PoStnina platana * gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EN 80BOTO. Cena posamezni Številki Din' 1*0& TRGOVSKI I.IST Časopis na trgovino, Industrllo In obrt. iti Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača in to2l se v Ljubljani uredništvo lr upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici st. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani št 11.953 - Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 9. marca 1935. štev. 28. HfocUcna lcbMQ> Stare bajke so dostikrat pripovedovale o škratih, ki so po noči od vseh ljudi preganjani siroti napravili vse delo, da je ™®gla uboga sirota tudi najtežjo nalogo °praviti tako, da je strmel ves svet. Pa še večje in težje čudeže so znali napraviti ti škrati. Kar čez noč so postavili gradove, zgradili moste in komur so bili naklonjeni ti dobri škrati, ta je mogel mirno ležati, ker so vse delo zanj opravili ti škrati. V moderni dobi 'doživljamo podobno bajko o čudežno delujočih škratih, samo da je konec modeme bajke žalosten, do-ciim j« bil v bajkah vedno vesel. Tudi da-nes j© vedno več takšnih škratov, ki opravljajo delo mesto ljudi, a danes je ta žalostna razlika, da ljudje tega dela škra-ov riso več veseli, ker izgubljajo zaradi 6ffa dela kruh in zaslužek, v. ^ vendar opravljajo tudi ti moderni s rati stroji naravnost čudežne stvari. Da le na iznajdbo enega takšnega modernega čarovnika, Angleža Northropa, i je iznašel statve, ki delajo same. Ni treba tem njegovim statvam dati nič drugega ko bombaž in olje, pa delajo, ko za' stavo. In delajo skoraj same, pa tudi čisto same. Dva mehanika in za vsak primer še dva pomožna delavca — ih da bo več bsebja — še en nadzornik pa dela 41 Nbrthropovih statev, kakor da bi bilo nakazano. In če je konec delovne dobe in delajo statve še v polnem obsegu, morejo jhehanika, pomožna delavca in nadzornik brez skrbi oditi, ker se te statve ustavijo kakor hitro so podelale ves bombaž. Delajo torej res same. . dosežem je tako prav za prav največji ki si ga je človek sploh mogel mi-. > da se mu ustvarjajo dobrine brez njegovega dela kar same od' sebe. A ven-ar ne ustvarja ta modema Koromandija nobenega uspeha. Kajti čim več delajo ti Jroji za človeka, tem večja postaja beda človeka, ker vsak tak stroj jemlje celi vr-ljudi možnost do zaslužka in obstoja. Modema bajka nima pravega konca. Priklicala je sicer na dari škrate, ne zna pa izkoristiti njih dela. Mesto v blagoslov postaja to delo ljudem v prokletstvo. In tako vidimo, da doživljamo največjo krizo v času, ko je vseh dobrot preveč, ko ljudje ne; vedo, kam s temi dobrotami, a. ko istočasno milijoni in milijoni pogrešajo tudi to, kar jim je neobhodno potrebno za goi0 življenje. Noč in dan nam deklo stroji, ti moderni škrati, a njih dela b® znamo izkoristiti. Mesto da bi njih delo sluzilo vsemi v povečanje udcbja, ustvarja o delo same nove težave, da bi skoraj ni na boljšem, če s temi dobrotami škratov sploh ne bi bili obdarjeni. Znali smo dvigniti proizvodnjo na naj višjo stopnjo, znali smo olajšati to proizvodnjo do naj-vi je mere, ne znamo pa si razdeliti do- vlr' 6 ° olajšane in stopnje- vane proizvodnje. In v tem je ves veliki problem sedanje dobe m edino v rešitvi tega problema je izhod iz sedanje zagate. Treba najti način da se višek proizvodnje v enih krajih vzravna s pomanjkanjem plodov te proizvodnje na drugih krajih. Obe ti nalogi sta enako težki in veliki, dočim smo doslej smatrali kot važno in veliko le nalogo proizvodnje. Zato smo pozabili, da tudi proizvodnja ni sebi samemu namen, temveč da mora vedno biti v službi človeškega blagostanja. In tej službi je treba proizvodnjo podrediti. Ni pa to lahka ih enostavna naloga, ker treba je skoraj ves svet gospodarsko organizirati v eni enoti in nato po načrtu razdeliti proizvodnjo in potrošnjo tako, da ne bo treba viškov proizvodnje uničevati, temveč da jih bodo deležni oni, ki trpe na njih pomanjkanje. V sedanjih časih vseh mogočih nasprot-stev seveda ni niti misliti na to, da bi bila takšna ves svet obsegajoča gospodarska organizacija sploh mogoča. Toda vsak narod im or e pričeti z organizacijo svojega narodnega gospodarstva v tej smeri in s tem ciljem. Toda tudi ta, te na en narod omejena organizacija je mogoča le, če se izvaja po načrtu in tako prihajamo zopet do načrtnega gospodarstva, ki bo kontroli- ralo delo strojev in tudi vse druge proizvodnje, da te ne bi postajale niti za enega človeka nesreča. Moderni bajki moramo dati srečen zaključek in vesel konec. Samo z načrtnimi gospodarstvom moremo to doseči in zato bo delo modernih škratov vsem ljudem! v blagoslov šele takrat, kadar bo načrtno gospodarstvo že veljalo kot zakon. \iaccevunlt ni e Pomembne besede guvernerja čsl. Narodne banke dr. Etigliša V prilogi »Prager Tagblatta« je bil objavljen naslednji tehtni članek bivšega češkoslovaškega finančnega ministra in sedanjega guvernerja Narodne banke dr. Engliša, ki se glasi: »Teorija in stoletna izkušnja dokazujeta velik pomen varčevanja in ustvarjanja kapitala za gospodarski napredek in zato bi človek mislil, da bi moralo biti že odveč še pisati o teh stvareh. Toda še nikdar ni bilo toliko varčevanje razjedajočih sil na delu, kakor sedaj, in če se danes govori o varčevanju, je mnogo bolj potrebno in važno nastopiti proti tem silam, kakor pa se obračati na varčevalce. Poskuša se naslikati varčevanje kot silo, ki zavira kupno moč prebivalstva na škodo proizvodnje ter označiti potrošnjo za vsako ceno (celo ono na upanje) kot gospodarsko čednost. Pri tem pa se pozablja, da varčevanje in tezavriranje ni mio in isto in da omogočajo prihranjeni kapitali ustvarjanje naprav, ki v bodočnosti zmanjšujejo delovno breme in blagostanje povišujejo in da s tem tudi prihranjeni kapitali na svoj način pripomorejo k novi proizvodnji. Ce bi se pčtrošil ves rtarodni dohodek, kje naj bi se vendar vzel kapital za investicije? Tudi na to vprašanje ve preje omenjena idejna smer za odgovor: za investicije naj se dobi denar s tiskom in emisijo bankovcev, kar je vendar mnogo hitreje in lažje kakor pa čakanje na z varčevanjem zbrane kapitale. Naj se utemeljuje ta zahteva s pomanjkanjem krožečih sredstev ali naj se krije z raznimi kreditnimi oblikami, ki naj zakrijejo njen inflacionistični značaj, je vendar neovrgljivo, da daje ta metoda državi ali drugemu investorju za večjo količino papirja milijardne vrednote, ki pa bi jih bilo treba vzeti kje drugje. Vzete bi bile iz realnega dohodka delavca in stalnih nameščencev, upokojencev in rentirjev itd. z inflacioni-stično podražitvijo življenja, (kajti podjetjem prinaša dvig cen tudi dvig denarnega dohodka). Ali ni to zopet prihranek? Da, toda enostransko izsiljeni prihranek, ki se nikdar ne povrne. Na vse zadnje je vendar treba kapital ustvarjati zopet z varčevanjem. Toda ta metoda razlaščuje obenem prejšnje prostovoljne prihranke, ker jih razvrednoti! Ali pa je mogoče s takšno ideologijo dvigniti čut za varčevanje? Ce se hočejo imeti prihranki, tedaj je treba vzbuditi zaupanje in se zato ne sme izpodkopavati sigurnost denarne stabilnosti. Pa tudi vsako drugo poseganje v pravno m lastninsko varnost pri nas navadno le z delom ali odrekanjem pridobljenega premoženja uničuje možnost nastajanja kapitala, ki je baš sedaj za naše gospodarske in socialne namene tako nujno potreben. Delo za varčevanje se mora danes pričeti z bojem proti vsem varčevanje razkrajajočim silam.« v ženeta in n Predavanje g-enuatne^a tajnika indusUijsltiU Uocpocaui de. Z)f. Cuctina v JCiuMjanskun Utu&u iii. Soitfklno-politično delo D. N. Socialno-humano delo D. N. je zelo raznovrstno in obsega vprašanje opija, trgovino z belim blagom, zaščito mladine in posebej še zaščito mladine in žen z Bližnjega vzhoda, boj proti pornografiji, vprašanje beguncev (tako imenovana Nanse-nova komisija, kateri imam čast tudi jaz pripadati) itd. Način, kakor se obravnavajo vsa ta vprašanja, je dal dostikrat povoda za upravičeno in tudi neupravičeno kritiko. Zlasti se je grajalo, da manjka pri obravnavanju opijskega vprašanja vsaka iskrenost. Vagon papirja se je načečkal s statističnimi podatki o proizvodnji in predelavi opija, o izvozu i« potrošnji raznih opiatov, in cela vezuvska lava govorov se je razlila o pravilnosti in nepravilnosti teh številk, preden se je sploh začelo razpravljati o bistvu vsega vprašanja. Ko pa s© je končno diskusija le začela, se je začela obenem diplomatska vojna onih, ki sicer javno obsojajo proizvajanje, kupčijo in potrošnjo opija, kokaina, heroina, merfina in drugih drog, ki pa imajo obenem monopol na predelavo in trgovino teh drog. Zastopnik dežele solnca in smehljaja je javno obtožil te države, da ščitijo tihotapstvo s temi mamili ter da dajejo tem tihotapcem pribežališče v svojih eks-teritorialnih koncesijah. Bila je to prava »bataille de fleurs rhetoriques« med lastniki ali zakupci Bodlerovega umetnega raja in angeli, ki so odvračali duše od vstopa v ta lažnivi raj. Nič ni težje kakor pobijati trgovino z belim blagom, pa tudi nič potrebnejše. Žalibog pa se s tem problemom bavijo in ° njem sklepajo v komisiji večinoma dame, ki niso nikdar bile v izkušnjavi niti zaradi svojih prevelikih čarov niti zaradi pomanjkanja denaTja. Walther Rode je nazvale te dame »Die Gardedaimen der Madchenhandler«. Vendar pa naj izvzamemo tirizem in človečanstvo pesnikinje Vacarescu, ki je dokazala, da ne pozna življenja samo iz tičje perspektive. Njene besede: »Madame, je suis sflr de mon sexe et je n’en prčtends point changer«* so všle v izročilo D. N. Končno spominjajo tudi komisije o ubogih in siromašnih — in to ne samo v Ženevi, temveč v vseh deželah in v vseh časih — na oni ples z napisom »za siromake«, s katerega pa so takoj zapodili tja zalšlega reveža, ker je prišel brez fraka in rokavic... Kolonialni mandati V upravne probleme D. N. spadata predvsem dva režima, pod katerima sodelujejo veliki in silni z majhnimi in slabimi. To so mandati, ki so jih dobile nekatere države, da upravljajo bivše nemške in turške kolonije in province, in ki * Madame, svesta sem si svojega spola ir\ si ne želim v tem nobene izpremembe. bi mogli sčasoma nadomestiti stari sistem kolonizacije v vsem svetu. Režim teh mandatov se menja z ozirom na .doseženi razvoj naroda dotične kolonije. Palestimj in Mezopotamija pod angleškim ter Sirija pod francoskim mandatom spadajp kqj najbolj napredne kolonije pod rešim A-Togo, Kamerun in Nemška za padca Afrika pod režim B, vse druge kolonije pa pod režim C. .Namen vseh teh mandatov pa je, da svojim področjem polagoma •ss%" gotove avtonomijo. Procedura je naslednja. Mandatarne sile predlože po pristojni stalni komisiji za mandate, ki sestoji u kolonialnih strokovnjakov D. N., svoja letna poročila, stalna komisija pa se sestaja dvakrat na leto, da ta poročila. prouči in da pristavi svoje pripombe. Večina teh štirinajst. dežel, ki so pod mapdatom, kažejo večje ali manjše napredke, vse pa dajejo izdatne koristi svojim za ščitnicam. Zlasti je tako s Palestino, kj krepko napreduje pod angleško zaščito. Izgleda, .da se ta dva trgovska naroda, angleški in židovski, kljub vsem razlikam v svojih metodah prav dobro ujemata in razumeta. Zaščita manjšin Drugo prav tako važno in žalostno upravno vprašanje je zaščita manjšin. V nekaterih državah se s tem režimom za-jamčujejd manjtšinam življenje, individualna svoboda, svoboda veroizpovedi, uporaba materinega jezika in eventualno tudi pouk v tem jeziku. Vsaka kršitev teh. iObvezno-sti se more prijaviti Svetu Društva narodov, in sicer tako od članic D. N., ko tudi v obliki prošnje od vsake druge stranke. Tako je vsaj na papirju. Dejansko pa izgleda procedura .malo drugače, in aieer ne samo zaradi napak v mirovni pogodbi in v proceduri pred D. N., temveč tudi zaradi zlorab na eni in na drugi strani. So manjšine, ki jim bo vodno dobro, ker imajo močnega brata in že to dejstvo zadostuje, da so zaščiteni od katerihkoli neprijetnosti. So zopet deželo, katerih narodi so bili pred vojno od drugih tlačeni in ki torej dobro poznajo trpljenje te vrste, ki pa kljub temu danes tlačijo druge narode, kakor hitro so to mogli Na drugi strani pa se obračajo na D. N. tudi najmanjše manjšine z najbolj malenkostnimi tožbami, dostikrat le v nameri, da agitirajo proti dotični državi, pa čeprav s tem kompromitirajo vso ustanovo pianjšinske zaščite, ki jo itak smatra D*, N; za privi-legium odiosum, ker je neudobno igrati vlogo milostive gospe, ki Državni in samoupravni upokojenci, ki se ne bavijo s kakšnim svobodnim poklicem; drž. in samoupravni kontraktualni uradniki (v stanovanjih). c) Poštni nameščenci. Če nista naročnik zvezane stranske in glavne postaje ista oseba, potem plača naročnik stranske postaje isto naročnino, kakor bi jo plačal za telefon na posebni liniji. Naročniki iz mest, ki nimajo svoje centrale, plačajo naročnino, ki velja za centralo, na katero so priklopljeni. Šest državnih list bo morda pri sedanjih volitvah, in sicer: vladna lista g. Jevtiča, | lista Jug. narodne stranke g. Hodžere, 1 Lista skupine »Zbor« z dr. Ljotičem na i Čelu, socialistična lista z nosilcem dr. To- ' ‘palovičem in zagrebška lista, katere nosilec pa še ni 'določen. Govori se še o šesti f listi, katere nosilec bi bit Boža Maksimovič. Doslej pa sta definitivni samo prvi I dve listi. Kredit 5 milijard frankov je dala Fran- i, coska Narodna banka Italijanski banki, ] Obenem je dala Francija. Italiji v Abesiuiji i proste roke. To je cena, ki jo je plačala Francija Mussoliniju za rimske sporazume. Tako piše diplomatski urednik »Ne\y, York Poste«. Italijansko časopisje, posebno večje, je ] popolnoma izpremenito svoj ton pri poročanju o Jugoslaviji, Sploh se opaža, da se ,ie italijanska' zunanja politika glede srednje Evrope in zlasti držav Male antante popolnoma izprenlenila. Ker je potovanje Simona v Berlin odloženo, pride v London nemški zun. minister v. Neurath. Moskvo in Varšavo obišče najbrže drž. podtajnik Eden, ni pa izključeno, da skupno z zun. ministrom Simonom, ker so ostali vsi angleški načrti brez ozira na nemško politiko neizpremenjeni. Poročila grgke vlade o porazu venizeli-stične vojske v Macedoniji, so bila prezgodnja. Zaradi slabega vremena in povodnji so bile vojne operacije sploh nekaj časa ustavljene. Kakor pa poročajo z bol- j garske meje, so se odločilni boji med vladnimi in venizelističnimi četami že začeli. V bojih je baje padlo na obeh straneh 600 vojakov, nad 2000 pa jih je bilo ranjenih. Vlada poroča, da so njene čete zavzele Seres. Nasprotno grškim vladnim vestem je uporniška mornarica zelo agilna. Križarka »Averov«, o kateri so že ponovno poročali, da je težko poškodovana, je zavzela otok Mitilene. Neka druga uporniška torpedov-ka pa otok Samos. Pri Solunu je zopet neka tretja uporniška bojna ladja bombardirala položaje vladnih čet. Garniziji v Larisi in v PatraSu sta se pridružili verizelistom. Vendar pa vladne vesti še naprej zatrjujejo, da bo venizeli-stični upor najkesneje v dveh dneh udu-šen. Venizeios je baje pobegnil v Egipt. Vest pa še ni potrjena. Zaradi grških dogodkov je nastala precejšnja napetost med Bolgarsko in Turčijo, ker je ta bajie poslala v Trakijo 5 divizij. Tudi Bolgarska je zato okrepila svoje čete na meji proti Grčiji. Italijanska vlada je na zahtevo grške vlade konfinirala gen. Plastirasa v Milanu, turška vlada pa zadržala pet velikih grških parnikov, ki so vozili premog in nafto. Venizelos hoče proglasiti Kreto za samostojno republiko in namerava takoj proglasitev uradno sporočiti Društvu narodov. Tako vsaj poroča Reuter po neki zanesljivi vesti iz Aleksandrije. Italija je doslej odposlala v Afriko že 100.000 mož, od katerih je baje 70.000 do-brovoljcev. Še vedno pa pošilja no.ve čete v Afriko. Nad 400 letal odpošlje Italija v Afriko. Kakor hitro dovoli egiptska vlada, da ta letala prelete egiptsko ozemlje, odlete vsa ta letala v Afriko. Cela vrsta bolgarskih oficirjev je bila upokojena, da se je na ta način napravil konec političnim sporom med oficirji. Bolgarski listi pišejo, da je po teh upokojitvah enotnost v bolgarski vojski zagotovljena. Gembeg je v zahvali na Mussolinijevo pozdravno brzojavko naglasil, da bo rova madjarska vlada vodila isto zunanjo politiko ko prejšnja vlada. Volilni boj na Madjarskem bo v znamenju boja med Gombešem in Bethlenom, ki je izstopil iz vladne stranke. Del ma-djarskega tiska je takoj po sestavi volilne vlade prestopil na stran Gembeša. Bethlen pa je izjavil, da je razpust parlamenta protiustaven in protizakonit. Za industrijske države je posest kolonij s sirovinami kot nadomestilo za domače gospodarstvo neobhodno potrebna in Nemčija bi znatno laže plačevala vse svoje tuje obveznosti, če bi bila še v posesti svojih kolonij, ki jih je gospodarsko v 20 letih tako dvignila, kakor druge velesile svojih niti ne v sto letih. Tako je govoril dr. Schacht pri otvoritvi lipskega velesejma in pri tem izrečno poudaril, da govori v popolnem soglasju s Hitlerjem. Prihodnja zahteva Nemčije bo torej vrnitev kolonij. |Ž)enctrsžvc> Krediti na tekočih računih na podlagi vrednostnih papirjev Glavna filiala Državne hipotekarne bank« v Ljubljani je pričela dajati kredite na tekočih računih na podlagi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev ei akcij Narodne banke in Priv. agrarne La.n • krediti »e odobravajo do 70% tečajne vrednosti založenih papirjev. Obrestna mera znaša 'A % nad vsakokratno lom-ibardr.o obrestno mero, za sedaj 7 in Yi%. ,Posojila po tekočih računih je odplačati iv petih letih na ta način, da se vsako tri hiesec:; plača poleg obresti še 5% prvotnega dolga kct odplačilo. Za vsa nadaljnja .pojasnila naj .se obračajb interesenti na klavno filiaio D. H. Banke v Ljubljani. _ Poštna hranilnica v februarju ftevil° vlagateljev se je dvignilo za • “^^pa 321.944, hranilne vloge pa za 26,5 na 760,4 milijonov Din. V čekovnem ra-unu je bilo otvorjenih 75 novih računov n* znaša sedaj njih skupno število 24.573. romet po teh računih je dosegel 4,3 mi-Uarde Din. Stanje vlog po čekovnem ra-Vanoev ,)a Je celotna zavarovana pri moških 1» T? * znašal 11.120 Din. ' 11 |)a |e Naraščanje zaposlenosti delavstva ie v zadnjih 6 mesecih oslabelo za nrihii*™ 50%. Prav tako pa še vedno padajo delavske mezde, vendar v zadnjih 6 mesecih manj ko preje. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. marca objavlja: Uredbo o postopku ob stavkah ali neredu na železnicah, v rodarstvu ali pri pošti, telegrafu in tele-onu v kraljevini — Zvanje veroučiteljev v osnovnih šolah — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razne razglase sodišč (med temi 33 draž-oemh oklicev) ter uradov in razne druge objave. IB Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 2,460.054*66. Napram prejšnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim prometom 2.590 tisoč dinarjev, pokazuje tekoči borzni teden le malenkostno nazadovanje deviznega prometa: 4. marca Din 419,763'43, Dunaj-London 5. marca Din 286.106*67* Dunaj 6. marca Din 326.681)'!)!) Newyork 7. marca Din 1,138.424'77 Lom)on-Newyork 8. marca Din 289.078*89 Dupaj Dnevni devizni promet se je gibal slično ko v minulem tednu z . edino razliko, da je bil tokrat dosežen največji dnevni devizni promet na četrtkovem borznem sestanku, medtem ko je v zadnjem tednu izkazoval najvišji doseženi dnevni devizni promet ponedeljkov borzni sestanek, in sicer v višini skoraj 800 tisoč dinarjev. Vse v tisočih dinarjev: Devize: Amsterdam minuli teden (64), tekoči teden 35, Berlin (—) 5, Din. deviza (183) 167 avstrijski privatni kiring, Dunaj (1267) 586 privatni kiiring, Curih (33) 74, London (633) 825 inkl. priv. kliring, New York (228) 410, Praga (—) 3, Pariz (74) 333, Trst (108) 17, Stockholm (—) 1, Varšava (—) 4. Temeljem spodnje tabele je v tem tednu nazadoval promet v avstrijskih šilingih za 681 tisoč dinarjev, v italijanskih lirah pa skoraj 100 tisoč dinarjev, medtem ko je porasel promet v angleških funtih za 192 tisoč dinarjev, v ameriških dolarjih 182 tisoč dinarjev in v francoskih frankih celo za 259 tisoč dinarjev. Narodna banka je posredovala le v Cu-rihu (za Din 50.000'—), Amsterdamu (za Din 25'000) in v Parizu (za Din 50.000). Izmed privatnih kliringov je na vseh borznih sestankih beležil edinole avstrijski šiling, in sicer od Din 8'25 do Din 8'35 dne 4. in 5. t. m., Din 8-40 do Din 8*50 v sredo, Din 8'78 do Din 8'88 v četrtek, včeraj pa nekoliko nižje, t. j. Din 8-70 do Din 8*80. 4. marca 1935 8. marca 1935 S primo Narodne banke Povpr. Ponudba Povpr. Ponudba Din Din Din Din Amsterdam 2970 — 2984*60 2976 — 2990'60 T.erlin t756'0S 1769'95 1760'05 1773'92 Bruselj 1025'98 1031'04 102437 1029'43 Curih 1421 01 1428'08 142422 1431‘29 London 206'94 209— 206'34 208'40 Newyork 430557 4341'88 4304'67 4340'98 Pariz 289‘48 290*92 289'61 291'05 Praga 182'91 184'02 183*18 184*29 Trst 368*83 371*91 365*02 368'11 Tekom tega tedna so bile dosežene na tukajšnji borzi te-le tečajne razlike (vse izraženo v poenih): Amsterdam + 6—, Berlin -f 3*97, Bruselj — 1*61, London — 0*60, Newyork — 0-90, Pariz -f 0*13, Praga + 0*27, Trst — 3-81, Curih + 3*21. Notica Curih je bila 5. t. m. Din 1423*— do Din 1430*07, 6. in 7. t. m. pa isti tečaj kakor včeraj. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nestalna. Položaj na tukajšnjem efektnem tržišču je ostal brez izprememb. Prometa ni bilo. medtem ko so državni papirji beležili od ponedeljka na petek (8. t. m.) z neznat- •KUVERTA* o. Z o. z. LJUBLJANA Tyr»«w c««ta It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA nimi tečajnimi oscilacijami in včeraj dosegli te-le denarne oz. blagovne tečaje: 7°/o inv. pos. 8°/o Blair 7°/o Blair Seligm. obv. Agrarne obv. Begluške obv. Vojna škoda Din Din Din Din Din Din 75*— do Din 75*50 do Din 66*— do Din 69*— do Din 46*— do Din 65'— do Din 76* 77-- 67* 71' 48' 66' Din 375'— do Din 377*— V primeri s ponedeljkovim borznim sestankom je včeraj beležilo 7°/o investicijsko posojilo za eno točko višje v povpraševanju, Agrarne in Begluške obveznice pa za eno točko višje v ponudbi, dočim je Vojna škoda popustila v tem času za šest točk v ponudbi in povpraševanju. Žitno tržišče Tendenca še vedno stalna. Cene so ostale ves tekoči teden neizpre-menjene, zaključena pa sta bila le dva vagona pšenice. Notice so bile včeraj naslednje: Žito: (Cena za 100 kg Iranko vagon nakladalna postaja.) Din Din Koruza: prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .... 72'— 75’— prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, iranko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 68'— 70'— bela, prekomerno suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka post., plačljivo proti duplikatu....... 88'— 90'— Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti’ duplikatu . . . 105*— 110*— Plenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .................... 127*50 130*- 7.(1 rava, suha, rešetana, 78 kg, 2°/o, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ........ 125*- 127'50 Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 2, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 5, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . Otrobi: pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja....................... Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna. Naš promet v Italijo je v toliko urejen, da bodo stopile omejitve glede kontingenta šele z aprilom v veljavo. Da li bo kontingent razširjen na naš izvoz še ni znano. Tozadevna pogajanja bodo — kakor do sedaj znano — še ta mesec v Rimu. Vsled nemirov v Grčiji je vsako trgovanje z Grčijo ukinjeno. Zadnje čase so nekatere večje italijanske tvrdke pokupile pri nas precejšnje količine desk smreka-jelka za izvoz v kolonije. Vsled nujnosti teh dobav pa so prišle v poštev le nekatere večje produkcije, ki so imele večje zaloge in so lahko takoj odposlale blago. Sicer pa je situacija na lesnem trgu še dokaj nejasna, ker se pač ne ve, kaj prinese še bližnja bodočnost. Povprašuje se močneje po tesanem lesu, zlasti tanjših dimenzijah, medtem ko se debelejši trami ne oddajajo in tudi ni iz-Rleda, da se bo situacija v tem pravcu kaj izpremenila. Zbog tega je priporočati, da se produkcija debelejšega tesanega blaga kolikor mogoče omeji in se bolj forsira produkcija drobiža, dočim Saj se debelejše blago raje porabi za rezanje desk, ki se pač veliko laže oddajo. V bukovini se išče le suha, parjena bukovina v I. in II. kakovosti, v hrastovini pa se je oddalo le nekaj podnic za izdelavo železniških vozov. Kupčija v drvah in oglju je popustila. 210'- 230'- 205- 225'- 195 — 215'- 175*— 195- 105*- 110'- SZunanfa f Fgovfna Naša zunanja trgovina v januarju Iz sezonskih razlogov se je naš izvoz v januarju v primeri z onim v dečembru zmanjšal. Vendar pa je bil večji ko v januarju 1934. Skupno smo izvozili v januarju 210.625 (lani 237.367) ton blaga v skupni vrednosti 267,7 (lani 232,7) milijonov Din. Izvozili smo torej sicer za 26.367 ton manj, a smo dobili za blago 35 milii-jonov Din več. Cene izvoznih predmetov so se torej popravile. Predvsem je nazadoval izvoz pšenice!, koruze in suhih češpelj, povečal pa se je izvoz otrobov, konoplje in fižola. Popustil je tudi izvoz konj in goveje živine ter perutnine, dvignil pa se je izvoz svežega mesa, jajc in svinjske masti. Znatno se je dvignil tudi izvoz sirovih kož. Zelo je popustil izvoz lesa. V decembru smo izvozili še 6525 vagonov gradbenega lesa, letos v januarju pa samo 4477 vagonov. Nazadoval je tudi izvoz drv in oglja, dočim je bil izvoz lesenih izdelkov nekoliko večji. Uvozili pa smo 56.886 (lani 59;628) ton blaga v skupni vrednosti 263,3 (lani 259,5) milijonov Din. V primeri z lanskim januarjem smo v letošnjem uvozili za 2.742 ton ali 4*6% manj, po vrednosti pa za 3,7 milijonov Din ali za l*42°/o več. Zelo se je povečal uvoz strojev od 9,2 na 18,6 milijonov Din, padel pa je uvoz bombaža in bombažnega prediva ter volne in volnenega prediva. Naša trgovinska bilanca, ki je bila lani v januarju pasivna za 26,9 milijonov Din, je bila letos aktivna za 4,4 milijonov Din. Italijanski industriji primanjkuje premoga V ministrstvu za korporacije zaseda v permanenci posvetovalni odbor, ki ima nalogo, da prouči vse možnosti za sklenitev trgovinskih pogodb na podlagi kompenzacij.. Nove pogodbe so Italiji nujno potrebne, ker je začelo italijanski industriji primanjkovati premoga. Finančno ministrstvo je zaito pozvalo vse industrije, da si začasno naroče premog pri italijanskih železnicah. Končno se napoveduje v okrožnici, da bodo v najkrajšem času sklenjene z državami, ki dobavljajo premog, potrebne trgovinske pogodbe. * Nad 2000 vagonov suhih in okoli 1500 vagonov svežih češpelj je bilo v zadnji sezoni izvoženih iz Donavske banovine.’ Izvozni konzorcij so ustanovile v Trstu razne trgovske tvrdke in industrijska podjetja. Konzorcij bo prevzel tudi vse devizne transakcije, kompenzacijske kupčije in skrbel tudi za plačilo zamrzlih terjatev. Konzorcij ima oficialni značaj. Na vseh italijanskih trgih so se znatno dvignile cene sirovin. Deloma je to posledica italijanskih uvoznih prepovedi, deloma pa tudi nazadovanja lire. Šviea je ustavila izdajanje uvoznih dovoljenj za vino. Uvoz je v bodoče mogoč samo proti plačilu povišanih carinskih postavk. Dr. Schacht je v svojem govoru ob otvor ritvi lipskega velesejma ostro nastopil proti klirinškimi pogodbam, ker te ovirajo tranzitno trgovino ter s svojim birokratskim sistemom odvračajo kupce. Poleg tega so klirinški dogovori povzročili, da evropski dolžniki vedno bolj odlašajo s plačili. Ti klirinški dogovori tudi prepre-čujejo gospodarsko obnovo Nemčije. Produkcija nafte se je v Rumuniji dvignila od 7,3 v 1. 19&3 na 8,5 milijona ton v J. 1934. Izvoz petroleja pa se je v tem času dvignil po količini od 5,6 na 6,2 milijona ton, dečim je po vrednosti padel od 7,6 na 6,9 milijard lejev. Že v 24 urah 52 CT IZ klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon St 22-72. Opozarjamo na današnji oglas Praškega vzorčnega velesejma, ki bo v dneh od 10. do 17. marca. Letošnji velesejem bo podal popolno sliko o visokem stanju čsl. industrije. Obiskovalcem velesejma jo dovoljene vozne in druge ugodnosti. Verlič Josip, Ljubija n a ' I r SlM*. . •> lastnik tvrdke. ^nl.Kz*isper Golcniale Tyrseva c. 31 Ustanovi j eno leta 1831 7 e le ton St. 22-H3 Brzojavi. Krtspercolontale Veletvgcvina holonijalne in jpeceri^sZte vtbbe ~~ VeZepražaraa feerve «* Mlini za dišave Zaloga špirita, vatnega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode mJ-otM postrežbaI Ceniki na razpolago’ CENTRALNI TRG lEHOSLOVASKE INDUSTRIJE PRASKI EKSPORTNI SEJEM od 10. do 17. marca 1935 Nalboljše fržlfiče za Industrijske proizvode. — 50°/o popust na fie-hoslovaških železnicah, 2^ — 50°/o na inozemskih želt-zniških, paro-brodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega vrles«Jma: ŽLOMA COMPANY, d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, EHOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTN1K, Gajeva ui za nebotičnikom ali direktno pri Direkciji praškega velesejma, Praga Vil, vele* seimska palača 0 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Ljubljana Gregoričeva ul. it. 17 c Telefon 22-67 2Var©čajfe „Tvgovski ’S > & 0 0 ‘N* ll* -»1 « e a « 8 h S .S | a • iti s o h 8 e ‘S i h N £ 0 8) h s Pokvarjeni stroji in roki državnih dobav Cen*rala industrijskih korporacij opozarja, da morajlo podjetniki dostikrat plačati kazen, ker niso zaradi pokvarjenih strojev mogli v roku dovršiti prevzetih državnih del. Prošnje za oprostitev od kazni so navadno brezuspešne, ker niso podjetniki takoj nepobitno dokazali, da niso mogli izpolniti svoje zaive^e v roku zaradi nepremagljive zapreke, ki je nastala v sled pokvarjenja stroja. Zato* je potrebno, da podjetniki takoj komisijska in v navaoč-»osti uradnega organa ugotovijo, kako in zakaj se je pokvaril stroj. Naknadne ugotovitve zbornic se le redko upoštevajo, če se iz, njih ne vidi, da se je nastala škoda takoj ugotovila. Kcnhuvzl in — prisilne poravnate Odpravljen je konkurz o premoženju čevljarja Ivana Brodnika v Vidmu, ker je bila razdeljena vsa masa. Iz istega vzroka je odpravljen tudi konkurz o premoženju posestnika in trgovca Samuela Weis-sa v Serdici. Končano je poravnalno postopanje mizarja Franceta Berganta v Dravljah. Nadalje je končano poravnalno postopanje trgovca Leona Medena v Grahovem. !Doma S in pc svetit Občni zbori »Zaščita« r. z. z o. z. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 19. marca ob 10. v zadružnih prostorih v Ljubljani, Masiary-kova 14/11.,, Celjska posojilnica, d. d. v Celju ima redni občni zber v sredo, dno 27. marca ob 5. popoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Celju. Elektrarna za Škofjo Loko in okolico lihi XV. redni občni zbor v sredo, dne St.1 marca ob 11. v sejni dvorani Mestnega dbiha' v Škofji Loki. TRGOVCI! Ali ste 2e naroženi na trgovski list? ■i daje sledeče kredite: Menično-Hipotekarna posojila na zgradbe in stavbišča v mestih in trgih po 8% obrestni meri in 5 letni odplačilni dobi Lombardna posojila na državne in po državi zajamčene vrednostne papirje po 7% obrestni meri in 2 letni odplačilni dobi Lombardna posolila na blag. zapise (bone) Ministrstva financ po 6—7*/o obrestni meri Kredita po takollh računih na podlagi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev ter akcij Narodne banke in Priv. agrarne tianke po 7 */» % obrestni meri in 5 letni odplačilni dobi. Vsa pojasnila se dobe pri glavni filijali Brž. hipotekarne banke y Ljubljani *i Ljubljanska filharmonija je bila ustanovljena v Ljhibljani. Štela bo 76 godbenikov. Prvi koncert bo že ta mesec. Apeliramo zlasti na gospodarske kroge, da krepko podpirajo Ljubljansko filharmoniji-Novi italijanski poslanik v Beogradh Guido Viola oonte di Campalto je prišel v Beograd. »Jugoslaivenski dnevnik«, ki ga je leta 1929. ustanovil dr. Fedor Nikič in ki je izhajal naj p ref v Subotici, kesneje po v Novem Sadu, je prenehal izhajati. širša konferenca obrtniških, industrijskih ir. delavskih zbornic bo v najkrajšem Času proučila vprašanje revizije zaposlenja tujih delavcev in nameščencev. Gradbeno ministrstvo pripravlja pravilnik ali uredbo za izdelavo plinskih, vodovodnih, kanalizacijskih instalacij ter onih za centralno kurjavo in preži ačevanje. Znižanje potniške tarife je zelo dvignilo potniški promet na železnici. Iz Novega Sada poročajo, da se je dvignil potniški promet za 28 odstotkov in da je nasprotno na avtobusih padlo število pot; nikov. 16 000 ha in nad 1000 hiš je ped: vodo v požare vaš kem srezu. Nekatere so se začele že podirati, Reški škof je poslal na vse župne urade okrožnico,, v kateri opozarja, da je padlo število rojstev v reški škofiji v zadnjih 20 iletih za 50 odstotkov. Češkoslovaška vlada je izdelala zakonski nažrt, po katerem bo vsak delodajalec zavezan, da namasti onega delavca, ki mu ga pošlje posredovalni urad za službo. Le^ če mu urad v štirih dneh po prijavi prostega mesta ne pošlje nobenega delavca, smo delodajalec namestiti novo delovno moč po prosti volji. Vse zasebne posredof valnice za delo pa se odpravijo. , Nemška manjšina na Madjarskem je padla v letih 1920—1930 od 551.000 na 475.000 duš. Če bi se madjarizacija v tem tempu nadaljevala, bi nemška manjšina na Madjarskem izginila v 70 letih popolnoma. Na angleških kolodivorih so nabiti plakati s tem besedilom: »če hočete spoznati ta svet, potem se peljite z železnico. Če pa hočete spoznati drugi svet, potem potujte z avtom!« V Kodanju je bil aretiran neki Anieri-kanec, ki ni imel nič manj ko 10 potnih listov, od katerih se je vsak glasil na drugo ime. Našli so pri njlem tudi večje število šifriranih pisem. Na podlagi teh so aretirali še 12 'drugih tujcev. Gre ali za mednarodne Špione ali pa za komunistične agitatorje. Povprečno je na Dunaju vsak dan deset samomorov. Policija je zato prepovedala časopisom poročati o teh samomorih. Odslej seveda ni nobenega samomora več. Kako že pravijo, da dela noj? Pri Bolcanu je plaz zasul štiri tihotapce. Vsi so mrtvi. Tudi iz drugih krajev poročajo o podobnih nesrečah. Težka železniška nesreča je bila zopet v Franciji. S tira je skočil brzovlak, ki je vozil iz Bordeauxa v Angouleme. Pet potnikov je bilo ubitih, 20 pa hudo ranjenih. t 1 Tržna porečja Ljubljanski trg Uvoz zelenjave iz Italije pbnehuje in na trg prihaja zgodnja zelenjava iz Dalmacije. Cene zelenjavi so še visoke. Endivija je po 8 do 10, špinača po 6 do 8 Din za kg. Prodaja se tudi že domači motovilec, ki je po 6 do 7 Din za kg. Cena druge zelenjave je: radič po 4, Cvetača po 4 do 5, ohrovt po 6t kolerabe podzemljice po 10 do 15, zelenjava za juho po 2 do 3 Din. Pocenitev železniških kart se kaže tudi na trgu in je zlasti z Dolenjskega na trgu več prodajalk. Sadja je na trgu zadosti. Najboljša jabolka so po 8 Din, slabše vrste po 5 Din. Perutnine je na trgu mnogo, posebno z Dolenjskega. Manjši piščanci so po 15 do 17, večji pa po 20 Din. Cena mesu je ostala neizpremenjena. Govedina je po 8 do 10, koštrunovina po 6 do 8, svinjina prvovrstna po 10 do 14, drugovrstna pa po 8 do 12 Din. Konjsko meso je po 4 Din za kg. Zagrebški tedenski sejem Zaradi lepega vremena je bil dogon na zadnjem tedenskem sejmu dne 8. \. m. zelo velik, kupčija z govejo živino pa ni bila posebno živahna, ker ni bilo tujih kupcev. Živahna pa je bila kupčija s konji, ker so jih kupovali italijanski trgovci. ' Dogon: 11 bikov, 353 krav, 34 junic, 201 vol, 20 juncev, 195 telet, 905 konj in žrebet, 685 prešičev ter 408 pujskov. Cene: biki po 3, krave za mesarje po 2'50 do 3'25, za klobase po 1'50 do 2’—, junice za klanje po 3'25 do 4"—, za rejo po 800 do 900 (za žival), voli I. vrste po 4 do 4'70, II. po 3‘15 do 3'75, bosanski po 2'50 do 3, junci pp 3'15 do 3‘70 Din za kg žive teže, živa teieta po 5'50, zaklana po 6'50 do 8, pitani prešiči po 6'75 do 8, ne-pitani po 5 do 5'75, zaklani po 10'50, zaklani pujski po 12 do 14, koze po 7 do 8, zaklana jagnjeta po 7 do 8, lahki konji po 3500 do 4000, srednji po 5 do 6 tisoč, težki po 7.500 do 8.000 Din za par, lahka žrebeta po 800 do 900, težka po 1000 do 1S0O Din za grlo, konji za klanje po 1 *25 do 1'50 za kg. Detelja po 50 do 60, otava po 45 do 55, slama za krmo po 40' do 45; slama za steljo po 30 do 35 Din za sto kg. | Hadfc«Ljubljana ____________________ Nedelj«, dne 10. marca: 7.30: O sodobni kmetski kulturi (Krošl Josip) — 8.00b $fa-ti zakliče! (plošče) — 8.20: Poročila — 8.30: Mandolinistični sekstet — 9.00: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 9.20: Prenos iz trnovske cerkve — 9.45: IJvertire na ploščah — icf.06: Piroti tuberkulozi (dr. Neubauer) —' 10.Ž0: Klavirski solo na ptoŠČah — 10.40: PeVski koncert sokolskega dVuštva iz Škofje Loke — 11.40: Mladinska ura (Cirila Medvedova) — 12.00: Čas, Radijski orkester (po željah) — 15:00: Plošče (po željah) — 16.00: Pevski zbor P. H*. Sattherja, vmes citraški tercet »Vesna« — 1930: Nac. ura — 20.00: Čas, poročila, program za ponedeljek — 20.10: Vombergar: Smuk, smuk, smuk, urno vozi drug! (Vesela vrsta tragičnih in komičnih dogodkov iz smučarskega življenja nesmu-čarjev), izvaja Radijski dramski studio. Ponedeljek, dne 11. marca: 12.00: Dober dan lepa gospa (Harmonisti) na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Mojstri na strunah (plošče) — 18.00: Počitniško potovanje: Rosas (Maša Slavčeva) — 18.20: Pod polmesecem (plošče) — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (drH Magajna) — 19.30: Nac. ura — 20 00: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru: Čas, poročila, jedilni list. Torek, dne 12. marca: 11.00: Šolska ura: Ob 25 letnici smrti pesnika Antona Medveda (dr. Rudolf Kolarič) — 12.00: O morju in od morja (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Grieg: Peer Gynt I. II. (plošče) — 18.00: Otroški kotiček (ga. Ga-brijelčičeva) — 18.20: Dr. Marija Monte-sori in njena metoda (Mila Melihar) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič) — 19.30: Nae. ura — 20.00: Čas, jedilni list, program za sredo — 20.10: III. Stilni večer slovenske glasbe, uvodno besedo govori dr. Dolinar, klavirske skladbe izvaja dr. Danilo Švara’ — 21.00: Pevski koncert Draga Burgerja, vmes radijski orkester in čas ter poročila — 22.30: Angleške plošče. Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR - Za Trnovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelia m tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.