke tempe-
rature se je cev, dolga okoli 25 metrov, deformirala in vnela izolacijo okoli cevi.
Požar se je nato razširil na del strehe, a so nadaljnje širjenje preprečili gasilci.

Ljubljanski policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da ni znakov uradno
pregonljivega kaznivega dejanja. O zbranih obvestilih bodo obvestili pristojno
tožilstvo. (čk)

Na glavni cesti izven naselja Tuncovec v Rogaški Slatini se je v soboto ob 17.35
zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. Na ude-
leženih vozilih je nastalo za okoli šest tisoč evrov materialne škode. Dvajset-
letni voznik osebnega avtomobila je vozil po lokalni cesti iz smeri Spodnjega
Sečovega proti glavni cesti.Na glavno cesto je zapeljal v trenutku, ko je po
tej iz smeri Podplata proti Rogatcu pripeljal 51-letni voznik osebnega avto-
mobila.

Kljub zaviranju in umikanju slednjega sta v križišču vozili trčili. Pri tem
se je 46-letna sopotnica v vozilu voznika, ki se je pripeljal po glavni cesti, huje
poškodovala. (gp)

Minulo soboto okoli pol enajstih zvečer se je v križišču Betnavske ceste in Me-
telkove ulice v Mariboru zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi
dve osebni vozili. Mariborski poklicni gasilci so protipožarno zavarovali in
osvetlili kraj nesreče, posipali iztekle tekočine na cestišču ter pomagali reše-
valcem, ki so dve poškodovani osebi odpeljali v UKC Maribor. (čk)

V Gornji Radgoni je minulo soboto do sedaj neznani voznik osebnega avto-
mobila bele barve trčil v dva pešca in s kraja odpeljal. Pri trčenju sta se pešca
lahko telesno poškodovala. Policija poziva voznika belega osebnega avtomobi-
la in vse morebitne očividce, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče
pokličejo na najbližjo policijsko postajo ali na telefonsko številko 113. (čk)

Na avtocesti v bližini izvoza Vučja vas se je minulo soboto zgodila prometna
nesreča, v kateri so bila udeležena štiri vozila. Pri trčenju sta se v osebnem avto-
mobilu enega izmed udeležencev lahko telesno poškodovala voznik in sopot-
nica. Nastalo je za 30.000 evrov materialne škode. (čk)

Nekdanji direktor podjetja
BK Studio Karel Krajcar
je v sodni dvorani pričal
s črno torbo v rokah,
v kateri je menda nosil
800.000 evrov provizije
za posredovanje pri poslu
s KBM Leasing, ki naj bi jo
bil izročil Tomu Begoviču,
česar pa ta ni potrdil ne
zanikal, ker (še) ni
prišel na sodišče

KBM Leasing ter njen zdaj že nekdanji
direktor Boris Cekov od zasebne tožbe,
ki sta jo sprožila proti Boru-tu- Prelo-
gu-, češ da je v javnosti na senzaciona-
lističen način širil neresnice ter s tem
zagrešil kaznivo dejanje žaljive obdol-
žitve, ne odstopata. Prelog se brani, da
so njegove izjave v Dnevniku, ko je kot
direktor Apartmajev Nobelus (prej BK
studio) aprila letos spregovoril o sumlji-
vo visoki proviziji, ki naj bi jo bilo pod-
jetje plačalo za uspešno posredovanje
posla med BK Studiom in KBM Leasin-
gom, čista resnica.

Prelog je med opisovanjem propad-
lega projekta gradnje apartmajev v Mo-
ravskih Toplicah novinarki povedal,
da je provizija za posel znašala okrog
800.000 evrov in da je bila izročena
Tomu- Begoviču-, direktorju družbe
Triple A Invest. Cekov je nad njegovi-
mi izjavami ogorčen. Pravi, da Bego-
viča ni nikoli ne videl ne slišal ter da
KBM Leasing z družbo Triple A Invest
ni imela nobenih stikov.

Spomnimo: Nakup 14.925 kvadrat-
nih metrov zemljišča (travnika) za
gradnjo apartmajskega naselja je po si-
stemu prodaje in vnovičnega najema
(sell and lease back) financiral KBM
Leasing, za kar je družba na transakcij-
ski račun BK Studia nakazala 1,49 mi-
lijona evrov. BK Studio je omenjeno
nepremičnino kupil zgolj za 385.065
evrov. Obtoženi Prelog papirnatega
dokaza za svojo trditev, da je takrat-
ni direktor BK Studia Ka-rel Kra-jca-r
v Ormožu dvignil denar in 800.000
evrov iz razlike v ceni zemljišč odne-
sel na sedež družbe Triple A Invest v
Jurčičevo pasažo v Mariboru, nima.

O obtoženčevi zgodbi je predsedni-
ca senata Da-nila- Dobčnik Sošterič ta
teden nameravala zaslišati tudi Toma

Begoviča, vendar zaradi neodložljivih
službenih obveznosti ni mogel priti na
sodišče, zato je svojo odsotnost opravi-
čil. Je pa na prostor za priče za razliko
od njega stopil Karel Krajcar, ki je Prelo-
gove navedbe v celoti potrdil. S seboj je
za bolj slikovito predstavo domnevne-
ga dogodka prinesel črno torbo, v kate-
ri je po njegovih besedah iz Ormoža v
Maribor nosil okrog 800.000 evrov pro-
vizije. "Denar sem dvignil v poslovalni-
ci Nove KBM. Prelog je bil z mano, ko
sem ga dal Begoviču na mizo v njego-
vi pisarni. Rekel je, da se bo denar raz-
delil in da smo zdaj njihovi, da bomo
dobro sodelovali," je pripovedoval sod-
nici. Ko ga je vprašala, ali je bilo kaj
govora o tem, komu naj bi šel denar,
je nadaljeval: "Povedal je, za koga je
denar. A je to rekel ustno, drugega do-
kaza nimam. Zato o imenih ne bi želel
govoriti, da me ne bi kdo potem prega-
njal - tako kot zdaj Preloga. Tudi ne bi
želel, da bi koga spet kakšni otroci spra-
ševali, ali je je res, da je prejel denar."
Slednji stavek je nekoliko zmotil Ceko-
vega pooblaščenca odvetnika Rober-
ta- Preiningerja-. Namreč prav o tem,
da so ga otroci spraševali, ali je preje-
mal kakšno podkupnino, je na prejšnji
obravnavi govoril Cekov, zato je odvet-
nik namignil, da je priča očitno imela
vpogled v zapisnik. Krajcar je slednje
zanikal in Preiningerju v nadaljevanju
razložil, da je o tem "pisalo v Večeru."

Beseda je tekla tudi o vsebini febru-
arskega sestanka med BK Studiem in
KBM Leasingom, ki je bil sklican zara-
di dopisa, v katerem so v BK Studio gro-
zili, da če se v KBM Leasingu ne bodo
držali sklenjenih dogovorov, bodo
uprava Nove KBM in javnost obveš-
čena o tem, kako jih je KBM Leasing
preslepil. Irena- Bru-men in Anton Ile-
šič iz KBM Leasing sta si bila edina, da
so predstavniki BK Studia na izrecno
vprašanje, ali je bila komurkoli iz KBM
Leasing izročena kakšna provizija, po-
vedali, da tega niso nikoli trdili in da
so dopis napisali iz obupa. Krajcar pa
je povedal nekoliko drugače: "Cekov
je vprašal, ali je kdorkoli od nas dal
njemu denar. Povedali smo mu, da
tega v dopisu nismo trdili, ampak da
je Begovič rekel, da bo denar prišel v
prave roke. Jaz nisem kriv, če je on te
roke prepoznal za svoje."

Prav nič v prid zasebnima tožil-
cema na sodišču ni pričal niti Bla-žo
Da-vidovski, ki so ga v BK Studiu na-
jeli za svetovalca, ko so uvideli, da bo
KBM Leasing od dogovora okrog posla
morda odstopil. "Ko sem pogledal v do-
kumentacijo o teh poslih, sem opazil
več nepravilnosti oziroma neobičajno
prakso, ki za Slovenijo ne velja. Ena od
njih je recimo ta, da je bilo v pogodbi
o nakupu zemljišč navedeno, da KBM
Leasing od BK Studia kupuje zemljo,
ki jo bo BK Studio kupil šele čez dva
dni." Svetovalec ni mogel tudi mimo
"uganke", zakaj je bil KBM Leasing pri-
pravljen za zemljišče plačati 100 evrov
po kvadratu, ča pa je BK Studio za to
plačal manj kot 26 evrov. "Stvar me
je pričela zanimati, zato sem pričel
raziskovati," je pričal Davidovski in
v nadaljevanju tudi on, kot že Krajcar
pred njim, na dolgo in široko v krono-
loškem zaporedju našteval dogodke, ki
so naposled pripeljali do propada posla
v Moravskih Toplicah, zaradi česar se
je podjetje BK Studio znašlo v dolgovih
in je zato po njegovih besedah zdaj tik
pred propadom.

Po štirih urah dolgem zasliševanju
prič sta pooblaščenec obeh zasebnih
tožnic Robert Praininger kot tudi za-
govornik obtoženega, odvetnik Ciril
Loga-r, vztrajala pri istem dokaznem
predlogu, in sicer zaslišanju Toma Be-
goviča. "Po tako izčrpnih izpovedbah
današnjih prič bi ga zdaj tudi mi radi
slišali," je zaključila Dobčnik Šošteri-
čeva in obravnavo preložila na 18. ja-
nuar.

Novoletnih praznovanj po zaslugi pravoslavnega koledarja še ni konec, a
novoletne predstave in razprave o vrtoglavih silvestrskih honorarjih
estradnikov so že izzvenele. Zvezda turbofolka Ceca se je kljub kazenski
ovadbi, ki jo čaka, vrnila s turneje po Avstraliji, čeprav so napovedovali njen
pobeg, upokojena igralka Eva Ras, ki se je zapisala v zgodovino jugoslovan-
skega filma po prvih golih prizorih, pa je pred finalom, po 105 dneh,
zapustila resničnostni šov Kmetija. Rekoč, da je bila zanjo kot igralko in
dramaturginjo to izjemno dragocena izkušnja in da bo najbrž o njej napisala
knjigo. Vsekakor je gledalcem ostala v spominu po strašnem preklinjanju in
izjavi, da danes kolne ves planet in da ni torej nič čudnega, če psuje še ona.

Tako kot povsod tudi v Beogradu več kot o kulturi razpravljajo o fizkulturi,
konkretno te dni o tem, ali bo novi trener Crvene zvezde, nogometna
legenda Robert Prosinečki, pravočasno pridobil manjkajočo trenersko
licenco. Hrvat na čelu znamenitega srbskega nogometnega kluba, ki je
poznal že boljše čase, je prvovrstna zanimivost, če gre za nogometaša
takšnega kalibra, pa sploh. A kultura in fizkultura si včasih tesno podata
roke. Tokrat tudi v novem srbskem filmskem hitu Montevideo, Bog te video,
ki ga je režiral igralec Dragan Bjelogrlic in ki pripoveduje o pripravah
nogometne reprezentance Kraljevine Jugoslavije na prvo svetovno nogomet-
no prvenstvo v Urugvaju leta 1930.

Bjelogrlic, ki je tokrat prvič režiral igrani film, pravi, da je z njim odsanjal
svoje dolgoletne sanje in da je film resnična pravljica, natančneje, pravljica,
ki se je v resnici zgodila. Recimo pripoved o revnem dečku z ulice, z
beograjske Čubure, Aleksandru Tirnanicu, ki je postal znameniti nogome-
taš, idol. Pa ne samo on, celotna reprezentanca fantov, ki niso o profesiona-
lizmu v tistem času niti sanjali, a so zaigrali kot en mož in se nato z ladjo
odpravili na dolgo pot v Urugvaj, domov pa so se vrnili z zavidanja vrednim
tretjim mestom. Ta pot bo prikazana v drugem delu filma, ki so ga že začeli
snemati, prvi del, ki ga te dni vrtijo po srbskih kinematografih, pa prikazuje
življenje mladih nogometašev in Beograda v tridesetih letih prejšnjega
stoletja. Bjelogrlic je naredil romantičen, lahkoten film s prepoznavno
težnjo po krepitvi državotvorne nacionalne identitete, ki polni kinodvora-
ne. Pravi, da ima rad romantične zgodbe o ljubezni, prijateljstvu in preizkuš-
njah, a jih je malo, če pa že so, so narejene ceneno, na prvo žogo, drugače kot
Montevideo. Res je njegov film drugačen od današnjega srbskega filma, ker
ni v njem nič mračnega. Montevideo pa je zanimiv tudi zato, ker sta glasbo
zanj ustvarila slovenska avtorja Magnifico in Rok Golob. Magnifico je v
filmu tudi zaigral v manjši vlogi klubskega pevca.

Današnjim nočnim klubom, ki so med Beograjčani zelo priljubljeni, pa so
mestne oblasti sklenile skrajšati obratovalni čas za eno uro, poslej naj bi bili
odprti samo do treh zjutraj. V kafičih naj bi vrteli glasbo le do desetih
zvečer, vrata pa zaprli ob polnoči. Odlok ne velja za lokale v tržnih centrih,
na Skadarliji in splavih. Kazni za kršitelje so visoke: preračunano iz dinarjev
v evre od 2500 do deset tisoč evrov za gospodarske družbe, od 500 do 2500
za pravne in od 50 do 750 za fizične osebe. Civilna iniciativa, ki je pod
imenom Beograjčani proti nočnemu hrupu sprožila pobudo na facebooku
in pozvala Beograjčane, naj župana Dragana Djilasa zasujejo s pismi o tej
temi, pa z novim odlokom ni zadovoljna. Rada bi, da bi jim Djilas, ki ga je
tednik Vreme izbral za osebnost leta, prisluhnil in vse lokale v stanovanj-
skih zgradbah zaprl ob enajstih zvečer. Tisti, ki se jim z vprašanjem, kako v
hrupu zaspati, ni treba ubadati, pa so nad odlokom razočarani iz drugih
razlogov. Med njimi je tudi hrvaški pisec Miljenko Jergovic, ki je pred
kratkim v Beogradu prejel za svoj ustvarjalni opus literarno nagrado
Kočiceva knjiga in ki pravi, da je Beograd New York Balkana. Zdaj je pisec v
Blicu, ki je bil v nedavni anketi izbran za najboljši dnevni časopis, na
vprašanje, kaj misli o tem odloku, dejal: "Kot da so se beograjske mestne
oblasti odločile, da iz Beograda naredijo Zagreb. V Zagrebu res skoraj nič ne
dela po polnoči, kar ni dobro za nikogar in kar človeku, ko se po polnoči
sprehodi po mestu, pušča vtis, da se je znašel na cesti med policijsko uro.
Zagreb bo potreboval leta, da se bo izvil iz tega mrtvila. Ne razumem, zakaj
bi v Beogradu ponavljali enako napako."

Zagotovo pa ni napaka odločitev Ateljeja 212, da po 40 letih, ob 30. obletnici
smrti Miroslava Krleže, ponudijo Beograjčanom njegovo dramo Gospoda
Glembajevi, ki neusmiljeno obračunava z lažnim bliščem in vsemi obsede-
nostmi, ki jih prinašata denar in družbeni vzpon. Režiser predstave je Jagoš
Markovic, nosilno moško vlogo pa bo odigral slovenski gost Boris Cavazza.
Premiera je napovedana za petek, 4. februarja, nanjo pa naj bi prišel tudi
hrvaški predsednik Ivo Josipovic.

Profesor emeritus univerz v Leedsu in Varšavi Zygmunt Bauman je avtor erudit-
skih in kritičnih premislekov sodobnega časa in družbe. Ob 50. obletnici oddelka
za sociologijo Filozofske fakultete (FF) v Ljubljani bo imel v sredo, 12. januarja, ob
16.30 na FF predavanje z naslovom Poslanstvo sociologije v času tekoče moder-
ne. Filozof in sociolog Bauman, rojen 9. novembra 1925 v poljskem Poznanu, je
postal ob koncu 90. let minulega stoletja eden najbolj branih in vplivnih družbo-
slovnih mislecev. Objavil je številne knjige o aktualnih in temeljnih družbenih
temah. Njegovi eruditski premisleki sodobnosti so tenkočutno zapisani z izjem-
nim stilom in literarno domišljijo. Posvečajo se globalizaciji in etiki, značilno-
stim postmoderne epohe, medčloveškim vezem in identitetam, individualnosti
in skupnosti, delu, vlogi intelektualcev in zakonodajalcev v družbi, potrošništvu
in revščini. Za postmoderno epoho - termin, ki povzema temeljne značilnosti
človekovega življenja od druge polovice preteklega stoletja naprej - je Bauman
skoval vplivno sintagmo "tekoča moderna". Z njo poudarja, da je edina stalnica
sodobnega sveta ta, da ni nobene stalnice. Tekoča moderna je epoha neangaži-
ranosti in enostavnega bega, obdobje "izgnezdenosti", ko nomadske elite vlada-
jo ustaljeni večini.

Bauman premišljuje o sodobni tiraniji sreče in izbire. Tiranija sreče je prepri-
čanje, da si sodobni človek lahko in mora prizadevati za dosego sreče, čeprav se
njene podobe stalno spreminjajo in izmikajo. Sreča in izbira zato bolj kot osvoba-
jajoči nalogi za posameznika postajata vira tesnobe in potrošništva. (sta)

Na-ciona-lni svet
za- kulturo in druga-
kulturnopolitična- telesa-
praviloma- ne sprejema-jo
v svoje vrste gla-sbenikov.
Simptom a-li bolezen?

Zakaj ni glasbenikov v nacionalnem
svetu za kulturo (NSK) že dva manda-
ta tega vladnega telesa, je zares zlajnan
refren in vprašanje, ki se vleče v neka-
terih strokovnih krogih že leta. Nazad-
nje je na vprašanje spletnega Dela na
to temo konec preteklega leta odgo-
varjal - zelo paragrafsko - predsednik
NSK Mi-ran Zupanič. A definitivno ni
odgovoren za to. Dovolj značilno, da je
vprašanje prišlo iz anonimnih logov.
Morda pa je prav v tem srž problema.
Ker si glasbeniki in z glasbo poveza-
ni ne upajo v javnost? Ali si upajo le
poredko in plašno. Ali pa so premalo
povezani. Kdaj smo nazadnje brali v
katerem od medijev javno pismo kakš-
nega glasbenika? Tako kot beremo
zelo pogosto nad družbenimi ekscesi
razočarane literate. Presenetlljivo: naj-
več neprikrite verbalne agresije pa je
prav v glasbenih kritikah, posebej ti-
stih, ki ocenjujejo umetniško glasbo.
Slavoj Ži-žek bi se lahko kdaj pozaba-
val s tem slovenskim fenomenom. Na
drugi strani pa so neinsitucionalni,
alternativni glasbeniki prepričani, da
je "klasike" v nacionalnih medijih in
institucijah absolutno preveč. Popular-
na glasba je seveda scena zase, prevpi-
la je ene in druge, v vseh medijih. Če
bi prevedli v odstotke, gre za razmer-
je 90 proti 10 v korist popularnežev. A
to je druga zgodba. V kontekstu - biti
v NSK ali ne - gre bolj za tiste glasbe-
nike, ki se v obči kulturniški zavesti
(z)morejo kosati z družbeno prizna-
nimi akademskimi slikarji, režiserji,
igralci, performerji, plesalci, založni-
ki, muzealci, kuratorji ... Torej to so naj-
brž dirigenti, instrumentalisti (tisti v
simfoničnih korpusih) pevci, (operni?)
skladatelji.

Predstavnica ministrstva za kultu-
ro je bila v svojem odgovoru na odsot-
nost glasbenika v NSK malce cinično
"neprizadeta". Argumenti so bili skoraj-
da žaljivi za glasbeno sfero, predvsem
pa neprepričljivi v tem kontekstu, ki
morda komu preseda, za cel segment
tukajšnje ustvarjalnosti pa je porazen.
In simptomatičen.

V bistvu žaljiv za glasbenike en ge-
neral je tale citat: ... "Temeljni princip
izbora članov NSK je široka razgleda-
nost, poznavanje področja kulture,
interdisciplinarnost, dolgoletno delo
na področju kulture, eminentnost
članov ..., ne pa zastopanost posame-
znih področij.'' Kdo je in kdo ni do-
volj eminenten, to je zares delikatno
in nehvaležno vprašanje. In kaj sploh
"eminentnost" je? Morda pa bodo mo-
rali pristopne pogoje le malce bolje de-
finirati in jih konkretizirati. Ker take
abstraktne floskule lahko v nacional-
no telo privedejo kogarkoli. Čeprav:
tisti, ki štrljio, kar je etimologija izra-
za "eminenca", ali "prevzvišeni odlič-
niki" so bolj redko posejani.

V zadnjem sklicu - 25. septembra
2009 je imenovala za dobo petih let
sedmerico novih članov NSK. Med
njimi je dvojica ostala še iz prejšnje-
ga sklica - predsednik - filmar Miran
Zupanič in član - založnik, program-
ski direktor EPK Maribor 2012, Mi-t-ja
Čander. Drugi, novi člani so gledališ-
ka režiserka Met-a Hočevar, muzealka
dr. Barbara Jaki-, slikar Mi-ran Mohar,
sociolog kulture dr. Jože Vogri-nc, gle-
dališki režiser in dramatik Mat-jaž Zu--
panči-č.

Nacionalni svet za kulturo je neod-
visno telo, ki usmerja nacionalno stra-
tegijo za kulturo. Predsednika in šest
članov sveta imenuje državni zbor
na predlog vlade izmed osebnosti, ki
"uživajo javni ugled", za pet let in so
lahko ponovno imenovani. V prejš-
njem sklicu so bili Janez Pi-pan, ki je
kot predsednik predčasno izstopil iz
sveta, dr. Renata Salecl, dr. Evgen Bav-
čar, Drago Jančar, Li-li-jana St-epanči-č,
Mitja Čander in Miran Zupanič.

Nacionalni svet za kulturo sprem-
lja in ocenjuje vpliv kulturne politike
na kulturni razvoj, daje mnenje k naci-
onalnemu programu za kulturo. Bil naj
bi najbolj avtonomno, profesionalno
raznotero, kompetentno, kredibilno in
spoštovanja vredno telo kulturne poli-
tike, najbolj nad njo in hkrati izjemno
strokovno angažirano. Njegove člane
zbirajo po abstraktnem ključu "jav-
nega ugleda". Kdo? Očitno strokovni
lobiji po načelu močnejšega, glasnejše-
ga. Jasno, da ne more nihče bdeti nad
pravično zastopanostjo posameznih
področij, a neko ravnovesje bi bilo lo-
gično in pošteno.

Politika prezira glasbo, politika je
ne potrebuje, podcenjuje glasbenike,
ne vabi jih medse. Vsaka umetniška
veja si mora izsiliti ugled in družbeno
moč, pravi Lojze Lebi-č, edini član NSK
v zgodovini tega telesa. Morda pa ni ni-
kogar na sceni, ki bi bil enako družbe-
no ugleden kot ostali kulturni profili?
Morda imajo prav tukajšnji glasbeniki
muzikologi, glasbeni pedagogi, sklada-
telji premalo samospoštovanja, zaupa-
nja vase in v svoje poslanstvo?

Že desetletja je to nekakšno nacio-
nalno prekletstvo. Nikjer jih prav ni.
Čeprav v Slovenski akademiji znanosti
in umetnosti so glasbeniki (seveda kla-
sični, resni) zmeraj - vsaj za vzorec. Kul-
turnopolitična sfera pa ta profil bolj ali
manj spregleduje, skorajda prezira. Lite-
rati, slikarji, celo alternativna scena je
mnogo bolj(e) zastopana po vsej verti-
kali odločanja o ključnih kulturnopoli-
tičnih temah tega časa. Skladatelj Hans
Werner Henze je zapisal:"Glasba nima
ničesar opraviti s politiko!" Pet-er Ku-s
v članku Slovenski glasbeni nacionali-
zem (Muska, oktober 2010) govori o slo-
venskem glasbenem nacionalizmu in
prevladi, celo družbeni privilegirano-
sti samo institucionalnih glasbenikov
v trikotniku med opero, filharmonijo
in Slovenskimi glasbenimi dnevi.

Govorica glasbe je v primerjavi z
drugimi umetnostnimi zvrstmi na
prvi pogled videti najbolj univerzal-
na: čista in vzvišena, osvobojena svo-
jih vezi s predmetnostjo, deluje prek
univerzalnega jezika emocij onstran
vseh idej in predstavljivosti. Odtod
obrabljene fraze, češ da glasbi "ni mar
za ideologije" in da lahko bolj kot ka-
terakoli druga umetnostna zvrst
"združuje ljudi''. Vendar navidezna
"abstraktnost" glasbi ne pomaga do
večje avtonomije, ampak je zaradi nje
glasba še trdneje ujeta v družbena raz-
merja. Zato tudi nacionalni moment
v njej obstaja v še bolj izčiščeni obli-
ki in je njena nacionalna opredelje-
nost izražena še močneje kot v drugih
umetniških medijih. Tako Thomas W.
Adorno.

Morda pa je odgovor v nezastopano-
sti glasbenikov v kulturnopolitičnih te-
lesih prav v nepremostljivih prepadih
med glasbeniki samimi - tistimi insitu-
cionalnimi in alternativnimi, neinstu-
ticionalnimi. In v njihovem odnosu do
nacionalnega, narodno pomembnega.
Tukaj očitno ni sinergije in minimalne
enotnosti niti o statusu. Če je navzno-
ter toliko nepremostljivih prepadov
samo v odnosu do samih sebe in druž-
benega pomena, kako bi bilo navzven
razumevanje in neobremenjeno spreje-
manje v celoten korpus odločevalcev v
kulturi? Vprašanja za muzikologe. Saj
res, kje pa so?

Končno: kako težko najdejo aktual-
no vladni odločevalci primerne ljudi
za vodenje kulturnih ustanov. NSK je
torej pravilo, nikakor ne izjema. In ni
le simptom, ampak očitno kronična
bolezen. Zdravilo zanjo pa v daljni
prihodnosti, ko bo končno kak glasbe-
nik na čelu države. Hrvati imajo naj-
raje "kulturne profile" v vrhu države
(od 1991 so imeli že akademika zgodo-
vinarja pa potem literarnega zgodovi-
narja in sedaj skladatelja). Tudi Poljaki
in Litovci so za kulturnike na čelu dr-
žave. Pri nas še kulturni ministri niso
tako kot marsikje po svetu: recimo bra-
zilski, jazzer Gi-lbert-o Gi-l ali aktualna
estonska kulturna ministrica, ki ima
ta čas polne roke dela z EPK Talin, zbo-
rovska dirigentka Lai-ne Janes. Za zdaj
smo pri nas abonirani na pravnike in
ekonomiste. Na lestvicah tistih, ki jim
zaupamo, pa so najniže. Niže kot kul-
turniki-umetniki, novinarji.

Nemški Die Zeit je Evo Illouz junija
lani označil za vzhajajočo intelektu-
alno zvezdo, ki utegne postati eden
najpomembnejših mislecev 21. sto-
letja. In kako ji je uspelo? Z instink-
tom. S tem, da se je z metodološko
zagrizenostjo lotevala analize vsega
tistega, kar so drugi z veseljem prezr-
li: od ljubezni, ki drsi v lagodnost in
komodnost preko iskanja razlogov
za Freudovo popularnost v ameriš-
kih podjetjih do zdajšnje vsesplošne
obsedenosti s psihoterapijo in psiho-
manijo. V svojih analizah potuje od
Descartesa k Habermasu pa k Fou-
caultu, ko gleda Oprah, se ji prikaže
Freud, Machiavellija brez težav odkri-
je na Facebooku. Njene ideje, ki jih
kljub eklekticizmu ni mogoče ume-
stiti na polje intelektualnega eklekti-
cizma, so tako presenetljive in sveže
morda zato, ker "raziskuje s srcem".
Stvari same prihajajo k njej, jo nago-
varjajo, vznemirjajo, razbijajo mental-
ne klišeje in silijo k razmišljanju. Če
bi tem stvarem poskušali dati ime, bi
izbrali čustva, emocije.

Eva Illouz, ki danes predava na
številnih uglednih svetovnih univer-
zah, se je rodila v Maroku, odraščala
v Franciji, študirala pa na najboljših
univerzah po vsem svetu. Izdala je
več odmevnih knjig: Consuming the
Romantic Utopia (1997), Oprah Winf-
rey and the Glamour of Misery (2003),
Saving the Modern Soul: Therapy, Emo-
tions and the Culture of Self-Help
(2008), založba Krtina pa je ob koncu
lanskega leta poskrbela za slovenski
prevod njenih Hladnih intimnosti, ki
jih je pisala leta 2005 na Adornovih
predavanjih v Frankfurtu.

Čeprav so čustva nekaj, kar tradicional-
na pripada psihologiji, jih je profesori-
ca sociologije na Hebrejski univerzi v
Jeruzalemu postavila v središče svoje-
ga sociološkega raziskovanja. Ne samo
v družboslovju in humanistiki, tudi v
drugih znanostih je po njenem opaža-
nju prišlo do velikega "emocionalne-
ga obrata": še nevroznanstveniki so
se začeli zanimati za tisto polovico
možganov, v kateri imajo svoj sedež
čustva. Ampak zgolj s tem ni mogoče
do konca pojasniti predmeta njenega
raziskovanja. Kar jo je zares vznemirja-
lo, je ideja romantične ljubezni, ki naj
bi v kapitalizmu, ki postavlja v središ-
če posameznika in njegovo svobodno
izbiro, naposled postala mogoča. Po
tej ideji poroka ne bi več smela biti
stvar te ali one prisile, ampak izključ-
no stvar čustvene izbire. Pa je res?

Tudi zaradi tako preprostih izho-
dišč Illouzova fascinira s svojim po-
gledom. Tam, kje se drugi sociologi,
ki se sprašujejo, zakaj ljudje ravnajo
tako, kot ravnajo, skušajo dokopati do
odgovorov s kopanjem po socialni stra-
tifikaciji, njen pogled pritegne zavist,
sram, ljubezen, tesnobo, brezbrižnost,
ki pogosto spremlja razredne razlike.
Način, na katerega to počne v Hladnih
intimnostih, je fasciniral celo Slavoja
Žižka, ki je njeno "knjižico" označil
za "zgled brezkompromisne dosled-
nosti".

Knjiga, ki je opremljena z imen-
skim in stvarnim kazalom, je razde-
ljena na tri poglavja: Vzpon homo
sentimentalisa, Trpljenje, čustvena
polja in čustveni kapital ter Romantič-
na omrežja. V nasprotju z vsesplošnim
govorjenjem o brezdušnem kapitaliz-
mu Illouzova v tej sociološki zgodbi za-
govarja tezo o čustvenem kapitalizmu,
v katerem se čedalje bolj uspešno bri-
šejo ustaljene meje med zasebnim in
javnim, ekonomsko in intimno sfero,
med ljubeznijo in preračunljivostjo,
med čustvi in stvarmi. Natančneje: s
počustvenjem blagovnih odnosov se
čustvena razmerja podrejajo logiki
blaga.

Da je njena analiza "čustvenega
samopoblagovljenja", ki prežema so-
dobno kulturo medosebnih stikov od
poslovne do intimne sfere, ne samo
"prijetno berljiva", ampak tudi "pro-
dorna", Illouzovi priznava v prav tako
prijetno berljivi in lucidni spremni be-
sedi tudi Slavoj Žižek. Po njegovi oceni
je velika zasluga Illouzove v tem, da

Ni res, da smo se
umaknili v lupino
zaseb-nega življe-
nja. Nasprotno:
zaseb-ni jaz ni b-il
nikoli tako javno
uprizarjan in
vprežen v diskurze
ekonomske
in politične sfere

v tej knjigi pokaže, kakšno vlogo sta
- vsaj v ZDA - v tem procesu igrala psi-
hoanaliza in feminizem. A to še ni
vse. Čeprav je njeno delo zasidrano v
kritični teoriji, ji Žižek šteje v dobro,
ker v tem procesu ne vidi samo nega-
tivne razsežnosti, ampak opozori na
njegovo protislovno naravo: isti pro-
ces hkrati prinese dejansko emanci-
pacijo, nove svoboščine in ohromitev
tradicionalnih oblik gospostva.

Eva Illouz v Hladnih intimnostih do-
kazuje ne le to, da so ekonomska raz-
merja postala čustvena, ampak tudi
to, da so intimna razmerja čedalje bolj
stvar ekonomskih in političnih baran-
tanj in menjav. Dokaze za te procese
odkriva ne samo v fantastičnem vzpo-
nu psihologije, ki je proti koncu 20. sto-
letja dejansko zajela množice, ampak
tudi v vsej mogoči in nemogoči litera-
turi o samopomoči, "gojenju ljubezni"
in sreče, ženskih revijah, talk showih,
internetnih zmenkih in internetnih
romancah. Na kratko: naša hipermo-
derna življenja so hiperemocionalna.
Kako se je to zgodilo? Kdaj? Zakaj?
Kakšne socialne posledice ima vsesp-
lošna obsedenost ljudi s čustvi? Kaj se
v času interneta dogaja z našo identite-
to? Kako je emociolnalni kapitalizem
preoblikoval naše romantične izbire
in izkušnje?

To so samo nekatera vprašanja,
ki si jih avtorica zastavlja na osnovi
branja kritične teorije družbe. Ko je
kritične teoretike znova brala, se je
osredotočila na čustveno razsežnost
kapitalizma. Ko se osredotočimo na
"njegova čustva", pravi avtorica, začne
bledeti običajna delitev na brezčustve-
no javno sfero in zasebno sfero, ki je
prežeta s čustvi. Še več: očitno posta-
ne, da so skozi 20. stoletje moški in
ženske posvečali veliko pozornost svo-
jemu čustvenemu življenju tako na de-
lovnem mestu kakor v družini in da
so z uporabo podobnih tehnik povsod
postavili v ospredje svoj jaz in odnos
z drugimi. Ni res, da smo se umaknili
v lupino zasebnega življenja. Nasprot-
no: zasebni jaz ni bil nikoli tako javno
uprizarjan in vprežen v diskurze eko-
nomske in politične sfere.

Prevod Kostja Ži-žek, sprem-na beseda
Slavoj Ži-žek, Krti-na, Ljubljana, 2010
(z-bi-rka Krt; 158)

je Illouzova, v spremni besedi ume-
stil v "novi lik duha kapitalizma", ki
se je oblikoval po letu 1968. Po Žižku
imamo tri "duhove kapitalizma". Prvi,
podjetniški, je obstajal do velike krize
tridesetih let 20. stoletja, drugi za svoj
ideal ni imel podjetnika, ampak direk-
torja velikega podjetja, od 70. let pa se
pojavlja novi duh kapitalizma, ki je
"triumfalno povzel egalitarno in pro-
tihierarhično retoriko leta 1968 ter
se predstavaljal kot uspešen libertar-
ni upor proti zatirajočim družbenim
organizacijam ne le korporativne-
ga kapitalizma, ampak tudi realno
obstoječega socializma". Ta novi duh
povzemajo prosto po Žižku sproščeno
oblečeni kul kapitalisti, kakršen je de-
nimo Bill Gates. Najnovejši izraz tega
novega duha pa je vzpon nove znan-
stvene discipline - "študij o sreči", ki
ne razsaja samo tam daleč po Buta-
nu, ampak tudi po OZN. Tudi zato vas
občutek, da se že zdaj odločno preveč
ljudi pase po pašnikih vaše nesreče, ne
vara. V hladnem svetu, kjer mora biti
vse regulirano in definirano, morda ni
več daleč dan, ko bo sreča postala za-
konska dolžnost.

Avtobiografska pripoved v dveh delih
je plod desetletje dolgega dela, katere-
ga namen je bil opisati obdobje pred in
med drugo svetovno vojno v kočevski
enklavi. John Tschinkel je danes Ameri-
čan, katerega oče je bil Nemec, mama
pa Slovenka, in je bil vzgojen dvojezič-
no in dvokulturno. O Kočevarjih ne
piše vedno kot prvoosebni pričevalec,
ampak si včasih izposodi tudi spomin
drugih družinskih članov, za poglede v
šeststoletno zgodovino pred njegovim
rojstvom v Grčaricah leta 1931 ter za
oris kulturno-zgodovinske podobe Ko-
čevarjev pa uporablja tudi druge vire.
V tem oziru knjiga Zvonovi so utihni-
li ni samo življenjska zgodba. Ta je ob
študiju virov samo vznikala iz pozabe
in se v knjigi prepleta z drugimi indi-
vidualnimi in kolektivnimi usodami.
Prof. Peter Foulkes s Stanfordske uni-
verze v Kaliforniji v predgovoru h knji-
gi zapiše, da zven in moč Tschinklove
pripovedi izhajata deloma iz njegove
razpetosti med preteklostjo, ki se je
spominja, in sedanjim doživljanjem,
v katerem se žive slike iz otroštva in
odraščanja mešajo s poznavanjem zgo-
dovine in kulture v koherenten moza-
ik izginule skupnosti.

Šesto let je nemški jezikovni otok
na 760 kvadratnih kilometrih velikem
območju na jugu Slovenije živel in se
razvijal in vso to obdobje so njegovi
prebivalci ohranili svojo kulturo in
nemško narečje. V drugi polovici 19.
stoletja je tam živelo 23.000 Nemcev,
ki pa so se zaradi revščine izseljeva-
li v ZDA. Pred drugo svetovno vojno
se je njihovo število skoraj prepolovi-
lo, ostalo jih je le še 12.500, danes pa
komaj najdemo kakšno sled o njih. V
bojih so izginile cele vasi, ali pa so bile
prepuščene propadu, cerkve, pokopa-
lišča so bila uničena in nemški napisi
izbrisani.

Izginotje kočevskih Nemcev ni več
skrivnost, ti dogodki so z različnih vi-
dikov obdelani v arhivskih virih, pri-
povedih, zgodovinskih in etnoloških
študijah. Tako je to je že tretja knjiga
o kočevski nemški manjšini pri za-
ložbi Modrijan (A. Auersperger, Iskal-
ci grala, 2004; M. Ferenc, Kočevska
pusta in prazna, 2005), ki polni zgo-
dovinski spomin ob drugih primer-
ljivih delih, objavljenih večinoma v
zadnjem desetletju (V. Trdan, Življenje
kočevskih Nemcev med 1850 in 1918,
1999; M. Oražem, Grčarice skozi prete-
klost, 1998; isti, Grčarice, zgodovinski
kraj, 2003; Z. Troha, Kočevski Nemci
partizani, 2004; M. Makarovič, Resni-
ce posameznikov: po življenjskih pri-
povedih Kočevarjev staroselcev in
Slovencev s Kočevskega, 2008). Sicer
obstaja še nekaj literature s področ-
ja etnologije, npr. W. Tschinkel (ur.
M. Stanonik in A. P. Florjančič), Koče-
varska folklora, 2004; ter M. Kunder-

John Tschinkel je
s svojimi spomini,
prepleteni z drugimi
viri, poskrb-el, da
usoda Kočevarjev
ne b-o pozabljena

graber, Razvoj kočevske noše, 1991
(slednja je zbrala tudi vso bibliografi-
jo o Kočevarjih). Ob tem hitrem pre-
gledu literature o Kočevarjih skoraj
ne uide, da je bila nemška manjšina na
Kočevskem sprva bolj preučena glede
na folklorne posebnosti - etnonim Ko-
čevar je bil bolj sopomenka za trgovca
s suho robo, krošnjarja in sploh trgov-
ca na drobno, kot pa sinonim za tragič-
no usodo pregnancev.

Leta 1941 so nacisti s prevaro in
prisilo prepričali kočevske Nemce, da
glasujejo za preselitev. Preseliti so se
morali v Posavje, iz katerega so nemš-
ke oblasti izgnale in poslale na prisilno
delo tam živeče Slovence. Ta preselitev,
pred katero so jih rasno pregledali, je
Tschinklova naslovna metafora: zvo-
novi so utihnili. Po vojni so Kočevarji
ostali brez jugoslovanskega državljan-
stva, brez svojih domačij in nazadnje
so morali skoraj vsi Kočevarji peš in
s konjskimi vozovi zapustiti Sloveni-
jo. Kdor se je upiral, je bil razlaščen
in izgnan, veliko Kočevarjev je umrlo
tudi v povojnih taboriščih. Tschinkel
opisuje dvotedensko skrivanje in "poto-
vanje" čez Slovenijo do Avstrije nadrob-
no, enkrat z očmi odraščajočega fanta,
drugič z resnostjo moža. Na izpraznje-
ne domove Kočevarjev so po vojni na-
selili Slovence in prebivalce iz drugih
jugoslovanskih republik. V Sloveniji je
ostalo kakih 1000 Kočevarjev, le nekaj
sto na Kočevskem, toda zaradi politič-
nih pritiskov se je večina odrekla svoji
etnični identiteti. Po osamosvojitvi so

Prevod Maja Krai-gher i-n Nataša Peternel,
sprem-na beseda Peter Foulkes, Modri-jan,
Ljubljana, 2010

John Tschinkel je s svojimi spomini,
prepleteni z drugimi viri, poskrbel, da
usoda Kočevarjev ne bo pozabljena. S
kritično distanco ameriškega izobraže-
nega emigranta, ki se ne more znebiti
pekočega občutka trajne izgube, je sesta-
vil koherenten mozaik izginule skupno-
sti. Njegova vračanja v Slovenijo so tudi
opravičilo žrtve drugim pregnanim žr-
tvam, npr. izseljeni družini v Velikem
Mraševem, kjer je stanovala njihova
družina med vojno. Vsi so bili žrtve.

Je eden tistih Mariborčanov, ki
ga že desetletja srečujemo na
vseh kulturnih dogodkih. Najz-
vestejši je gledališču. Je tudi na
večini koncertov klasične glas-
be in na otvoritvah razstav. Še
vedno vidi prav vse predstave v
SNG Maribor. Največja avtorite-
ta ljubiteljskega gledališča je bil
še v časih, ko se je iz amaterskih
vrst napajala vsa vrhunska gle-
dališka kultura. Koliko mladih
gledališčnikov se do danes spo-
minja njegovih strogih, iskre-
nih ocen z gledaliških srečanj
po vsej državi, tudi nekdanji.
Celo nosilci Borštnikovega pr-
stana in najvišjih državnih na-
grad izhajajo iz njegove kultne
gledališke skupine KUD Slave
Klavore. Milena Muhič, Dani-
lo Benedičič, Vlado Novak, Mi-
lada Kalezic ... Janez Karlin je
resnično zunajserijski kulturni
organizator, funkcionar v žlaht-
nem pomenu, ko so se funkcije
še nosile s ponosom in odgovor-
nostjo. Pa tudi gledališki reži-
ser je bil, skupaj kar pol stoletja
je režiral v 70 predstavah za
odrasle in otroške gledališke
skupine, bil je iskalec novega re-
pertoarja, talentov ... Vse je bil
v kulturni sferi: poslanec v te-
danjem republiškem kulturno-
prosvetnem zboru, predsednik
Kulturne skupnosti Maribor,
združenja gledaliških in lut-
kovnih skupin Slovenije, zveze
kulturno-prosvetnih organiza-
cij Maribor, KUD Slave Klavore
... V "čisto politiko" se ni pustil
nikoli zvabiti, čeprav so bile
ponudbe. Še vedno hodi, vita-
len 88-letnik, vsak dan peš čez
most v mesto, tedensko pa vsaj
dvakrat na kakšno kulturno pri-
reditev.

Zaslužen je, da Maribor ni
izgubil Opere. Ko je bil pred-
sednik sveta za kulturo občine
Maribor, je grozilo, da jo bodo
ukinili. "Opera je imela tedaj,
konec 60. let, pod vodstvom
Vladimirja Koblerja 400 milijo-
nov dinarjev dolga. Dobili smo
uradni predlog župana in vseh
političnih organov, da opero
kratko malo ukinemo in da bo
v Mariboru gostovala ljubljan-
ska Opera. K sreči sem bil tedaj
funkcionar v treh republiških
organih - v republiškem svetu
za kulturo, na čelu je bil pisa-
telj Beno Zupančič, bil sem tudi
v organu, kjer so delili denar za
kulturo, in še poslanec repub-
liškega prosvetno-kulturnega
zbora. Dosegel sem, da je repub-
lika pokrila dolg in Opera je
bila rešena," pravi Karlin.

Devetindvajset let je bil ravna-
telj Osnovne šole Ivana Can-
karja v Mariboru, znan tudi po
tem, da je problematične učen-
ce vključeval v šolsko gledališ-
ko skupino. Kako so se čudile
učiteljice, ko so največji "lumpi"
igrali v Vilinčku z lune. Znal jih
je pritegniti. Sploh je izumil šol-
ska kulturna društva na Slo-
venskem in s tem vzpostavil
mrežo, kije gotovo zaslužna za
današnji visoki nivo slovenske-
ga teatra in vzgojo publike .

Njegovo prvo delovno mesto
je bilo v dvorazrednici v Viršta-
nju. "Pripeljal sem se s kovčkom
na kolesu. Po vojni sem izredno
končal učiteljišče, potreba po

Do-segel je, da
je mari-bo-rska
Opera po-kri-la
do-lg i-n o-stala,
si-cer bi- šti-ri-
desetletja tu-kaj
go-sto-vala le
ljubljanska

učiteljih je bila velikanska. Po
dveh mesecih so me poklicali v
šolo Sv. Križ pri Rogaški Slatini.
To je bilo leto 1947. Vojska mi je
odvzela dve leti. V avgustu 1945
sem se demobiliziral, a javili so
mi, da sem 'neobhodno potre-
ban' in moral sem služiti državi.
Tri dni sem klel in pil, pa že prej
sem sovražil vojsko. Edina sreča
je bila, da sem služil v Sloveniji.
Najprej v Tolminu, potem sem
šel v Vipavo. Kot mladega učite-
lja so me šibali povsod, kjer je
bilo treba nadomeščati. V naj-
večjem trgu - Lembergu - sem
imel najprej prvo- in drugošol-
ce. V enem tednu bi skoraj vse
črke vzel. Vozil sem se od doma,
iz Rogaške Slatine. Pozimi do
Mestinja z vlakom, potem pa
peš. Leta 1950 so me poklicali
v Maribor za upravnika interna-
ta učencev industrijsko-tekstil-
ne šole pri MTT. Ko so triletno
tekstilno šolo prenesli v Kranj,
sem šel najprej na nižjo gimna-
zijo Pobrežje, kasnejšo Osnov-
no šolo Toneta Čufarja, potem
na nižjo gimnazijo v Kamnici.
Tedaj ni bilo razpisov, kar z de-
kretom so nas učitelje pošiljali
sem in tja. Kasneje sem bil eno
leto še na osmi nižji gimnaziji,
kasnejši Cankarjevi šoli. Nazad-
nje so me na občini kar določili
za ravnatelja šole Ivana Cankar-
ja. Na izbiro so mi dali Vadnico
(današnja OŠ Prežihovega Voran-
ca) ali Cankarja. Nisem hotel na
Vadnico, ker so tam bile hospi-
tacije bodočih učiteljev in je bil
poseben režim. V šolskem letu
1957/58 sem prišel na Cankarje-
vo," pripoveduje Karlin, ki so ga
kar dvakrat skušali zvabiti za
upravnika mariborskega SNG,
a se ni dal. Kot dolgoletni član
gledališkega sveta je poznal raz-
mere in vsa trenja med opero,
dramo, tehniko. "Prav zato, ker
sem teater preveč poznal, ga
nisem hotel voditi. Sindikat ga
je biksal, zagrenjene igralke so
se pritoževale," pravi s tisto nje-
govo tipično hudomušno odre-
zavostjo.

Njegov delež pri vzponu slo-
venskega ljubiteljskega gleda-
lišča je neprecenljiv. Dvanajst
let je vodil Kulturno-umetniš-
ko društvo Slave Klavore, ki
je imelo celo vrsto dejavnosti,
najboljše pa je bilo gledališče,
ki je bilo v vrhu slovenskega in
jugoslovanskega ljubiteljskega
teatra. Bili so časi, ko je imela
severovzhodna Slovenija, od
Lendave do Črne na Koroškem,
na republiških srečanjih lju-
biteljskih gledaliških skupin
polovico vseh predstav. Začel
je še v tekstilnem internatu.
''Z Molierovimi Scapinovimi
zvijačami sem prvič prišel v
Večer. Avtor zapisa je bil Fran-
ce Filipič.'' Klavora je igrala
predstave, kakršne so igrali v
ljubljanski Drami. ''Nekoč sije
režiser Miran Hercog prišel k
nam ogledat Vražjega fanta, ker
smo imeli premiero dva tedna
pred njim. Mnogi so po obeh
predstavah celo rekli, da je bila
naša boljša. Skrivnost Slave Kla-
vore je bila v dobrih igralcih in
visokih standardih. Draga Jan-
čarja nismo vzeli v skupino,
ker na avdicijah ni imel dobre
dikcije. Na enem od nekdanjih
Borštnikovih srečanj mi je to
v šali celo očital. V komisiji za
nove člane je bil tedaj še Jože
Protner, imenitni igralec in
pevec. Tudi Vinka Šimka smo
zavrnili. Igralsko nam je sveto-
vala Zora Hudales, kije končala
igralsko akademijo v Beogradu.
Sodelovali pa smo tudi s profesi-
onalnim gledališčem, s Franom
Žižkom smo imeli skupne akci-
je. Vsa scena je bila za današnje
pojme neverjetno povezana.
Zares smo bili valilnica dobrih
igralcev. Tudi mnogi profesio-
nalni režiserji so delali z nami.
Danes je mnogo nižji nivo ljubi-
teljskega gledališča kot nekoč.
Večina igra neke komercialne
'štikelce', da več pokasirajo," je
bil kritičen Karlin.

S Slavo Klavoro so bili v
četrt stoletja po vsej Jugoslavi-
ji, pa tudi na Češkem, v Nemčiji,
Avstriji... Na srečanju gledališ-
kih skupin Jugoslavije na Hvaru
so bili po navadi najboljši. ''Na
gledališko srečanje Spectrum
v Beljak z Beraško opero pa
nismo šli, ker je eden ključnih
igralcev, Kristijan Sande, preu-
rejal hišo. Kolegi so bili besni,
jaz tudi, a tako je bilo. Delali
smo v skromnih razmerah, vaje
smo imeli v zeleni dvorani Uni-
ona, bralne vaje kar v pisarni
ZKO, odrske pa po dvoranah v
Hotinji vasi, Bistrici pri Rušah
... Morda je vse skupaj zamrlo
prav zato. Škoda, ker so z nami
delali zares imenitni sodelavci
- Bruno Hartman in Milena Go-
dina sta bila lektorja, Tošo Pri-
možič nam je delal sceno, pa
Maks Kavčič. Akademski slikar-
ji so nam celo kulise 'poštrihali'
sami. Mnogim igralcem so žene
dale ultimat: ali jaz ali Klavora.
Po navadi je zmagala Slava.''

Ko so s Klavoro igrali Dežur-
no službo Lutowskega, kritično
igro o partijski birokraciji, ki se
konča z vzklikom 'Operiramo!',
kar je bil znak, da se mora parti-
ja spremeniti, jim je tedanji par-
tijski sekretar Stane Kavčič po
predstavi čestital in dejal: ''Zelo
pogumno.''

''Ko sem bil predsednik
sveta za kulturo, so k meni pri-
hajali tudi ljudje iz Udbe in me
vabili, da jih pridem informi-
rat, ko smo imeli goste gledališč-
nike iz tujine. Seveda nisem šel
nikoli, pa tudi klicali me niso.
Čudno, najbrž pa sem bil kori-
sten drugače," pravi.

Devetdesetletnik bo pri-
hodnje leto, ko bo Maribor
evropska prestolnica kulture.
Še veliko prireditev čaka nanj
in njegova navzočnost na njih
je zadnjih šest desetletij nepo-
grešljiva.

Ime Viljem izhaja iz nemš-
kega imena Wilhelm, ki ga
razlagajo kot zloženo ime,
tvorjeno iz starovisoko-
nemških besed willo "volja"
in helm "čelada".
REKLO zA DANES:
Raje preveč kot premalo.

49 pr. n. št. - Po legendi je na
ta dan rimski vojskovodja
Julij Cezar ukazal svojim le-
gijam, naj prestopijo mejno
reko Rubikon. Pri tem naj bi
izrekel znamenite besede:
"Kocka je padla."
1778 - Umrl je švedski nara-
voslovec Carl Linne (rojen
leta 1707).

1883 - Rodil se je ruski pisa-
telj Aleksej Nikolajevič Tol-
stoj (umrl leta 1945).
1917 - Umrl je William Fre-
derick Cody, bolj znan kot
Buffalo Bill, legenda ameriš-
kega Divjega zahoda (rojen
leta 1846). Bil je jahač Pony
Expressa, vodič in slezosle-
dec v ameriški vojski, plača-
ni borec proti Indijancem,
profesionalni lovec na bizo-
ne in še marsikaj. Leta 1883
je organiziral revijo Wild
West Show in nastopal tudi
po Evropi.

1943 - Sovjetske sile so za-
čele veliko ofenzivo proti
nemški 6. Paulosovi armadi.
1951 - Umrl je ameriški pisa-
telj Sinclair Lewis.

1971 -1" Umrla je francoska
modna kreatorka Gabriel-
le Coco Chanel (rojena leta
1883).

1984 - Vatikan in ZDA sta
obnovila diplomatske odno-
se, prekinjene pred več kot
100 leti.

Dobre volje in nasmejani
boste. S svojim nasmehom
in prijaznostjo boste marsi-
komu polepšali dan.

Z neumnimi izjavami vas
bo nekdo pošteno razjezil.
Raje se umaknite in uporabi-
te diplomacijo.
DV01ČKA

Potrebujete počitek in pri-
siljeni si ga boste vzeti, saj
vas lahko neprijetne stvari
popolnoma izčrpajo.
RAK

Uspešni boste pri delu, pri-
jetni v medčloveških odno-
sih in nadvse privlačni za
nasprotni spol.

Navzven boste zelo sprošče-
ni, čeprav boste v sebi skri-
vali skrbi. Ne bodite tako
strogi do sebe.
DEVICA

Razpeti boste med izolira-
nostjo, ki ste si jo sami izbra-
li, in med močno potrebo
po prijateljstvu.

Načrtovali boste veliko
praktičnih stvari, do konca
pa izpeljali samo tisto, ki
vam največ pomeni.

Razmišljali boste o preteklo-
sti in tako našli rešitev za
naprej. Dočakate lahko spre-
membe pri delu.

Vnesite več razumevanja in
potrpljenja v vsakodnevne
odnose, saj to znate, če se le
dovolj potrudite.

Posvetite se športnim aktiv-
nostim, prijateljem in part-
nerju, vsem tistim, ki ste jih
zadnje čase zanemarili.
VODNAR

Pri delu bo šlo, pri čustvih
pa manj. Vaša zamisel bo
tako posebna, da boste mo-
rali partnerja o njej obve-
stiti.

So vprašanja, na katera vam
lahko odgovori le vaše srce.
Dobite lahko denar in pri-
ložnost, da ga zapravite.

Najpogostejša
hormonska motnja pri
ženskah v rodni dobi,
ki prizadene do deset
odstotkov žensk, je tudi
pogost vzrok neplodnosti

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS)
je najpogostejša hormonska motnja pri
ženskah v rodnem obdobju in najpogo-
stejši vzrok neplodnosti pri ženskah z
motnjami menstrualnega cikla. Kaže
se lahko z različnimi znaki androge-
nizacije, kot so čezmerna telesna po-
raščenost moškega tipa (hirzutizem),
aknavost, moški tip plešavosti, z mot-
njami menstrualnega cikla in neplod-
nostjo, pogosti so centralna debelost,
arterijska hipertenzija, insulinska rezi-
stenca z večjo pojavnostjo motene tole-
rance za glukozo in sladkorne bolezni
tipa 2, motena presnova lipidov, pro-
trombotično stanje in motnje dihanja
med spanjem. Prisotni so lahko vsi ali
le nekaj navedenih znakov in simpto-
mov, navajajo strokovnjaki za hormon-
ske motnje.

Sindrom policističnih jajčnikov se po-
javlja pri pet do deset odstotkih žensk
v rodni dobi. Devetdeset odstotkov
žensk z nerednimi menstruacijami ima
PCOS. Bolezen se pojavlja družinsko.

Ob genetskem nagnjenju so po-
membni tudi zunanji vplivi, predvsem
porast telesne teže, ki poslabša vse kli-
nične, presnovne in biokemične znake
bolezni. Disfunkcija jajčnika in veliko
število antralnih foliklov v jajčniku
dopušča razlago, da je za nastanek sin-
droma pomembno fetalno obdobje.
Prizadet jajčnik je genetsko predviden
za izločanje večjih koncentracij andro-
genov že pri plodu, v otroštvu in med
mladostnim obdobjem.

Bolezenski znaki so raznoliki, poja-
vijo se s puberteto in običajno počasi
napredujejo. Hitra poslabšanja nastopi-
jo s porastom telesne teže. Strokovnja-
ki klinične znake delijo v tri skupine:
androgenizacija, motnje menstrualne-
ga cikla in neplodnost ter presnovne
motnje.

Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., s
Kliničnega oddelka za endokrinologi-
jo, diabetes in presnovne motnje Inter-
ne klinike UKC Ljubljana, priporoča
različne načine zdravljenja te bolezni:
"Če je bolnica debela, je prvi ukrep spre-
memba življenjskega sloga: uravnoteže-
na dietna prehrana z manj kalorijami
in povečana redna telesna dejavnost.
Slednja je izjemnega pomena. Zmanj-
šanje telesne teže za sedem do deset
odstotkov že bistveno izboljša menstru-
alni ciklus, saj se izboljša presnovno sta-
nje, zmanjšata se insulinska rezistenca
in koncentracija androgenov.

Če bolnica želi le ureditev men-
struacije, se odločimo za kontracep-
cijske tablete. Zdravilo uredi ciklus,
zmanjša izločanje LH in posledično
izločanje androgenov. Ugodno vpli-
va na kožo, aknavost se zmanjša, učin-
ki na poraščenost so različni. Znake
androgenizacije (moško plešavost)
zdravimo z zdravilom, ki deluje na no-
vonastale dlake, zato se učinki zdrav-
ljenja začnejo kazati šele po treh do
šestih mesecih zdravljenja. Bolnice mo-
ramo na to opozoriti. S prenehanjem
zdravljenja se poraščenost običajno po-
slabša."

"Zdravljenje neplodnosti kot posledi-
ce PCOS zajema spremembe življenj-
skega sloga, predvsem zmanjšanje
telesne teže, saj je znano, da vitkejše
bolnice lažje zanosijo. Tudi izid noseč-
nosti je veliko boljši pri normalno pre-
hranjenih bolnicah s PCOS. Ovulacijo
spodbujamo z zdravili prvega izbora.
Priporočeno trajanje zdravljenja je vsaj
šest do devet ciklusov. Če to ni uspeš-
no, stimulacijo ovulacije poskusimo
na druge načine. Zdravljenje neplod-
nosti pri PCOS vodi ginekolog-endo-
krinolog, saj je potreben strog nadzor
jajčnikov z ultrazvokom," še pojasnjuje
prof. dr. Marija Pfeifer.

Bolnice s PCOS morajo biti pozorne
tudi na druge težave z zdravjem. Pogo-
sto imajo insulinsko rezistenco, večjo
pojavnost sladkorne bolezni tip 2, arte-
rijske hipertenzije in drugih dejavni-
kov tveganja za aterosklerozo, zato
pogosteje zbolevajo za srčno-žilnimi
boleznimi. Pri ženskah s PCOS je pove-
čano tveganje za nastanek karcinoma
endometrija. Imajo nižjo stopnjo za-
nositve in večje tveganje za nastanek
spontanih splavov. (zdr)

Eter-ičn-o- olje mo-d-r-ega evkalipta je
mo-č-an- an-tiseptik, ki zavir-a r-azvo-j
bakter-ij, vir-u-so-v in- n-ekater-ih gliv

Mnogi pripravki, s katerimi si v zimskem času lajšamo te-
žave z dihali, in mazila za lajšanje revmatičnih tegob zna-
čilno rahlo ostro in osvežujoče dišijo. Značilen vonj, ki
spominja na meto, jim dajeta izvleček ali eterično olje mo-
drega evkalipta.

Evkalipti izvirajo iz Avstralije in Tasmanije. Botaniki so
od 17. stoletja v tamkajšnjih krajih odkrili in opisali nad tri-
sto vrst evkaliptov, ki so večinoma velika trdoživa drevesa.
Konec 19. stoletja so iz prvotne domovine nekatere vrste
razširili kot plantažna in okrasna drevesa po vsem svetu.
Danes jih gojijo v Sredozemlju, severni Afriki, Južni Ameri-
ki, Indiji, na Kitajskem in južnih delih ZDA.

V nasadih najpogosteje gojijo modri evkalipt ali modri
gumijevec (Eucalyptus globulus). Listi popolnoma razvitih
rastlin so pecljati in nameščeni premenjalno. Listne plosk-
ve so podolgovate in srpasto suličaste oblike. Drevo zraste
do 40 metrov visoko. Cvetovi vseh evkaliptov so podobno
zgrajeni. So brez cvetnega odevala in nalogo privabljanja
žuželk opravljajo živobarvni vratovi številnih pestičev. V
večpredalasti kapsuli se po oploditvi razvije veliko drob-
nih semen.

Že avstralski domorodci so poznali uporabo listov evkalip-
ta za obkladke, v mazilih ali v obliki poparka. Z obkladki so
oskrbeli rane in glivične razjede na koži. S poparkom pa so
zniževali povišano telesno temperaturo. Uporaba evkalipta
se je po odkritju hitro razširila v azijskih sistemih zdravlje-
nja, kot sta kitajska tradicionalna medicina in ajurveda.

Danes vemo, da je eterično olje močan antiseptik, ki za-
vira razvoj bakterij, virusov in nekaterih gliv. Uporabljen
notranje deluje odvajalno, razkužilno in lajša izkašljevanje.
V obliki inhalacij zmanjšuje težave pri kašlju ter vnetjih si-
nusov in glavobolih zaradi njih. Omenili smo že, da tudi
znižuje povišano temperaturo. Zunanje pospešuje celjenje
ran in opeklin in zmanjšuje bolečine revmatičnega izvo-
ra. Dobro ga poznajo športniki, saj kot sestavni del mazil
in masažnih olj lajša težave pri pretreniranih mišicah in
športnih poškodbah. Nekaj kapljic eteričnega olja v vodi je
primerno za grgranje in razkuževanje ustne votline. V aro-
materapiji eterično olje uporabijo pri težavah z dihali in za
masaže. V dišečih lučkah z izparevanjem odišavi in razku-
žuje zrak v prostoru. Primerno je tudi za kopeli, ker poživ-
lja in sprošča ter odpira dihalne poti. Evkaliptovo eterično
olje uporabljajo pri zdravljenju domačih živali, podobno
kot pri ljudeh. Pri uporabi ne smemo pretiravati. Eterično
olje lahko razdraži kožo. V večji količini povzroči prebav-

Evkali-pte v Sredozemlju i-n drugi-h kra-ji-h z mi-lejšo kli-mo gojijo
kot okrasna parkovna drevesa, pri- nas ji-h ponujajo kot za-ni-mi--
ve posodovke. (Forest in Kim Starr)

ne motnje, drisko, padec krvnega tlaka in motnje krvnega
obtoka. V normalnih količinah ni nevarno, odsvetujejo pa
uporabo pri dojenčkih in nosečnicah.

Za industrijo dišav in kozmetike so zanimiva aromatična
olja evkaliptov z različnimi značilnimi vonji drugih evkalip-
tov, ki imajo citronast, mentolen vonj ali vonj zrelih jabolk.
Poleg izdelave parfumov porabijo največ olj za odišavljenje
mil in kopalnih soli. Eterično olje zaradi razkuževalnih in
dezodorativnih lastnosti dodajajo tudi drugim kozmetič-
nim izdelkom, kot so zobne paste, ustne vodice ali losjoni
po britju. V naravni kozmetiki manjše količine eteričnega
olja uporabljajo za odpravljanje mastne aknaste kože, celje-
nje opeklin in po pikih žuželk. Eterično olje ali izvlečke
evkalipta dodajajo čistilom zaradi vonja in dezinfekcijskega
delovanja. V konditorski industriji uporabljajo eterično olje
pri izdelavi bonbonov, želejev in slaščic, saj značilen mento-
lu podoben vonj daje posebno noto takim izdelkom.

Cvetovi večine evkaliptov izločajo velike količine nek-
tarja in so bogata paša za čebele. Med je zdravilen in ga pri-
poročajo pri katarjih in vročini. Umirja srce in pospešuje
izločanje vode iz telesa.

Trden les evkaliptov je primeren za izdelavo plovil. Je
iskan gradbeni material, saj je odporen proti gnilobi in
škodljivcem. Les zelo enakomerno gori in ga uporabljajo
za kurjavo in pripravo kakovostnega oglja. Evkalipte v Sre-
dozemlju in drugih krajih z milejšo klimo gojijo kot okra-
sna parkovna drevesa. Mlade evkalipte vrtnarji tudi pri nas
že ponujajo kot zanimive posodovke.

V Španiji je s prvim dnem novega leta začel veljati strog protikadilski zakon,
ki je kadilce pregnal iz barov in restavracij. Prav tako je prepovedano kaditi na
otroških igriščih ter na območjih pred bolnišnicami in šolami.

Novi zakon je v Španiji, kjer je kajenje močno ukoreninjeno, že pred uveljavit-
vijo dvignil nemalo prahu. V združenjih gostincev so predvsem opozarjali, da
je bare in restavracije že tako prizadela gospodarska kriza, pri tem pa so zaman
pozivali k vzpostavitvi podobnega sistema, kot ga ima Francija, kjer ločena, s
prezračevanjem opremljena območja za kadilce ostajajo dovoljena.

V Španiji so imeli doslej enega najbolj ohlapnih protikadilskih zakonov v
Evropi. Zakon iz leta 2006 je kajenje pregnal z delovnih mest, sredstev javnega
prevoza in trgovin, a lastniki barov in restavracij so se lahko sami odločili, ali
bodo še naprej "kadilski". Za to možnost so se v želji, da ohranijo stranke, odlo-
čili lastniki številnih lokalov.

A španska ministrica za zdravje Leire Pajin je bila odločna. Novi zakon po
njenih besedah predstavlja odločilen korak v preventivnem ukrepanju za zdrav-
je prebivalstva. Po mnenju Pajinove bodo zaradi novega zakona prav tako šte-
vilni nekadilci, predvsem družine, več odhajali ven.

V Španiji naj bi kadila skoraj tretjina prebivalstva. Zaradi kajenja naj bi v tej
državi v povprečju letno umrlo skoraj 53 tisoč ljudi. Dodatnih 1500 do 3000
ljudi naj bi letno umrlo zaradi pasivnega kajenja, (sta)

Korporacija Google je za ceno 1,4 milijarde evrov (1,8 milijarde dolarjev) konč-
no odkupila poslovno stavbo v New Yorku, v kateri že od leta 2006 delajo njeni
zaposleni. Stavba stoji v predelu Chelsea, nekoč je bila v lasti pristaniške upra-
ve, od leta 1998 pa je bilo lastnik nepremičninsko podjetje, ki je stavbo septem-
bra letos ponudilo v odkup. Google je že velikokrat poudaril, kako pomembna
je njegova prisotnost v New Yorku, saj naj bi v njihovih pisarnah vladala prav
takšna kulturna raznolikost kot v tem mestu. Po podatkih Davida Radcliffa,
ki pri Googlu skrbi za nepremičnine in delovna mesta, so v stavbi zdaj zaposle-
ni iz 35 držav, ki govorijo skupaj preko 40 jezikov. 270.000 kvadratnih metrov
poslovnih površin je dovolj za namestitev 2000 zaposlenih v korporaciji, v isti
stavbi pa imata sedež Nike USA in spletna knjigarna BarnesAndNoble.com. V
neposredni bližini je ne samo Wall Street, ampak tudi vse ameriške medijske
hiše, ki se razvijajo v pomembne partnerje internetnih portalov. (grg)

Spletno analitično podjetje Commto-
uch je ob koncu leta objavilo never-
jetne podatke. Pri zadnji raziskavi
elektronske pošte so prvič za-
znali zmanjšanje odstotka ne-
želene elektronske pošte, tako
imenovanih "spam" sporočil.

Po njihovih lastnih podatkih so
zmanjšanje opažali že zadnjih nekaj mesecev.
Tako so septembra in oktobra 2010 zaznali 18

odstotkov več "spam" sporočil kot novembra 2010, decembra pa se je trend na-
daljeval. Razlog naj bi bil v zaprtju omrežja organizacije Spamit, od koder naj
bi v zadnjem obdobju prihajalo neverjetno visoko število neželenih sporočil v
zvezi s prodajo zdravil. Raziskovalci so tako v celotnem zadnjem četrtletju opa-
zili zmanjšanje količine neželenih predbožičnih in prednovoletnih voščilnic,
ki jih je bilo dnevno kar 30 odstotkov manj kot v preteklem obdobju. Skupno
je odstotek "spama" z 88 odstotkov, kolikor je znašal konec leta 2009, upadel na
"le še" 83 odstotkov. (grg)

Promocijski mobilnik iPhone4 XXL je razstavljen na železniški postaji St. Panc-
ras v Londonu, največji pa je zato, ker je sestavljen iz 56 tabličnih računalnikov
iPad. Namen ogromnega mobilnika je promocija najnovejše igre za iphone in
ipad, katere naslov je Lara Croft and the Guardian of Light. 5 6 ipadov je sestav-
ljenih tako, da vsak prikazuje le izsek velike slike, katere polna ločljivost znaša
57.344 x 43.008 slikovnih točk.

Igro z Laro Croft si lahko naložite z AppStorom, kjer je na voljo za 5,49 evra.
Tokratna igra je zgodba o vojnem tiranu, ki so ga pomotoma izpustili iz dolgo-
letne ječe, Lara pa ga mora za vsako ceno ustaviti. Na poti iz podzemlja ji je v
veliko pomoč dinamit, prav tako tudi oster razum pri reševanju precej težkih
ugank, (grg)

pa tovrstne napovedi s strani micro-
softovih arhitektov niso nove. Se še
spomnite naprav SPOT (Smart Perso-
nal Objects Technology), ki so jih prav
tako pompozno napovedovali na CES
pred petimi leti?!

Veliko obljub je natrosil tudi Go-
ogle, največ pa se jih je nanašalo na
sistem Android, ki je namenjen mobil-
nim napravam (telefoni, tablični raču-
nalniki - na CES je bilo predstavljenih
več kot 100 android tabličnih računal-
nikov). Čeprav je bil android 3.0 Ho-
neycomb prvič predstavljen lani na
konferenci Dive Into Mobile, tokrat
na CES ni bilo videti veliko sprememb.
Morda je novo le to, da bo android 3
na voljo do marca 2011. Tako obljublja
Google.

gled se zdi, da tokrat niso pokazali nič
posebnega. Pri Applu je novo to, da so
odslej v Apple store na voljo tudi pro-
grami za namizne računalnike. Čeprav
je bila to pričakovana poteza, pa se bo
pomembnost te novosti pokazala šele
čez čas. Trg programske opreme ne bo
nikdar več tak, kot je bil doslej.

Na sejmu smo imeli tudi Sloven-
ci svoje predstavnike. XpanD je pred-
stavil novo različico univerzalnih
aktivnih očal 3D, ki podpirajo RF sin-
hronizacijo s prikazovalniki vsebin
3D. Ker je 3D med najbolj vročimi te-
mami, se zdi, da smo Slovenci našli za-
nimivo tržno nišo.

Za konec pa še, zakaj je bil letošnji
CES toplo-hladen. Na tovrstnih dogod-
kih je vedno veliko novosti, pričakova-
nja so velika (zlasti v začetku leta), na
koncu pa preživi le peščica novitet, ali
pa celo nobena.

CES je za-čel sejemsko leto
2011 - CES je sejem, ki za-d-
njih neka-j let močno vpliva-
na- ra-zvoj tehnologij

ZVONE ŠTOR

Consumer Electronics Show (CES) je
letos privabil 2700 razstavljavcev iz 50
držav, po prvih ocenah pa si je sejem,
ki se je začel prejšnji četrtek, končal
pa včeraj, ogledalo 150 tisoč obisko-
valcev.

Otvoritveno predavanje je imel
Steve Ballmer, direktor Microsofta, ki
je med drugim najavil prihod tehnolo-
gije SoC (System on Chip), kar pomeni,
da bodo Windows v prihodnosti zape-
čeni v napravo. Ballmer je sicer obljub-
ljal celo malho novih naprav, vendar

Kaj pa Apple, ki je s premiernimi
predstavitvami iPhonov in iPada pone-
sel ime sejma CES v svet? Na prvi po-

Veliko zanimanja je bil deležen tudi hibridni prenosno-tablični
računalnik Fujitsu Lifebook T580. Da so lahko tablični računal-
niki povsem običajni prenosniki, so očitno drugi proizvajalci
pozabili.

Justyna Kowalc-zyk in
Dario Cologna še drugič
najboljša na novoletni
turneji, Petra Majdič šesta

Z osmo etapo, včerajšnjim vzponom
na Alpe Cermis nad dolino Fiemmme
v Italiji se je včeraj končal Tour de Ski.
Pri dekletih je lansko zmago ubranila
Poljakinja Justyna Kowalczyk, po dveh
letih se je skupne zmage znova veselil
Švicar Dario Cologna. Oba sta z nasko-
kom prevzela tudi vodstvo v skupnem
seštevku svetovnega pokala v teku na
smučeh, saj jima je le skupna zmaga
navrgla 400 točk.

Edina "preživela" Slovenka na To-
uru je možnosti za uvrstitev na oder
za zmagovalke izgubila že predvče-
rajšnjim, ko je na tekmi na deset km
v klasiki zaradi utrujenosti in "zama-
zanih" smuči zaostala za dobro minu-
to in pol.

"Včasih imaš v smučeh veliko
pomoč, včasih pa malo smole. Toda
v obeh primerih ekipa trdo dela od
jutra do večera. Vsi se trudimo maksi-
malno, da bi našli hitre smuči in dober
oprijem, a žal se nam ni posrečilo. Do
tega je prišlo v slabem trenutku, saj to
ni bila najboljša popotnica za včerajš-
nji vzpon," je bila do ekipe prizaneslji-
va Petra Majdič.

Včerajšnjo odločilno etapo je zače-
la kot četrta, za vodilno Kowalczyko-
vo je zaostajala več kot tri minute. Že
kmalu jo je ujela drobna, le dobrih 40
kg težka Norvežanka Therese Johaug.
Tekačica z najvišjo frekvenco korakov
v karavani svetovnega pokala je na

Rezultati, skupinski start, klasič-
na tehnika, moški, 20 km: 1. Nort-
hug (Norveška) 57:17,2, 2. Cologna
(Švica) + 1,8, 3. Kershaw (Kanada)
2,2; ženske, 10 km (klasično): sku-
pinski start, 10 km: 1. Kowalczyk
(Poljska) 30:27,6, 2. Johaug (Norveš-
ka) + 6,3, 3. Longa (Italija) 55,7, 4.
Elden (Norveška) 1:01,4, 5. Saarinen
(Finska) 1:14,0 ... 9. Majdič (Slovenija)
1:32,0; zasledovalno, prosta tehni-
ka (9 km) in končni vrstni red turne-
je, moški: 1. Cologna (Švica) 31:58,1
(skupni čas turneje 4:28:02,0), 2.
Northug (Norveška) + 27,3, 3. Bau-
er (Češka) 1:44,1; ženske: 1. Kowalc-
zyk (Poljska) 35:13,7 (skupni čas
turneje 2:47:31,0), 2. Johaug (Norveš-
ka) + 1:21,5, 3. Longa 2:40,7, 4. Follis
(obe Italija) 3:19,9, 5. Kalla (Švedska)
4:27,7, 6. Majdič (Slovenija) 4:52,6;
skupni vrstni red za svetovni pokal,
moški: 1. Cologna 1197 točk, 2. Nort-
hug 706, 3. Legkov 651; ženske: 1. Ko-
walczyk 1271, 2. Follis 904, 3. Longa
819 ... 6. Majdič 725, 32. Fabjan 108,
46. Višnar 60, 62. Jezeršek 23.

koncu tudi podrla dve leti star rekord
etape, ki se konča s težkim in izjemno
strmim vzponom na Alpe Cermis, ter
osvojila skupno drugo mesto.

"Verjetno se je tudi na televiziji
lepo videlo, kako Johaugova z 20,25 ki-
logrami manj od mene teče z lahkoto
v vzpon. Generalno sem zelo zadovolj-
na s šestim mestom. Že pred samim
začetkom Toura je bilo jasno, da je ta
precej bolj naklonjen specialistkam za

prosti slog kot pa specialistkam za kla-
siko. Predvčerajšnjim smo zamudili še
zadnjo možnost, da bi ušla konkuren-
ci. Žal se nam ni posrečilo. Nimamo
narediti kaj drugega kot, da smo super
zadovoljni s končnim šestim mestom,"
je po koncu turneje dejala Petra Maj-
dič, ki se je na tej na vseh etapah uvr-
stila med najboljših deset ter zmagala
na dveh sprintih - klasičnem v Ober-
stdorfu in prostem v Dobbiacu. Točke
svetovnega pokala, ki se bo ta konec
tedna nadaljeval v Libercu na Češkem,
sta na turneji osvojili tudi Vesna Fab-
jan in Barbara Jezeršek.

Teja Gregorin na včerajšnji tekmi svetovnega pokala
s skupinskim startom na 14. mestu, Jakov Fak 22.

bila leže nenatančna dvakrat, stoje je
zgrešila še eno tarčo ter po osmem te-
kaškem času osvojila 14. mesto. Tudi
včeraj je zmaga odšla v Skandinavijo,
po ničli na strelišču je bila najboljša
Švedinja Helena Ekholm.
Rezultati, sprint, ženske (7,5 km): 1.
Flatland (Norveška) 23:29,5 (1 zgrešen
strel/kazenski krog), 2. Neuner + 5,7
(2), 3. Henkel (obe Nemčija) 15,2 (1),
4. Domračeva (Belorusija) 35,0 (2), 5.
Makarainen (Finska) 35,9 (3)... 25. Gre-
gorin 2:00,6 (3), 48. Mali (obe Sloveni-
ja) 2:54,1 (3); skupinski start, moški
(15 km): 1. Bo 39:51,3 (2 zgrešena stre-
la/kazenska kroga), 2. Svendsen (oba
Norveška) + 2,4 (3), 3. Čerezov (Rusija)

4.1 (2), 4. Fourcade (Francija) 14,3 (2), 5.
Greis (Nemčija) 19,1 (3)... 22. Fak (Slo-
venija) 2:02,7 (5); ženske (12,5 km): 1.
Ekholm (Švedska) 39:22,9 (0), 2. Henkel
(Nemčija) + 1,6 (2), 3. Slepcova (Rusija)

5.2 (0), 4. Brunet (Francija) 20,3 (1), 5.
Flatland (Norveška) 26,7 (1)... 14. Gre-
gorin (Slovenija) 1:32,2 (3); skupni vrstni
red za svetovni pokal, moški: 1. Bo 449
točk, 2. Svendsen 394, 3. Bjorndalen
(vsi Norveška) 304 ... 10. Fak 212, 29.
Bauer 105,48. Marič (vsi Slovenija) 49;
ženske: 1. Makarainen (Finska) 425,2.
Ekholm (Švedska) 381,3. Brunet (Fran-
cija) 324 ... 10. Gregorin 266, 31. Mali
89, 73. Brankovič Likozar 5.

pripravil VASJA KOSTI

"Želim si čim manj takšnih tekem,"
je bil po včerajšnji biatlonski kraljev-
ski preizkušnji, tekmi s skupinskim
startom v Oberhofu v Nemčiji neza-
dovoljen edini slovenski predstavnik
Jakov Fak, ki se je od vrhunske uvrstit-
ve poslovil že po treh zgrešenih tarčah
na prvem streljanju leže. "Ne vem, od
kod začetniške napake pri prvem stre-
ljanju. Tega si ne smem več privoščiti.
Tudi zaradi tega se bom v prihodnje še
bolj trudil za strelske dosežke, saj tekaš-
ko nimam nobenih težav. Hochfilzen
in včerajšnjo tekmo v Oberhofu želim
čim prej pozabiti."

Med trideseterico "lovcev na smu-
čeh" je še četrtič v sezoni zmagal vo-
dilni v skupnem seštevku svetovnega
pokala Norvežan Tarjei Bo, drugi je bil
njegov rojak Emil Hegle Svendsen, tret-
ji Rus Ivan Čerezov.

Biatlonke so se v soboto merile v
sprintu, do prve zmage v karieri je priš-
la Norvežanka Ann Kristin Aafedt Flat-
land.

Teja Gregorin, ki je imela v tej se-
zoni obilo težav pri streljanju stoje, to-
krat v tem položaju ni zgrešila tarče, a
je bila trikrat nenatančna leže, kar je
zadoščalo le za 25. mesto. Biatlonka iz
Ihana je bolje opravila včeraj. Znova je

Američanka Lindsey Vonn je zmaga-
la na smuku za svetovni pokal alpskih
smučark v avstrijskem Zauchensee-
ju. Mazejeva in Ferkova sta nastopili
druga za drugo kot 28. in 29., kar sta
bili glede na vremenske razmere slab-
ši izhodišči, kot so jih imele druge tek-
movalke. "Ferkova je zelo napredovala
glede na izide na treningih. Na tekmi
je prikazala pravi pristop. Tekma ni
bila lahka, saj je nastope motila slaba
vidljivost, številka pa tudi ni bila naj-
boljša. V delu proge proti cilju je največ
izgubila. Ni še povsem prava za smu-
kaške zavoje. Naša ocena je, da je opra-
vila zelo zadovoljiv nastop," je dejal
Gregor Šparovec, slovenski trener za
hitre discipline.

Vonnova je izjemno začela smuk
na progi Ka"alberloch, nato pa se je za
las rešila pred padcem, preden je v zak-
ljučku znova našla zmagovalni ritem.
"Sredi proge sem se skorajda znašla v
zaščitni mreži. Skušala sem pozabiti na
napako in sem že v naslednjem zavoju
začela pospeševati z agresivno vožnjo.
Na srečo sem imela tudi dobro priprav-
ljene smuči. Vedno rada zmagam v
Avstriji, ta predel, kjer nastopamo, pa
je nekako postal moj drugi dom," je de-
jala Vonnova, ki izven tekmovalne se-
zone večino treningov opravi prav v
tej regiji. Tekma se je začela s tričetr-
turno zamudo, ki jo je povzročil izpad
električne energije.
Rezultati smuka: 1. Lindsev Vonn
(ZDA) 1.46,39, 2. Anja Pa"arson (Šved-
ska) +0,43, 3. Anna Fenninger (Avstri-
ja) 0,98, 4. Maria Riesch (Nemčija) 1,05,
5. Andrea Fischbacher (Avstrija) 1,18
... 24. Tina Maze 2,52, 25. Maruša Ferk
2,53. (sta)

Četrti veleslalom za svetovni pokal
alpskih smučarjev v Adelbodnu se ni
izšel po načrtih najboljšega veleslalo-
mista sezone. Američan Ted Ligety je
v finalu zapravil vodstvo, zmago pa sta
si nepričakovano delila Francoz Cypri-
en Richard in Norvežan Aksel Lund
Svindal. Tretji je bil še en Francoz Tho-
mas Fanara (+ 0,20).

Slovenskim alpskim smučarjem
se tudi na četrtem moškem veleslalo-
mu v sezoni ni posrečila uvrstitev v
drugo vožnjo. Janez Jazbec je zgrešil
vrata in odstopil, Aleš Gorza in Matic
Skube pa sta bila prepočasna za finale.
Skube in Gorza sta bila daleč, več kot
sekundo, od trideseterice. "Vsekakor
ne more biti človek po takšni tekmi po-
zitivno razpoložen. Razmere so bile so-
razmerno težke, v Adelbodnu so bile
temperature tudi deset stopinj nad le-
diščem in visoke startne številke nam
niso bile nikakor v prid, ne glede to pa
lahko rečem le, da nam enostavno ni
uspelo," je bil razočaran glavni trener
moške ekipe za tehnične discipline
Pavli Čebulj.

Rezultati veleslaloma: 1. Cyprien Ric-
hard (Francija) in Aksel Lund Svindal
(Norveška) 2.25,28, 3. Thomas Fanara
(Francija) +0,20, 4. Benjamin Raich (Av-
strija) 0,22, 5. Ivica Kostelic (Hrvaška)
0,24. (sta)

Serviser naj bi bil kriv, da
so smuči Tine Maze šle pre-
počasi. Kdo je zdaj kriv, da
gredo njene smuči naenkrat
prehitro?

"Vsekakor moram biti zadovoljen,
predvsem z drugo vožnjo. Bila je vr-
hunska. Take sem kazal že na trenin-
gih. Na prejšnjih tekmah svetovnega
pokala se ni vse najbolje izšlo. Zdaj mi
je uspelo in upam na še boljše nadalje-
vanje slalomov. V Adelbodnu je vse
lepo steklo. Lahko sem bolj napadal,
na progi pa sem imel zelo dober obču-
tek," je včeraj v cilju slaloma, enega naj-
težjih v svetovnem pokalu, razlagal
najmlajši v slovenski slalomski vrsti,
21-letni Matic Skube. Na drugi progi je
dosegel drugi najhitrejši čas in osvojil
dvanajsto mesto. S tem je napovedal,
da bo morda šel po stopničkah Matja-
ža Vrhovnika, ki je leta 2000 na tem
smučišču zmagal.

Nekdanji svetovni mladinski sla-
lomski prvak je dolgo zorel. Prve točke
za svetovni pokal v tej zimi je osvojil
prejšnji teden v Zagrebu. Po letu dni,
ko je bil prav tako uspešen v Zagrebu.
Obakrat je bil dober na zelo težkem
terenu in v zelo težkih okoliščinah.
Tudi švicarskega Adelbodna odjuga
ni zaobšla in zato so imeli organiza-
torji ogromno dela, da so pripravili
vsaj regularno tekmo. "V prvi vožnji
sem vozil po smučinah, toda v drugo
sem izkoristil dobro progo in napadel.
Vesel sem, da se je izšlo brez napak," je
še razmišljal Skube.

Pohvalil ga je tudi trener Pavli Če-
bulj: "Vsekakor moram čestitati Ma-
ticu, saj je tokrat izkoristil odlične
pogoje v drugi vožnji. Škoda, da tega ni
naredil že v Zagrebu. Toda sestavni del
vrhunskega športa je, da včasih uspeš,

izpustiti je morala celo sezono. V tej
zimi je medije polnila zaradi sporov
s švicarsko zvezo, ki ji je zaradi javne
kritike trenerja ter neupoštevanja ko-
deksa oblačenja in nošenja pokrovi-
teljskih našitkov izrekla dve tekmi
prepovedi nastopanja. "Po vsem, kar
sem doživela v zadnjih dveh sezonah,
mi ta zmaga zelo veliko pomeni. Dose-
gla sem jo na prizorišču, na katerem
sem osvojila svoj prvi naslov svetovne
mladinske prvakinje," je bila vesela Gu-
tova. Vonnova se je verjetno že videla

drugi dan zapored na najvišji stopnič-
ki zmagovalnega odra, saj je po priho-
du v cilj prevzela vodstvo, nato pa je
odstopila še Švedinja Anja Pa"arson.
Popoln izkupiček dvestotih točk v dis-
ciplini, slavila je že v Kanadi, ji je po
nastopu favoritinj preprečila Gutova.

Del ženskega dela bele karavane se
bo preselil v Flachauu, kjer bo 11. janu-
arja nočni slalom (17.30/20.30), nato pa
se bodo konec prihodnjega tedna smu-
čarke merile na Mariborskem Pohorju
na tradicionalni Zlati lisici.

Švicarka La-ra- Gut je zmagala na super-
veleslalomu za svetovni pokal alpskih
smučark v Zauchenseeju. Druga je bila
Američanka Lindsey Vonn, tretja pa
Švicarka Dominique Gisin. Ma-ruša-
Ferk je bila 28., Tina Maze, druga Slo-
venka, pa je bila zaradi prehitrega star-
ta diskvalificirana.

Ferkova je že v zgornjem delu proge
preveč zaostala, da bi lahko upala na
visoka mesta. Po zadnjem merjenju
vmesnega časa je napravila napako,
skoraj padla, vendar se je z vožnjo po
eni smučki rešila iz nevarnega polo-
žaja. Nastopa ni končala Mazejeva,
ki je tokrat prišla do cilja in bi bila na
osmem mestu z 1,38 sekunde zaostan-
ka za zmagovalko; vendar pa so jo že
med tekmo diskvalificirali, ker se je
prehitro pognala s starta.

"V soboto sem na smuku nastopi-
la veliko bolje kot na obeh treningih.
Pri vadbi mi zavoji v gozdu niso najbo-
lje uspeli. To sem na tekmi popravila,
nekaj desetink pa sem na žalost izgu-
bila v spodnjem delu. Uvrstitev bi bila
lahko boljša za pet, šest mest. Naredi-
la sem napako v spodnjem delu in se
na srečo rešila. Potem sem skušala na-
domestiti izgubljeno in pridobiti nekaj
časa, pa mi tudi smukaška preža ni po-
magala. Želela sem si dobrega izida v
superveleslalomu. Vem, da sem tega
sposobna, žal pa mi po prihodu v cilj
ni uspelo prevzeti vodstva, ker bi bil
potem to zelo dober izid," je nastopa
na smuku in superveleslalomu opisa-
la Ferkova.

Devetnajstletna Lara Gut je s skoraj
popolno vožnjo osvojila drugo zmago
v pokalu; prvič je bila najboljša 20. de-
cembra 2008 v St. Moritzu prav v super-
veleslalomu. Pred začetkom prejšnje
sezone pa se je hudo poškodovala in
1,55, 5. Michael Janyk 1,60 ... 12. Matic
Skube 2,37, 27. Mitja Valenčič 10,42 (za-
radi prevelikega zaostanka ni osvojil
točk); svetovni pokal, skupno (15): 1.

včasih pa ne." Trener je spregovoril še o
ekipi in Valenčiču: "Mislim, da so fant-
je končno sproščeni. Če kdo potrebuje
nekaj sreče, je to Mitja Valenčič. Na tre-
ningih in tudi na tekmah kaže vrhun-
ske predstave. To kažejo tudi merjenja
časa po odsekih. V tem trenutku pa
brez napake še ne najde poti do cilja,
in to je velika škoda." Mitja Valenčič
se je včeraj uvrstil v finale, a je naredil
tako veliko napako, da ni dobil novih
točk v svetovnem pokalu. Tretji Slove-
nec - Bernard Vajdič je bil prepočasen

za vidnejši rezultat. Veliki zmagovalec
včerajšnjega slaloma je hrvaški smu-
čar Ivica Kostelic. Razred zase je bil na
prvi progi, ki jo je odpeljal s startno šte-
vilko ena. Zmagal je pred tremi Avstrij-
ci. Kostelic je s 13. zmago v svetovnem
pokalu prevzel vodstvo v skupnem seš-
tevku svetovnega pokala in tudi v sla-
lomskem seštevku.
Rezultati slaloma v Adelbodnu: 1. Ivica
Kostelic (Hrvaška) 1.50,90, 2. Mar-
cel Hirscher +0,26, 3. Reinfried Her-
bst 1,29, 4. Mario Matt (vsi Avstrija)

Ivica Kostelic 504 točk, 2. Aksel Lund
Svindal (Norveška) 435, 3. Silvan Zur-
briggen (Švica) 421, 4. Michael Walc-
hhofer (Avstrija) 409, 5. Ted Ligety
(ZDA) 379; slalom (4): 1. Kostelic 253, 2.
André Myhrer (Švedska) 204, 3. Hirs-
cher 196, 4. Jean-Baptiste Grange 122,
5. Steve Missillier (oba Francija) 116...
27. Valenčič 29, 29. Skube 26.

Rezultati superveleslaloma:1. Lara Gut
(Švica) 1.12,82, 2. Lindsey Vonn (ZDA)
+0,53, 3. Dominique Gisin (Švica) 0,72,

4. Elisabeth Görgl 0,91, 5. Nicole Hosp
(obe Avstrija) 1,31, 28. Marusa Ferk
2,83; superveleslalom (2): 1. Vonn 180
točk, 2. Maria Riesch (Nemčija) 120, 3.
Gut 100, 4. Dominique Gisin (Švica) 89,

5. Julia Mancuso (ZDA) 75 ... 42. Ferk 3;
svetovni pokal, skupno (17): 1. Riesch
923, 2. Vonn 827, 3. Görgl 565, 4. Tanja
Poutiainen (Finska) in Tina Maze po
480 ... 53. Ferk 54, 93. Ana Drev 9. (sta)

Robert Kranjec s četrtim
in šestim mestom v
Harrachovu pokazal, zakaj
mu pravijo leteči Kranjčan

Hudičeva gora se je v primerjavi s sre-
dino decembra le nekoliko umirila, če-
prav je veter skoraj v enaki meri kot
daljave krojil razplet prvih tekem v
smučarskih poletih za svetovni pokal
v sezoni. V Harrachovu so imeli v tej
zimi najuspešnejša tekmovalna dneva
slovenski smučarski skakalci. Robert
Kranjec je bil v soboto tik pod stop-
ničkami, včeraj pa je osvojil prav tako
odmevno šesto mesto. To sta najboljši
slovenski uvrstitvi, prvi med deseteri-
co. Do dosežka kariere v svetovnem
pokalu sta prišla Jurij Tepeš in Tomaž
Naglič. Jurij je bil na prvi tekmi 15., na
drugi le dve mesti nižje. Tomaž, débi-
tant na tekmah svetovnega pokala, je
bil veliko pozitivno presenečenje. V so-
boto je osvojil zanj sijajno 26. mesto,
včeraj je bil še tri mesta višje. Razoča-
ral je znova Primož Pikl, ki je poklek-
nil že v kvalifikacijah.

"Lahko bi bilo bolje, pa tudi slabše.
Rezultat je super," se je veselil prvega
pravega odmevnega dosežka v sobo-
to Robert Kranjec. "S predstavami
v Harrachovu sem zelo zadovoljen.
Vmes se mi še prikradejo manjše napa-
ke, ampak rezultat je odličen. Sedaj pa
lepo naprej v Sapporo. Utrujenosti ne
čutim, v nasprotnem ne bi odpotoval
na Japonsko," je dodal naš najboljši le-
talec včeraj.

"Glede na razmere, ki so bile na da-
našnji, drugi tekmi, smo dosegli veli-
ko. V prvi seriji fantje v boljših pogojih
niso naredili najboljših skokov, v final-
ni pa v slabših razmerah zelo dobre.
Lahko bi iztržili tudi manj, a če bi se
nam vse izšlo, bi lahko bili še višje,"
je ocenil opravljeno na prvih poletih
glavni trener Matjaž Zupan.

Na pragu 31. leta je Martin Koch
prišel do svoje prve zmage v svetov-
nem pokalu. Morda mu bo dobrodoš-
la v boju za uvrstitev v izjemno močno
avstrijsko ekipo za nastop na svetov-
nem prvenstvu v Oslu. Tudi drugi
je bil Korošec. Dominator sezone in
junak minule novoletne turneje Tho-
mas Morgenstern. Korošca sta pobrala
smetano, pred Kranjcem je bil še Po-
ljak Adam Malysz. Za Kranjčanom pa
velika imena, Avstrijec Gregor Schlie-
renzauer, Švicar Simon Ammann, Nor-
vežana Tom Hilde in svetovni rekorder
Bjoern Einar Romoeren.

Včeraj je na poti do najvišje stop-
ničke Ammanna zaustavilo podrsanje
rok po snegu pri izjemnih 215,5 metra,
meter večji daljavi od rekorda češke le-
talnice. Kar je izkoristil fenomenalni
Morgenstern, ki se je tako veselil prve
zmage v poletih in 21. v svetovnem
pokalu. Za Švicarjem je prvič stopil na
stopničke - v veliko veselje domačinov
- 21-letni Čeh Roman Koudelka. Sploh
prvi češki skakalec, ki mu je to uspelo
po Jakubu Jandi, pred petimi leti prve-
mu možu sezone.

Odlični Thomas Morgenstern je vse
bližje velikemu kristalnemu globusu.
Zdaj ima že več kot 500 točk naskoka
pred drugim Simonom Ammannom.
Toda verjetno bo kljub temu tekmo-
val v Sapporu. "Poleti sem trdo delal,
da bom lahko tekmoval vso sezono," je
dejal, ko je osvojil novoletno lovoriko.

Rezultati (HS 205), sobota: 1. Martin
Koch 425,2 točk (211,5, 213 m), 2.
Thomas Morgenstern (oba Avstrija)
421,9 (196,5, 190,5), 3. Adam Malysz
(Poljska) 416,6 (197,5, 189), 4. Robert
Kranjec (Slovenija) 403,3 (209, 189),
5. Gregor Schlierenzauer (Avstrija)
402,2 (205, 189,5), 6. Simon Ammann
(Švica) 398,9 (190, 188), 7. Tom Hilde
398,6 (189, 189), 8. Bjoern Einar Romoe-
ren (oba Norveška) 379,5 (207,5, 160,5)
in Stefan Thurnbichler (Avstrija) 379,5
(210, 184,5), 10. Roman Koudelka
(češka) 376,6 (190,5, 184,5) ... 15. Jurij
Tepeš 359,2 (180, 180,5), 26. Tomaž Na-
glic (oba Slovenija) 311,4 (176,5, 148);
Primožu Piklu se ni uspelo prebiti na
tekmi; nedelja: 1. Morgenstern 414,5
(211,5, 193), 2. Ammann 404,4 (215,5,
197,5), 3. Koudelka 401,2 (208,5, 211), 4.
Malysz 388,2 (201, 183,5), 5. Wolfgang
Loitzl (Avstrioja) 386 (212,5, 182), 6.
Kranjec 377 (196, 186), 7. Hilde 367,4
(193, 191), 8. Romoeren 365,6 (193,5,
181), 9. Koch 365,5 (197,5, 164,5),
10. Borek Sedlak (Češka) 363,7 (192,
183)... 17. Tepeš 328,6 (199, 153), 23. Na-
glic 298 (168, 159,5); svetovni pokal: 1.
Morgenstern 1083, 2. Ammann 681, 3.
Andreas Kofler (Avstrija) 621, 4. Maly-
sz 590, 5. Matti Hautamaeki (Finska)
495 ... 20. Kranjec 168, 23. Prevc 105,
38. Tepeš 51, 50. Naglič 13, 64. Piki
(Slo) 2.

Deskarji so na zadnji tekmi svetovnega pokala pred svetovnim prvenstvom na-
daljevali niz lepih dosežkov. Na paralelnem slalomu v Bag Gasteinu je bil naj-
boljši Rok Marguč, ki je zasedel četrto mesto, v finale pa sta se uvrstila še Žan
Košir in Jure Hafner in osvojila deveto in 15. mesto. V kvalifikacijah so obstali
Izidor Šušteršič, Jernej Demšar in Rok Flander.

Zmagal je Avstrijec Benjamin Kari pred Italijanom Aaronom Marchom in
Švicarjem Simonom Schochom. Karl je tudi prevzel vodstvo v svetovnem po-
kalu, Flander pa je padel na peto mesto. Pri ženskah je bila najboljša vodilna
v svetovnem pokalu Rusinja Jekaterina Tudegeževa, Glorija Kotnik je zasedla
27. mesto, (sta)

Nordijski kombinatorci so se v soboto pomerili na tekmi svetovnega pokala v
avstrijskem Schonachu. Avstrijci so slavili. Zmagal je Felix Gottwald pred roja-
koma Mariom Stecherjem in Bernhardom Gruberjem.

Od štirih Slovencev je bil najboljši Mitja Oranič na 21. mestu, točko je za
30. mesto ujel tudi Gašper Berlot. Marjan Jelenko je po četrtem mestu po sko-
kih padel na 37. Včeraj sta v Schonachu drugo ekipno tekmo preprečila veter
in dež. (šr)

Naše smučarske skakalke so dobro nastopile na prvi letošnji tekmi celinskega
pokala. Eva Logar je v Schonachu osvojila šesto mesto, Špela Rogelj deveto, Maja
Vtič 14. mesto, točke pa sta z 20. oziroma 25. mestom osvojili tudi Anja Tepeš
in Urša Bogataj. Zmage se je znova veselila Avstrijka Daniela Iraschko, ki se je
tokrat za zmago morala kar pošteno potruditi. Po prvi seriji je vodila Francozi-
nja Caroline Mattel, ki pa v finalu ni zdržala pritiska in je končala na drugem
mestu. Tretja je bila Nemka Melanie Faisst. (sta)

Hokejisti mariborskega Stavbarja so minulo soboto dosegli pomembno zmago
v mednarodni ligi Slohokej. V Kranju so s 3:1 premagali ekipo Triglava. Prva
tretjina se je končala z vodstvom gostiteljev, potem ko je v 16. minuti gol dose-
gel Anže Gogala, toda že v prvi minuti druge tretjine je Dejan Žemva izenačil
rezultat. Do novega gola je preteklo kar 30 minut igre, v vodstvo z 2:1 pa je v
52. minuti Mariborčane popeljal Marko Ferlež, zmago Stavbarja pa je z golom v
zadnji minuti tekme potrdil Davor Rakanovič.

Rezultati 23. kroga: Triglav - Stavbar 1:3 (1:0, 0:1, 0:2), Slavija - Gradec II 3:2 (1:0,
1:1, 1:1), MK Bled - HDD Bled 2:5 (1:0, 0:2, 1:3), Partizan Beograd - Team Zagreb
7:2 (2:1, 3:1, 2:0), HK Olimpija - Mladi Jesenice 9:1 (2:0, 4:0, 3:1); vrstni red: HK
Olimpija 65 točk, Partizan 58, Stavbar 45, Team Zagreb in Triglav po 38, Mladi
Jesenice 33, HDD Bled 23, Gradec II 22, Slavija 14, MK Bled 0. (zg)

Sinoči so bile tekme 37. kroga razširjene avstrijske hokejske lige Ebel.
Rezultati: Tilia Olimpija - Linz 7:0 (3:0, 2:0, 2:0), Medveščak - Salzburg 5:2 (2:0, 0:0,
3:2), Gradec - Beljak 1:3 (0:1, 0:0, 1:2), Dunaj - Sapa Fehervar 4:2 (1:1, 1:1, 2:0) KAC
- Acroni Jesenice 3:2 po kazenskih strelih (0:1, 2:1, 0:0); vrstni red: KAC 52 točk,
Salzburg 48, Dunaj 47, Beljak 46, Gradec 40, Tilia Olimpija 39, Linz 37, Medveš-
čak 36, Acroni Jesenice 32, Sapa Fehervar 28. (šr)

Po dveh zmagah Mitje Mežnarja je šla
v malho slovenskih smučarskih ska-
kalcev tudi tretja, zadnja tekma celin-
skega pokala v olimpijskem Sapporu.
Tokrat je bil prvi mož na japonski ve-
liki skakalnici Jernej Damjan. Slavil je
pred Američanom Petrom Frenettom
in rojakoma Rokom Zimo in Juretom
Šinkovcem.

Ljubljančan se je torej odlično vrnil
po težki bolezni, ki ga je v začetku
zime oddaljila od skakalnic. Damjan
je skočil na najvišjo stopničko, potem
ko je v finalu s 134 metri postavil da-
ljavo dneva. Junak prvega dneva Mitja
Mežnar je bil tokrat na 15. mestu, tik
pred Robijem Hrgoto, točko pa je na
30. mestu ujel še Dejan Judež. Izven
finala sta ostala Matjaž Pungertar in
Matic Kramaršič. Slovenski smučarji
skakalci so blesteli. Na drugi tekmi
so v enem dnevu dosegli kar trojno
zmago, še drugič pa je najboljši Mitja
Mežnar. Na stopničkah sta mu družbo
delala Matjaž Pungertar in Jernej Dam-
jan. Tržičan je po svoji prvi zmagi v
celinskem pokalu vodil tudi po prvi
seriji druge tekme in vodstvo suvere-
no zadržal tudi v finalni seriji. Do točk
so seveda prišli tudi ostali naši. Jure
Šinkovec je osvojil 11. mesto, Matic
Kramaršič je po popoldanskih stop-
ničkah tokrat osvojil 14. mesto, med
dvajseterico pa je s 17. mestom končal
še Rok Zima. V finalu sta svoji uvrstit-
vi lepo popravila Dejan Judež na konč-
nem 21. in Robi Hrgota na končnem
22. mestu.

Na prvi tekmi se je kar sedem va-
rovancev Gorana Janusa uvrstilo med
prvih enajst. Prvič v karieri je slavil
Mitja Mežnar, na tretjem mestu je bil
Matic Kramaršič. Na veliki skakalnici
so Slovenci imeli pravo malo državno
prvenstvo. Tržičan Mežnar je na vrh
skočil s tretjega mesta po prvi seriji,
Jernej Damjan se je s 14. mesta povz-
pel tik pod stopničke na četrto mesto
in zaostal le še za vodilnim s prve seri-
je Kazujošijem Funakijem. Na petem
mestu je prvo izmed treh tekem v Sa-
poru končal Matjaž Pungertar, med
deseterico sta bila še Rok Zima na de-
vetem in Dejan Judež s slabšim final-
nim skokom na desetem mestu. Tik za
najboljšo deseterico se je uvrstil Robi
Hrgota, ki je končal dve mesti pred
Andreasom Kuttlom in šest mest pred
Juretom Šinkovcem.

Karavana celinskega pokala ostaja
v Aziji. Konec tedna bodo tekme v Pyo-
eng Changu v Koreji. (šr)

Peter Prevc rekorder Kranja

V Kranju je potekal pokal Cockta smučarjev skakalcev. Točke so merili v treh
kategorijah - dveh mladinskih in članski, tekmovanje pa je zaznamoval Peter
Prevc z novim rekordom kranjske skakalnice. Prevc je pristal pri 119 metrih in
prepričljivo zmagal. Drugo mesto je osvojil Nejc Dežman, tretji je bil Tim Bab-
nik. (sta)

Trg svobode
17.00 Koncert Siddharta
18.00 Otvoritev in žrebanje štartnih številk za VSL

Fifin na-slov nogome-ta-ša-
le-ta- da-ne-s Andre-su Inie-sti,
Lione-lu Me-ssiju a-li
Xa-viju He-rna-nde-zu

Barcelonina zabava v Zurichu. Kata-
lonski ponos bo danes ponosno sprem-
ljal razplet izbora za Fifino zlato žogo,
saj so se s seznama 23 nogometašev
v finalni izbor uvrstili trije njegovi
aduti, ki so za nameček kariero začeli
prav v Barceloninem mladinskem po-
gonu. "Zlata žoga pripada vsem nam
v Barceloni!" kolektivni duh poudar-
ja trener Pep Gua-rdiola-, medtem ko
branilec naslova Lionel Messi športno
priznava: "Tako Iniesta kot Xavi si za-
služita nagrado. Če bo zmagal kdo od
njiju, bom enako vesel."

Po 21 letih trije finalisti prihajajo
iz istega kluba, kar je nazadnje - in to
kar dvakrat zapored - uspelo AC Mi-
lanu, nagrado pa je obakrat pobral
Marco van Basten. Če je že takrat, ko
so Milančani kot zadnji ubranili na-
slov v predhodnici lige prvakov, bila
izbira (Baresi, van Basten, Rijkaard)
nehvaležna, je letos konkurenca še
večja.

Obenem bo to prva zlata žoga, ki
jo bosta skupaj podelila France Foot-
ball in Fifa, ki sta doslej ločeno izbira-
la najboljšega nogometaša. Francoski
časnik je od leta 1956 dalje podeljeval
zlato žogo, a so novinarji lahko do
leta 1995 glasovali le za evropske no-
gometaše iz evropskih klubov. Vmes
je od leta 1991 svojega najboljšega
nogometaša izbirala tudi Fifa, letos
pa sta se nagradi združili, kar še po-
večuje obseg glasov. Te prispevajo se-
lektorji in kapetani reprezentanc ter
novinarji iz vsega sveta.

"Za izjemno individualno kvalite-
to bi nagrado moral dobiti Messi. Za
obvladovanje žoge in pospeševanje
igre bi moral slaviti Iniesta, za kon-
stantno igro in organizacijo bi nagra-
do enostavno moral pobrati Xavi,"
je med Barcelonino trojico izbral Jo-
ha-nn Cruyff, ki je "staro" zlato žogo
osvojil trikrat (rekord si deli z Miche-
lom Platinijem in Marcom van Baste-
nom), še dvakrat pa je osvojil nagrado
najboljšega trenerja kot strateg kata-
lonskega ponosa, kjer je po vzoru
Ajaxa leta 1979 dal idejo za ustano-
vitev nogometne šole La Masie. Tiste

Velika bitka se obeta tudi pri izbiri najboljšega trenerja v preteklem letu.
Kljub osvojitvi domačega prvenstva z Barcelono ima Josep Guardiola nekoli-
ko manj možnosti proti Joseju Mourinhu in Vicenteju del Bosqueju. Portuga-
lec je lani z Interjem osvojil vse tri lovorike (italijanski pokal in prvenstvo,
liga prvakov), Španec pa je naslovu evropskega prvaka v Južni Afriki dodal
še naslov svetovnega. (jl)

V Franciji in Angliji je bil minuli
konec tedna pokalni. Slabo se je kon-
čal za naše nogometaše. Auxerre Val-
terja Birse - Primorec ni igral - je v
gosteh v boju za šestnajstino finala
francoskega pokala izgubil s četrto-
ligašem. Wasquehal ga je presenetil
z 2:1, z goloma v 80. in 90. minuti. V
Angliji sta v tretjem krogu pokalne-
ga tekmovanja izpadla Robert Koren
(Hull City) in Haris Vučkič (Newcast-
le). Hull City je doma izgubil z Wiga-
nom z 2:3, Korenje v igro vstopil v 61.
minuti, ko je Wigan vodil z 2:0. Steve-
nage je s 3:1 šokiral goste iz Newcast-
la, pri katerem Vučkiča ni bilo niti na
klopi.

Pokalna tekma vikenda je bila na
Old Traffordu. Manchester United
proti Liverpoolu. Ta je v Manchester
prišel z novim trenerjem. Potem ko
je bil odpuščen Roy Hodgson, je mošt-
vo spet prevzel Kenny Dalglish. Toda
novo upanje Liverpoola je hitro sesul
sodnik Howard Webb. Že po pol mi-
nute, ko je Dimitar Berbatov padel v
kazenskem prostoru, je dosodil enaj-
stmetrovko za rdeče vrage, ki jo je v
zadetek spremenil Ryan Giggs. Liver-
pool je še en šok doživel v 32. minu-
ti, njegov kapetan Steven Gerrard je
dobil rdeči karton. Razlog več, da se
je končalo z 1:0 za Manchester Uni-
ted. (šr)

Slovenska
delitev plena

V 19. krogu prve italijanske lige je bila
slovenska tekma tista med Chievom iz
Verone in Palermom. Za Chievo je vseh
90 minut igral Boštjan Cesar (Bojana Jo-
kiča ni bilo niti na klopi), pri Palermu
sta bila vso tekmo na igrišču Josip Ili-
čič in Armin Bačinovič, Jasmin Kurtič
in Siniša Andelkovič sta obsedela na
klopi za rezervne nogometaše. Fantje
so se razšli brez zadetkov.
Rezulta-ti: Sampdoria - Roma 2:1, Bari
- Bologna 0:2, Chievo - Palermo 0:0, Ca-
tania - Inter 1:2, Cesena - Genoa 0:0, Fi-
orentina - Brescia 3:2, Lazio - Lecce 1:2,
Milan - Udinese 4:4, Parma - Cagliari
1:2, Napoli - Juventus (sinoči); vrstni
red: Milan 40 točk, Lazio 34, Napoli
33, Roma 32, Juventus in Palermo po
31. (šr)

Džeka prodali
za 32,5 milijona

Manchester City je podpisal štiri in pol
letno pogodbo s 24-letnim napadal-
cem iz Bosne in Hercegovine Edinom
Džekom. Zanj je nemškemu Wolfsbur-
gu odštel 32,5 milijona evrov. Edin
Dže-ko je razkril, da si je močno želel
na Otok: "Dolgo se je govorilo o mojem
prestopu, a me Wolfsburg ni želel pro-
dati. Presrečen sem, Manchester City
je bil vedno moja prva in edina izbi-
ra. Želim dokazati, da sem vreden te
odškodnine." Wolfsburg je tako sklenil
sanjski posel. Džeka je prodal za osem-
krat več, kot je zanj poleti 2007 odštel
Teplicam. (sta)

Spet šov Barcelone

Nogometaši Barcelone so se v 18.
krogu španskega prvenstva znesli nad
Deportivom. Sicer tradicionalno neu-
godnega tekmeca so v gosteh 'razbili'
z goli Davida Ville, Messija, Inieste in
Pedra.

Rezultati: Malaga - Athletic Bilbao
1:1, Real Sociedad - Sevilla 2:3, Depor-
tivo La Coruna - Barcelona 0:4, Mal-
lorca - Almeria 4:1, Osasuna - Getafe
0:0, Espanyol - Real Zaragoza 4:0, Ra-
cing Santander - Sporting Gijon 1:1,
Real Madrid - Villarreal, Levante - Va-
lencia (sinoči), Hercules - Atletico Ma-
drid (nocoj); vr-stni r-e-d: Barcelona 49
točk, Real Madrid 44, Villarreal 36, Va-
lencia 31, Espanyol 31, Atletico Madrid
27. (šr)

Vučkič podaljšal
z Newcastlom

Mladi slovenski nogometni reprezen-
tant Haris Vučkič je z angleškim prvo-
ligašem Newcastle Unitedom podpisal
novo pogodbo za obdobje petih let in
pol. V tej sezoni je trikrat igral za član-
sko ekipo Newcastla, vse tri nastope je
zbral v pokalnem tekmovanju. "Tukaj
sem že nekaj let in sem se že povsem
privadil. Zato sem zadovoljen, da smo
podpisali novo pogodbo," je dejal 18-
letni Ha-r-is Vučkič in dodal: "Vem, da
lahko napredujem pri Newcastlu in se
učim od vrhunskih nogometašev." Za-
dovoljenje tudi trener Newcastla Al-a-n
Pa-r-de-w: "Haris je igralec z velikim po-
tencialom." (sta)

šole, v kateri so se kalili vsi trije današ-
nji finalisti.

Cruyff je tudi podal konkretne raz-
loge za svojo odločitev: "Da Barcelona
sploh lahko igra tako kolektivno, po-
trebuje organizatorja. Zato je moja
izbira Xavi, saj lahko nadzira in poga-
nja moštvo. Poleg tega je imel Messi le
en dober teden na svetovnem prven-
stvu, Iniesta je lani zaradi poškodbe
izpustil kar nekaj tekem, Xavi pa je
igral in igral in igral."

Tihi favorit Xa-vi pred izborom
pravi, da bi si nagrado zaslužili še šte-
vilni drugi: "Casillas, Forlan, Pique,
Puyol? Morda Wesley Sneijder? A ka-
korkoli že je, zaradi celotne zadeve ne
gre izgubljati spanca." Najboljši igra-

Dvorana Tabor, gledalcev 500, sodniki
Javor, Fišer, Strnad (vsi Ljubljana).
Maribor Messer: Kadic 7, Jovanovic 13
(6-8), P. Brolih 7 (1-2), Zolotic 14 (4-4),
Šarkinovic 5 (1-2); Horvat 5, Remus 3
(1:2), Cej 2, Škornik 2, J. Brolih 2, Lesko-
var, Vezjak.

Hopsi: Kobale 9 (2-2), Venta 8, Sebič 11
(3-4), Vrsaljko 12, Thondique 15 (3-7);
Virant, Podvršnik 3, Vašl, Godler, Svi-
ridov 15 (5-5).

Želja je bila prisotna, tega jim ne
gre oporekati. Zavedali so se, da lovi-
jo eno zadnjih možnosti za uvrstitev v
ligo za prvaka. Ni šlo. Premalo samoza-
vesti, spretnosti, hitrosti in agresivno-
sti. Hopsi so skoraj ves čas narekovali
ritem, v obrambi dobro pokrivali tek-
mece, v napadu pa so imeli nekaj več
prostora, kar je za domače nedopust-
no.

Kadic in Jovanovic sta s trojkama
odprla za 6:0, Mariborčani so vodili še
z 10:5, nato se je igra domačih ustavi-
la. Zadnje vodstvo je bilo v 6. minuti
(12:10), nato pa so Polzeljani prevzeli
vajeti igre v svoje roke. Z delnim rezul-
tatom 11:10 prišli do vodstva z 21:12.
Domači trener Slobodan Rmuš je s po-
gostimi menjavami iskal ustrezno pe-
terko, a pri tem ni bi preveč uspešen.
Do konca polčasa so Mariborčani zniža-
li na 31:35 in gledalci, ki so se minulo
soboto zbrali v lepem številu, so v dru-
gem delu pričakovali pravo borbo.

Igra je bila odprta večji del tret-
je četrtine (26. minuta: 39:45), nakar
so spet sledile napake. "Hmeljarji" so
pobegnili na 51:39, v 28. minuti je že
bilo 55:41. Vsi poskusi so bili zaman,
tudi gledalci, kakšnih 20 gostujočih
navijačev pa je manj kot tri minute
pred koncem (71:55) proslavljalo novo
zmago.

"Občutek je, da je Polzela igrala
od začetka zelo agresivno, z visokim
ritmom. Težko smo prišli do odprtih
metov. Hočemo zmago, prisotna je
želja, žal pa ne gre. Nekaj bo treba spre-
meniti. Skozi teden bomo analizirali
tekmo. V Domžalah gremo na zmago.
Ni predaje!" je strnil misli Elvis Kadic.
"Premor v prvenstvu so izkoristili za
pripravo. Menim, da smo se na tekmo
bolje pripravili kot Mariborčani. V za-
četku ni šlo, a smo stopnjevali ritem.
Dobro smo pokrivali njihove igralce
in bili boljši v skoku, ki je naše najmoč-
nejše orožje. To je odločilo tekmo, na
koncu zadržali varno prednost," je po
tekmi dejal izkušeni, 34-letni Primož
Kobale, zavedajoč se, da so v Maribo-
ru opravili velik posel. Pred tekmecem
imajo zdaj tri točke in boljši medse-
bojni izkupiček. Kadic ima prav, ko
pravi, da ni predaje. Pred njimi je še
šest tekem (Helios, Parklji, Zlatorog,
Slovan, Šentjur in LTHcast). In če v
tem poskusu ne bodo uspeli, bo osta-
la tolažba, da je prva sezona v prvi ligi
izjemna šola za naprej.

Polzelski košarkar Gregg Thondique (15 točk, 10 skokov, 6 pridobljenih žog, 2 bloka-
di) je bil najkoristnejši igralec tekme na Taboru in celotnega 11. kroga. V tej akciji je
oviral Primoža Broliha. (Janko Rath)

Rezultati 11. kroga: Zlatorog - Elektra 73:66
(40:31), LTHcast Mercator - Helios 73:78
(42:31), Maribor Messer - Hopsi 60:73
(31:37), Geoplln Slovan - Šentjur 85:84
(44:38), Parklji so bili prosti.

Kranj je bil včeraj košarkarsko obar-
van. Teden dni po prazniku košarkar-
jev so svoj dan v dvorani Planina imele
še košarkarice. Predstavili so se vsi ro-
dovi slovenske košarke, od deklic,
starih do 12 let, do članic. Osrednji do-
godek je bila tekma članskih ekip z le-
vega in desnega brega, prvi peterki so
izbrali ljubitelji košarke. Ta se je konča-
la pozno sinoči.

Predstavniki ženskih klubov so na
včerajšnji 27. redni seji združenja so-
glasno podaljšali mandat dosedanje-
mu predsedniku Urošu Kranjcu, ki je
združenje vodil zadnji dve leti. Celjan
je bil edini kandidat za predsedniško
mesto.

"Medsebojni odnosi med klubi so
na višjem nivoju kot v preteklosti. V
prihodnjem mandatu bo glavni pro-
jekt licenciranje, s katerim se bodo
ženski klubi poskusno srečali že v tej
sezoni, in ustvarjanje čim boljših po-
gojev za delo z mlajšimi rodovi," je ob
izvolitvi dejal Kranjc. (šr)

Dvorana Tabor, gledalcev 40, sodniki Gaj-
šek, Fišer in Todorovic (vsi Slovenija).
AJM Maribor: Kukovec, Dover 20 (6-7),
Kure 17 (5-6), Ilijev 14 (0-2), Furman 8;
Šrot, Komočar, Vehovar, Baltic, Unver-
dorben.

Gospic: Ivezic 14, Mandir 17 (1-2), Reid
9 (1-2), M. Vrsaljko 8, Maslowski 13 (1-
1); Gambiraža 9, Jurčevic 9 (1-2), Alek-
sic 7 (3-4), A. Vrsaljko 10 (1-1), Badanjak
8 (2-2).

Košarkarice AJM si 14. kroga jadran-
ske lige ne bodo zapomnile po lepem.
Gostovanje evroligašinj iz Gospica, bra-
nilk naslova, se je za domače končalo
klavrno. Gospic je slavil s kar 45 točka-
mi razlike. Res so Mariborčanke igrale
brez treh igralk, ki imajo nalogo igrati
pod obročema, a tudi prisotnost Droz-
gove, Belticeve in Škergetove, ki igrajo
pod košema, razmerja moči ne bi bist-
veno spremenilo.

Gostje so bile boljše v vseh prvi-
nah. Imele so prednost v višini, igrale
dobro v obrambi, v napadu pa zadeva-
le kot za stavo. Zgodba je bila praktič-
no končana že po prvi četrtini. Gostje
so v tem delu dosegle kar osem trojk
(skupno 16) in vodile s 36:13.

Vedele so, da treba ustaviti Ljubi-
co Kure, najkoristnejšo igralko 13.
kroga. Dobila je malo uporabnih
žog, soigralke pa niso imele pravih
rešitev. Met je bil zaradi dobre obram-
be gostij onemogočen, razlike je na-
raščala. Trener gostij Stipe Bralic je v
drugem polčasu dal priložnost vsem
košarkaricam. V 38. minuti je že bilo
99:54.

Drugi rezultati 14 kroga: Čelik Zenica -
Celje 77:66, Lupa promotion - Partizan
64:75, Radivoj Korac - Šibenik, Jedin-
stvo - Voždovac (obe sinoči), Medveš-
čak - Vojvodina (v sredo); vrstni red:
Gospic, Partizan in Celje po 25 točk,
Lupa promotion 20, Jedinstvo in Čelik
po 19, Šibenik in Radivoj Korac po 18,
AJM Maribor 17, Voždovac 16, Vojvodi-
na 15, Medveščak 14. (mla)

Dvorana Stožice, gledalcev 3500, sod-
niki Šutulovic (Črna gora), Obradovic
in Kralj (oba BiH).

Union Olimpija: Ilievski 15 (1-2), Gre-
gory 14, Šermadini 8 (2-2), Markota
16, Ožbolt 7; Špan 2, Perry 2, Anagon-
ye 1 (1-2), Jagodnik 11 (2-2), Muric, Lor-
bek 2.

Zadar: Car 3 (1-5), Vladovic 7 (2-2),
Batur 2, Ivanov, Bilan 10; Mason 7 (1-2),
Ramljak 1 (1-2), Dundovic 8 (3-4), Mar-
činkovic, Brown 15 (1-2), Pelzmann.

Košarkarji Olimpije so dosegli četr-
to zmago v zadnjih petih nastopih v
ligi, skupno deseto, ki jih uvršča na
vrh lestvice ob bok Krke, s katero se
bodo Ljubljančani pomerili v nasled-
njem krogu jutri v Novem mestu. To je
odlična napoved slovenskega obraču-
na teh dveh moštev, ki izvrstno skrbi-
ta za količnik držav. Ta določa, koliko
predstavnikov bo imela posamezna dr-
žava v naslednji sezoni.

Obračun z Zadrom, ki se nahaja
pri dnu in ki je doživel deseti poraz,
je bil povsem enostranski, v barvah
Uniona Olimpije. Gostje namreč niso
niti enkrat vodili, izenačili so na 2:2,
nato pa so zeleno-beli prestavili svojo
igro na višje obrate, vseh štirideset
minut odigrali zavzeto ter agresivno
v obrambi in bili za razred boljši tek-
mec. Kevinn Pinkney ni igral, ker se
mu je vnela koža pod pazduho in ne
more dvigniti rok. Ob odmoru je pred-
nost Uniona Olimpije znašala 17 točk
(48:31), na začetku zadnjega dela, ko se
je razlika povzpela na 74:44, pa je tre-
ner Jure Zdovc priložnost ponudil tudi
mlajšim igralcem. Najboljši strelci pri
Unionu Olimpiji so bili Damir Markota
s 16 točkami, osmimi skoki, metu za
tri točke 4:6 in statističnemu indeksu
29, Vlatko Ilievski s 15 točkami (met za
tri točke 4:5), Kenny Gregory s 14 toč-
kami (met za dve točki 7:9) ter Goran
Jagodnik (11).

Krka je bila v Zagrebu boljša vseh štiri-
deset minut in njena zmaga ni bila niti
za trenutek pod vprašajem. O premoči
izbrancev trenerja Aleksandra Džikica
govori tudi dejstvo, da je Krka dobila
prve tri četrtine, prvo s 24:19, drugo z
20:12, tretjo 25:24, v zadnji pa je ruti-
nirano in suvereno zadržala priigrano
prednost. Prvo otipljivejšo prednost si
je priigrala proti koncu prve četrtine
(22:15), jo v 14. minuti nadgradila na
33:21, dokončen udarec gostiteljem pa
je zadala v začetku drugega polčasa. V
25. minuti je bilo že 60:42. Chris Boo-
ker je dosegel 17 točk, Smiljan Pavič
14, Jure Balažič pa 13.
Rezultati 15. kroga: Union Olimpija -
Zadar 78:53 (48:31), Cedevita - Krka
74:80 (31:44), Nymburk - Radnički
97:94 (35:44, 83:83), Zagreb - Igokea
85:77 (37:40), Široki - Cibona 81:82
(36:43), Hemofarm - Partizan, Crvena
zvezda - Buducnost (obe danes); vrsti
red: Krka in Union Olimpija po 25
točk, Buducnost (-1), Cedevita in Široki
po 23, Partizan (-1), Zagreb (-1), Nym-
burk 22, Igokea, Cibona in Hemofarm
(-1) po 21, Zadar in Radnički (-1) po 20,
Crvena zvezda (-1) 18. (mah, sta)

Nikolaj Karpolj, trener
odbojkaric Uraločke,
eden najuspešnejših
trenerjev sveta

"Brez Nikolaja Vasiljeviča in njegove-
ga entuziazma Uraločke verjetno več
ne bi bilo," nam je dan pred tekmo
med Uraločko in Novo KBM Brani-
kom minulo sredo razlagal eden od
zaposlenih v Palači športnih iger v Je-
katerinburgu. Pa ne samo Uraločke.
Nikolaj Vasiljevič Karpol je tvorec
številnih uspehov ženske reprezen-
tančne odbojke Sovjetske zveze in
kasneje Rusije, dolg je tudi spisek nje-
govih uspehov z Uraločko ter drugi-
mi klubi. Olimpijsko zlato je leta 1980
osvojil v Moskvi ter osem let kasneje
v Seulu, leta 1990 je vodil ekipo sve-
tovnih prvakinj, osemkrat je svojo
reprezentanco popeljal do naslova pr-
vakinj Evrope, prav toliko evropskih
naslovov je osvojil z Uraločko in dru-
gimi klubi.

Globok pečat je pustil tudi na Hr-
vaškem. Z zagrebško Mladostjo je
leta 1991 osvojil naslov evropskih
klubskih prvakinj, leta 1998 mu je to
uspelo z Dubrovnikom. Je dobitnik
številnih odlikovanj svoje države, od
leta 2009 tudi član odbojkarske hiše
slavnih.

"Katera reprezentančna trofeja
mi je najljubša? Gotovo tista iz Mosk-
ve. To je le bilo moje prvo olimpijsko
zlato," nam je minuli teden v Jekate-
rinburgu dejal Nikolaj Karpolj. "Seve-
da mi je ljubo tudi zlato iz Seula. Tam
smo odigrali tudi tekmo, za katero
lahko rečem, da sem nanjo najbolj po-
nosen. V polfinalu olimpijskega tur-
nirja smo takrat zelo močne Kitajce
premagali s skoraj neverjetnim rezul-
tatom - 15:0, 15:9, 15:2."

Ko smo ga povprašali o najljubšem
klubskem uspehu, je po dolgem pre-
misleku dejal: "Dubrovnik. Uspeh je
bil nepričakovan. Vso mesto je bilo z
nami, v ekipi pa sem imel tudi svoja de-
kleta iz Uraločke," nam je v lepi hrvaš-
čini razlagal Karpol. Na Hrvaškem še
zdaj preživi veliko časa, saj ima v Pulju
svojo "letno rezidenco". Spremlja tudi
dogajanje v hrvaški odbojki, ki jo zad-
nje desetletje namesto nekdanjih uspe-
hov pretresajo afere, klubi in zveza pa
se ubadajo z velikimi finančnimi te-
žavami. "Vidim, da pri dekletih letos
dobro delajo v Splitu. Toda bojim se, da
spet ne bo potrebne kontinuitete dela.
Na kratek rok se ne da nič narediti,"
pravi ruski strokovnjak. Uraločka bo
pred sredino povratno tekmo šestnaj-
stine pokala Challenge v Maribor pri-
potovala jutri, že danes pa bo priletel
v Zagreb, kjer se bo morda pogovarjal
tudi o novem sodelovanju s hrvaško
odbojkarsko zvezo.

O slovenski ženski klubski odbojki
ne ve veliko. "Poznam le Branik. Vem
pa, da vaš moški klub zadnja leta zelo
uspešno igra ligo prvakov in da uspe-
he dosega tudi moška reprezentan-
ca. Očitno so začeli v klubu in v zvezi
dobro delati."

Dobro delajo tudi v "njegovi" Ura-
ločki, kjer je pred leti vzgojil številne
odlične odbojkarice. Med njimi tudi
najboljšo zadnjih let Jekaterino Gamo-
vo, Jeleno Godino ter Irino Kirilovo,
ki ima tudi hrvaško državljanstvo,
danes pa pri 44. letih še vedno igra za
Dinamo iz Moskve. Toda kljub visoko
profesionalnemu delu in odlični orga-
nizaciji kluba so se že vnaprej poslovi-
li od upanja na letošnji naslov prvakinj
Rusije. Minulo leto so zaključili na četr-
tem mestu, četrti so tudi v tekočem pr-
venstvu. "Vzrok je denar. Imamo letni
proračun tri milijone dolarjev. Dina-
mo Kazan in Dinamo Moskva imata
še veliko več denarja. Ne moremo biti
konkurenčni." V Sovjetski zvezi je za
vrhunski članski šport skrbela država.
Kako je zdaj v Rusiji? "Država zdaj daje
denar le za mlajše starostne kategorije.
Vse drugo dobimo od sponzorjev. Po-
litiki nam lahko pomagajo le pri pri-
dobivanju sponzorjev," pravi 72-letni
strokovnjak, ki je znan tudi po avtori-
tarnem in temperamentnem pristopu
- na zahodu so ga novinarji zato poime-
novali kar tuleči medved. Z leti se je
malce umiril, toda tudi minuli četrtek
smo v Jekaterinburgu lahko slišali zelo
povišane tone ob vsaki napaki njego-
vih odbojkaric.

V drugi polovici devetdesetih let je sve-
tovna odbojkarska federacija spreme-
nila pravila štetja. Namesto menjav ob
neosvojeni točki na svoj začetni servis
zdaj šteje prav vsaka točka, namesto
do 15 točk se nizi igrajo do 25.

"Vsekakor mi je bila bolj všeč
odbojka iz osemdesetih let in začetka
devetdesetih. Nova pravila so naredi-
la veliko slabega. Zdaj si kaznovan za
vsako napako. Včasih si lahko točke
osvajal le z dobro igro v obrambi,
zdaj je dovolj le dober napad. Včasih
je bila žoga veliko več časa v zraku,
veliko važnejša je bila dobra tehnika.
Ne vem, morda je to dobro za televizij-
ske prenose, saj je čas tekem zdaj lažje
predvidevati, toda nova pravila so uni-
čila lepoto odbojke."

V pokalu Challenge Uraločka igra
po izpadu iz pokala CEV. V šestnajsti-
ni finala so na gostovanju v Italiji Cha-
teau d'Ax Urbino premagali s 3:1, pred
svojimi navijači izgubili z 2:3 ter nato

"Včasih
si lahko točke
osvajal le z dobro
igro v obrambi,
zdaj je dovolj
le dober napad"

izgubili še dodatni, zlati niz. "Zlati niz
je neumnost. Svetovna odbojkarska fe-
deracija ga ne pozna, po njem se igra
na evropskih tekmovanjih. Upravičen
bi bil le v primeru, če je izenačen izid
v nizih in osvojenih točkah," meni Ni-
kolaj Karpol, rojen v Brzežnici na Polj-
skem, ki je bila po drugi svetovni vojni
priključena Sovjetski zvezi, danes je v
Belorusiji. To je eden od vzrokov, da je
lani vodil žensko reprezentanco Belo-
rusije in jo pripeljal v dodatne kvalifi-
kacije za evropsko prvenstvo leta 2011.
" Želel sem jim pomagati ter nastavil si-
stem, po katerem bodo lahko delali v
prihodnjih letih."

"Kdaj pa dobim honorar," se je minu-
lo soboto zvečer v dvorani Lukna šali-
la mednarodna odbojkarska sodnica
Sanja Miklošič, ki jo je Mevza, srednjee-
vropska odbojkarska zveza, delegirala
kot nadomestno sodnico za tekmo 15.
kroga interlige med Novo KBM Brani-
kom in Splitom 1700. Splitčanke so že
minuli petek organizatorjem tekmova-
nja sporočile, da jih ne bo v Maribor,
saj so se z avtobusom šele vračale s
tekme lige prvakinj v Carigradu.

V Lukni so bile tako le "bankirke"
in peščica gledalcev. Miklošičeva je
petnajst minut čez 18. uro odpiskala
konec tekme, ki bo skoraj zagotovo re-
gistrirana s 3:0 za branikovke, ki jih
pojutrišnjem v Lukni čaka povratni
obračun šestnajstine finala pokal Cha-
lenge proti Uraločki.

Presenečenje so pripravile odbojka-
rice Calcita, ki so po odlični igri pred
250 gledalci v Kamniku s 3:2 (25:19,
10:25, 25:20, 21:25, 15:8) premagale do-
slej še neporaženo ekipo Posta z Du-
naja. Najučinkovitejša igralka tekme
je bila Tjaša Turnšek (27 točk), Jelena
Strel Kosmač jih je dosegla 14.

V 13. krogu so še trinajsto zapored-
no zmago v interligi vknjižili odbojkar-
ji ACH Volleyja, v Radovljici so pred
500 gledalci s 3:1 (16:25, 25:19, 25:12,
25:10) ugnali Kapošvar. Za Blejčane je
Van Dijk dosegel 18 točk, Jakopin pa
16, pri Madžarih sta bila najučinkovi-
tejša Nemeth in Hoboth z enajstimi.

Odbojkarji Salonit Anhova so mi-
nuli petek v Innsbrucku z 0:3 (23:25,
24:26, 18:25) izgubili proti Hypo Tiro-
lu, sinoči pa so v Kanalu igrali še proti
Kapošvaru.

Vr-stni r-ed, moški: ACH Volley 38 točk,
Posojilnica Aich/Dob 30, Tirol 26, Mla-
dost Kaštela in Humenne po 18, Salo-
nit 16, Kapošvar 12, Team club Austria
9, Dunaj in Mladost Zagreb po 8; žen-
ske: Prostejov 33, Post 28, Branik 21,
Doprastav in Kamnik po 20, Rijeka 13,
Slavia 10, Split 7, Celovec 2.

Naročniki lahko naročite risanke po telefonu 02 23 53 326 ali na spletnem naslovu knjiga@vecer.com.
DVD-je bo prinesel raznašalec domov, plačilo bo po položnicah za Večer.

Dvorana Lukna Maribor, Gledalcev:
1000, sodnika Jernej Smisl in Nejc
Ajdnik (oba Celje)

Maribor Branik: Lešnik, Čudič, Grm; To-
minec, Oštir 4, Gregorc 2 (1), Pučnik
4, Nikolič 3, Fister 1, Lesjak, Ivančič 5,
Batinovic 3, Kleč 12, Legnar, Mačkov-
šek 3.

Bahrajn: Ahmed, Rady, Hussain; Joher
5 (3), H. Madan, Mahmood, Shab, Syad
3, Al Qader 3, Ali 4, Abass, M. Madan
2, Ashoor 2, M. Mirza 3, Al Wana 2, Yo-
suff 3, Jasssim, A. Mirza 2.

Sedemmetrovke: Branik 2 (1), Ba-
hrain 3 (3); izključitve: Branik 2 minu-
ti, Bahrajn 0 minut.

"Novinci se še morajo privaditi na
naš sistem igre. Neuigranost se je po-
znala v prvem polčasu tekme proti Ba-
hrajnu. V nadaljevanju pa je prišla do
izraza kvalitetna razlika naših rokome-
tašev," je zmago Branika proti repre-
zentanci Bahraina komentiral trener
Mariborčanov Marko Šibila . Rokome-
taši Bahrajna se v Sloveniji pripravljajo
na nastop na svetovnem prvenstvu na
Švedskem, ki se ga Slovenija ne bo ude-
ležila. A očitno je, da so od ekipe, ki bo
igrala na največjem rokometnem tek-

Dvorana Eulach, gledalcev 1500, sod-
nika: Al Marzouqi in Al Nuaimi (oba
Združeni arabski emirati).
Švica: Quadrelli, Stauber; Schmidt 3, Go-
epfert, Liniger 6 (1), Graubner 10, Sche-
uner, Miloševič 3, Pendič, Vukelic 7,
Svajlen 4, Parolo, Schelbert, Bä"ächtold,
Stalder 2, Buri 1.

Slovenija: Vran, Prošt; Bajram 2, Barišič,
Miklavčič 6, Razgor 3 (3), Pucelj 1, Abra-
hamsberg 3, Flajs 2, Bombač 1, Dolenec
4 (2), Skube 3, Bezjak 1, Sušin 1, Bilbija
10, Podvršič 2.

Sedemmetrovke: Švica 2 (1), Slove-
nija 7 (5); izključitve: Švica 4 minute,
Slovenija 2 minuti; rdeč karton: Pucelj
(60.).

Na zadnji tekmi tretjega kroga med-
narodnega turnirja v Švici sta se pome-
rili domača reprezentanca in Slovenija,
obe pa sta imeli pred začetkom medse-
bojnega dvoboja enak izkupiček - po
eno zmago in poraz. Začetek je pripa-
del gostiteljem, ki so v dvorani Eulach
povedli s 3:0 in 6:2, v deveti minuti
movanju na svetu, boljša tudi povpreč-
na moštva v slovenski ligi.

Branik povprečno moštvo? Ma-
riborčani se s tem nikakor ne bodo
strinjali in v teh dneh so tudi nekaj
naredili, da bi se v nadaljevanju držav-
nega prvenstva vsaj utrdili v sredini
lestvice (sredina je pač povprečje), ki
prinaša boje za prvaka. S štirimi igral-
ci, ki se niso povsem vklopili v delo,
ali so bili nezadovoljni s statusom v
Mariboru, so se zadnje dni lanskega
leta razšli. Novinca v moštvu sta tre-
nutno dva - vratar Boštjan Grm in
levi zunanji Mirko Nikolič. Oba Koroš-
ca. "26 let imam, rad bi igral. Dovolj
imam sedenja na klopi," je v soboto,
na dan, ko je podpisal polletno pogod-
bo z Mariborčani, povedal Nikolič. Iz
Slovenj Gradca se je najprej preselil v
Cimos in od tam v Ribnico. "Dolenjci
so fejst fantje, toda v ekipi nekaj 'ne
štima'," se glasi zadnja ocena Nikoliča
o Ribnici.

Vse prej kot to, da ima Nikolič
mesto v mariborski ekipi že zagotov-
ljeno. Trenutno je tako, da je prav na
njegovem položaju v klubu največja
gneča. Tam sta že Damir Batinovic, naj-
boljši posameznik v moštvu, eden od
"vročih" igralcev lige, pa mladi Borut
Mačkovšek. Slednji je vsekakor igralec
izjemnih predispozicij, ki pa ga je še
treba "obrusiti". In mariborski trener
Šibila je rojen prav za takšne posle.

pa so imeli že pet zadetkov prednosti
(9:4). Po minuti odmora so Slovenci za-
igrali bolje in zaostanek najprej zmanj-
šali na dva zadetka (9:11), štiri minute
pred koncem prvega polčasa pa samo
na enega (15:16). Toda končnica prve-
ga dela je spet pripadla Švicarjem, ki
so odšli na odmor s prednostjo treh za-
detkov.

V uvodnih minutah drugega polča-
sa so jo švicarski rokometaši povišali
celo na pet (23:18), toda Slovenci nav-
kljub visokemu zaostanku niso vrgli
puške v koruzo. Sredi drugega dela
igre je Denič obrambo 6-0 zamenjal s
5-1, njegovo moštvo pa je počasi, toda
vztrajno lovilo domačo reprezentanco.
Šest minut pred koncem tekme so prvič

Vratar Boštjan Grm je prekaljeni ro-
kometaš, ki bo nedvomno kmalu poka-
zal svoje kvalitete. "Dolgoročna izbira,"
njegov prihod napoveduje Andrej Bau-
man, direktor Branika. Grm se je priže-
nil v okolico Maribora. V soboto smo
v Lukni, kamor so se rokometaši prese-
lili zaradi zasedenosti dvorane Tabor,
spremljali še tretjega potencialnega
novinca v mariborski ekipi - Nika To-
minca. Fant ima razkošen športni ta-
lent - potem ko je bil na mladinskem
evropskem prvenstvu izbran v idealno
postavo, je rokomet za leto dni zame-
njal za nogomet. Uradno je še zmeraj
član članske ekipe Olimpije. Ker pa
so ga nameravali spomladi posoditi v
drugi klub, sedaj še razmišlja. Bo poslej
rokometaš? Mariborčani bi ga imeli v
svoji vrsti na desnem krilu.

Čeprav prav vsak športnik pač ne
more postati branikovec. To je na začet-
ku prejšnjega tedna spoznal Srb Djord-
je Čalic, ki je prišel na preizkušnjo. A
je po dveh dnevih Maribor že zapustil.
"Ni zadovoljil," je bil kratek Bauman,
ki mu je bila zaradi take odločitve tre-
nerja prihranjena marsikatera pot ob
pridobivanju delovne vize za tujce. Pri
nas se takšni postopki vlečejo, nadalje-
vanje prvenstva pa je že čez pol mese-
ca. Takrat Mariborčani potrebujejo vse
rokometaše, ki jih imajo na seznamu.
Desnega zunanjega napadalca pa še
zmeraj nimajo.

Slovenska moška rokometna reprezentanca do 21 let se je prek kvalifikacij-
skega turnirja v češkem mestu Nove Veseli zanesljivo prebila na letošnje sve-
tovno prvenstvo v Grčiji. Izbranci Slavka Iveziča so na turnirju na Češkem
dosegli tri zmage. Po Britancih in Norvežanih so v zadnji tekmi včeraj ugnali
še Čehe z 31:23 (15:12). V slovenski izbrani vrsti je na zadnjem dvoboju blestel
Miha Zarabec z devetimi goli, njegov reprezentančni soigralec Žiga Mlakar
jih je dosegel pet. (sta)

izenačili na 33:33, v 58. minuti pa si je
Deničeva četa priigrala tudi prvo vod-
stvo na tekmi (37:36). V zadnjih dveh
minutah je slovenska reprezentanca,
pri kateri so izstopali vratar Jure Vran s
16 obrambami ter strelsko razpoložena
Nenad Bilbija (10 zadetkov) in David Mi-
klavčič (6), dosegla še dva zadetka in po-
višala svoje vodstvo na nedosegljivih
39:36. Prvo mesto na turnirju je osvo-
jila Norveška, kije zbrala enako števi-
lo točk kot Slovenija (4), vendar je bila
uspešnejša na medsebojni tekmi (dobi-
la jo je s 36:33). Tudi Švica in Romuni-
ja sta zbrali enako število točk (po 2),
a je končno tretje mesto pripadlo go-
stiteljem zaradi zmage na medsebojni
tekmi (35:26). (sta)

Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je sijajno začela novo sezono. Ve-
lenjčanka, nekoč prva dama slovenskega tenisa tudi pri posameznicah, je v paru
s Čehinjo Kveto Peschke prepričljivo zmagala na teniškem turnirju WTA v Auc-
klandu z nagradnim skladom 220.000 ameriških dolarjev.

Srebotnikova in Peschkejeva sta v finalu zlahka po dveh nizih premagali
švedsko/novozelandsko navezo Sofia Arvidsson/Marina Erakovič s 6:3,6:0. Slo-
vensko-češka kombinacija, tenisačici sta bili prvi nosilki pri dvojicah, sta več kot
upravičili vlogo favoritinj. Finalni dvoboj je trajal manj kot uro, slavili sta po 51
minutah in 55 sekundah obračuna. Nasprotnici sta dobro začeli in sta v uvodni
igri Srebotnikovi vzeli servis, kar pa je bil tudi njun edini brejk v celotnem dvobo-
ju. Devetindvajsetletna Srebotnikova, ki bo letos le še izjemoma nastopala med
posameznicami, je tako že v prvem nastopu v novem letu izkoristila priložnost
ter se veselila že 24. zmage med dvojicami na turnirjih WTA.

Teniška reprezentanca ZDA je v finalu Hopmanovega pokala v avstralskem
Perthu premagala Belgijo z 2:1. V odločilnem tretjem dvoboju je ameriška kom-
binacija Bethanie Mattek-Sands/John Isner ugnala belgijsko navezo Justine
Henin/Ruben Bemelmans s 6:1 in 6:3. ZDA so šestič slavile v tem tekmovanju,
po tri zmage imata Španija in Slovaška. Belgija se je v finale uvrstila kot rezerva,
saj se je Srbija, prvouvrščena reprezentanca v skupini A, zaradi poškodbe Ane
Ivanovic morala odpovedati nastopu na najbolj prestižnem obračunu. Evropska
izbrana vrsta je sijajno odprla dvoboj, nekdanja številka ena na lestvici WTA
Justine Henin je premagala Bethanie Mattek-Sands s 7:6 (6) in 6:3, severnoame-
riška reprezentanca pa je izenačila po zmagi Johna Isnerja nad Rubenom Bemel-
mansom s 6:3 in 6:4. Ameriška naveza je imela v odločilnem tretjem dvoboju
vse niti igre v svojih rokah. Kar 206 cm visoki Isner je blestel pri servisu, njego-
va reprezentančna kolegica, ki je v zadnjem trenutku zamenjala poškodovano
in veliko bolj znano Sereno Williams, pa ga je odlično dopolnjevala.
Finale: ZDA - Belgija 2:1 (Bethanie Mattek-Sands - Justine Henin 6:7 (6), 3:6; John
Isner - Ruben Bemelmans 6:3, 6:4; Mattek-Sands/Isner - Henin/Bemelmans 6:1,
6:3). (sta)

Namiznoteniški igralci ŽNTK Finea Maribor so uspešno začeli končnico držav-
nega ekipnega prvenstva. Mariborčani so v dvorani Tabor s 5:0 premagali ekipo
Ptuja. Tekma je trajala le dobro uro. Gostje so v petih dvobojih osvojili le niz, kar
zgovorno kaže na kakovostno razliko med ekipama. Za mariborsko vrsto sta brez
izgubljenega niza po dvakrat zmagala Gregor Komac in Gregor Zafoštnik, enkrat
pa Zvonko Plohl. Komac je premagal Luko Krušiča in Bojana Paviča, Zafoštnik
Paviča in Danila Piljka, Plohl pa s 3:1 Piljka.

"Mariborčani so po pričakovanju prepričljivo zmagali. Vedeli smo, da se
bomo težko ognili visokemu porazu, saj ima Finea kakovostne igralce. Z uvrstit-
vijo med klube, ki se potegujejo za naslov prvaka, smo izpolnili cilj, vsaka zmaga
v končnici pa bo pomenila še dodatni uspeh," je povedal kapetan Ptuja Bojan
Pavič. "Čeprav sem izgubil niz, sem z igro zadovoljen. Tekma proti Ptuju je bila
'ogrevanje' za zahtevnejše obračune, kjer bomo morali pokazati več, saj bo boj
za vsako točko trd. Menim, da smo sposobni premagati vsakega tekmeca in vr-
niti Mariboru naslov državnega prvaka," je razložil Zvonko Plohl.

V drugih tekmah klubov, ki se potegujejo za naslov prvaka, prav tako ni bilo
presenečenj. Kema Puconci je visoko premagala Soboto (točke zanjo so osvojili
Dominik Škraban in Bojan Ropoša po dve in Mitja Horvat eno, za Soboto je bil
uspešen Tomaž Roudi), visoko je zmagala tudi Krka. V ženski ligi je ekipa Inter-
diskonta Fužinarja z Raven na Koroškem zlahka opravila z Muto in hiti novemu
naslovu prvakinj naproti. (zg)

Rezultati 10. kroga, od 1. do 6. mesta: Finea
Maribor - Ptuj 5:0, Kema Puconci - Sobota
5:1, Krka - Tempo Velenje 5:0; od 7. do 10.
mesta: Ilirija - PPK Rakek 5:0, Muta - Edigs

Rezultati 10. kroga, od 1. do 6. mesta: Fuži-
nar Interdiskont - Muta 5:0, Ljubljana - Loga-
tec 3:5, Ptuj - Arrigoni 3:5; od 7. do 10. me-
sta: Iskra Avtoelektrika - Sobota 5:0, Kajuh
Slovan - Ilirija 4:5.

Pari 11. kroga, 15. januarja, od 1. do 6. me-
sta: Krka - Ptuj, Tempo - Kema, Sobota - Fi-
ⁿe-a-. VEČER

Pari 11. kroga, 15. januarja: Ptuj - Muta, Arri-
goni - Ljubljana, Logatec - Interdiskont.

Ena izmed slovenskih športnic, ki so
z odličnimi dosežki zaznamovale lan-
sko leto, je Lucija Polavder. Judoistka
celjskega kluba Z'dežele Sankaku je
lani osvojila naslov evropske prvaki-
nje v kategoriji nad 78 kg na Dunaju,
poleg tega je zmagala na treh tekmo-
vanjih za svetovni pokal - v Sofiji, Tu-
nisu in v Rio de Janeiru. Za omenjene
dosežke je bila izbrana za tretjo najbolj-
šo športnico Slovenije za leto 2010 in
najboljšo slovensko judoistko v letu
2010. Najboljša slovenska judoistka je
bila že v letih 2006, 2007 in 2008.

"Med lanskimi dosežki mi je naj-
bolj ostal v spominu naslov prvakinje
stare celine, seveda pa se dobro spomi-
njam tudi vseh drugih uspehov na naj-
pomembnejših tekmovanjih po svetu.
Dosežki so potrditev strokovnega in
organiziranega dela v klubu pod vod-
stvom trenerja Marjana Fabjana. Ni mi
žal niti ure, ki sem jo namenila trdemu
treningu, saj mi je trud prinesel tudi
veliko zadovoljstva," pravi 26-letnica.

Judo je šport, v katerem mora biti
tekmovalec vrhunsko pripravljen doma-
la vse leto. Kajti tekmovanja se vrstijo
kot po tekočem traku. Komaj se izteče
ena sezona, že se začne nova. "Prav za-
radi zgoščenega programa tako rekoč
ni časa za počitek. Po lanskem septem-
brskem svetovnem prvenstvu v Tokiu
sem si privoščila le krajši odmor, nato
sem se s sotekmovalkami in sotekmo-
valci v klubu začela pripravljati na
prihajajoča tekmovanja. Del priprav
je potekal tudi na Japonskem. Kako
uspešne so bile, bo pokazala že prva le-
tošnja mednarodna tekma. Ob koncu
tega tedna bom nastopila na mastersu
v Bakuju, na katerega je povabljenih naj-
boljših šestnajst judoistk in judoistov s

svetovne lestvice. Čeprav moja priprav-
ljenost še ni vrhunska, upam, da se bom
uspešno kosala s tekmicami," dodaja.

Najboljše v judo športu na svetu
tudi letos čaka več tekmovanj za sve-
tovni pokal, ki bodo hkrati tudi kvalifi-
kacijska za nastop na olimpijskih igrah
leta 2012 v Londonu. Lucija Polavder
je nastopila na olimpijskih igrah leta
2004 v Atenah in 2008 v Pekingu. Iz
Kitajske se je vrnila z bronasto kolajno.

"Pred menoj je še veliko pomembnih
tekmovanj in boj za nastop v Londo-
nu bo zelo trd. Zavedam se, da bom
na olimpijskih igrah nastopila le, če
se bom na najpomembnejših tekmo-
vanjih uvrščala med najboljše. Konku-
renca v kategoriji nad 78 kilogramov
je zahtevna, vsako leto se pojavi kakš-
no novo ime. O pričakovanjih nerada
govorim, do olimpijskih iger je še leto
in pol. Upam, da bom zraven."

dal športu, ki je del mojega življenja.
Z judom se ukvarjam že petnajst let,
dal mi je veliko. Nisem postal le odli-
čen judoist, judo me je izoblikoval v
celostno osebnost. V minulem letu je
bila moja največja želja, da na prven-
stvu stare celine posežem po kolajni.
Ko sem jo osvojil, sem bil presrečen. V
meni je sprožila val dodatne samozave-
sti, spodbudila novo željo po dokazova-
nju," je povedal.

Odlični celjski judoist vrhunskost v
kimonu dokazuje že vrsto let. Ko je tek-
moval v kategoriji do 60 kilogramov, je
bil strah in trepet za večino tekmecev,
podobno je sedaj, ko tekmuje v težji ka-
tegoriji. "Pred vsako sezono si zadam
nekaj ciljev. Do zdaj sem uresničil sko-
raj vse. Toda športnik mora vselej stre-
meti še k višjim in prepričan sem, da
ni neuresničljivega cilja. Minula sezo-
na se je zame končala imenitno, letos
jo želim nadgraditi. Izzivov bo veliko,
toda ne bojim se jih, saj se že poldrugi

mesec intenzivno pripravljam. Prvič
bom tekmoval ob koncu tega tedna
na mastersu v Bakuju," je dodal.

Drakšič se zaveda, da bodo letošnja
tekmovanja še zahtevnejša od lanskih.
Pri tem nima v mislih le evropskega
in svetovnega prvenstva, na katerih
si želi kolajno, ampak predvsem kva-
lifikacijskih tekmovanj za uvrstitev
na olimpijske igre v Londonu. "Na
lanskih kvalifikacijskih tekmovanjih
sem bil uspešen, zbral kar precej točk,
tako da z optimizmom pričakujem le-
tošnje. Tekmece dobro poznam, niso
nepremagljivi, le dobro se bo treba pri-
praviti za spopad z njimi. Judo je eden
od redkih športov, kjer se tekmovanja
skozi leto vrstijo eno za drugim. Vmes
se zgodi še kakšna poškodba, zaradi ka-
tere si ob nekaj tekmovanj, in vrnitev
med najboljše je trnova. Že uvrstitev
na olimpijske igre je velik dosežek, na-
stop v Londonu je zato zame še pose-
ben izziv."

Rok Drakšič je že vrsto let v vrhu slo-
venskega in tudi svetovnega juda.
Članu celjskega judo kluba Z'dežele
Sankaku je po petem mestu na svetov-
nem prvenstvu leta 2007 v Rio de Ja-
neiru novi vrhunski dosežek uspel na
lanskem prvenstvu stare celine na Du-
naju, kjer je osvojil bronasto kolajno v
kategoriji do 66 kilogramov. Poleg tega
je lani zmagal še na turnirjih za svetov-
ni pokal v Budimpešti in Tunisu. Do-
sežka sta bila dovolj, da je bil 24-letni
Drakšič izbran za najboljšega judoista
Slovenije za leto 2010, s čimer je pono-
vil dosežek iz leta 2006.

"Priznanje za najboljšega slovenske-
ga judoista mi pomeni veliko. Je potr-
ditev, da sem v treninge vložil veliko
truda in volje, da sem se v celoti pre-

Podaljšal je sodelovanje s slovenskim
uvoznikom motorjev Yamaha. Radizel-
čan bo tako po desetih uspešnih sezo-
nah že enajsto tekmoval z motorjem
znamke Yamaha, s katerim je tudi do-
segel največje uspehe, med drugim
naslov evropskega prvaka. V zadnjih
letih športne poti ga je poleg motorja
zaznamovala številka sedem, s katero
je znan tako v Sloveniji kot na medna-
rodnih tekmovanjih.

Po sedemnajstih naslovih držav-
nega prvaka v motokrosu se bo letos
podal v boj za osemnajstega. Sedem-
krat je na tekmah svetovnega pr-
venstva MX3 stal na stopničkah za
zmagovalce, v sezonah 2004, 2006 in
2007 pa je v skupnem seštevku tega tek-
movanja osvojil skupno sedmo mesto.
V igri s Kragljevo številko sedem je za-
nimiv še podatek, da ga je za uspehe
krovna organizacija AMZS za najboljše-
ga slovenskega moto športnika razgla-
sila kar sedemkrat. Po vseh odličnih
rezultatih in ob dejstvu, da je na moto-
kros sceni že kar 23 let, so mnogi me-
nili, da bo 33-letnemu motokrosistu že
zmanjkalo motivacije. A se je Kragelj
odločil, da se še ne bo poslovil od ben-
cinskih hlapov.

Njegovo garažo že krasita nova mo-
torja, ki ga bosta spremljala v sezoni
2011. Od kod torej motivacija za nada-
ljevanje? "Še vedno se držim načela,
da v življenju počnem stvari, ki so mi
všeč in me veselijo. Po izteku lanske
sezone sem razmišljal o koncu kariere,
vendar sem se kasneje po dogovoru z
ekipo odločil, da v novi sezoni nasto-
pimo še močnejši in z novimi ambici-
jami," razlaga Kragelj.

Vendar pa njegova prihodnost vse-
eno ni povsem dorečena, saj je po lan-
ski uspešni sezoni ostal brez kluba. "V

Na enem najtežjih vzdržljivostnih relijev na svetu, reliju
Dakar, ki je tretjič v Južni Ameriki, je smrt že vzela svoj
davek. Življenje sta izgubila vzdrževalca, ki ju je v dveh
med seboj nepovezanih dogodkih ubila elektrika.

Šestinštiridesetletni moški je izgubil življenje med
postavljanjem plakatov v kraju Copiapo, s katerim so na-

čarjem' imam težave. Tudi Četič spada
mednje, zato sem vesel, da mi je uspel
zmagoviti met," je pojasnil Aljaž Sedej.
Za eno redkih presenečenj je poskrbel
mladi Gašper Jerman (Šiška), ki je v
kategoriji do 90 kg v finalu z iponom
ugnal izkušenega Denisa Imamoviča
(Impol), Primož Ferjan (Impol) je bil
v kategoriji do 100 kg v finalu boljši
od Slovaka Pavola Jurčika, v kategori-
ji nad 100 kg pa je slavil Matjaž Ceraj
(Impol), ki je premagal Mitjo Jenuša
(Železničar).

rijem. "Borba je bila odlična, taktično
zahtevna in izenačena, prednost pa
sem si priboril v zadnji minuti. Tadej je
super borec, želim, da bi večkrat treni-
rala skupaj, saj bi to bilo koristno tako
zame kot zanj," je razložil Sašo Jereb.

Aljaž Sedej (Bežigrad) je dokazal,
da v kategoriji do 81 kg pri nas nima
enakovrednega tekmeca. V finalu se je
nekaj časa "mučil" z Jesenkom Četičem
(Olimpija), nato pa tekmeca položil na
hrbet. "Poškodba desnega komolca še
ni povem zaceljena in zlasti proti 'levi-

Lju-bljanski ju-do-ist v fi-na-lu-
po-ka-la- Po-ho-rski ba-ta-ljo-n
u-spešnejši o-d Ta-deja- Čeha-

Čeprav je v članskih kategorijah na
že 42. mednarodnem tekmovanju v
judu za pokal Pohorskega bataljona
v Slovenski Bistrici minulo soboto na-
stopilo manj judoistov, kot je bilo pri-
čakovati, prireditelj tekmovanja, judo
klub Impol, ni bil nezadovoljen. Kajti
na blazine so razen Roka Drakšiča sto-
pili vsi najboljši slovenski borci v tem
športu, ki so preverili pripravljenost
pred novo tekmovalno sezono.

Zmage v najlažji kategoriji, do 60
kg, se je veselil Matjaž Trbovc (Z'deže-
le Sankaku Celje), ki je v finalu z ipo-
nom ugnal Slovaka Martina Jantka, v
kategoriji do 66 kg pa je Toši Nakamu-
ra iz Avstrije premagal Davida Paro iz
Italije. V finalu kategorije do 73 kg sta
se pomerila stara znanca z blazin, Sašo
Jereb (Olimpija) in Tadej Čeh (Duplek).
Čehu, ki je v polfinalu izločil nosilca
srebrne kolajne z evropskega prven-
stva leta 2007 v Beogradu Srba Miloša
Mijalkoviča, ni uspel še en veliki met.
Jereb, ki se je po letu dni nastopanja v
kategoriji do 81 kg vrnil v kategorijo
do 73 kg, v kateri je v preteklosti dose-
gal največje uspehe, ga je ugnal z vaza-

svoji dolgoletni karieri sem že vajen
takšnih stresnih situacij. Res sem ta
trenutek še vedno brez kluba. Dolo-
čeni pogovori že potekajo, vendar bo
odločitev jasna do konca tega meseca,"
še dodaja Kragelj.

Radizelčan je tudi edini slovenski
motokrosist, ki je po tolikih letih aktiv-
nega tekmovanja še vedno v vrhu, kar
kaže tudi dejstvo, da je z vrhunskimi
rezultati že deveto leto pripadnik šport-
ne enote Slovenske vojske. In to kljub
temu da so se časi tudi v motokrosu
precej spremenili, kar tekmovalci
občutijo predvsem po materialni plati.
Tekmovalec manjše ekipe za sezono po-
rabi več kot 90.000 evrov in ob tem za
dobre uvrstitve ne prejme nikakršnih
denarnih nagrad, ki bi povrnile vsaj del
stroškov. Motokrosisti so zato še vedno
odvisni le od sponzorskih sredstev, ki
pa jih je v tem trenutku zelo težko pri-
dobiti. A Kragelj se je z leti navadil tudi
na takšna dejstva in zato pred vsako se-

zono sam poskrbi za finančni načrt. O
zimskem pripravljalnem obdobju je po-
vedal: "Trenutno je zame obdobje dveh
najpomembnejših dejavnikov, da bom
tekmovalne načrte sploh lahko realizi-
ral. Sem v ciklusu napornih fizičnih pri-
prav, februarja začnem še treninge na
motorju. To obdobje je zelo pomembno
za pridobivanje telesne moči. Dogovar-
janja s pokrovitelji in ostale organiza-
cijske aktivnosti za nabavo novega
materiala, ki ga potrebujem za trenin-
ge in tekme, zahtevajo veliko časa."

Za sezono 2011 si je Radizelčan
zadal velike in, kot pravi, realne cilje:
"Na posamezni tekmi za evropsko pr-
venstvo želim stati na najvišji stopnič-
ki, na tekmah za svetovno prvenstvo
pa si želim uvrstitev med prvih pet.
Vrhunec sezone bo zagotovo domača
tekma, kjer si želim na zmagovalni
oder. Državno prvenstvo ostaja prio-
riteta in s tem tudi osemnajsti naslov
prvaka."

Tradicionalni turnir v Reggio Emili-
ji (Torneo di Capodanno), že 53. po
vrsti, je letos zbral izredno konkuren-
co. Deset vrhunskih velemojstrov, ob
dveh najboljših Italijanih so nastopi-
li sami zvezdniki svetovnega šaha,
je poskrbelo za vrhunsko ratinško
povprečje 2695 točk, kar turnir uvr-
šča v visoko 18. kategorijo. Favoritov
je mrgolelo. Mnogi so na vrhu videli
neuničljivega ukrajinskega umetnika
Vasilija Ivančuka, spet drugi velikega
povratnika, Rusa Aleksandra Moroze-
viča, najbolj nepredvidljivega šahista
moderne dobe, ki dobro leto praktič-
no ni šahiral. Tu je bil češki avtist
David Navara, pa Sergej Movsesjan,
ki se je januarja po dolgih letih vrnil
na domači ratinški seznam. Arme-
nija je tako pridobila fantastičnega
šahista, Slovaška je za šahista Mov-
sesjanove ravni preprosto premajh-
na. V Azerbajdžanu neželeni Vugar
Gašimov je bil prav tako med favori-
ti, za romantične spomine pa je skr-
bel nekdaj drugi šahist sveta, Anglež
Nigel Short.

Še najnižje je med tujci kotiral
Francisco Paco Vallejo, šahovski
gusar s španskega otoka Mallorca.
Paco je nekdaj veljal za zelo nadarjene-
ga, v zadnjih letih pa njegovo kariero
premetava kot čolniček na razburka-
nem morju. V Reggio Emiliji je le do-
čakal svetle trenutke in z bliskovitim
začetkom (tri zmage in en remi) kon-
kurenci ušel za poldrugo točko, kar
je na kratkem turnirju, z devetimi
krogi, običajno že odločilna prednost.
Druga polovica turnirja se sicer ni
odvijala povsem po njegovih željah,
s petdeset odstotki osvojenih točk pa
je vendarle zadržal prvo mesto. Kjer
pa ga je z imenitnim zaključkom ujel
Gašimov, ki je imel tudi boljši dodatni
kriterij. Tako je pokal za zmagovalca
odšel v Baku, denar pa sta si junaka
turnirja razdelila enakopravno. Vsi
drugi so končali daleč zadaj.

Končni vrstni red: Gašimov in
Vallejo po 6, Movsesjan, Navara in
Ivančuk po 5, Caruana in Oniščuk
po 4,5, Morozevič 4, Short 3,5, Gode-
na 1,5.

Črni igra v slogu francoske obram-
be, a s pomembno razliko: belopoljec
je že razvit na aktivno polje. Seve-
da pa ima svoje težave, ki se kažejo
predvsem v oteženem razvoju figur
kraljevega krila. Beli ima skladen raz-
voj in bo zaigral na čas, pri tem pa
se ne bo branil niti žrtve kakšnega
kmeta ali dveh.

Ian Thorpe razmišlja o vrnitvi

Avstralski plavalec Ian Thorpe je po poročanju časnika Sunday Telegraph dejal,
da razmišlja o vrnitvi v tekmovalni ritem. Avstralec sicer uradno vrnitve še ni
oznanil, a je za časnik dejal, da bi na olimpijskih igrah v Londonu 2012 rad na-
stopil v avstralski štafeti na 4 x 100 m prosto.

Thorpe je dejal, da v bistvu nikoli ni prenehal plavati, vendar pa v zadnjem
času plava več in se želi vrniti v staro formo. Zaradi dopinških očitkov na tek-
mah ne sme nastopati še devet mesecev, za OI 2012 pa bi že lahko plaval na naj-
višji ravni, če bo le dovolj pripravljen.

Osemindvajsetletni Thorpe se je upokojil leta 2006, kot razlog je navedel
pomanjkanje motivacije. V karieri je osvojil enajst naslovov svetovnega prva-
ka in postavil 13 svetovnih rekordov, petkrat je bil tudi olimpijski zmagova-
lec. (sta)

Zanimiva je tudi različica 9.Sb5,
ki jo teorija ocenjuje kot nejasno.
9...cd4 10.Ld4 Sd4

Ivančuk se je znašel pred računal-
niško analizo, ki pa jo je prepoznal
za šahovnico. Po "očitnem" 10...Lb4
bi sledilo ll.Tbl Dc2 (z grožnjo 12...
Db1!) 12.Tb4! Sb4

13.Da1!! in črnemu še zdaleč ni
lahko, saj grozi Tc1 ali bolj prefinje-
no Sel in Le3, z osvojitvijo dame.

Črni ima kmeta prednosti, beli
pa močno pobudo. Zanimivo bo
videti, kako izkušeno jo je sicer še
mladi Gašimov znal stopnjevati.

Po 17...Tc8 18.Ta3 Tc7 19.Td1 Se7
20.c4! bi bil beli jasno boljši. Tako pa
je trdnjava zasedla linijo c, kjer se bo
zasidrala na sedmi vrsti.
18.Tc3 a6 19.Ld7 g6 20.Tc7

Izreden položaj! Beli pravzaprav
sploh nima grožnje in vendar črni
nima pametne poteze. Beli bo slej
kot prej sunil e5-e6 in od razpleta
takrat bo odvisna tudi usoda celot-
ne partije.
20...b5 21.e6! f6

Marsikdo bi se odločil za jema-
nje, saj po 21...fe6 22.Le6 h5 ni vi-
deti neposredne poti k zmagi, tudi
računalnik je ne vidi. Ivančuk je sta-
vil na blokado po črnih poljih in ni
želel v igro spustiti še bele trdnjave
e1 ...
22.Te3!

Znova preko tretje vrste, črnemu
ne bo uspelo vzdržati.
22...Tb8 23.Ta7 Tb6 24.Tc3!

Zgodba je praktično končana, tr-
dnjava gre na sedmo ali osmo vrsto,
z odločilnim učinkom.
24...h5 25.Lc8! Th7 26.Tcc7 f4
27.Ta8

Če bi želeli našteti pet ali šest
mož, ki so v Evropi najbolj odgo-
vorni za izbruh vojne, bi bil
eden izmed njih zagotovo feld-
maršal Conrad. Te obtožujoče
besede je le nekaj ur po pogrebu
Franza Conrada von Hotzendor-
fa 2. septembra 1925 v avstrij-
skem parlamentu izrekel vodja
socialdemokratske stranke
Otto Bauer. Basil H. Lidell Hart,
vodilni britanski vojaški anali-
tik v obdobju med obema vojna-
ma, je Conradu pripisal še večjo
odgovornost. Nihče v Evropi si
ni tako prizadeval za izbruh
vojne kot Conrad von Hotzen-
dorf, vrhovni poveljnik avstro-
ogrske vojske. Nihče drug ni
kazal tolikšne vneme. Bauerjevi
rojaki v Avstriji pa o nekdanjem
vrhovnem poveljniku kljub nje-
govim spornim izjavam pred in
med prvo svetovno vojno niso
imeli tako slabega mnenja. Do-
pisnik londonskega Timesa je
poročal, da so se medtem, ko
mu social-demokratine morejo
oprostiti zavzemanja za vojno,
prebivalci Dunaja, malo iz rado-
vednosti, malo iz nostalgije in
zaradi spominov na čase, ki jih
vzbuja njegovo ime, množično
udeležili Conradovega pogreba.
Ravno takrat izvoljeni nemški
predsednik, feldmaršal Paul
von Hindenburg, ga je v sožalni
brzojavki imenoval 'dragi kame-
rad'. Posmrtne hvalnice, objav-
ljene v nemškem časopisju, so
ga uvrščale skupaj s Hindenbur-
gom in Erichom Ludendorffom
med največje voditelje central-
nih sil med vojno. Argonski
lev, francoski general Henri
Gouraud in Conradov nekda-
nji sovražnik, pa ga je označil
za najbriljantnejši um, ne le iz
vrst centralnih sil, temveč ce-
lotne prve svetovne vojne. Vsi
ti izrazi obsojanja, spoštovanja
in občudovanja so označili Con-
rada kot edinstveno osebnost v
skupini ljudi, vpleteni v začetek
in potek prve svetovne vojne.
V predvojnem času so taktiki v
vseh državah goreče zagovarja-
li napad za vsako ceno, najboljši
predvojni strategi pa so priprav-
ljali natančne načrte za pre-
ventivne napade na sosednje
države. Že ob prvih spopadih
poleti 1914 so generali, ki so sle-
dili tem načrtom, zagrešili usod-
ne napake, ob pomanjkanju
boljše strategije pa so te načr-
te upoštevali tudi med vojno.
Število padlih je medtem groz-
ljivo naraščalo. V Avstro-Ogr-
ski je vse te vloge igral Conrad.
Med možmi, ki so bili odgovor-
ni za oblikovanje taktike, strate-
gije in vojnih načrtov, kakršni
so med letoma 1914 in 1918 vo-
dili Evropo v množično preliva-
nje krvi in uničenje, mu ni bilo
enakega.

Franz Xaver Josef Conrad
von Hotzendorf se je rodil 11. no-
vembra 1852 v Penzingu, danes
štirinajstem okrožju Dunaja, ta-
krat pa mirni vasici zahodno
od glavnega mesta. Družinska
hiša stoji na današnji Cumber-
landstrasse, le dobrih 500 me-
trov severozahodno od vhoda
v palačo Schonbrunn. V tem
času je cesar Franc Jožef ravno
zaključil četrto leto svoje vla-
davine. Družina Conrad je bila
nemško-moravskega porekla in
je izhajala iz današnjega Brna
na Češkem (takrat Brünna).
Šele pred kratkim so se povz-
peli med avstrijsko plemstvo.
Leta 1815 je cesar Franc l. povz-
dignil v plemiški stan Conrado-
vega pradeda Franza Antona
(1738--1827), finančnega urad-
nika v moravsko-šlezijskem
'Rechnunsgratu', kot nagrado
za njegovo petdesetletno služ-
bovanje v habsburški birokraci-
ji. Novo družinsko ime Conrad
von Hotzendorf je privzeto iz
dediščine Franzantonove žene,
katere predniki so od leta 1745
pripadali nižjemu bavarske-
mu plemstvu. Conradov stari
oče Josef Eugen ( 1768--1837)
je bil upravnik posestva dru-
žine Salm na Moravskem. Nje-
gova žena Barbara Postavek je
bila edini Conradov nenemški
prednik. Življenjepisi iz obdob-
ja nacizma so mirno prezrli vejo
Postavek v družinskem drevesu
Conradovih in prikazovali Con-
rada kot rasno čistega, kot člove-
ka čiste nemške krvi. Conradov

Nihče v Evro-pi
si ni tako-
prizadeval
za izbruh vo-j-ne
ko-tvrho-vni
po-velj-nik
avstro--o-grske
vo-j-ske

oče Franc Xaver (1793-1878) je
leta 1813 vstopil v vojaško služ-
bo kot prostovoljec v četrtem
(spodnjeavstrijskem) polku elit-
ne lahke konjenice Chevaux-
leger. Oktobra istega leta se je
udeležil bitke pri Leipzigu. Na-
slednjo pomlad je po Napoleono-
vemu porazu njegov eskadron
pospremil odstavljenega cesar-
ja na poti od Pariza do Toulona,
odkoder so ga nato odpeljali v
izgnanstvo na Elbo. Conrad je
kasneje zapisal:"Sodelovanje
mojega očeta v osvobodilni
vojni mi pomeni dragoceno
družinsko tradicijo." Leta 1817
je bil Franc Xaver premeščen k
4. (madžarskemu) polku lahke
konjenice, naslednja tri deset-
letja pa je preživel v garnizijah
na Madžarskem in v Galiciji. Na-
predoval je le do podpolkovni-
ka. Tik pred začetkom marčne
revolucije leta 1848 je bil nje-
gov polk premeščen na Dunaj.
55-letni konjenik je tu končal
svojo kariero, potem ko je po-
vedel svojo enoto proti množi-
ci na ulici Josefstädter. Vrglo
ga je s konja, le-ta pa je potem
padel nanj. Okrevanje po števil-
nih zlomih je trajalo tri leta; za
ponos konjeniškega častnika pa
je bilo še bolj boleče dejstvo, da
se je njegov polk v letu 1848 pri-
družil madžarski revoluciji in
se boril proti cesarski vojski.
Zaradi poškodb je moral odlo-
žiti poroko z Barbaro Kübler,
hčerko slikarja, s katero se je za-
ročil malo pred nesrečo. Ko sta
se leta 1851 končno vzela, je bil
ženin star oseminpetdeset, ne-
vesta pa šestindvajset let.

Očetove izkušnje iz leta
1848 so močno vplivale na si-
novo življenje. Franc Xaver se
je zaradi poškodbe upokojil s
činom polkovnika, toda ker je
bil ob poroki že upokojen, žena
po njegovi smrti ni bila upravi-
čena do pokojnine, ki bi jo pre-
jemala kot vdova aktivnega
častnika. Kot upokojeni polkov-
nik Franz Xaver tudi ni vplačal
poročne zavarovalne police
(Heiratskaution), kar je pome-
nilo, da žena po njegovi smrti
ni bila upravičena do sredstev,
ki so jih povečini prejemale
vdove častnikov. Tako je bila fi-
nančno močno odvisna od sina.
Prisiljena je bila živeti z njim v
skupnem gospodinjstvu. Franc
Xaver je do konca življenja ostal
zagrenjen zaradi vloge 4. huzar-
skega polka v revolucionarnem
letu 1848. Postal je neomajen
nasprotnik liberalne revolucije
in prizadevanj madžarskih vodi-
teljev za večjo samostojnost

Madžarske znotraj imperija
in znotraj vojske; njegov sin je
sprejel enake poglede, ki jih je
potem zagovarjal ves čas dolge
poklicne kariere. Okoliščine,
v katerih se je končala kariera
Franca Xaverja, so botrovale
tudi sinovi odločitvi, kateremu
rodu vojske se bo pridružil. Bar-
bara Conrad nikoli ni pozabila
moževih težkih poškodb leta
1848 in je sinu prepovedala,
da bi se pridružil konjenici. Če-
prav je Franz postal odličen jez-
dec, je vsakič, ko je odšel jahat,
trepetala zanj. Desetletja kasne-
je, ko je bil Conrad že general,
je bila njegova priletna mati v
hudih skrbeh vedno, kadarkoli
je kupil novega konja.

Kmalu po Conradovem roj-
stvu so se starši iz Penzinga pre-
selili na Mariahilfer Strasse v
zahodnem delu Dunaja. Kasne-
je so živeli nekaj ulic stran, na
Siebensterngasse. Conradova
edina sestra Barbara (Betti) se
je rodila leta 1854.

Nihče ni pridrvel za njo in jo zbil na tla. Hotela je izključiti tele-
fon, a se ji je v zadnjem trenutku posvetilo, da ne pozna PIN-kode
za ponovni vklop. Iz telefona je dahnila žalostna muzika, podob-
na objokovanju preminulih. Muzika jo je nežno zazibala v posodi
spominov. Tolkla je po tipkah, dokler se ji ni posrečila vsaj prečr-
tana nota na zaslončku. Pospravila ga je, v žepu ji je le še očitajoče
vibriral ob stegnu.

V glavi je vklopila avtopilota in se zažrla v rumenkaste jasi-
ce, ki jih je natuširala obcestna razsvetljava. Šibala je z dolgimi,
naštudirano pogumnimi koraki, pod robom oblekice jo je grizel
mraz s čekani, ki so ji jemali sapo. Stopila je na čigumi in tiho za-
klela. Na vrhu mrežastega smetnjaka z od čikov razžrto poličko
so nežno trepetali robovi zmečkane papirnate vrečke od McDo-
nald'sa. Čez črko M je potovala mastna proga majoneze. S stene
želodca ji je odstopila tanka skorja in kot ograja obdala brezdanjo
luknjo na sredi. LAČNA! Okrog nje je nosilo odpadlo listje, mokro
se je bleščalo kot miceni kažipotki, kot starodavna pisava, ki ji
okrog korakov zapisuje eno samo pot. In je šla. Naravnost proti
najbolj neposvečeni in najbolj zakodirani točki v mestu, domu. Mo-
rala je domov. Kam pa naj bi šla? Potrebovala je nekaj uporabnih
oblačil, če jih je kaj ostalo, krtačo za lase, mogoče še zobno nitko,
svoje nogavičke za tolažbo, če niso končale v zubljih, in obesek z
nasmehom (mama si ga je zanjo odtisnila v mavcu). Seveda jo je
sproti oblizoval jezik strahu, kako se bo prebila mimo mize, pri
kateri bo z nazaj nagnjeno glavo in široko odprtimi usti smrčal
O., ki s svojo pljučno kapaciteto prešlata vsak kubični centimeter
zraka v kuhinji. In ker vsak njegov vzdih vsebuje vseprežemajočo
grožnjo pesti, ki se praktično razklenejo samo med umivanjem,
bo potrebovala precej sreče, da z bogceno malenkostjo ne zama-
že kuhinje.

Stara hiša z dolgimi, pajkastimi razpokami in debelimi zidovi,
pokrita z načeto strešno pločevino, je stala pred njo kot starodav-
ni vojščak. Iz kanistrov v prehodu je zaudarjalo po gnilobnem. Na
dvorišču se je za železno ploščo skrival golobnjak. Tlakovcem je
iz razpok poganjala brada, izruvane plošče so ponekod nadome-
stili s srednje velikimi kapljami cementa. Pred vrati v kurilnico
je bil nasut svež pesek, po zidu se je razpasla nekakšna temna ple-
sen. Odmaknila je ploščo in golobi so preplašeno zafrfotali. Ne bi
mogla reči, koliko jih je, ali skakljajo po kletki, se prerivajo drug
čez drugega ali si mogoče s kljuni pulijo peresa, kaj pa je ona ve-
dela, ali se mestni golobi obnašajo kaj drugače od podeželskih, O.
ji nikoli ni dovolil, da bi se zadrževala pri golobnjaku. Verjel je,
da mu bo zastrupila kompletno bodočo delovno silo. No, mogoče
to ni čisto res, ampak rada si je domišljala, da je tak. Primaknila
je ploščo in opazila, da je nanjo nekdo čečkal. Bilo je pretemno,
razbrala je le ptičjo glavo. Hišna vrata so bila odprta, na desni je
kovinska ograja podpirala stopnice v prvo nadstropje, ki se je nada-
ljevalo v odprt balkon z vrati na obeh koncih. Pri sosedih je gorela
luč. Bel križ selotejpa, ki je držal skupaj njuno kuhinjsko okno, ji
je že od daleč signaliziral, naj se pobere od tod. Stopnice pod no-
gami so ji bile premehke, vdirale so se, se preoblikovale pod nje-
nimi koraki, da bi jo napotile drugam, čeprav se ni dalo, ker se je
hodnik zaključil z njunim stanovanjem na vogalu.

Bilo je temno, pusto in mrzlo. V kopalnici je prižgala luč, ki se
je motno poscala še kakšnega pol metra čez prag. Njena neogreva-
na, samotna sobica se je navzela drobcev, ki niso nikoli zares na-
predovali v spomine.

Ro-man je izšel pri zalo-ž-bi Miš. Naročite ga lah-ko- po- elektronski po-šti
info@zalozbamis.com, po telefonu 01/7214 540 ali preko www.za-
lozbamis.com.

"Biče bolje neko vice. Na papiru mrtvo
slovo. Veliki zezaju male. Za ideale
ginu budale. Kreteni dižu bune i ginu.
O kako je lijepo biti glup." Misli so iztr-
gane iz besedila pesmi jugoslovanske
rock skupine, ki je s svojimi besedili
vznemirjala jugoslovansko oblast in
katere vodja je bil vedno provokativni
Bora Djordjevic. To je tisti Srb, ki je ob
osamosvojitvi Slovence označil za du-
najske kočijaže in se pozneje opravičil.
Cankar se Slovencem za svoje izrečene
besede do svoje smrti ni nikoli opravi-
čil. Le zakaj bi se, če je zapisal resnico.
Bi bilo Djordjevicevo sporočilo bolj pri-
merno v današnjih dneh tako opevane
pravne Slovenije? In v čem se danes Slo-
venija na političnem in gospodarskem
parketu razlikuje od Jugoslavije? So slo-
venski nesposobni in sprenevedajoči
se politični liderji, ki si zaradi naše ne-
spametnosti predajajo oblast že 20 let,
kaj drugačni od bivših jugoslovanskih
politikov?

V Jugoslaviji je bilo enoumje. V
samostojni Sloveniji je že 20 let mno-
goumje, ki mu ni videti konca. Pa še
domobrance in belogardiste želijo ne-
kateri enačiti s partizani. Današnji
največji opozicijski politiki pljuvajo
skoraj po vsem, kar diši po Jugoslavi-
ji. Četudi so v času skupne države ne-
kateri bili bolj titovski od Tita. Ko so
komunisti drugače mislečega nagnali
iz svojih vrst, je ta baje na vsak način
želel znova nazaj. Ko mu ni uspelo, se
je politično povsem obrnil. Postal je
maščevalen, hujskaški in zdraharski.
Predsednik Türk je že vedel, zakaj je
odlikoval tovariša Ertla. Pravna sodna
oblast bi za zgled pravni državi za za-
pahe povsem upravičeno morala spra-
viti nekaj levih in desnih visokih
politikov in njihovih vplivnih odvet-
nikov, ki veličastno zmagujejo na pod-
lagi procesnih napak. Pozabiti pa ne
bi smeli še na razvpite slovenske bivše
in sedanje "menedžerje". Zanimivo je
poslušati do kože postriženega odvet-
nika, ki spominja na malega Kalime-
ra. Slovence opozarja in razpravlja o
etiki, morali, poštenju in o krivici, ki
se mu je pripetila. V naslednjem pri-
zoru pa se pred sodiščem postavlja ob
bok enemu od največjih slovenskih taj-
kunov. Očitno mu tajkunsko zaslužen
denar njegovega klienta ne vzbuja no-
bene slabe vesti in zadržkov. Ob vseh
zdrahah in nečednostih človek upra-
vičeno pomisli, da se ena in druga po-
litična opcija vedeta v stilu dela M.
Frangeža - Kaj nam pa morete. Pre-
mier in politiki pa iz nas državljanov
dobesedno brijejo norce. In mi jim to
dopuščamo. Slovenska pravna država
je mrtva črka na papirju. Politika pre-
finjeno s svojimi lakaji skuša državlja-
nom onemogočati svobodo izražanja
in se gre v imenu demokracije pravne-
ga totalitarizma.

Na volitvah smo demokratično
izbrali predstavnike in jim podelili
mandat vladanja za določeno časov-
no obdobje. Ker je tako, jim ga lahko
na demokratičen način tudi odvza-
memo. Zahtevati bi morali tehnično
vlado, ki bi jo sestavljali samo strokov-
no podkovani gospodarstveniki. Še
prej pa bi morali ukiniti preveliko šte-
vilo ministrstev, birokracije in tistih
javnih uslužbencev, ki zavirajo razvoj
gospodarstva in otežujejo in dražijo
življenje. In za vse večne čase demokra-
tično onemogočiti kakršnokoli vlada-
nje nesposobnim političnim fosilom,
ki že 20 let ali več rotirajo s funkcije
na funkcijo.

Skratka, ob takšnih politikih člo-
vek dobi asociacijo na nekakšno
združbo, ki požene močne in vplivne
korenine.

Ob 15. obletnici obstoja vaške skup-
nosti v osrčju Slovenskih goric je glav-
ni vaški nadžupan, ki ima edini v
Sloveniji še za časa svojega življenja
svojo ulico, vaščanom sporočil, naj se
ne ozirajo na kritizerje, ki skupnost
prej sramotijo, kot ji hočejo kaj dobre-
ga. Poudaril je, da bodo z vso odgovor-
nostjo delovali tudi v prihodnje. Le
kako? Če ti koalicijski funkcionarji,
ki so povečini izvoljeni s pomočjo ku-
hanih klobas in čevapčičev, na čelu s
slamnatim županom pogosto delujejo
bolj nevedno kot preudarno. Večina
jih ne pozna niti svojih osnovnih pra-
vilnikov. In ne zavedajo se, da bi delov-
nopravna zakonodaja po vseh pravilih
morala biti osnova za njihovo zakonito
in transparentno delovanje. G. nadžu-
pan pa svojim vaščanom ni želel spo-
ročiti, da bo koalicija skladno delovala
sama s seboj. Predlogov in pobud lokal-
ne opozicije tudi v prihodnje ne bodo
upoštevali. Žalostno je spoznanje, da
se nekateri sovaščani g. nadžupanu pu-
stijo prodati za nekaj čevapčičev.

Za hlapce rojeni, za hlapce vzgoje-
ni in hrbet biča vajen in željan, je zapi-
sal Cankar. Cankarjevo izjemno delo
bi si bilo priporočljivo prebrati pred
vsakimi slovenskimi volitvami. Vsaj
dvakrat na mesec bi si to delo mora-
li obvezno prebrati tudi vsi politiki,
vaški funkcionarji in njihovi dolgo-
letni lakaji, ki vedrijo na vseh ravneh
naše sprte, revne in vse bolj nezadovolj-
ne delavske družbe.

Tema meritve porabe toplote za ogre-
vanje večstanovanjskih stavb in plači-
la po dejanski porabi je res nekoliko
zahtevnejša za predstavitev etažnim
lastnikom, ki se doslej niso srečevali s
to problematiko. Vendar samo na prvi
pogled. V večstanovanjskem objektu
Dravske terase (skupno 169 stanovanj,
ogrevajo jih iz dveh toplotnih podpo-
staj) smo spomladi 2010 zamenjali
pred devetimi leti vgrajene merilnike
porabe hladne in tople vode ter kalori-
metre. Kalkulacija stroškov je pokaza-
la, da je zamenjava z novimi bistveno
cenejša kot demontaža, umerjanje in
ponovna montaža obstoječih meril-
nikov. Pri tem nekateri kalorimetri
sploh niso delovali, tj. registrirali po-
rabe toplote. S koordinirano aktivnost-
jo etažnih lastnikov, predvsem članov
nadzornega odbora objekta, smo zame-
njali 165 kompletov merilnikov (2 za
vodo in kalorimeter) po ceni 295 EUR/
stanovanje z vključenim DDV in plom-
biranjem merilnikov. Ob tem smo se
z upravnikom objekta dogovorili, da
tudi odčitava porabe enkrat na mesec
(brez posrednika, kar je bila vrsto let
podedovana praksa), izračun porabe
po stanovanju in dostavlja podlage
za obračun podjetju Energetika Mari-
bor. Večina anketiranih stanovalcev
danes ugotavlja, da plačujemo občutno
nižje stroške kot pred zamenjavo me-
rilnikov z novimi in doslednim obra-
čunom po dejanski porabi. V Večeru
uporabljena formulacija "da tudi pre-
ostalih 70 odstotkov dobavljene ener-
gije, izmerjene s števci, ne predstavlja
dejanske porabe nekega stanovanja ..."
je lahko nekoliko zavajajoča za nepo-
znavalce problematike. Dejstvo je, da
se odčitani rezultati porabe na merilni-
kih dokaj enostavno preračunajo v de-
jansko porabo toplote po stanovanju
in res spodbujajo k varčnejšemu rav-
nanju z energijo, kar je končni cilj tudi
vašega vsebinsko bogatega in informa-
tivnega Žarišča na to temo.

Poročila (vps 7.00)
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila

Vipo - pustolovščine letečega
psa: Kitajska, risanka
Fifi in cvetličniki:
Trobentičin parfum, risanka
Risanka

t Ko spregovorijo živali, ameriška
dokumentarna serija, 2., zadnji del
(vps 17.30)

Tednik (vps 20.00)
Studio City (vps 21.00)
Odmevi, kultura, šport, vreme
(vps 22.00)
Globus (vps 23.05)
Glasbeni večer: Tanja Sonc,
orkester Slovenske filharmonije
in Keri-Lynn Wilson (vps 23.35)
Dnevnik, pon

Podoba podobe
Slovenci v Italiji
Posebna ponudba
To bo moj poklic: Mizar, 1. del

Umazani ples, ameriška
nadaljevanka, 9/13 (vps 17.45)
Slovenski magazin
Prvi in drugi

Z glavo na zabavo: Rudi & The
Cool Vibes (vps 19.00)
Univerza (vps 19.30)
Koncert: Coldplay - Live at BBC,

posnetek (vps 20.00)
Čudoviti svet Alberta Kahna:
Ljudje sveta, angleška dokumen-
tarna serija, 2/9 (vps 20.50)
Bleščica, oddaja o modi
(vps 21.50)
Kaspar Hauser,
nemška drama, 1974
(Walter Ladengast) (vps 22.20)

Leta 1828 se je nekega jutra Kaspar
Hauser pojavi-l na mestnem trgu v
Nuernbergu s sveti-m pi-smom i-n
anoni-mni-m pi-smom v rokah. Komaj
je znal govori-ti- i-n mi-moi-doči-m ni-
znal povedati- skoraj ni-česar o sebi-.
Več kot 20 let naj bi- bi-l zaprt v neki-
kleti-. Posvoji- ga zakonski- par i-n v
urejenem domu se Kaspar nauči-
brati- i-n pi-sati-, toda svet, ki- ga posto-
poma spoznava, je zanj še vedno
veli-ka neznanka.

12.10 Zorro: Meč in vrtnica, pon., 48. dela
13.00 24UR ob enih
14.00 Naj-reklame, dokumentarna oddaja
14.30 Najlepša leta, 85. del hrvaške

kolumbijske nadaljevanke
17.00 24UR popoldne
17.10 Zorro: Meč in vrtnica, 49. del

20.50 1" Miki modre oči, angleško-ame-
riška romantična komedija, 1999
(Hugh Grant)
22.35 24UR zvečer
22.55 Chuck, 17. del ameriške nanizanke
23.45 30 Rock, 5. del ameriške nanizanke
0.10 Tudorji, 5. del ameriške nanizanke
1.05 24UR, pon
2.05 Nočna panorama.

Za-ka-j so ZDA zna-ne po ogromnem-
števi-lu umorov s strelni-m orožjem?
Mi-c-ha-el Moore bo skuša-l odgovori-ti-
na- to za-pleteno vpra-ša-nje i-n obe-
nem- poda-ti- vzroke, ki- so pri-pelja-li-
do m-ori-lskega- strelja-nja- na- srednji-
šoli- Colum-bi-ne v Li-ttletonu v Kolo-
ra-du. Je za- na-si-lne i-deje da-na-šnje
mla-di-ne kriva- čeda-lje bolj na-si-lna-
kultura-, s ka-tero smo obkroženi- vsa-k
da-n? In kdo i-m-a- od tega- kori-st?

dokumentarne serije
10.00 Družina za umret, pon., amer. nan
10.30 Vsi županovi možje, pon., amer. nan.
11.00 Pa me ustreli!, pon., ameriške nan.
11.30 Milijon z neba, ameriška komedija,

14.25 Nora Pazi, kamera!, zabavna oddaja
14.50 Družina za umret, 21. del ameriške

šov, 25. del
10.05 (S)mejmo se!, pon., 5. del
11.00 Melrose Place, nanizanka, 20. del
11.50 TV prodaja
12.20 Popolna preobrazba doma,

pon., 10. del
15.15 Beli ovratnik, pon., 1. del
16.05 Travma, pon., 6. del
17.00 Popolna preobrazba doma,

humoristična nanizanka, 21. del
18.30 (S)mejmo se!, 6. del
19.25 Vse ali nič, kviz, pon., 37. del
20.00 Zakon in red: Zločinski naklep,
akcijska nanizanka, 11. del

Kanal A

Mestni rešitelj

20.00

ameriški akcijski film, 2004

Igrajo: The Rock, Neal McDonough,
Johnny Knoxville, režija: Kevin Bray

Chris Vaughn je upokojeni komandos,

ki- se po dolgoletni- odsotnosti- vrne dom-ov, kjer bi- si- rad ustva-ril novo življe-
nje. Toda- njegovo dom-a-če m-esto ni- več to, ka-r je bi-lo. Chri-sov bi-vši- sošolec
Ja-y Ha-m-i-lton je da-l za-preti- ža-go, ki- je m-estu pri-na-ša-la- največ dena-rja-, za-ra-di-
česa-r so ljudje osta-li- brez služb, v m-estu se je ra-zpa-sel kri-m-i-na-l, posledi-čno
pa- tudi- na-si-lje. S pom-očjo pri-ja-telja- Ra-ya- Tem-pletona- Chri-s posta-ne šeri-f i-n
Ha-m-i-ltonovi- združbi- na-pove vojno. Čepra-v m-u kri-m-i-na-lci- strežejo po ži-vlje-
nju, ni- pri-pra-vljen popusti-ti-.

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Hrana in vino;
10.40 Video strani; 11.00 Preglednik TV Mari-
bor; 11.10 Video strani; 12.00 Preglednik
TV Maribor, pon; 12.10 Video strani; 13.00
Poročila TVS; 13.20 Video strani; 13.50 Skozi
čas; 14.00 Novice TV Maribor; 14.05 Karate
show 2010, pon; 15.00 Dober dan, Koroška;
15.30 Circom regional; 16.00 Novice TV Mari-
bor; 16.05 Športni kompas; 16.25 Slovenski
utrinki; 16.50 Evropske destinacije odlično-
sti; 17.00 Davi; 18.00 Dnevnik TV Maribor;
18.30 Hrana in vino, pon; 19.00 Informa-
tivni program TVS; 19.50 Novice TV Maribor;
19.55 V težišču; 20.45 Za prste obliznit
kuharska oddaja z Nigello Lawson, 17. del;
21.15 Pogledi na - Bavljanico; 21.30 Dnevnik
TV Maribor, pon; 21.55 Horizont; 22.25 Dr.
Martin, angl. nadaljevanka, 4 / II; 23.10 Kraji
in običaji, oddaja TV Koper; 23.40 Dober dan,
Koroška, pon; 0.10 Novice TV Maribor, pon;
0.15 Video strani.;

RTS ■ 8.00 Videomix; 9.00 Kronika; 9.15
Po svetu brez komentarja; 9.30 TV prodajno
okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Živa, maga-
zinska oddaja z Natalijo Bratkovič; 11.00
Po svetu brez komentarja; 11.15 Xtreme;
11.30 TV prodajno okno; 12.00 RTS Portal;
14.15 Nos za donos; 14.30 TV prodajno
okno; 15.00 Štiri tačke; 15.30 ŠKL; 16.30
TV prodajno okno; 17.00 Kuhinjica; 17.30
Živa, magazinska oddaja z Natalijo Bratko-
vič; 18.00 Cecil in Pepo odkrivata svet:
Venezuela, Kalifornija; 18.15 Xtreme; 18.30
Po svetu brez komentarja; 18.45 Kronika;
19.00 Xtreme; 19.30 Po svetu brez komen-
tarja; 19.45 Kronika, regionalna informativna
oddaja; 20.00 Reportaže iz Dežele miru: O
kozah in kruhovi pijači; 20.30 Cecil in Pepo
odkrivata svet: Venezuela, Kalifornija; 20.45
Xtreme, oddaja o športu; 21.00 Živa, maga-
zinska oddaja z Natalijo Bratkovič; 21.30 Po
svetu brez komentarja; 21.45 Kronika; 22.00
Monitor, portretna oddaja; 22.30 Koroški
dogodkiKOR TV; 23.00 Zelena bratovščina;
23.30 Kronika; 23.45 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.30
Tv prodaja; 8.00 Risanka; 8.30 Vroči hiti;
10.00 Hrana in vino, pon; 10.30 Od šivanke
do slona; 11.25 Punčka iz cunj, venezuelska
telenovela, pon. 109. dela; 12.15 Medna-
rodno oko, pon; 12.40 Maria madrugada,
venezuelska telenovela, pon. 82. dela; 13.30
Jasnovidno, vedeževanje v živo; 14.40 Inte-
raktvina TV; 15.20 Punčka iz cunj, venezuel-
ska telenovela, 110. del; 16.10 Razkrito, pon;
16.40 Maria Madrugada, venezuelska tele-
novela, 83. del; 17.30 od šivanke do slona;
18.25 Hrana in vino, oddaja s kuharskimi
nasveti; 18.55 Vroči hiti; 20.00 Okusi sveta;
21.00 To bo moj poklic izdelovalec modnih
oblačil; 21.50 Pogovor tedna, večerna pogo-
vorna oddaja; 22.50 Kje ste bili takrat, doku-
mentarna oddaja, pon; 23.50 Okusi sveta,
pon; 0.50 Interaktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro; 10.30 Vabimo k
ogledu; 10.35 Iz arhiva VTV: show vokalne
skupine Flying pickets; 12.15 Hrana in vino;
13.10 Vabimo k ogledu; 13.15 Videospot
dneva; 13.20 Videostrani, obvestila; 17.55
Vabimo k ogledu; 18.00 Risani film; 18.50
Regionalne novice 1; 18.55 Vabimo k ogledu;
19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti; 19.25
Videostrani, obvestila; 19.55 Vabimo k
ogledu; 20.00 Župan z vami: Vinko Debelak,
župan Občine Prebold; 21.00 Regionalne
novice 2; 21.05 Vabimo k ogledu; 21.10
Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline; 22.00
Iz oddaje Dobro jutro, pon.,; 23.30 20 let
VTV Vaše televizije; 23.50 Vabimo k ogledu;
23.55 Videospot dneva; 0.00 Videostrani,
obvestila.

KANAL 10 ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Dobro jutro Pomurje pozdrav
Prekmurcem in Prlekom Pomurski tednik;
10.00 Aktualno, ponovitev tedenskih oddaj;
10.50 Pomurski informativni kažipot; 16.30
Hrana in vino, kuharska oddaja; 18.00 Pomur-
ski dnevnik, osrednja informativna oddaja;
18.15 Aktualno, informativna oddaja; 18.30
Hrana in vino, kuharska oddaja; 19.00 Stube:
tuje; 20.00 Pomurski dnevnik, informativna
oddaja; 20.15 ŠKL, oddaja o športu; 21.15
Aktualno, informativna oddaja; 21.30 Pomur-
ski dnevnik, pon. inf. oddaje; 21.45 Stube:
domače; 22.45 Pomurski informativni kaži-
pot .;

Gnes, informativna oddaja; 18.05 Dnevni
dogodki; 18.30 Mura Raba TV, produkcija tv
as, informativna oddaja; 18.58 Vreme; 19.00
Asov magazin; 20.00 Gnes, informativna
oddaja; 20.30 Mura Raba TV, produkcija tv
as, informativna oddaja; 21.00 Asov maga-
zin; 22.00 Gnes, informativna oddaja; 22.30
Mura Raba TV, produkcija TV AS, informa-
tivna oddaja; 23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 20.
del ameriške nadaljevanke; 11.15 Presadi-
tev organov, avstralska dokumentarna serija;
11.40 Pat, na pomoč!, ponovitev serije; 12.10
Regina, 108. del romunske nadaljevanke;
13.35 TV prodaja; 13.50 Dr. Oz, pogovorna
oddaja; 14.40 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 15.05 Vzgoja po pasje, dokumentarna
serija; 15.30 Dharma in Greg, 21. del ame-
riške humoristične nanizanke; 16.00 Življenje
ali nekaj takegat, ameriška komedija, 2002
(Angelina Jolie); 17.55 Risanka; 18.05 Winx
klub, sinhronizirana risana serija; 18.30 Baku-
ganski bojevniki, sinhronizirana risana serija;

19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 O.C., 24. del
ameriške nanizanke; 20.45 Ljubezen skozi
želodec - recepti; 20.50 Čudežni dotik, 1. del
ameriške nanizanke; 21.40 Praksa, 11. del
ameriške nanizanke; 22.30 Poirot: Umori po
abecedi, angleški film, 1992 (David Suchet).

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Gozdarska hiša Falkenau, serija; 10.00
Poročila; 10.10 Pogled z neba, dok; 10.55 Pri
Ani; 11.05 Tretje obdobje, magazin; 12.00
Dnevnik; 12.15 TV koledar; 12.30 Morje lju-
bezni, serija; 13.20 Polna hiša Rafterjevih,
serija; 14.05 Poročila; 14.20 Znanstvena
petka; 14.50 Novice iz znanosti; 15.00 Moja
družina, serija; 15.25 Klic domovine; 16.00
Hrvaška v živo; 17.25 8. nadstropje, pogo-
vor; 18.15 Pri Ani; 18.30 Dnevnik plavola-
ske; 18.40 Moja usoda si ti, serija; 19.30
Dnevnik; 20.10 Latinica, pogovor; 21.45
Revizija; 22.25 Poročila; 22.55 Novice iz kul-
ture; 23.05 Obličja nacije; 0.00 Silvestrovo
v Berlinu (2), posnetek koncerta; 0.45 Xena,
serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Paulino poletje, serija; 10.00 Moja usoda si
ti, serija; 10.50 Reka - morje; 11.20 Po lepi
naši: Veliko Trojstvo (1/2); 12.55 Mala TV;
13.25 Šolski program; 14.10 Črepinje, družin-
ski film, 2002 (Elrik Evjen); 15.30 Županijska
panorama; 15.45 Gozdarska hiša Falkenau,
serija; 16.30 Šepetati psom; 17.25 Hannah
Montana, serija; 17.45 Dva moža in pol,
serija; 18.15 Polna hiša Rafterjevih, serija;
19.00 Pogled z neba, dok; 19.50 Hit dneva;
20.00 Bingo show; 20.40 Policistka na vrhu,
serija; 21.30 Policistka na vrhu, serija; 22.20
Na kraju zločina: Miami, serija; 23.10 Dnev-
nik plavolaske; 23.20 Črepinje, družinski
film, 2002; 0.40 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.10 Reba, serija; 8.30
Midve z mamo, serija; 9.10 O.C., Kalifor-
nija, serija; 9.55 Čez 30 in še pri tastarih,
komedija, 2006; 11.25 Roko na srce, serija;
11.45 Anna in ljubezen, serija; 12.10 Družina
za umret, serija; 12.35 Družina za umret,
serija; 13.00 Otroški program; 15.10 Midve
z mamo, serija; 15.55 Reba, serija; 16.15 Čas
v sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.40 Glavca,
serija; 17.05 Simpsonovi, risanka; 17.30 Roko
na srce, serija; 17.55 Anna in ljubezen, serija;
18.25 Anna in ljubezen, serija; 18.55 Mladi
zdravniki, serija; 19.20 Dva moža in pol, serija;
19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15
Zdravničin dnevnik, serija; 21.05 Razočarane
gospodinje, serija; 21.50 Čas v sliki; 22.00
Razočarane gospodinje, serija; 22.50 Sestra
Jackie, serija; 23.20 Dexter, serija; 0.05 Čas v
sliki; 0.25 Las Vegas, serija.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže kuhano, dok; 9.30 Ljudski odvetnik,
dok; 10.15 Lena - ljubezen mojega življenja,
serija; 11.00 Vihar ljubezni, serija; 12.00 Iz
parlamenta; 13.00 Čas v sliki; 13.15 Sveže
kuhano, dok; 13.40 Poti do sreče, serija;
14.25 Lena - ljubezen mojega življenja, serija;
15.10 Vihar ljubezni, serija; 16.00 Pogovor z
Barbaro Karlich; 17.00 Čas v sliki; 17.05
Danes v Avstriji; 17.40 Zimski čas; 18.30 Kon-
kretno, magazin; 19.00 Zvezna dežela danes;
19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani;
20.15 Show za milijone, show; 21.10 Tema,
magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Kulturni
ponedeljek; 0.00 Znanost spanja, komedija,
2006 (Charlotte Gainsbourg); 1.45 Kulturni
ponedeljek.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 9.00 Zorni kot, pon; 9.55 Nappali;
12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.30 Karpat-
ski ekspres; 13.00 Sosedje, madž. nad; 13.35
Oddaja za manjšine; 14.35 Prehod; 15.05
Moja vas - Agh; 16.05 Ljudje v naravi; 16.30
Poročila; 16.41 Regionalni dnevnik; 16.55
Popoldanska čajanka; 17.35 Elisa di Rivom-
brosa, it. nad; 18.40 Indija, kopr. nad; 19.30
Dnevnik. Šport. Vreme; 20.05 Modra luč;
21.05 V ponedeljek zvečer; 21.40 Beli zločin,
it. nad; 22.35 Mistresses, ang. nad; 23.30
Sošolci; 23.55 Poročila. Vreme. Šport; 0.10
Telešport, pon; 0.35 Današnje jutro, pon;
0.50 Današnje jutro; 2.32 Nočni izbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.50 Današnje jutro;
9.00 Oddaja za manjšine; 9.50 Regionalni
magazin; 10.37 Srečanje z Zsuzsano Erdelyi;
11.30 Živeti je treba znati, madž. dok. film;
12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.30 Karpat-
ski ekspres; 12.55 Zaključek; 13.45 Mesto
mrtvih, fr. doku. film 14.0 Simboli; 15.00
Dragi gospod doktor, it. nad; 15.45 Pariški
prijatelji, fr. nad; 16.30 Čarovnija, it. nad;
16.55 Madžarski rock; 17.50 Prehod; 18.15
Risanka; 18.40 Sestraterezija.com, fr. nad;
19.30 Pohajkovanje po petih kontinentih;
20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.30 Klinika,
ir. nad; 21.25 Stingers, avstral. nad; 22.10
Zaključek; 23.05 Indija, kopr. nad; 23.50
Kraljica Seonduk, kor. nad; 0.50 Beli zločin,
it. nad; 1.45 Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 8.50 Hokej, NHL Win-
ter Classic: Pittsburgh - Washington; 11.10
Nogometna oddaja: Premier League World;
11.40 Nogomet, pokal FA: Stevenage -s
Newcastle, ponovitev; 14.00 Nogomet, por-
tugalska liga: UD Leira - Benfica, ponovitev;
15.50 Nogomet, pokal FA: Leicester City -
Manchester City, ponovitev; 17.40 Poker, Tur-
nir v pokru srednje in vzhodne Evrope: Face
The Pro 13. del, ponovitev; 18.40 Nogomet,
pokal FA: Manchester United - Liverpool,
ponovitev; 20.30 Nogomet, pokal FA: Pre-
gled kroga, prvič; 21.00 Nogomet, pokal FA:
Crawley Town - Derby County, v živo; 23.00
Poker After Dark 2: 121. del, prvič; 1.40
Tenis, Hopmanov pokal: Srbija - Kazahstan.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, pokal
FA: Burton - Middlesbrough; 10.00 Telemarke-
ting; 11.00 Nogomet, španski pokal: Levante

- Real Madrid; 12.45 Nogomet, Premier liga:
Arsenal - Leeds United; 14.15 Nogomet,
portugalska liga: Porto - Maritimo; 16.15
Nogomet, pokal FA: Scunthorpe - Everton;
18.00 Nogomet, portugalska liga: Sproting

- Braga; 20.00 Nogomet, pokal FA: Manche-
ster United - Liverpool; 22.00 Hokej, NHL:
Carolina - Atlanta.

ŠPORT TV 1 ■ 10.00 Nogomet. Primera
Division, pon; 12.30 Košarka. NBA: Chicago

- Boston, pon; 15.30 Konjeništvo. Racing
World: 203. oddaja, pon; 16.00 Nogomet. Pri-
mera Division, pon; 17.55 Košarka. NLB liga:
Hemofarm - Partizan, prenos; 20.00 Nogo-
met. Primera Division: Vrhunci 18. kroga;
21.00 Nogomet. Serie A: Vrhunci 19. kroga;
22.00 Golf. Golf Today: 221. oddaja, pon;
22.30 Magazin. Odštevanje do Londona:
50. oddaja, pon; 23.00 Poker. Poker Stars,
EPT6: London, drugi del, pon; 0.00 Košarka.
NLB liga: Cedevita - Krka, pon; 2.00 Magazin.
Sport Express: 13. oddaja, pon; 2.30 Ameriški
nogomet. NCAAF: BCS National Champions-
hip, prenos.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Serie
A: Catania - Inter, pon; 10.30 Košarka. NLB
liga: Široki - Cibona, pon; 13.00 Nogomet.
Copa Sudamericana: Najboljše tekme leta
po izboru komentatorjev - Rok Virag: Finale:
Independiente - Goias, druga tekma, pon;
16.00 Hokej na ledu. DP: Finale: Olimpija -
Jesenice, šesta tekma, pon; 19.00 Nogomet.
Serie A: Milan - Udinese, pon; 21.00 Košarka.
NLB liga: Olimpija - Zadar, pon; 23.00 Nogo-
met. Primera Division: Najboljše tekme leta
po izboru komentatorjev - Goran Obrez: Bar-
celona - Real Madrid, pon; 1.00 Motokros.
Pregled sezone MX2: VN Portugalske, prva
dirka, pon; 2.00 Motokros. Pregled sezone
MX2: VN Portugalske, druga dirka, pon.

EUROSPORT ■ 8.35 Avtomobilizem,
reli Dakar, posnetek; 9.00 Biljard - snooker,
posnetek; 11.00 Avtomobilizem, reli Dakar,
posnetek; 11.30 Smučarski poleti, posnetek;
12.30 Biatlon, 15 km (m), posnetek; 13.00
Biatlon, 12,5 km (ž), posnetek; 13.30 Pikado

- darts, posnetek; 14.30 Biljard - snooker, pre-
nos; 17.30 Biljard - snooker, posnetek; 18.50
Eurogoals, magazin; 19.00 Nogomet, gala,
prenos; 20.15 avtomobilizem, reli Dakar,
posnetek; 20.45 Borilni športi, Clash Time,
posnetek; 20.50 Watts, magazin; 21.00
Wrestling, posnetek; 21.30 Rokoborba,
Wrestling, legendarni dvoboji; 22.25 Borilni
športi, posnetek; 22.30 Avtomobilizem, reli
Dakar, posnetek; 23.00 Biljard - snooker,
posnetek; 1.00 Avtomobilizem, reli Dakar,
posnetek.

cvensko ;udSKO _ ŽUPANOVA MICKA, po komediji Antona Tomaža
Leaaiisce ege Linharta. Za abonma Srednja šola za gostinstvo in
turizem. Torek, 11. 1., ob 11.00.

- Milica Piletic TOM SAWYER IN VRAŽJI POSLI. Zaključena predstava.
Četrtek, 13. 1., ob 10.00.

- Milica Piletic TOM SAWYER IN VRAŽJI POSLI. Zaključena predstava.
Petek, 14. 1., ob 10.00.

- Milan Jesih CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Gostovanje v Lutkovnem gledališču
Ljubljana. Sobota, 15. 1., ob 11.00 in 17.00.

Vstopnice lahko rezervirate vsak delavnik od 9.00 do 12.00 na 03 426 42 08.
Naš spored tudi na spletni strani www.slg-ce.si.

- Ernst Lubitsch KO SEM BIL MRTEV. Zaključena predstava. Sreda, 12. 1., ob
20.00.

- Dunja Zupanec STRAHEC. Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zof-
ka Ljubljana na gostovanju v Desklah. Petek, 14. 1., ob 12.45.

- Jeffrey Hatcher PICASSO. Za dijaški abonma in izven. Petek, 14. 1., ob 16.00.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do 17.00, in uro pred
predstavo. Informacije po tel. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si.

ETHNOTRIP (Slo), koncert. TjašaŠimonka, vokal,
Miha Kavaš, violina, LukaŠčavničar, kontrabas, Primož
Kramberger, klavir. Sreda, 12. 1., ob 20.30.
Rezervacije vstopnic po tel. 02 252 30 77 od 19.00
do 20.00 in www.klub-kgb.si.

Festival DŽJEZZ bo z diplomskim projektom Konstelacija Jazz uvedla vokalistka
Zvezdana Novakovi-c, študentka graške akademije za glasbo, s svojo mednarodno
zasedbo (Avstrija-Brazilija-Slovenija), na programu pa so swing in balade v novi
glasbeno-astronomski preobleki. Sobota, 15. 1., ob 20.00.

Eva Nina Kozmus, flavta. 6. koncert mednarodnega glasbenega cikla. Vstopnine
ni. Sreda, 19. 1., ob 19.30.

2. koncert koncertnega abonmaja Premiki in zamiki. Orkester Slovenske filharmo-
nije, Orkester Slovenske vojske, Slovenski komorni zbor, Komorni zbor RTV Sloveni-
ja, Katja Konvalinka, sopran, Mirjam Kalin, mezzosopran, in Dietmar Kerschbaum,
tenor. Petek, 14. 1., ob 19.30.

- Ptički brez gnezda, izdelovali bomo ptičje valilnice.
Ponedeljek, 10. 1., od 15.00 do 19.00.

- Domišljija piše zgodbe, prebrali bomo zgodbo, se o
njej pogovorili, narisali svojo zgodbo.

- Moja prijateljica lutka, izdelovali bomo lutke iz različnih materialov.
Sreda, 12. 1., od 15.00 do 19.00.

- Lončarsko kolo se vrti, oblikovali bomo glinene podstavke za lučke.
Četrtek, 13. 1., od 15.00 do 19.00.

Igralnica za male in velike vsak petek ob 10.00.
PIONIRSKA KNJIŽNICA NOVA VAS
Pravljična ura vsak četrtek ob 17.00.
KNJIŽNICA POBREŽJE
Pravljična ura v torek, 11. 1., ob 17.00.
KNJIŽNICA ŠENTILJ
Pravljična ura v sredo, 12. 1., ob 17.00.
KNJIŽNICA KAMNICA
Pravljična ura v četrtek, 13. 1., ob 17.00.
MOJA USTVARJALNICA

Likovna šola, tečaji in delavnice. Vpis v dodatno skupino likovne šole za otroke

Dfiiffl UMETNOSTNA
^W GALERIJA
MARIBOR
Nenad Cizl, 20+10, ilustracija, grafika,
slika.

Na ogled do 23. 1.
- Šestindvajset milijonov minut
kasneje. Nove tendence, iz zbirke MSU
Zagreb. Na ogled do 13. 2.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUS-
TRIJI - INDUSTRIJSKI MARIBOR V 20.
STOLETJU, stalna razstava.

- EVFONIJA - ZVOČNI VRT, interaktiv-
na razstava izvirnih glasbenih instru-
mentov. Na ogled do 28. 2.

- ČLOVEKA NIKAR ... Boj za slovenske
severne mejejunij-julij 1991, občasna
razstava.

Muzej je odprt od ponedeljka do petka
med 8.00 in 17.00, v soboto med 9.00
in 12.00.

Razstava ilustracij in slikanic slovenske-
ga ilustratorja Marjana Mančka.
Knjižnica Nova vas
PilEgrimsleden - od Osla do Trondhei-
ma, avtor Marko Kabaj.
Pionirska knjižnica Nova vas
(S)prehodi, razstava izvirnih ilustracij
Mojce Sekulič - Fo.
Predstavljamo pravljično pesniški
mozaik literarnih del slovenskega mla-
dinskega pesnika in pisatelja Boruta
Gombača.
Knjižnica Tabor

Razstava Knjiga tiho govori, p rep ro-
sto ... (S. Kosovel). S predstavitvijo
slovenskih pisateljic in pisateljev odpi-
ramo prostor za skrivnosti slovenske
literature.

Razstava fotografij: Irska, od Dublina
... do Dublina. Avtorja Kristina in Dami-
jan Mlinarič.
Knjižnica Pobrežje
Listki padajo z dreves, ježek jih natika
..., razstava.
Knjižnica Šentilj
Razstava Dežela pravljic.
Razstava fotografij Samostan svete
Katalene, Arequipa, Peru. Avtorica
Tatjana Jamnik.
Knjižnica Bistrica ob Dravi
Razstava fotografij otrok iz ustvarjal-
nih delavnic društva Sena.
Knjižnica Studenci
Vile, razstava otrok iz vrtcev.
Knjižnica Tezno

Za majhne in velike
lutkoljube razpisujemo
drugi del druženja in
ustvarjanja z lutkami
od 1. februarja
do 10. junija 2011.
Več o programih Miniminiriti
in Puppets Minority si oglejte
na www.lg-mb.si, kjer so
dostopne tudi prijavnice.
Prijave sprejemamo do konca
meseca.

Vse predstave so za izven.
Cena vstopnice je 4 EUR.
Blagajna je odprta vsak dan od
ponedeljka do petka med 10.

Prireditve, vodeni ogledi, kaj početi... - vse o turistični

ponudbi destinacije Maribor-Pohorje.

Zavod za turizem Maribor, informacije in rezervacije:

TIC Maribor, 02/234 66 11,

www.maribor-pohorje.si

Mestno drsališče pred kinom Kolosej vsak dan med

11.00 in 21.00, do 27. 2.

RESTAVRACIJA TAM (MURSEC)

Srpsko kulturno društvo Maribor vabi člane in članice
ter vse ljudi dobre volje na praznovanje pravoslavnega
novega leta. Pričakuje vas glasba v živo in nastop folklor-
ne sekcije s kratkim programom. Cena vstopnice z večerjo je 15 evrov.
Četrtek, 13. 1., ob 19.00.

Rezervacije sprejemamo na tel. št. 041753 035, 041337141, 031534 462.

ZAVOD ATILEM

Vpis v gledališko šolo Atilem za otroke, mladino in odrasle. Več informacij na www.
atilem.si ali na tel. št. 040 508 490.

STARA DVORANA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA

Kdo smo in od kod prihajamo, predavanje filozofa in sociologa kulture Marka Ogr-i--
sa. Rotovškitrg 2/I. Ponedeljek, 10. 1., ob 17.00.

KNJIŽNICA NOVA VAS

Osebnostni karakterji, predavanje Tatjane Frumen, mojstrice in učiteljice zdravega
življenja. Sreda, 12. 1., ob 17.00.

DRAVOGRAD_

KNJIŽNICA

Potopisno predavanje Od Kenije do Zanzibarja. Pridružite se popotnici Jasni- Ga-
br-i-č. Torek, 11. 1., ob 18.00.

LJUBLJANA_

PALACIJ LJUBLJANSKEGA GRADU

Cikel predavanj dr. Ivana Šprajca Kultura Majev. Vzpon i-n pr-opad ci-vi-li-zaci-je Majev.
Torek, 11. 1., ob 18.00.

- Upodobitev dvorca Betnava skozi čas, občasna r-azstava.
Galer-i-ja jeodpr-ta od 10.00 do 16.00 vsak delovni- dan.

Muzejski eksponati vinske dediščine, r-azstava upodo-
bi-tev vi-nski-h sor-t br-atov Kr-euzer-, r-očno i-zdelani- pr-ali-ne-
ji-, dar-i-la i-n spomi-nki-. Razstavi-ščni-, tur-i-sti-čno-i-nfor-maci-jski-, degustaci-jski- i-n
pr-odajni- center-. Delovni- čas: vsak dan od 10.00 do 18.00.
Infor-maci-je: www.maribor-pohorje.si, stara-trta@maribor.si, Vojašni-ška 8,
tel. 02 251 51 00._

MČ Studenci: Li-kovna r-azstava sli-kar-ke Tatjane Mi-jatovi-c i-z Radencev Naključje.
Na ogled do 28. 2.

Likovna šola, tečaji- i-n delavni-ce. Vpi-sujemo v nove tečaje: r-i-sanje- začetni- i-n
nadaljevalni-, sli-kanje- začetni- i-n nadaljevalni-, Šola mozai-ka (novost). Info: www.
ustvar-jalni-ca.si- ali- po
tel. 040 30 20 98.

V Krajevni skupnosti Bresternica-Gaj. Razstava li-kovni-h del Vi-de Supi-č, Mari-je (Ma-

NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA/NOVA ZGODOVINA LJUBLJANE, avtor- r-azstave-
Bor-i-s Vi-či-č, v pr-i-tli-čni-h pr-ostor-i-h na Tr-gu ce-ljski-h knezov 8.

KRONIST, fotogr-afska r-azstava, Josi-p Pe-li-kan (1885-1977). Razlagova uli-ca 5.

M. Stošic, kitara; M. Demirov,
kaval, turški klarinet, saksofon;
T. Kampl, el. bas;
D. Mazrek, tolkala

Fakulteta za naravoslovje in

matematiko

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE
IN MATEMATIKO

objavlja
ZAGOVOR
doktorske disertacije

z naslovom
"Vpliv fiuktuacij, variabilnosti
in topološke organiziranosti
fizikalnih in bioloških sistemov
na optimizacijo njihovega
delovanja".

Doktorsko disertacijo bo zagovarjal
Marko Gosak,
prof. fiz.,

v četrtek, 20. januarja 2011,
ob 10. uri v prostoru 0.80.

Disertacija bo do zagovora
na vpogled v pisarni 01/70
na Fakulteti za naravoslovje

in matematiko,
Koroška cesta 160, Maribor.

Mediafin, d.0.0., Dunajska 21, l.juhijunu

Posebne ugodnosti:

- možnost izbire višine obroka

- možnost odloga odplačevanja

• Maribor: 02/25 24 188

041/830 065

• Celje: 031/508 326

RABLJENA VOZILA -
NA POLOŽNICE -

brez pologa!

Odkupi, menjave

__■ _ AVTO FILIPIČ

^Cjr— "■>, 02 228 30 OO
i t?ZWr .P 031/658 679

—Plinarn lika 1. MB

KU-PIM_

KARAMBOLIRANOALIRABLJENOVO-
ZILO plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)
POŠKODOVANO VOZILO, TU-DI TO-
TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM041/679-
029. (OJ35106/12/2)

POŠKODOVANO ALI RABLJENO VOZI-
LO, od l. 2000 naprej, kupim! Gotovina
takoj. Tel. 041/761-971. (OJ35663/12/2)
RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTO-
MOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.
(OJ36077/12/2)

! UGODNI KREDITI !

• gotovinski do 15 let

■ na osnovi vašega vozila, na položnice

■ namenski in hipotekami do 30 let

■ lizingi za nakup vozil ali nepremičnin

Tudi za nižje dohodke In poplačila
starih obveznostil

02/252 48 26,041/750 560

Numero uno, s. p., Mlinska 22, Maribor

Naši strokovnjaki vam znajo prisluhniti
in podati pravi odgovor.

Ljubezen, partnerstvo, poklic, finance in dobro počutje.

* S pomočjo astrologije, psihologije, numerologije, tarot in ciganskih kart
vam pomagajo uresničiti vaše želje na poti do srečnejše prihodnosti.

* Pokličite in se prepričajte! Zadovoljni boste.

_B Splošni pogoji so objavljeni na www.kosmika.si. V kolikorželi uporabnik sodelovati prektelefona, ki ni vnjegovi
\AAAAA/ KOCnftlKr) '^{ast1, mora 23 c}'^0V0'J^enj^e vprašati lastnika telefona. Cena klica na številko 01 589 66 30 po ceniku vašega operateija.

V V V* V* ■ l\UJ I I 11 IVO ■ JI Ponudnik storitve je 12media d. o. o., Komenskega ulica 36, Ljubljana.

STAREJŠO HIŠO Z GOSP. poslopjem in
poslovnimi prostori prodam aliodd-
am. Tel. 041/334-586. (OJ36379/04/1)

FIAT STILO JTD KARAVAN, letnik
1993, 23.000 km, cena 2700 EUR, lepo
ohranjen, prodam. Tel. 040/832-961

S sodelovanjem v Večerovih S
nagradnih akcijah z SMS-sporočili I
boste postali član SMS-kluba I
oziroma Večerove multimedijske s
scene (VMS). V Večerov SMS-klub?
se včlanite s sodelovanjem v kateri ^aod nagradnih iger ali pa tako, da
pošljete sporočilo z vsebino VEČER
IME LETNICA ROJSTVA POŠTNA
ŠTEVILKA na 2929 in potrdite
splošne pogoje, objavljene na strani
www.smscity.net/vecer. Povratni
SMS je brezplačen. Člani kluba
boste tedensko dobivali sporočila o
ugodnostih in nagradnih akcijah po
0,21 EUR. Iz VMS se lahko vedno
odjavite tako, da pošljete sporočilo
VEČER STOP na 2929.

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba,
s katerimi nagrajujemo zvestobo naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo
spremljajte vsak teden v Večeru in izberite ugodnosti, ki vas zanimajo.

Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter predstavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do- 10.30, so lahko
objavljeni že naslednji dan v dnevniku VEČER

DRAGI OBRTNIKI, PODJETNIKI, SKUPAJ STOPIMO
V KORAK S ČASOM. BODIMO KORAK PRED DRUGIMI.
PONUDITE SVOJE IZDELKE, STORITVE ZA SAMO 88 EUR
(ena objava 3 stolpce širine in do 2 cm višine);
cena z DDV je 105,60 EUR, 5 objav je 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OB]n-VE LOGOTIPA!
PRIDITE, POKUČITEAU POŠLJITE OGLAS DO 10.30,
IN VAŠE SPOROČILO JE LAHKO ŽE JUTRI V VEČERU!
POKLIČITE PO TEL. 02/23 53 304 n-LI POŠ-LJITE OGLAS
PO Fn-KSU 02/23 53 370.

Zagotovite si dom po svojih merilih -
spremljajte ponedeljkovo prilogo Večera - Kvadrate.

klubvečerje namenjen Večerovim naročnikom, klubvečer vam omogoča popuste
pri določenih storitvah različnih društev in klubov, pri prijavnini za številne
rekreacijske prireditve, v trgovinah, lokaJih in drugod. Spremljajte našo ponudbo.
Prepričani smo, da boste našli kaj zanimivega tudi zase.

Ob uveljavljanju ugodnosti za naročnike Večera je treba
predložiti zadnje potrdilo o plačilu naročnine na Večer.

Naročniki Večera lahko naročite revijo s 50 % popustom,
za samo 0,99 €, po telefonu 02 23 53 326
ali po e-pošti narocnina@vecer.com.

E-poŠta (za obveščanje o akcijah Večera, največ enkrat tedensko)

Navedeni podatki so točni In naročnik dovoljuje, da jih ČZP Večer, d.d.,
upravlja skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

ČZP Večer, d.d., 2504 Maribor, telefon 02/23 53 321,
faks 02/23 53 372, e-pošta narocninaavecer.com

V 89. letuje končala svojo ži-vljenjsko pot naša draga mama,
babi-ca i-n prababi-ca

Od nje smo se poslovi-li- v krogu druži-ne v petek, 7. januarja 2011,
na dobravskem pokopali-šču v Mari-boru.

Od njega se bomo poslovi-li-jutri-, v torek, 11. januarja 2011, ob 15. uri-
na pokopali-šču v Ki-dri-čevem.
Žara bo pripeljana v veži-co na dan pogreba ob 10. uri-.

Iskrena hvala vsem, ki- postoji-te ob njegovem grobu, mu pokloni-te cvetje
ali- pri-žgete svečko ter z lepo mi-sli-jo obudi-te spomi-n nanj.

Sporočamo žalostno vest,
da je umrla upokojenka PALOME - Sladkogorske tovarne papi-rja

Zdaj ne trpi-š več, mama.
Zdaj poči-vaš.

Kajne, sedaj te ni-č več ne boli-.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te več med nami- ni-.

SPOMIN

Včeraj, 9. januarja 2011, je mi-ni-lo 15 let,
odkar seje ti-ho poslovi-la od nas draga žena,
mama i-n babi-ca

Danes mi-neva 15 žalostnih let,
odkar nas je za vedno zapusti-la draga žena,
mami-ca, babi-ca i-n tašča

Hvala vsem, ki- postoji-te ob njenem grobu i-n pri-žgete svečko.
Tvoji najdražji

Pogreb pokojne bo danes, v ponedeljek, 10. januarja 2011, ob 15. uri-
na pokopali-šču na Zgornji- Velki-.

Hvala vsem, ki- ob njenem preranem grobu postoji-te i-n z lepo mi-sli-jo
obudi-te spomi-n nanjo.

Na zadnjo pot jo bomo pospremi-li- danes,
v ponedeljek, 10. januarja 2011, ob 15. uri- na pokopali-šču
na Zgornji- Velki-.

Žalujoči: mož Ivan, sinovi Darko, Bojan in Branko z dru-ž-ino
se i-skreno zahvaljujemo vsem sorodni-kom,
prijateljem, sosedom, sodelavcem i-n znancem, ki- ste ga pospremi-li-
na njegovi- zadnji- poti- i-n nam i-zrazi-li- pi-sna i-n ustna sožalja.
Hvala za darovano cvetje i-n sveče.

Večer, Svetozarevska 14
Yamaco, Masarykova16
Pogrebno podjetje, C. XIV.
divizije 42

SLOVENSKA BISTRICA
Komunala, Ul. Pohorskega
bataljona 12
Negra - Geo, Grajska 3
Panek, Ljubljanska 12

Z boleči-no v srci-h sporočamo žalostno vest,
da nas je v 47. letu nenadoma zapusti-l naš dragi- si-n i-n brat

Tvoja dobra volja, nasmeh i-n sledovi- tvoji-h pri-dni-h rok
bodo vedno ostali- v naši-h srci-h.

Pogrešali- te bomo!
Mama, ata, brat Milan, se-stre- Marinka, Jož-ica in Lidija z dru-ž-inami

Na njegovi- zadnji- poti- ga bomo pospremi-li-
v sredo, 12. januarja 2011, ob 15. uri- na pokopali-šču pri- Lenartu
v Slovenski-h gori-cah.

Od nje se bomo poslovi-li- danes, v ponedeljek, 10. januarja 2011,
ob 14.30 i-zpred mrli-ške veži-ce na pokopali-šču v Voli-č-i-ni-.

Ljubi-l si- zemljo,
bi-l njej si- preda-n,
a- pri-šel je da-n,
ko v njej boš počival.
In v naši zavesti
pri-žga-l lučke spomi-na- ...

Na zadnji- poti- ga bomo pospremi-li-jutri-, v torek, 11. januarja 2011,
ob 15. uri- na pokopali-šču v Jareni-ni-.

Že-na Simona, sinova Aljaž- z Urško in Matija, Marjana in Zde-nko
te-r Sandi z dru-ž-ino

Žalujoči: ž-e-na Be-rta, sin Franci z Olgo, hče-rka Marta z Ve-nče-m,
vnu-ki Pe-te-r s Pe-tro, Rok z Barbaro-, Marino, pravnu-kinja Zala,
brata Stanko, Tone-, se-stri Ange-la in Emica z dru-ž-inami

Predsednik Barack Obama
je sporočil, da gre za
tragedijo za celotne ZDA
in poudaril, da nasilje
nima prostora
v svobodni družbi

Na srečanje ameriške demokratske
kongresnice Gabrielle Giffords z vo-
livci v Tusconu v ameriški zvezni dr-
žavi Arizona je v soboto vdrl moški in
začel streljati. Ubil je šest ljudi, med
njimi zveznega sodnika Johna Rolla,
kongresnica pa je bila v napadu huje ra-
njena. Predsednik ZDA Barack Obama
je napad že obsodil.

Ameriški mediji navajajo izpovedi
prič, da je 22-letni Jared Lee Loughner
prišel na srečanje 40-letne kongresnice
z volivci v trgovini v Tucsonu in začel
streljati. Najprej naj bi ustrelil Gifford-
sovo, nato pa še druge ljudi, pri čemer
je med drugim ubil zveznega sodnika
Johna Rolla in devetletno dekle. Kon-
gresnico je ustrelil v glavo iz neposred-
ne bližine, a je preživela in je bila po
operaciji v kritičnem stanju.

V krvavem napadu je bilo skupno
ubitih šest ljudi, 13 pa jih je bilo ranje-
nih. Napadalca so nekateri udeleženci
zborovanja po streljanju zbili na tla in
policija ga je aretirala. Policija sumi, da
je v napad vpleten še en moški. Ta naj
bi bil storilčev pomagač, vendar naj
sam ne bi streljal. Moškega še iščejo,
danes pa so objavili njegovo fotografi-
jo na podlagi posnetka, ki ga je posnela
varnostna kamera. Šlo naj bi za belca s
temnejšimi lasmi, oblečenega v modre
kavbo-jke in temno- mo-dro- jakno-, star
pa naj bi bil o-d 40 do- 50 let.

Obama je spo-ro-čil, da gre za trage-
dijo- za celo-tne ZDA in po-u-daril, da na-
silje nima pro-sto-ra v svo-bo-dni dru-žbi.
Repu-blikanski senato-r iz Arizo-ne John
McCa-i-n pa je dejal, da je napadalec sra-
mo-ta za Arizo-no-, za ZDA in celo-tno-
člo-veško- vrsto-. Predsednik predstav-
niškega do-ma ko-ngresa, repu-blikanec
John Boehner iz Ohia, je dejal, da je
napad na enega člana ko-ngresa napad
na vse člane ko-ngresa in da je zgro-žen
zaradi nasilja. Njego-va predho-dnica na
po-lo-žaju- Na-ncy Pelosi- je napad na ko-le-
gico- o-značila za nacio-nalno- tragedijo-.

Muellerja za vodenje preiskave. Prei-
skava o motivu za pokol se nadaljuje,
doslej pa je znano, da je imel napada-
lec pro-tivla-dna- po-litična- prepriča-nja-.
Med dru-gim na-j bi si izmislil la-stno-
va-lu-to- in pripa-da-l giba-nju- Su-vereni
drža-vlja-ni.

Giffo-rdso-va- je v zveznem predstav-
niškem do-mu- o-d leta- 2006, la-ni novem-
bra- pa- je tesno- o-svo-jila- no-v ma-nda-t.
Med dru-gim je o-stra- na-spro-tnica- spo-r-
nega- imigra-cijskega- za-ko-na- Arizo-ne,
ki so- ga- za-go-vo-rniki pra-vic priseljen-
cev o-zna-čili za- ra-sističnega-, zvezna- so--
diš-ča- pa- so- ga- večino-ma- ra-zvelja-vila-.
Njeno- pisa-rno- so- ma-rca- la-ni, pred spre-
jetjem zdra-vstvene refo-rme, ra-zdeja-li
nezna-ni va-nda-li.

Ko-ngresnica- se je za-ra-di po-dpo-re
zdra-vstveni refo-rmi zna-š-la- tu-di na-
sezna-mu- po-litičnih ta-rč nekda-nje re-

publikanske guvernerke Aljaske Sarah
Palin in gibanja čajanke. Pred lanski-
mi kongresnimi volitvami je v pogovo-
ru- za- televizijo- NBC po-to-žila-, da- se ji
ne zdi pra-v, da- se do-lo-čene po-litike v
o-gla-sih prika-zu-je ko-t ta-rče sko-zi mu-ho-
na- pu-š-ki. Pa-lino-va- je kma-lu- po- so-bo-t-
ni tra-gediji spo-ro-čila-, da- izra-ža- so-ža-lje
ko-ngresnici, njeni dru-žini in dru-gim
žrtva-m. (sta)

Kak milijon katoliških vernikov na Filipinih je bilo včeraj na letni verski pro-
cesiji po glavni ulici prestolnice Manile. Prizadevali so si, da bi videli ali se do-
taknili več sto let starega črnega kipa Jezusa Kristusa, pri tem pa je omedlelo
ali se poškodovalo več kot 450 ljudi. Lesenega črnega Nazarečana so izdolbli
v Mehiki, v filipinsko prestolnico pa so ga pripeljali v zgodnjem 17. stoletju.
Filipinski katoličani so prepričani, da je sposoben delati čudeže.

Na- š-pa-nski na-cio-na-lni televiziji so- se o-dlo-čili, da- ne bo-do- več predva-ja-li biko--
bo-rb, ki ima-jo- v Špa-niji sicer sto-letja- do-lgo- tra-dicijo-. Za- u-krep so- se o-dlo-čili, da-
bi za-va-ro-va-li o-tro-ke pred gleda-njem na-silja-. Televizija- RTVE je predva-ja-nje bi-
ko-bo-rb o-zna-čila- ko-t na-silje na-d živa-lmi in sprejela- o-dlo-čitev, da- jih ne bo- pred-
va-ja-la-. Eden o-d ra-zlo-go-v za- o-dlo-čitev je dejstvo-, da- biko-bo-rbe po-teka-jo- ra-vno- v
ča-su-, ko- je televizijski pro-gra-m na-menjen mla-dim gleda-lcem. Špa-nija- se že dlje
ča-sa- so-o-ča- s hu-do- po-lemiko- za-ra-di krva-vih biko-bo-rb. Ju-lija- la-ni je Ka-ta-lo-nija-
po-sta-la- dru-ga- š-pa-nska- regija-, ki je biko-bo-rbe prepo-veda-la- in se ta-ko- pridru-žila-
Ka-na-rskim o-to-ko-m, ki so- biko-bo-rbe prepo-veda-li leta- 1991. (sta)

SAMO D015. JANUARJA NOVI RENAULT PO CENI 2010,
S PAKETOM ZIMA IN ZIMSKIMI GUMAMI. Količina omejena.

Napoved za Slovenijo: Oblačno bo.Dež se bo na
zahodu nekoliko okrepil in se popoldne razširil
nad večji del Slovenije. Meja sneženja bo na nad-
morski višini med 1200 in 1500 m. Najnižje jutra-
nje temperature bodo od 3 do 8, v severnih krajih
okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 9, ob morju in v ju-
govzhodni Sloveniji do 11 stopinj Celzija.
Vremenska slika: Vremenska fronta je dosegla
območje Alp. Nad Sredozemljem nastaja šibko ci-
klonsko območje. V višinah priteka k nam nekoli-
ko hladnejši in vlažen zrak.
V prihodnjih dneh: V torek bo oblačno, občasno
bo še rahlo deževalo, nad okoli 700 m pa rahlo
snežilo. V sredo bo delno jasno, po nižinah bo zju-
traj in dopoldne megleno. Nekoliko hladneje bo.
Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 15,
Ptuj 14, Radenci 14, Murska Sobota 14, Celje 12,
Ravne na Koroškem 7, Slovenj Gradec 7, Velenje
12, Rogla 2, Novo mesto 14, Ljubljana 12, Letališče
Jožeta Pučnika 10, Portorož 10, Koper 9, Nova Go-
rica 8, Triglav Kredarica -4 stopinje Celzija.

Da-nes bo-do- z vremeno-m po-veza-ne teža-ve po--
go-ste, tu-di neka-teri bo-lezenski zna-ki bo-do-
o-krepljeni. Pripo-ro-ča-mo- do-sledno- u-po-š-teva--
nje mo-rebitnih predpisa-nih diet in o-dmerko-v
zdra-vil ter večjo- previdno-st.

Cene smučarskih vozovnic na najbolj priljubljenih smučiščih slovenskih smučarjev
Smučišče	Država	Cena enodnevne „ ... Dolžina smučarske vozovnice . , , prog v km za odrasle v € °
Forni di Sopra	Italija	26,00	16
Cerkno	Slovenija	28,00	18
Kranjska Gora	Slovenija	29,00	20
Krvavec	Slovenija	29,00	30
Kanin/Sella Nevea	Slovenija	29,00	30
Rogla	Slovenija	29,00	12
Mariborsko Pohorje	Slovenija	29,50	41,5
Tarvisio/Trbiž-Višarje	Italija	29,00	32
Gerlitzen/Osojščica	Avstrija	35,50	51
Grossglockner/Heiligenblut	Avstrija	36,50	55
Molltall ledenik	Avstrija	39,50	53
Katschberg	Avstrija	38,00	70
Bad Kleinkircheim	Avstrija	40,00	103
Nassfeld/Mokrine	Avstrija	40,00	110
Saalbach/Hinterglemm	Avstrija	42,50	200
Zillertal 3000/Eggalm	Avstrija	42,00	227
Kronplatz	Italija	42,00	107
Val Gardena	Italija	43,00	175


1 ZLATOROG	9	8	1	l08:S82	i?
2 HEUOS	IÜ	l	B	806:l6l	i?
3 SLOVAN	IÜ	l	B	l82:lS2	i?
4 ELEKTRA	IÜ	6	4	l14:646	iß
5 HOPSI	IÜ	6	4	lS0:691	iß
6 ŠENTJUR	IÜ	S	S	ll9:l92	iS
7 MARIBOR	IÜ	B	l	l4l:lS9	iS
S LIH	IÜ	2	8	669:lll	il
9 PARKIJI	9	0	9	61l:806	9

1. FINEA	10	10	O	50:11	2G	1. INTERDISKONT	10	10	0	50:12	2G
2. KEMA	10	9	1	4l:14	iS	2. LjUBLjANA	10	l	3	44:34	14
3. KRKA	10	S	2	41:1B	is	3. ARRIGONI	10	l	3	45:3B	14
4. TEMPO	10	B	4	32:32	12	4. LOGATEC	10	B	4	43:33	i2
5. SOBOTA	10	5	5	29:35	iG	5. PTUj	10	B	4	40:34	i2
6. PTU\|	1O	4	B	39:35	S	6. MUTA	10	4	B	31:34	S
7. ILIRIJA	1O	4	B	30:3l	S	7. ISKRA AE	10	5	5	39:3l	iG
8. MUTA	1O	3	l	22:3l	s	8. ILIRIJA	10	3	l	33:42	s
9. EDIGS	1O	1	9	21:4B	2	9. KAjUH	10	2	S	24:4B	4
10. RAKEK	1O	0	10	11:50	G	10. SOBOTA	10	0	10	9:50	G

_Rm	K N-
-m	i lili
	mil' m
m -	ilPAl
n	-L mm
m ?	N iNil
pmrnmLMPB
m i	i Hi

NJUNA DRUŽINA 1S.2C, 17.BC, 19.4C, 21.SC
D-RA-GA, PO-CAKAJ, SEM NA PO-TI	17.1C, 21.SS
MEGAU-M	16.1C
TRO-N: ZAPU-SČINA	18.1C
SPU-STI ME K SEB-I	2C.4C
HARRY PO-TTER IN SVETINJE SMRTI, 1. DEL	1S.1S, 18.1S
PARA-NO-RMALNO- 2	21.1S
LEDENA PAST 16.CC, 18.CC, 2C.CC, 22.CC
ŽIVLJENJE, KO-T GA- PO-ZNAS	16.4C, 19.CC, 21.2C
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE: PO-TO-VANJE PO-TEPU-SKE ZARJE	16.2C, 18.4C
RO-MA-NCE MED- PRIJA-TELJI	21.CC
GREMO-MI PO-SVO-JE	16.BC, 18.BC, 2C.BC
SCO-TT PILGRIM PRO-TI VSEM, za abonma P in izven	19.BC
D-VO-RANA XPA-ND-
MEGA-U-M, 3D	1S.CC
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE: PO-TO-VANJE PO-TEPU-SKE ZA-RJE, 3D	17.CC
TRO-N: ZA-PU-SCINA-, 3D	19.2C, 22.CC

GREMO-MI PO-SVO-JE	17.CC, 19.1C
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE, 3D	2C.2C
D-RAGA, PO-ČA-KA-J, SEM NA- PO-TI	16.4C, 18.SC
PA-RANO-RMA-LNO- 2	21.1S
ŽIVLJENJE, KO-T GA- PO-ZNA-S	16.CS, 18.BS, 21.CS
TRO-N: ZA-PU-Š-ČINA-, 3D	21.1C
NJUNA DRUŽINA 1S.1C, 16.1S, 17.2C, 18.2S, 19.BC, 2C.4C, 21.4C
SPUSTI ME K SEB-I	21.CC
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano 1S.CS, 16.2C, 17.CS, 18.2C, 19.CC
TU-RIST	16.1C, 18.BC, 2C.SC
KINO- U-D-A-RNIK
Fo-ku-sPo-ku-sEu-r-o-ma-tik, dokumentarni	2C.CC
CELJE
PJ KfTS^v™*^™
GREMO-MI PO-SVO-JE	17.CC, 19.1C
D-RAGA-, PO-ČA-KA-J, SEM NA- PO-TI	16.4C, 18.SC
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE, 3D	2C.2C
PA-RANO-RMA-LNO- 2	21.1S
TRO-N: ZA-PU-Š-ČINA-, 3D	21.1C
ŽIVLJENJE, KO-T GA- PO-ZNA-Š-	16.CS, 18.BS, 21.CS
NJUNA DRUŽINA 1S.1C, 16.1S, 17.2C, 18.2S, 19.BC, 2C.4C, 21.4C
SPUSTI ME K SEB-I	21.CC
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano 1S.CS, 16.2C, 17.CS, 18.2C, 19.CC
TURIST	16.1C, 18.BC, 2C.SC
LJUBLJA-NA-
^KOLOSEJ
GREMO MI PO SVOJE 15.10, 16.10, 17.20, 18.20, 20.30
TURIST 16.10, 18.30, 19.30, 20.50, 21.50
MEGAUM, 3D	16.BC
NJUNA DRUŽINA 1S.1C, 17.2C, 18.BC, 19.BC, 2C.4C, 21.4C
JAZ, B-ARAB-A	1S.BC
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	17.BC, 19.4C, 21.4S
HARRY PO-TTER IN SVETINJE SMRTI, 1. DEL 15.00,16.30 za abonma P2
in izven, 18.00, 20.50
D-EKLE Z ZMAJSKIM TA-TU-JEM	19.2S
ŽIVLJENJE, KO-T GA- PO-ZNA-S	16.BC, 19.CC, 21.BC
TRO-N: ZA-PU-SCINA-	17.4C
LED-ENA-PA-ST	1S.4C, 2C.1C, 22.1C
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE: PO-TO-VANJE PO-TEPU-SKE ZA-RJE, 3D	16.4S
PA-RANO-RMA-LNO- 2	19.CS
SO-CIA-LNO-O-MREŽJE	21.CC
MEGA-U-M	1S.1S, 17.1S
SPU-STI ME K SEB-I	19.2C
A-MERIČA-N	21.BS
KINO-KLU-B-VIČ
D-EKLE, KI SE JE IGRALO- Z O-GNJEM	17.BC, 2C.1S
D-VO-RANA XPA-ND-
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE: PO-TO-VANJE PO-TEPU-SKE ZA-RJE, 3D	16.2C
TRO-N: ZA-PU-Š-ČINA-, 3D	18.4C, 21.2C
KOPE-R
^KOLOSEJ
MEGA-U-M, 3D	16.1C
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE: PO-TO-VANJE PO-TEPU-Š-KE ZA-RJE, 3D	18.1C
TRO-N: ZA-PU-Š-ČINA-, 3D	2C.BC
NJU-NA-D-RU-ŽINA-	17.CC, 19.CC, 21.CC
TA-MA-RA D-REWE	19.1C
SO-CIA-LNO-O-MREŽJE	16.SC, 21.2C
KRA-NJ
^KOLOSEJ
NJU-NA-D-RU-ŽINA-	16.SC, 19.CC, 21.1C
RO-MA-NCE MED- PRIJA-TELJI	16.1C, 18.2C
WA-LL STREET: D-ENA-R NIKO-LI NE SPI	2C.BC
GA-RFIELD- IN FESTIVA-L ZA-B-A-VE	17.CC
A-MERIČA-N	18.4C, 21.CC
NOVO ME-STO

GREMO-MI PO-SVO-JE	1S.CC, 17.1C
ZGO-D-B-E IZ NA-RNIJE, 3D	2C.2C
TRO-N: ZA-PU-Š-ČINA-, 3D	21.1C
NJUNA DRUŽINA 15.10, 17.20, 19.30, 21.40
SAMOVA PUSTOLOVŠ-ČINA, 3D, sinhronizirano 15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00
A-MERIČA-N	19.2C, 21.4C
TU-RIST	16.1C, 18.BC, 2C.SC
SLOVENJGRA-DEC
MEGA-U-M	17.CC
GRO-ZLJIVO- SREČEN, večerni filmski abonma in izven	19.CC
ZA-GORJE OB SA-VI-
TRO-N: ZA-PU-Š-ČINA-	19.CC

EKOLOŠKO P	MORGRNTI o i I 0.0. Jezdarska ulica 20, MB
EE-TEJ]!	MORGRNTI o i I 0.0. Jezdarska ulica 20, MB
OLJE	: 320 5 900
VEČER	primorske novice

Okolje in družba
Kateri E nam bo krojil prihodnost?	fj