Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U red n išt vo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SEOVENEC Ček. račun: Ljub-Ijana it. 10.690 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv.7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 209« — nočna 2996, 2994 in 205* Izhaja vsak dan zjntrnj, razen ponedeljka in dneva po praznika O nacionalizma V modernem političnem slovarju bi težko bilo dobiti krilatico, ki bi bila toliko zlorabljena in po nemarnem imenovana kakor je izraz »naroden« ali kakor sedaj pravimo »nacionalen«. Vsi vemo, da je pretiran nacionalizem pahnil svet v krvavi svetovni metež. Nacionalna nadutost zlasti Nemcev je v veliki meri zakrivila vojno. Mislili bi, da bo povojna Nemčiji! izmodrena in očiščena po tolikih potokih nedolžno preliile krvi postala v tem pogledu strplji-vejša in zmernejša. Toda, kako nas preseneča, ko ravno možje istega duha, ki so pahnili Nemčijo v nesrečno vojno, sedaj, ko jih je volja enega človeka zopet spravila na površje, skušajo z isto frazo o 1 »anacionalnem katoličanstvu« katoliški centrum pritisniti k tlom in očitajo kakemu Brliningu, ki je na bojišču in z ranama spričal svoj patriotizem, — da je on in njegova 6tranka premalo nacionalno orientirana. V resnici pa bo vsak, ki pozna razmere v Nemčiji, preje pripravljen soglašati s For-sterjem, ki v prvi februarski številka svojega berlinskega glasila (»Die Zeit«) analizira politični položaj v Nemčiji in prihaja baš do nasprotnega zaključka. Forster namreč misli, da je centrum .vse povojno desetletje, ko je soodločevai v vladi, imel preveč ozirov na hipernacionalne instinkte pru-sovstva. Vedno se je bal, da bi nacionalno veljal za inferiornega in je tako indirektno ter nehote pospešil rast prusovskega rasizma in njegove sedanje razuzdanosti. Sicer je res, da se borba za »nacionalizem in njegovo monopol i zac i jo običajno razvije ob raznih volilnih kampanjah, po doseženih rezultatih pa se to priljubljeno orožje desničarskih strank spravi v ropotarnico do prihodnjega volilnega boja. Toda prav tako je res, da imajo gotove politične skupine izreden interes, da v javnosti trajno vzdržujejo pri nepoučeni ljudski masi mnenje, da zlasti katoličani niso in ne morejo biti nacionalno dobri in dovolj zanesljivi. Tudi pri nas se izvestno časopisje, predvsem ono, ki ga vodi in kontrolira masonerija, mnogo prizadeva, da jugoslovanski katolicizem okleveta kot nepalriotičen, državno nezanesljiv ali naravnost kot protldržaven element. Pri tem gre največkrat za čustveno, docela subjektivno neraz-položenje poedincev proti katolicizmu, ki more, lansirano v javnost, biti le v škodo potrebui slrplji-vosti in mirnemu sožitju v državi. Kaj je torej s katoliškim nacionalizmom? Ako govorimo najpreje čisto splošno, po našem mnenju nacionalno čuti in dela očividno tisti, ki postavlja interese vsega naroda nad osebne ego-Lstične interese. Če je Platonov izrek resničen, da je človek že po svoji naravi biitje, ki šele v sožitju in pripadnosti k ljudstvu more izpolniti svoj življenjski cilj, (»tem je nacionalna usmerjenost — temelječa morda na nagonu ohranitve rase — pri človeku podana že sama po sebi kot naraven po-slulat. Vprašanje je le, koliko človek to naravno dispozicijo, ki mu je dana že od Stvarnika, tudi praktično razumsko uporablja ter udejstvuje. Šele tu gredo največkrat pota vsaksebi. Kar tiče našega konkretnega odnosa do obstoječe države, v kateri živimo — in s tem tudi našega nacionalizma, smo že ponovno in nedvoumno izpričali svojo voljo do pripadnosti k Jugoslaviji in ljubezen do te države, ki so jo soustvarjali tudi najboljši možje katoliškega kova. Jugoslavija nam katoličanom ni le nek zaokrožen geografičen pojem, ampak izraz nacionalnega sožitja treh bratov, pri čemer smo vedno le obžalovali, da se državna streha Jugoslavije ne razteza tudi nad ostale, enako-krvne naše brate. Takšnemu širokemu pojmovanju jugoslovan-stva pa utegne nasprotovati vsako mišljenje, ki bi se dalo voditi od enostranskih sektarskih, gospodarskih ali tudi političnih vidikov. Takšne stvari z bistvom nacionalizma tudi nimajo nobene prave zveze. Vzemimo primer. Nikogar ni, ki bi imel pomisleke glede nacionalne lojalnosti uaše sedanje narodne skupščine. Saj so vsi njeni poslanci kandidirali na eni in isti vsedržavni listi. Toda ko gre za notranjo ureditev države, se med samimi poslanci in senatorji kažejo razna mišljenja in stališča, kakor smo v zadnjem času večkrat čitali. Ali hi radi tega smeli koga od prizadetih gospodov osumiti za nepatrijota? Vsakdo ve, da je po vseh državah bila in bo ravno notranja državna oblika predmet najbolj razgibanih debat in da v tem oziru kake absolutne popolne oblike sploh ni mogoče najti. Končno za dobrobit naroda niti ni toliko odločilna oblika kakor duh. ustave in uprave. Biti nacionalen se po našem mnenju pravi — postaviti se v službo vsega naroda. Bistvu nacionalnosti nasprotuje vsako priviligiranje le ene ljudske plasti pred drugimi, pa naj bo to v upravi, gospodarstvu ali sioer v socialnem oziru. Enakim dolžnostim morajo v pravno urejeni državi odgovarjati tudi enake pravice. To budi v državljanih •zavest pravne varnosti in veselja do dela pri rasti in gradbi skupne domovine. Hugenberg in Hitler, ki mečeta na cesto preizkušeno in zvesto uradništvo, delata zato nemški domovini slabo uslugo. Za resnično naoiunalno čutečega, demokratičnega moža je zadoščenje in ponos, ako more reči: Služim domovini, to se pravi služim dobrobiti vsega naroda! Nacionalni delavec se popolnoma posveti eni ideji, — ideji nacionalne skupnosti. Kdor pa se [Hvala v i v službo ene ideje, ne sme prezreti reda. ki flada tudi v kraljestvu idej. Treba je, da se podreja vse osrednji, zadnji, to je božji ideji. Kakor tudi je nacionalna ideja velika in sveta, se delo za njo brez ml nosa do Boga spreminja v malikovalsko službo. Radikalni nacionalistični desničarji na to nujno medsebojno zvezo največkrat pozabijo. Sicer imajo tudi oni svojega boga — kakor vidimo v hi-tlerjanstvu, ki ga pa pojmujejo kot rasnega genija, kot svojega »velikega zaveznika«, ki v krščanskem trnialu nima nič božjega na sebi. To je bog sovra- Izpred Državnega sodišča za zaščito države Drugi dan čita ni a izpovedi prič Bolgrad, 28. febr. 1. Danes dopoldne ob 8 se je pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti Janezu Brodarju in tovarišem. Takoj jx> otvoritvi se je pričelo zopet čitanje izjav posameznih prič pred preiskovalnimi sodniki o dogodkih v Šenčurju, Hrastju, Primskovem. Cerkljah in drugod. 0 dogodkih v Šenčurju so bile prečitane izpovedi sledečih prič: Dr. Branko Atuievič Dr. Branko Alujevič je izjavil: Na shod v Šenčur sem bil poslan kot delegat banovinskega tajništva JRKD v Ljubljani. Odpeljal sem se z dr. Ra-petom. V Šenčurju sem bil skoraj ves čas zraven okrajnega načelnika in orežniškega podporočnika Rakiča. Takoj po prihodu v rieii&ur sem opazil, da se zbirajo ljudje iz drugih krajev, ki so prihajali na kolesih. Njihovo vedenje je jasno kazalo, da so neprijateljsko razpoloženi napram poslancu Barletu in da mislijo motiti miren tok shoda. Ze pred začetkom shoda so skušal', vdreti na z;borovalui prostor in izpolniti dvorišče tako, da ne bi mogli naši pristaši priti več noler in poslušati govornike. Žan-darmerijska patrola je hotela to preprečit', in je že takrat prišlo do žvižganja in klicev, ki so poveličevali voditelje sedanje opozicije. Zborovanje so molile tudi ženske iz sosednjih hiš z raznimi medklici, predvsem z vzkliki, da izdajamo slovenstvo in slovenski narod. Ker sem bil sum v bližini, sem bil v nevarnosti, da me iz sosednjega okna polijejo z mrzlo vodo. Dokler je trajalo zborovanje, so nasprotniki poskušali vdreti na zborovalni prostor in izvajati vsestransko zmedo. Temu se je uprla žandarmerija. Vide! senu kako je neikdo zgrabil za ka-rabinko orožnika in mu jo skušal iztrgati '.z rok. kako so tudi izvili sabljo žandarmerijskemu podporočniku. V tej zmedi je podporočnik Rakič potegnil iz žepa revolver in z njim zapretil hujskačem. Takrat je pa naenkrat padel iz sosednje hiše slrel, kateremu je sledila toča kamenja in polen. Nato je žandarmerija streljala salvo in razgnala ljudi v cerkev in za hišne zidove. V tem času je zborovanje končalo ter so takrat govorniki brez razlike pozvali poslušalce, da se m rno razidetjo. Okrajni načelnik dr. Ogrin pa je stopil pred zborovalni prostor med nasprotnike in to posebno pred bivšega posianca Brodarja, katerega edino na videz pozna, ter ga pozval, naj naroči svojim ljudem, da se tudi oni mirno razidejo. ker bodo enako storili vsi zborovale! brez razlike. Brodar je na to jasno in določno odgovoril: »Moji ljudje so popolnoma mirni. Vi pa recite vašim ljudem, naj se mirno razidejo.« Te besede sem mogel določno slišati, ker je bila okrog okrajnega načelnika in Brodarja v tisiem momentu praznota. Nasprotniki so tudi po končanem zborovanju naprej vpili in so padali klici proti poslancem in proti vladi. Slišal sem te vzklike: »Dol z izdajavci. dol s krvavo vlado, dol z diktaturo, živio Korošec, dol Živkovič, živio svoboda!' Nato sem ja« stopil bliže k dr. Rapetu, katerega je masa enako izzivala, ter ga zval. naj se poda med nasprotnike in naj tam govori. Toda on je pripomnil, da gre, toda samo na osebno odgovornost tistih, ki so ga vabili, da se mu ne bo nič zgodilo. V tem trenutku mi je rekel neki gonpod: »Ali se mar ne spomnite tistega slovenskega politika, ki se je pustil kamenjati, samo da dokaže, da so njegove besede živa resnica'?«' Z dr. Rapetom in drugimi gospodi sem nato odpotoval v avtomobilu, ker smo morali tako rekoč bežati, da se izognemo kamnom, ki so leteli za nami. — Ko sem stal na terasi, so tiste ženske vpile name: »Ti si izdajalec slovenskega naroda in slovenskega jezika!« Neki moški je vrgel iz toga okna cel škaf vode na mene. Ko so padali prvi streli, sem se nahajal v bližini orožnikov. Takrat je masa navalila na orožnike. Orožniki so napravili protisunek z nasajenimi bajoneti in so gnali maso čez cesto. En det mase je zbežal na dvorišče nasprotne hiše. Da je to Umnikova hiša. mi ni bilo znano. Na tem dvorišču sem videl že prej nekaj ljudi. Od tukaj je tudi začelo padati kamenje na orožnike in s kamenjem tudi polena. Takrat je podporočnik Rakič stopil na ograjo tega dvorišča in takrat je padel prvi stre!, ki je bil očividno iz revolverja. Šele po tem strelu sem videl, da je začel streljati proti dvorišču čez ograjo tudi podporočnik Raki č, nakar so streljali tudi orožniki. V tem trenutku je masa zbežala za cerkvijo in v ulico poleg cerkve ter začela obmetavati orožnike s kamenji in poleni, ki so padali čez tam stoječe hiše. Še pred shodom seon videl, kako je masa skušala razbiti orožniški kordon. če je kdo vodil lo maso. ki je pritiskala za mojim hrbtom, nisem opazil. Janeza Brodarja sem videl pred streljanjem, kako jo hodil med ljudmi in se z njimi razgovarjal. Nato je pa v spremstvu drugega, bolje oblečenega možakarja šel proti o-graji nasprotne hiše in je od tam. to je od Uninikove hiše, opazoval razvoj dogodkov. Pri tem se je pogovarjal s posameznimi kmeti, ki so od časa do časa prihajali k njemu in se tako ločili od središča gruče, h kateri pa so se po razgovoru ponovno vračali. Po streljanju se je ta Brodar vrnil z ostalimi pred prostor pri cerkvi, ter je stopil na sredo ceste v spremstvu možakarja, ki sem ga poprej omenil. Takrat je stopil k njemu okrajni načelnik dr. Ogrin. Sledil je razgovor, katerega sem že prej omenil. Antona Umnika ne poznam. Ali je bil to tisti možakar \n-ton Umnik. mi ni znano. Bil pa je močan možakar, dobro oblečen, in se mu je noznalo že po zunanjosti, da je tudi on eden od vplivnejših oseb. Po prihodu župnika Skrbeča sem bil v gostilni in zato ne morem v tem pogledu ničesar izpovedati. Podpeshar Matija Pod peska r Matija z Brega 12 je izijavil pred preiskovalnim sodnikom sledeče: Tudi jaz sem bil na shodu v Šenčurju. Osumljen sem bil, da sem metal kamenje na orožnike in sem bil zato tudi v preiskovalnem zaporu 24 dni. Od doma sem šel sam ter sem spotoma dohitel druge kolesarje, tako da nas je bilo v skupini 8—lfi. Pri znamenju nismo našli nobenih orožnikov, pač pa eo bili na glavni cesti pri tistem Grajzarjevem hlevu. Tam je bilo okrog 8—12 orožnikov. Orožniki nas niso pustili naprej. Padel je vzklik iz naše skupine: »Živio dr. Korošec!«, a ne vem, kdo je lo bil. Nisem Sire Frani o Priča Franjo Sire je pred preiskovalnim sodnikom izpovedala sledeče: Tisti teden pred 22. majem so bili napovedani razni politični shodi JRKD v našem okraju, pa sem večkrat slišal od raznih strani, da bodo ti shodi razbiti. To so mi pravili politični somišljeniki, ki so to zvedeli iz vrst pristašev bivše klerikalne stranke. Govorilo se je posebno glede Šenčurja, da bo tam posebno hudo in da pride tja čez 500 kolesarjev iz kamniškega in ljubljanskega okraja. 0 vsem tem sem obvestil dr. Rapeta, ki je prišel v nedeljo 22. maja v Kranj z avtomobilom v družlbi dr. Alujevlča in Čolnarja. Povedal sem jima, kaj sem zvedel o dopoldanskih shodih, to je o shodih na Primskovem in v Preddvoru. da so bili namreč razbiti. Ko smo prišli v Šenčur, smo videli veliko množico ljudi na cesti pred Gašiperlinovim dvoriščem. Še vedno pa so prihajale množice kolesarjev ter se zaganjale v orožnike. Vsi kolesarji so imeli večino-■ ma zelene kravate. Množica je postajala čim dalje • večja, posebno, ko so še prišli ljudje iz cerkve. Shod poslanca Barleta je bil napovedan za 3 popoldne, pričel pa se je ob pol 4. Do otvoritve sem bil na cesti poleg tistega kordona. ki je bil pri Grajzarjevem hlevu. Orožniki so zaipirali pot l videl, da bi bil Krč hotel prijeti za puško orožni-I ku in da bi bil vpil: »Čakaj hudič, saj te poznam! j Boš že dobili« ali da bi grozil, da nas bo prišlo še veliko več, kakor nas je sedai. Ne on, ne nihče drugi iz naše skupine ni vpil ne živio svoboda ne živio republika, kar lahko potrdim s prisego. Svoje kolo sem pustil potem pri svojem stricu in prišel v Šenčur od zadaj pri cerkvi, kjer ni bilo zastraženo. Šel sem tudi na dvorišče Gašperlinove gostilne. V Šenčur sem sicer prišel z zeleno kravato, ki sem jo pa pozneje odstrani! ter so me zato orožniki pustili na shod. tudi proti Visokem in proti Sp Brniku, ki pelje naprej v Kamnik. Slišal sem vzklike: »Živio Korošec! Dol z Barletom! Živeia samostojna Slovenija!« Videl sem tudi obtoženega Jane?.a Brodarja, ki je hodil sem ter tja na prostoru pred cerkvijo, večinoma v spremstvu dveh oseb, ki jih pa nisem poznal. Ljudje so prihajali k njemu n odhajali. Vendar pa nisem slišal, kaj je Brodar s temi ljudmi govoril. Lahko pa rečem, da je bila podoba taka. da prihajajo ljudje k njemu javljat in da odnašajo naročila, oziroma navodila. Ko je približno ob pol 4 prišel iz smeri od župnišča ali od cerkve poslanec Barle, ga je občinstvo sprejelo z Živio vzkliki. Dol Barle! Živio Korošec! Na dvorišče orožniki niso puščali tistih, ki eo imeli zelene kravate, kakor tudi ne onih. ki so jih zaupniki poznali kot strastne nasprotnike. Na dvorišču se je zbralo okoli 200 oseb. od katerih pa .je precejšen del dvorišče skoraj takoj zapustil, ker se je slišalo z/unaj strašno vpitje in je na strehe, deloma tudi na dvorišče začelo padati kamenje. Orožniki so potiskali množico, ki je postajala vedno bolj in bolj agresivna, od vhoda stran. Bil sem prisoten že pr' raznih demonstracijah, toda še nikdar nisem videl, da bi bili ljudje tako nasilni, štva do vsega, kar ne pripada lastni nac.iji in divjega maščevanja nad političnimi nasprotniki, nacionalistični bog je največkrat le personifikacija nacionalne misli. Takšno pojmovanje nacionalnosti seveda nasprotuje krščanskemu odnosu do narodnosti. Katoličanom je tudi nacionalno delo v toliko dragoceno, v kolikor |>oinaga ustvarjati in pospeševati kraljestvo božje na zemlji. V božjem kraljestvu pa ni umetnih ločin, ni privileg:jev po rasah in razredih, zato tudi katolik odklanja nacionalizem, ki ne priznava enakosti otrok božjih. Spoznanje velikih vrednot in dobrin, ki jih ima lasten narod, kato-ličana navaja k strpljivosti in spoštovanju tudi drugih narodov. To je toliko razvpita in zasrnmovana katoliška internacionala«. ki pa je zrasla ravno iz spoznanja in vrednotenja bistveno nacionalnega in ki meri pomen kakeea naroda t»o tem. v koliko w njegovo delo dragoceno in plodonosno za občo Človeško kulturo. Katoličan bo spoštoval domovino vsakogar, svojo bo pa ljubil. Za nas jugoslovanske katoličane je nacionalno delo in čustvovanje nekaj samo po sebi danega. Za narod delamo in žrtvujemo, ne da bi za to izgubljali mnogo lepo zvenečih besedi. Ako od časa do časa tudi v javuosti to poudarimo, storimo to radi tega. ker je izvestni tisk toliko klevetanja in natolcevanja razlil čez nas, misleč, da s takim opravkom služi nacionalni ideji. Dolžni smo pa to tudi spominu tistih mož iz naših katoliških vrst. ki so se borili in umirali za našo veliko skupno domovino. Dolžni smo to storiti tudi v počastitev tisoče v in tiaočev nesebičnih narodnih delavcev, ki se ne ponašajo s svojim nacionalizmom, a ludi še danes tiho delujejo in nesebično žrtvujejo svoje najboljše moči za rast in povzdigo ivašeta naroda da bi na-stopili s tako predrznostjo in nasilnostjo proti orožnikom. Med množico so b le tudi ženske, ki so vpile, in sicer tako, da so bile kar zariple v obraz. Brodarjeve dekle, med katerimi je bila tudi Umnikova hčerka, so posebno glasno kričale in eo skušale skozi o-kno metat' polena na nas, kar se jim je pa le slabo posrečilo. Razločil sem klice: Izdajalci! Živio Korošec! Živio samostojna Slovenija! Padali pa so tudi drugi vzkliki, katerih se več ue spominjam. Med tem so tudi zunaj na trgu padali vzkliki: Živio Korošec! l>ol z Barletom! Živela slovenska republika! Živela samostojna Slovenija in drugi nedovoljeni vakliki. Orožniki so pričeli streljati šele tedaj, ko je padel revolverski strel z Umnikovega dvorišča. Po streljanju se je na trgu zopet začela zibirati množiva, in sicer okoli nekoga, ki je stal v sredini. Iz te množice so padali razn vzkliki. Kdo je bil tisti v sredini, nisem mogel videti, pozneje so mi rekli, da je bil Brodar. Ko je odšel župnik Barle na dvorišče. nisem bil zunaj, ampak menda na dvorišču, zato tega prizora nisem videl. Slišal pa sem vpitje: Dol z Barletom! Videl sem, ko je stopil na cesto, da je letelo kamenje proti levemu delu trga. kjer je župnišče. Ko sem zaslišal vpitje: Živio avto! sem šel ven. in na vprašanje sem zvedel, da j« prišel Zabretov avto. ki je pripeljal kranjskega župnika škerbca. Gneč« sredi trga je bila vedno večja in zdelo se mi je, ali dobro nisem videl, da nekdo iz množice govori. Ko sem odhajal, je letelo na vse strani kamenje. Predsednik senata: »Brodar. ali ste fiuli, kaj izjavlja ta priča?« Brodar: »Sire je bil že od nekdaj naš največji nasprotnik in se je vedno boril proti rwni r, vsemi mogočimi sredstvi.« Sleie Anton Priča Štefe Anion iz Šenčurja je izpovedala'. »Tega dne sem bil na dvorišču Gašperlinove gostilne. Tedaj, ko so pritiskali ljudje od zunaj proti vhodu, sem šel ven in sem videl Janeza Okorna ns cesti, ko je bil že ranjen. Tedaj je pričelo padati kamenje in polena. Polena so prihajala z Umnikovega dvorišča. Ko so pričeli padati streli, sem se odstranil in šel naprej proti orožniški vojašnici. Videl sem. da se je tedaj Umnik umaknil proti svoji hiši. ostal pa je še vedno na cesti. Brodarja in Umnika sem videl pozneje na prostoru pred cerkvijo, oziroma pred župniščem. Hodila sta gor in dol. Ko je govoril župnik š'krbec, sem slišal, da je Umnik rekel ljudem: »Odstranimo se. da bo prostora, da bo lahko šel Barle domov. Če hočemo počastiti dr. Korošca, pa pojdimo malo po vasi!« Da bi bil Umnik širntal. in na vprašanje, ali je ljudi pomirjeval, izjavljam, da sem slišal tedaj, ko je govoril župnik Škrbec. kako je rekel Umnik ljudem, naj bodo mirni, pa naj poslušajo. Pa tudi ob neki drugi priliki, ko je govoril okrajni načelnik, jim je rekel. naj bodo mirni, da bo okrajni načelnik govoril. Drugega ne vem.« Koprivnth Franc Priča Koprivnik Franc izpoveduje, da je t»i"t obtoženi Grilc Franc za časa zborovanja pred Graj-zerjevo hišo in da je bil popolnoma miren. Tudi ne ve, da bi bil Grilc nosil kako zastavo. Dogodki v Hrasim Radi dogodkov v Hrastju so bile na današnji razpravi prečitane izpovedi sledečih prič: Uolšsna tranc Dolšina Franc se je nahajal v službi kol orožniški narednik še z dvema orožnikoma v Hrastju. Potem ko je dobil opozorilo od posestnikovega sina Janeza Rekarja, da Barleta ne pustijo govoriti, je šel tja. V Hrastju je opazoval veliko množico, med katero je hodil Janez Brodar. Vendar ni mogel razumeti, ali in kaj je govori! Brodar. Čul je samo klice: Živio Korošec! Dol z Barletom! Živio svoboda! Dol s tirani! Nekdo je z zvonika obesil slo vensko zastavo. Po izjavi ljudi je bil to Brodarjev hlai>ec. Storil je to po ukazu Brodarja. Zahteva! je od Brodarja, da sname zastavo, kar pa je storil šele I«) odhodu poslanca Barleta. Dalje tudi ni ustregel zahtevi, da bi odstranil množico. Brodar mu je odgovoril, da nima na maso nobenega vpliva. Priča Dolšina je slišala, da je Janez Brodar odhajajočemu Barletu očital, da ni bil po pravici izvoljen, temveč s silo. Škrbca Matijo je videla priča v družbi šestih ali sedmih oseb, ko je odšel v dvorano Gasilskega doma. Ko je poslanec Mravlje pričel govoriti, mu je župnik Škrbec glasno odgovarjal, da je treba po zakonu izvoliti predsednika shoda. Radi lega je prišlo do medsebojnega prerekanja. Brodarja na tem shodu ni videl. Predsednik senata: »Gospod Brodar. ali ste ! čuti. kaj izjavlja priča?« Brodar: »Dolšina mi je ukazal, naj snamem z zvonika zastavo. Odvrnil sem mu, naj jo sname j tisti, ki jo je v zvonik nesel. Barletu nisem rekel, da ni bil postavno izvoljen. Jaz sem tekel k množici, da bi jo pomiril, zlasti fante, da ne bi kaj neumnega napravili.« Strelec Franc Priča Strelec Franc, trgovec, izpoveduje, da je slišal od nekaterih ljudi, na katere se pa več ne spominja, da je Brodar pred shodom v Hrastju sklical svoje zaupnike in jim dal žganja in mošta. Pozneje so ti ljudje prišli na cesto, slišal je, da so fantje vpili: Dol z Barletom! Dol z izdajalci! Živio Korošec! Nisem pa slišal vzklikov proti državi in drugih nedovoljenih vzklikov. Da bi bil Brodar bujskal množico, sam nisem slišal, pač pa sem videl, kako je hodil od moža do moža. Naenkrat je začelo zvoniti in iz zvonika je bila raaobešeoa slovenska zastava. Kdo je naročil zvonenje, ne vem. Zdi se mi pa. da Janez Brodar kot vodja opozicije. 1'roli Barletu je padlo nekaj kamnov, ne ve.m pa, od kc«a in oe po naročilu Janeu Brodarja. jfiLOVENEO;, duc 1. marca lUtib. Slev. oU. Brodar: .-Gospod predsednik. ni res, da bi dal »Klicni ki so prlMi k nam. žganja. To je laž, Ui se Z i/kazala kot neresničo a tudi pred sodiscem. loži! sem Ulovetnike tn so bili tudi obsojeni. Dal sem jim sanio mošta. . .. Predsednik senata: Mcšta jim niste mogli dati. kailt bito je sred: meseca maj i. Brodar pojasnjuje predsedniku, da pomeni most ,,ri ms jabclčiiik in ne. kakor misli pre lsednik, ,11110 vinski mošt. Sintno^ic Jože Šimnovcc Jože. posestnikov sin, je pred pre-,skov:»tu*.m sodnikom izpovedal sledeče: Dne U.. \. dopoldne po liianijab sem čakal pred cerkvijo v 11 ras t ju na prihod g. Barleta. Videl sem ga, ko je Rozman Jože tožinan Jože je izjavila sledeče: I u-bil med tistimi, ki smo čakali na .hod poslanca Burletu. Ko je prišelI preti Društveni dom v llrastje ... ,e videl, da e zapit, j,, hotel govoriti tam pred domom u.i >t . kjer ie kmečka telitniea. Poleg je tud, ceikcv, kje. je bila zbrana množica ljudi in med njimi " Jane/ Brodar. Ko je 13uric pozdravil uav- prišel Najprej je šel k Staretovim, po domače Pe-/roveu. in je prišel potem piv d cerkev. Tu je začel ickaj govoriti, ali ljudje so začeli vpiti. Tedaj je šel Brodarjev hlapce ssumer < zvonik in ko je prišel na vrli. jc z okno razobesil slovensko /ustavo in zavpil: Zivio tir. Korošec! Ker Harfe ni mogel naprej govoriti, se ie vrnil k Pctroveii. Z njun so -li se drugi, ledni houi dišal, tla je rekel Brodar tistim, ki «o bili "koli njega: Tisti, ki ste z menoj, pojdite / mano. drugim boni pu /e pomagat, kadar pridemo nu iiovršje. kam je BrorUir -J letni ljudmi odšel, ue vem. Ja/. -eni sel tedaj domov. Ali je rekel Brodar. dn .se bo kmalu obrnilo, da bodo dobili že svoje, se ne spominjam.. tovo dvorišče, kjer je pričel govoriti. Zunaj pa Je množila luko vpila, dn lii bilo mogoče slišati uje-"ovega govora, ter ,io radi tega sboil z.a kiju nI. "junez Brodar se je sprehajal po cesli med množico. če je kuj vpil., nisem slišal. Pač pa sem videl in slišal, da je grozil nekaterim Barletovim pristašem, ki so bili nu dvorišču, da se bo že vse preobrnilo. Strelec Franc Naslednja priča Strelec. Franc iz Prebačevega izpoveduje, da je bil kritičnega dne v Hrastju, da je videl Brodarju med množico. V tisti skupini so bili tudi otroci, ki so kričali. Jaz sem rekel Brodarju, naj da el rokom mleka, da bodo še bolj kri- Mrak Marta čali. nakar mi je rekel Brodar: Jaz ga lahko dam. ker gu imam. Ti gu pa ue moreš, ker si občinsk gosta č, hinavec, ki kupuješ ukradeno žito. Brodar: :>Gospod predsednik, lo je največji za-peljivec ki zapeljuje našo ljudi. To je resnica!« Tu prosi za besedo obtožence Umnik in naproša predsednika senata, da naj prečila še nekatere akte, ki govore njemu v prilog. Predsednik senat.i mu odvrne, naj sporoči svojr želje svojemu zagovorniku, da bo stavil konkretni predloge. Dogodki v Mengša Kadi dogodkov v Mengšu so bile na današnj' razpravi preeitaiie izpovedi sledečih prič: Pred preiskovalnim sodnikom je priča Mrak I leni iz društvenega doma. Potem, ko so ljudje od- tfl rriea jaz sem ,-icin. dn je potem tudi .m«./ >-. *.......... ., zoče. je Brodarjcv hlapec razobesil v doveiisko zastavo in zavpil: Zivio dr, Nato so vsi Brodarjevi pri Zivio dr. Korošce! Dol z v....... . da Bul le ni mogel nadaljevati nil k svojemu nečaku Alešu ' /uklicul: Tisti, ki zvoniku Korošce! istaši pričeli vpiti: vlado! Vpili .-o kar naprej, tako in .se jc potem vri Sturetu. Brodar je |K>iein . , z menoj, pojdite /a menoj, drugim !><>"' ;al. ko pridemo mi na površje. i te polita a Videl Miha Moli sledeče: v 11 razbrali v Ptica Molj Miho je izpovedal« »Potem, ko jc' bit shod Janka Barleta siju dne Ki. maja preprečen, smo sc • hiši mojega svaka UcSi. Starctu. Iu .m* e bik. xcč. večinoma sa:.ii sorodnik, u« nase /o si:. Bila je moja /ena Angelu. Alesova mat m -čar jeva /em, Ivanka. Ženske pa so bile "'ed seboj in se /a naš razgovor niso menile Prišel pa je v hišo obtožence one/ B o (|UI- „■„ Uiunil in prisedel. Začel je s ti m, ima r.id kot prijatelj in du bi hotel pose sc razvili dogodki, da bomo stvar stoji in zakaj gre. Nato sen. zakaj pa pustiš, du tako tla na vedati, kako vedeli, kako i m i,ii pustil Burh.'t« govoriti in ko bi tu nehal »joit . 1» r gwo.il.< On je na to odvrni. -Ju/ bil tudi te t; ti mišljenja, toda bil. sem ▼ vsebino "w- pa ,sem 1 Ljubljani, govoru, ki gt j ju ni in da mu Nato je pripovedoval . imel / dr. Korošcem v t-jun-dal Korošec nalog, nuj ruz- svojimi ljudmi šel proti svoji hiši. ki je tik ob cerkvi. Jaz sem šel domov in nisem bil prisoten, ko je Burle gOvo t nu dvorišču svojega iiecuku, ampak so mu UKli ,.„;„ preprečili govor / vpitjem in pritrkavanjem. Ne vem torej, ali jc prišel Blodni tudi tedaj pred Starctovo dvorišče. Nisem slišni. da bi bil rekel Brodar. da sc bo kma obrnilo, temveč samo tiste besede, ki sem Ji" zgoraj navedel. Tuko sem povixl.il tudi orožnikom.« Priča Stare Nato se jc p recitala izpoved. Stureta. ki sc v glavnem strinja z izpovedmi. ostalih pile. VsH dogodkov .se točno ne more spomnit,. Brodur jc potem pojasnil. \ cen. obstoja federacija. du bo bolje /n ktnetu, ker se ue bo več tako po ceni prodajalo, in da bodo tud. ^"ffio^n., omenil: Tedaj. ko so bile volitve, ste govorili ljudem, naj ne gredo vol • Ka I « M«. ** bi pHšlilMd I alo^a. omet i /ato. ker so tisti, ki so bil. za volitve. vil so nasprotniki zaradi tega proti volitvam, ker bi nas radi spravili pod Italijo-11 r!'d iti mi je 11 n to rekel: V; to je Tj tcg.i dobro ne razumeš. I o ni les sa p vrnilo poučeni. Italija nas noče. Mussolu in prostovoljno odstopi 1 rst. Gorico, Reko iu Istro.c Kdaj bo Slovenija «.mostoj.ia, oz-c^, povedal. Janez. nto/.cv* . /dni im ko so vas dol /metali, pa vj.ijcs.< On ■ 1 ■ kel: Mi se bomo borili, da do- I j II n i in du mu je naročilu dr la je 011 Korošca. Nam jc rekel tudi mnenja, nuj sc shod vrši. in da lii on govoril po Burletu. Nato sem gu vprašal: Kuj pa vi zahtevate. \li zahtevate morda avtonomijo?« Brorlar Jt nato odgovoril: Ne. mi nismo vee s tem zadovoljni. mi hočemo vee. .ni hočemo federacijo.- „,i jc nato ivkci: |,oriio ttidi siti i šel pred šušteršičevo trgovino, kjer se sežemo. kur zahtevamo, n m Bomo Uldi' v Y llrastju je bila velika množici ljudi, ki in pustila Barleta govoriti, temveč je kričala: l'uj Barle, Dol z Barlclom, Živio Korošec! Brodar Janez je pri vsem tem početju množice, stal mirno in se je samo smehljal. Ni sicer hujskal, toda tudi miril ni V zvoniku so nato pričeli pritrkavati. Nekaj dni zu tem je stopil v našo hišo Brodar, ki sc je začel -jpiavičevati. češ da Je bil ludi on že tako prega- Pravst Franc Priča Franc Pravst je izjavila sledeče: Shoda, ki se je vršil neko nedeljo popoldne v llrastju, s p pi pc udeležil kol Barlctov somišljenik. Shod bi so moral vršiti na dvorišču Aleša Starctu v llrastju. Na dvorišču se Je nabralo precejšnje število Barle-lovih pristašev, vendar je poslanec Barle shod že po par uvodnih besedah zaključil, ker je začela pred Starctovo hišo zbrana množica nasprotnikov tako rjoveli, da poslanec Barlo govora ni mogel nadaljevali. Zborovalci smo stopili z dvorišča na ceslo pred hišo. kjer sem razločil iz splošnega kričanja pred. vsem klice: Zivio Korošec! Kaldli drugih vzklikov nisem slišal odnosno razločil. Sredi množice sem \ idel Brodarja Janeza. Nisem slišal, da bi bil tudi on kaj vpil. Nikogar pa nisem slišal vpiti nedovoljenih vzklikov, zlasti ne Brodarja Janeza, ki je bil njun iu sicer v osebno Barlctov škofjeloškem okraju; da je sicer prijatelj, ne pa tudi strankarsko; du on ni hotel iti v'vlado, dasiravno je bil na-pro-š, n: da on z vsako vlado noče delali. Priča mu je nato rekla, da je proti državi. Odgovoril je. da m proti državi, marveč saino proti Barletovi stranki. Da bi bil Brodar kaj govoril proti državi, oziroma o federaciji, samostojni Sloveniji ali o čem podobnem, ni slišal. Tudi o republiki Brodarja ni slišal govoriti. Ta priča je bila zaprisežena. | od mene oddaljen približno pet korakov. Ko se mi predoči iz ovadbe, du jc Brodar Jane/. vzklikal Živio Mussolini! in eŠ druge nedovoljene vzklike, izjavljam, da jaz nisem iz njegovih ust teh besed slišal. Smatram tudi «t izključeno, da bi bil le besede izrekel, ker bi Jih moral sicer jaz !. (//.irom na malenkostno razdaljo slišali. Moj znanec Janez Rekar, ki je takisto prisostvoval Bar-letovemu shodu in je bil ves čas kakor ludi v iasu po shodu v moji bližini, mi ni ničesar omenil o tem, da bi bil izrekel Brodar Janez predočeue mi bc-vde. Nn posebno vprašanje izjavljam, du me orožniki o tej stvari niso ničesar izpraševali. Ni mi znano, kdo je imenoval orožnikom mene kot pričo za to, da jc Brodar Janez izrekel zadevne besede. Jaz nisem napram orožnikom nikomur izrekel o Brodarju takih tozadevnih očitkov. Priča Lavrič Miroslav obremenjuje /upniku Sušnika. češ. da se jc na prigovarjanje orožniku Ambrožiča, ki jc rekel župniku, da jc io njegovo delo, zakadil v njega na te besede kokaor -petelin in je začel jezilo protestirati. Rekel jc, clii bo orožniku naznanil iri je zahteval. da se legitimira. V istega orožnika so se zakadili tudi 'štrcin, SuSteršič iu Komparc. V Mengšu pa je slišal pripovedovati, ne ve pa od koga. da jc župnik Sušnik na laso zudr/.ul v društvenem donm tisto članice Marijine družbe oziroma neke starejše ženske toliko času pri seji. nn katero so bile poklicane, da sc lahko vse skupaj udeležijo listih demonstracij. Kosmač Franc Prien Kosmač Franc pravi, da je videl Janezi štrciiia. Bil je celo v njegovi družbi. I o-leg njega je bil iudi Zulokar Frane m uioik n tudi k oni pure Anton. Videl jc, do so orožniki v/eli janežu Ogrinu slovensko zastavo m tinti, kako jo eden od orožnikov zamahnil s kopitom od puške proti Tomažu Ogrinu. V ah tar Anion Priča Vali tar Anton jc videl med množico Cerarja Petra. Nc spominja pa sc. da bi tudi on kaj vpil. Ogrinu Tomažu nt videl. Grla stvar je izgledala, kakor kakšna revolucija. Ljudje.' so kar tulili. Kovaetč Gregor Priča Kovaču: Gregor izpoveduje, da je bil islega dne v družbi z Janezvm Klrcinom. štrcin sc je pogovurjlil /. nekaterimi ljudmi in jim ickel. dn želi. da bi bilo vse mirno in dn i ne bi prišlo do kake neur.niloisti, kakor v Domžalah. so se oroz--fvo je vpilo: Stare Aleš-Kunej Josip Priča Stare, ,\leš izpoveduje, da je videl v času. ko je bil Barlctov shod, veliko množico ljudi, ki je vpila. Sredi množice je stal Brodar. Iz njegovih ust nisem slišal nobenih vzklikov. Kolikor so opominjam, se je obnašal tedaj mirno, dočim je njegova okolica na ves glas vpila. Shod je trajal prav malo časa, ker poslanec Barle radi rjovenja ni mogel govorili. Tudi ta jiriča izpoveduje, da se je prišel po tem dogodku Brodar I; njemu opravičevat. češ da mu je bilo naročeno, naj ne pusti Bar-lrla govorili. Ko so se nnto pogovarjali o Sloveniji, c on izjavil, dn »nismo vee z avtonomijo zadovoljni. mi zahtevamo federacijo . Rekel Jc, da bo kmalu drugače. Priča Stare Aleš je nečak poslancu Barleta. Priča Kunej Josip, orožniški kanlar, je izpo- vedal, da je dne 16. maja popoldne prišel v llrastje z narednikom Dolšlno in še drugim kaplarjem. Pred Društvenim domom je nu drugi strani ceste, kjer iniii tudi Brodar svojo hišo. slala večja množica : ljudi, približno 2oO po številu. Med njimi je. slal : tudi lirodai'. Vpili so: Živio Korošec! Dol Barle! i Živio svoboda! Drugih vzklikov se nc spominja, i Dolžina je pozval tudi Brodarja, naj množico odstrani, toda Brodar se je izgovarjal, da jc nc more iu du ljudje sami hočejo, da se Barlctov shod prepreči. Itmli tega morali cesto izprazniti z nasajenimi bajoneti. V zvoniku jc visela slovenska va-slflvu iu so tudi pritrkovali. Ko se je pokazal poslanec Barle. jo množica hotelu navaliti nanj. Z največjo ležavo smo napravili toliko jirostoru, da se ic lahko vrnil na Stare Vidalti Jože Priča Vidalij Jože pravi, da je videl Tomaža Ogriitn, Janezu Ogrinu in Petru Cerarj.i, ki so korakali in vodili ves .sprevod. I-judje. so vpili: Živin Korošec! Živio slovenska zasitiva! Dol z vlado! Dol z režimom! Te vzklike je ponovil Tomaž Ogrin, ki se je drl na vso grlo. Peter Cerar pa je nosil na visoki prekli slovensko zastavo. Ko so prišli orožniki in pozvali množico, nn.j se razide, se množica ni hotelu raziti. G- Sušnik. mengeški župnik, se je z orožniki prepiral. Tudi Štrcin, ki jc lam stal. se mi zdi, da je nekaj govoril. Obtoženec Cerar se dvigne iti • pravi predsedniku: Gospod predsednik, opozoril bi vm na to, du jc izpoved priče Jožefa Vidalija nerennif.ua. Iz izpovedi orožniškega narednika Vod op iv ca sle slišali. da ine obtožuje, češ. da sem zdaj pa zdaj dvignil slovensko zastavo, ki sem jo imel v žepu in jo pol cm zopet vtaknil v žep. Vidalij pa zatrjuje, da sem jo nosil na dolgi preklji. I'o njegovem pričevanju bi moral lorej zastavo skupaj s prekljo vred vtakniti od časa do časa v žep. . Vidalij Mihaela Naslednja priča Vidalij Mihaela pravi, du je videla med množico štrciiia, kako je mahal z rokami. Množica je vpila: Živio Korošec! Dol z režimom! Dol z izdajalci! Dol /. vlado! Tudi: Dol s sokoli in Dol ■/. učiteijstvom je vpila. Ogrin Janez jut. da je no«il slovensko zastavo. Ljudje so bili videli kakor podivjani. Vrhovnih Melhior Priča Vrliovn i k Melhijor izpoveduje v svojem zaslišanju, da Tomaža Ogrinn med množico takrat ni videl in ne ve, ali se je orožnikom upiral ali no. Janeza Štrcin,i io videl, ko je prišel iz cerkve. Stul je ua tistem prostoru med cerkvijo in cerkov-nikovo hišo v družbi več ljudi. Šimenc Marija Priča Šimenc Marija pravi, da pozna Petra Cerarja. V množici sem videla Petra Cerarja. Bil je. < bližini orožnikov, vendar nisem opazila, da bi se /. njimi kaj prepiral. Orožniki so suvali ljudi s puškinimi kopiti. Sam Peter Cerar, pa tudi druga dekleta so pravila, da jc orožnik Šeruga nekoč zagrozil Cerarju z besedami: »Čakaj, ti boni že. pomagal! To se jc zgodilo ob neki priliki, ko sla oba čakala na neko dekle. Za*okar Franc Priča Frane Zalokar se ne spominja, da Kfvi-del Tomaža Ogfinu v sprevodu in ufc more povedati. ali je kaj vpil. ali ni vpH. Ljudstvo je kričalo: Živio dr. Korošec! živio slovenska zastava! Janez Štrcin ni hujskal množice iu tudi nikogar ni pozival, da bi vpil. Slišal sem pa. da je baje rekel, da naj bi se ljudje razšli. Tsio potrjuje tudi priča Milan Kosce. Orožnike Orožnik Sečnik Jože izpoveduje, da tiiki pripeljali z avtomobilom. Ljudštv. Živio Korošec! Živio svoboda! Nadalje pravi:' Ko smo jih pa razganjali, je bilo čuti vzklike: Fej lan-darji! Obtoženca štrciiia Janeza med demonstranti tistega dne nisem opazil. Orožniški narednik Janez Vodopivec izpoveduje. da so odšli v Mengeš radi napovedanih demonstracij orožniki iu sicer najprej šest. Ko je narednik videl, da proti ogromni masi orožniki ne bodo ničesar opravili, jc poslal po pomoč v Domžale, ki je ludi prišla. Tako je bilo nu mestu demonstracije '22 orožnikov. Množica jc vzklikala: Živio Korošec! Dol z režimom! Dol z vlado! Živio republika! Pie-povedunih vzklikov pa priča n: slišala. V sprevodu, ki se je nato formir.il, je bilo kakih ,"00 oseb. Janezu Strcina, ki gu uili dobro nc |»oz.ua, ni videl, jiač pa mu je povedal učitelj Mrak, cla je .štrcin izgovarjal nekatere inkriminirane besede. Glede štr-cinovega dejanja ni mogel dognati po drugih j>ri-eah ničesar, samo od učitelja Mraka je zvedel, kar ve. Na čelu sprevoda je nosil slovensko zastavo neki Janez Ogrin. Včasih pa je pokazal tako zastavo tudi Peter Cerer, ki je korakal v prvi vrsti. On je včasih zastavo dvignil, nalo pa jo je zopet skril v žep. Obtoženca Ogrin in Cerar vstanela in zanikala resničnost izjave priče Janeza Vodopivca. Nalo so bile prečitane izpovedi sledečih orožnikov, ki so jih podali pred preiskovalnim sodnikom: Kosi Stanko je izpovedal, da je prišel v Mengeš z avtomobilom iz Dcnržal. Nadalje pravi priča: Naša četu je štela 20 mož iz orožaiške šole v Ljubljani. Množica jc bila zbrana deloma pred cerkvijo, deloma na drugi slrani n.t nekem trgu. Med njo je bilo videti več'slovenskih zastav. Ljudje so vpili: Živio Korošec! Živio slovenska zastava! Živio svoboda! Na naše povelje, nuj se raz idejo, ljudje lega niso hoteli storili, radi česar smo bili jtrisiljeni jih razgnati s silo. Nedovoljenih vzklikov nisem slišal. Josip Nemec jo izjavil, da je bil enkrat v -službi v Mengšu 10 dni, da pa vendar tam ue pozna ljudi. Ko je tega dne prišel iz Domžal v Mengeš, je našel pred cerkvijo kakih 30 demonstrantov. Ti ljudje so bili mirni, dočim je množica, ki je bila zbrana v bližini kapelice, vpila: Živio slovenska zastava! Živio svoboda! Nosili eo tudi slovensko zastavo. Ko so nas zagledali, so začcjl vpiti in nas zmerjati, da jemo njihov kruh in da gu mi ne zaslužimo . Čeprav je bilo izdano povelje, da se naj ljudje razitlejo. ljudje' lega niso hoteli storiti. 1 Seruma Franc Naslednja priča Šeruga Franc je opazil men množico, ki je rjovela, nekega Janeza Ogrinu. ki je nosil slovensko zastavo. Ljudje so vpili: Živio dr. Korošec! Zivio slovenska zastava! Živio slovenski narod! Živio republika! Dol z režimom! Dol r. Izdajalci in preganjalci slovenskega naroda! Tomaž Ogrin, čevljarski mojster iz Mengša, mu jo pri razgrajanju razgalil prsi in zaklicnl: Prebodi me, češi upaš! Priskočila sta mu na pomoč Peler Cerar in Se neki drugi in so mu boleli odvzeli puško. Janeza Štrciiia jo videl v Malem Mengšu, volem pu je naenkrat izginil, takoj ko so nastopili oroSnlkl. (Nadaljevanje v drugi izdaji) Dnevna kronika h Kaj pravite? Pepelnica je mejnik. Preden prekoračiš mejo, iuoraš oskrbeli potni lis! in vizum. Na polnem listu jc vse natančno popisano, koliko si s tar, kje si rojen, kakine tasv kakine oči, kateri držav- I jan sin in kakšne posebne znake nosiš seboj, če jih :■!■;■(da nosiš. Ko pa stopaš čez mejo med poslom in pepelnico, z-ahtevajo od tebe še drugačnih po- j ?n PO^ravu ni treba odkrivati. Za ta • ' .....v j privilegij jili gotovo vsi moški lahko zavidajo in i'' teh norih dneh se jc marsikdo obleI obleko norčavosti in nosil okrog našminkan in na- I morda izhaja baš iz »e zavesti trditev nekaterih mosan obraz, da ne bi bil reč podoben ne Jožetu ! :i •oŠcla in dom-: potrdila, bo društvo pričelo takoj delovati. Prijazno so vabijo stariši iz Maribora 'in okolice, dn pristopijo k društvu in se udeležijo obč nega zbora. Člane sprejemajo predsednik priprav, l.jalnega odbora g. primarij dr. Dernovsek, tajnik Žebot in vsi ravnatelji šol v Mariboru, članarina znaša mesečno 1 Din [J Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru javlja vsem svojim članom in vsem tistim, ki hočejo postati člani, da ni razpuščeno in da bo razvilo svojo delovanje tudi v bodočnosti. Sprejem novih članov ler vplačilo prispevkov se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenem prostoru na Pobrežju, Cesta na Brezje št. 24, v gostilni Seifried. □ Tujci v Mariboru. V minulem mesecu se je mudilo v Mariboru glasom izkaza poficl.i*kega zglaševalnega urada 1151 tujcev; med ljiini je bilo | 22 inozemcev in sicer največ Dunajčanov in Grad- | ČililOV. □ Elektrika se ho šc podražila? Kakor .loznn-! varno, namerava tudi banska uprava izpremenibi ■ dosedanji način pobiranja davščine na elektriko ter i ga prilagoditi državnemu načinu pobiranja. Dočim ; je banovina doslej pobirala kot davščino 3% loko-j vino, namerava v bodoče pobirati od kilovatne ure ; 15 par. Novi davek, ki hi znašal obenem občutno j podraženje elektrike zlasti za industrijska podjeljn. j bi se pobiral skujmo z, državnim. - Upati .ie. d:i ! do tega nc pride. □ Planinci bodo zborovali, občili zbor niufi-borsko podružnice SPD sc bo vr. il prihodnji torek, dne 7. marca v lovski sobi hotela Orel. Pričetek občnega zbora ob pol 20. □ Mariborski zdravniki. Te dni so imeli zdravniki, člani Zdravniškega društva v Mariboru, redni letni občni zbor, katerega jo vod i i zaslužni predsednik društva dr. Fran Jankovič. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji občni zbor s predsednikom dr. Jankovičem; za tajnika pa jo bil na novo izvoljen dr. Vari. Pri slučajiio.-tih se ji' predvsem obravnavalo vprašanje dr. černičcveg.i sinatorija. Zdravniško društvo se j<< že veliko trudilo, da bi omogočilo zasiguranje te prootrebne institucijo šo v nadalje. Ugotovilo se je, da ho radi silne krizo med zdravniki skoro nemogoče najti interesent;!, ki bi zoinogel prevzeti snnatorij p .» L A. r*T 1 Sp * f » t Znani ameriški kirurg dr. Julij Lampret je ■ '■:iHkim-.ivzel nedavno v zakup veliko razkošno palačo v I te ^^HB^j/KKS^^^S New Vorku, ki je bila nekoč lastnina svetovnega Bm v pustolovca Ivara Kreugerja. Ta palača je po svoji i L *. Ht r s . ^pHKpi^^JSflSSB, ® notranji ureditvi podobna razkošju degeneriranih ^ -t' far Talili.....i»Ml,iMfaf;JBB^I' ' 'iinskih cesarjev. Stebri in hodniki palače so okra- "^tžHVMKdHKjrjj šeni z deli najslovitejših slikarjev sveta, a dvo- j§flHiis{jL / "fm&M ■ ''SJBB^^^MSBm ' rM> 90 vse v freskah in kipih, kakršne je težko gHMHBIHJjK.* ' mmmmmm- : še kje najti S pomočjo zelo kompliciranega meha- nizma je pričaral Kreuger mesečino v palači nli na 1 ™ vrtu <>b vsaki uri čez dan uii p«.:t« "i. V dvoranah Mi #1- Jtiat."..t. »ijBtjljBl je bilo premnogo nevidnih gumbov, ako je pritisnil na te, je zablestela najčudovitejša svetloba vseh , . ... ... . ' barv iti moči. Nn strehi palače je uredil Kreuger »Mirovna« fašistična milica s strojnimi puškami i , , katerem sn i.rii.eliHli «M.itin s se je »brala na Markovem trgu v Benetkah in pri- 1 Pr«krlago, kakor vilice, žlico, nož itd. Zgodi se pa kajpada pre-mnogokrat, da hote ali nehote vtaknejo ti ljudje po jedi žlico ali vilice v žep in gredo. Na ta način je samo ena izmed teh kuhinj izgubila lani v 10 mesecih 29.000 žlic... Anekdota Francoska družba za brezžično telegrafijo in telefonijo je imela zadnje dni letni občni zbor v dvorani Društva za raziskovanje francoskih kolonij. Predsednik je v svojem govoru počastil spomin znanstvenika Brenlisa, »ki je storil neprimerno več za radio kakor Marconi in zasluži spomenik na gro bu. Francija naj počasti spomin velikega Francoza.« Govornik je prejel prihodnji dan ekspresaio pismo: »Včeraj sem poslušal v radiju vaš čustven govor in sem vam zelo hvaležen. A nisem radi smrti izostal s seje, temveč saimo vsled hripe, radi katere že ves teden ždim doma. Vaš Brenlis.t S. Ruud. brat olimpijskega zmagovalca, je izvršil v zapad. Švici (Villars) novi rekordni -moški s ko* v daljavo — 86 metrov. Anici- ska Uada je uveula za nots.ie poli orjaške motorne snežne pluge, ki odpirajo gorske prelaze prometu S 100 PS proti snežnim zametom, katere odriva tako zvani snežni plug na obe strani. Od kdw nostio ženske klobuke Zanimivo je slediti v zgodovino, kdaj so prav ! za prav prišli ženski klobuki v modo. — Ze kon-! eem trinajstega stoletja so nosile gospe pokrivala 1 v obliki baretk. V začetku 14. stoletja pa se je ta i moda v toliko spremenila, da so imele dame kape j v obliki roga. Izabela Bavarska pa je uvedla tako zvani »hennin« in njej se ima prav za prav Francija zahvaliti za ženski klobuk. Ta pokrivala so ! bila čestokrat do 30 centimetrov visoka; z njih je visel pajčolan. (Ta hennin je prav za prav orien-talskega izvora, pa je šel skozi Nemčijo na Nizozemsko, v Italijo in Francijo.) Toda že v začetku te novotarije je nastopilo vse duhovništvo proti henninom in jih obsojalo v gromkih pridigah. Vendar je še dovolj vode poteklo, preden so prešle dame (v 15. stoletju) henninov na klobuke, ki pa bi se po današnjem pojmovanju le stežka mogli imenovati klobuki. Velik preobrat v modi klobukov je prinesla renesansa. Žena kralja Franca L. ki je bila Španka, je uvedla širok klobučevinast klobuk, ki ga je nosila po načinu moških klobukov. Katarina de Medici je nosila majceno, z biseri posuto avbico. največkrat iz žameta, a okrašeno z nojevimi peresi. Še koncem 19. stoletja so bili v navadi klobuki, polni nojevega peresja. Seveda so bubi-frizure napravile zadnje čase pravo revolucijo v nošnji klobukov. Grški filozof Heraklit je dejal: Panta rei — vse leče, vse mine. Tako tudi ženski klobuki, kaprice in celotna moda. Danes belo, jutri črno. Radio in detektiv. Angleške postaje sprejemajo tudi zasebne vesli, poročajo na primer o izgubljenih osebah, svarijo pred nakupom ukradenega blaga itd. Londonski napovedovalec je zadnjič sporočil občinstvu v odmoru med drugim in tretjim delom večernega simfoničnega koncerta: Dr. X. opozarja nepoznanega moža, ki mu je ponoči ukradel kunce, da so bili vsi cepljeni v znanstvene namene s spiroheto (povzročiteljico sifilisa). Po neki ne\vyorški statistiki vidimo, kako je silno razvita industrija sendviča v Ameriki. V samem New Vorku je 6000 trgovin, v katerih se prodajajo samo sendviči, v Chieagu 2500, v Bostonu 2C00, a v San Franosku 1000. Hkrati je izračunano. da je v Ameriki 940 vrst različnega sendviča. Dviganje potopVenih ladij V letu 1932 so dvignili ruski potapljači za 5200 ton kovin iz Ornega morja. V tekočem letu pa se pripravlja posebna odprava za potapljaška dela in namerava več večjih ladij dvigniti. Poleg tega se vrše priprave za dviganje 16.000 tonske,ga parnika »Patagonije«, ki se je v začetku svetovne vojne 30 km od Odese potopila. Katoliška ljudska univerza v Berlinu, katero je ustanovil znani berlinski apostol Kari Sonnen-schein, bo praznovala 10 letnico obstoja. Tu je poslušalo predavanje 50.000 študentov, prav tako tečaje tujih jezikov prirejali so skupne izlete. Zajemali so v znanost celokupne kulture, a vse'"z blažilnim katoliškim duhom. Zavod se vzdržuje s prostovoljnimi darovi. Ljubitelii konematoOralov Statistični podatki mesta Prage kažejo, da obiskujejo Pražani menda v največjem številu kine-! matografe izmed vseh evropskih mest. Povprečno vsak dan razprodajo praški kinematografi do 50.000 vstopnic. Ni namreč človeka v Pragi, da ne bi vsaj tedensko enkrat obiskal kino. Panem et circenses! Prva slik« krvavih nemirov v Solunu, kjer so demonstrirali brezposelni delavci in komunisti. Skupno je bilo ubitih sedem oseb in okrog 100 težko ranjenih. Med žrtvami je mnogo takih, ki so bili pomandrani od bežečib demonstrantov in konjskih kopit