uporaba sodobnih tehnologij v športu 183 A presentation of the sportiq smart ball for monitoring and evaluating a shot at the basket Abstract The use of the SportIQ basketball and the pertaining appli- cation enables a simple and fast generation of some of the most important kinematic parameters of a shot at the bas- ket. Basketball shots are the most important and the most demanding skill in the game of basketball that do not re- ceive enough attention in the training process. The trends in modern elite basketball are moving towards increasingly better physical (motor) abilities of basketball players and in- creasing precision in shooting at the basket. Given the devel- opment of such modern technologies, as the SIQ basketball is, their introduction in the training process is only a matter of time. The main advantage of this technology is that the data are obtained in real time, therefore players can consider (i.e. use) the feedback about their shot immediately, i.e. in the very next shot. Thus, they can influence the technical im- plementation of the shot effectively. At the same time, the technology enables detailed statistical data on the shooting performance, which can be a useful support and basis for coaches when planning the training process and timing the so-called shooting form. Key words: basketball, diagnostics, shot, technology Izvleček Uporaba košarkarske žoge SportIQ in priložene aplikacije omogoča enostavno in hitro pridobitev nekaterih najpo- membnejših kinematičnih parametrov pri metu na koš. Meti na koš so najpomembnejša in najzahtevnejša veščina košarkarske igre, ki se ji pri trenažnem procesu posveča premalo pozornosti. Trendi sodobne vrhunske košarke gre- do v smeri vse boljših telesnih (motoričnih) sposobnostih košarkarjev in vse večje preciznosti pri metih na koš. Z razvo- jem sodobnih tehnologij, kot je košarkarska žoga SIQ, je nji- hova uporaba v procesu treninga le še vprašanje časa. Glav- na prednost omenjene tehnologije je v tem, da so podatki pridobljeni v realnem času, zato lahko igralci in igralke po- vratne informacije o metu upoštevajo (uporabijo) takoj, torej že pri naslednjem metu, s čimer lahko učinkovito vplivajo na tehnično izvedbo meta. Hkrati pa tehnologija omogoča po- drobne statistične podatke o uspešnosti zadevanja, ki so lah- ko podpora trenerjem in osnova za načrtovanje trenažnega procesa in tempiranja t. i. strelske forme. Ključne besede: košarka, diagnostika, met, tehnologija Marko Marković Predstavitev pametne žoge SportIQ za spremljanje in vrednotenje meta na koš detajli gibanja in njegove spremembe so lahko bistvenega pome- na pri uspešnosti športnika oziroma njegovi formi, vendar pa jih tudi izkušen, izurjen in strokovno podkovan trener težko zazna in pravilno oceni s prostim očesom in v realnem času (Crowley, 2012). Zato se v zadnjem času tudi v košarkarskem trenažnem procesu vse pogosteje odločamo za uporabo različnih tehnologij, ki nam lahko posredujejo natančne in objektivne informacije tudi glede meta na koš in omogočajo sprotno ali naknadno videoanalizo teh- nike meta ali celo bolj poglobljeno kinematično analizo meta (Er- čulj, Marković in Broder, 2014). Razvoj tehnologije v košarki gre vse bolj v smeri preučevanja sil, ki delujejo na košarkarsko žogo pri vo- denju ali metih na koš. V preteklosti smo že lahko uporabljali eno od tovrstnih tehnologij, t. i. smart basketball ali »pametno košarkar- sko žogo«, imenovano 94Fifty®, ki je pomenila novost ne samo v našem, ampak tudi v svetovnem prostoru. V nadaljevanju članka Uvod Razvoj sodobne računalniške tehnologije, kinematičnih metod in ekspertnega znanja je omogočil povsem nov pristop pri prouče- vanju športnikovega gibanja in gibanja športnih rekvizitov (Mar- ković, Supej in Erčulj, 2013). Medtem ko je tehnologija za merjenje in vrednotenje gibalnih sposobnosti v individualnih in kolektivnih športih postala stalnica za kakovostno spremljanje in načrtova- nje trenažnega procesa, je po drugi strani razvoj tehnologije za vrednotenje tehničnih sposobnosti t. i. športne tehnike še vedno v rokah znanstvenikov in inženirjev. V preteklosti je bilo spremljanje in vrednotenje tehničnega znanja igralcev izključno na ramenih strokovnjakov, ki so z različnimi kvalitativnimi metodami vredno- tili raven tehničnega znanja igralcev in so se morali zadovoljiti s podporo strokovne literature in lastnega znanja. Drobni tehnični 184 bomo predstavili novo in izboljšano različico pametne košarkar- ske žoge finskega podjetja SportIQ, imenovano SIQ Basketball (Skills+IQ), hkrati pa predstavili koncept kvantitativnega spremlja- nja in vrednotenja nekaterih kinematičnih parametrov uspešnosti meta na koš, ki jih lahko uporabimo pri delu s posamezniki ali sku- pino košarkarjev oziroma košarkaric (Slika 1). Slika 1. Sistem SIQ Basketball z mobilno aplikacijo in košarkarsko žogo „ Idejna zasnova in sestava košarkar- ske žoge SportIQ Z razvojem pametne tehnologije IOT (internet stvari) je opazen napredek tako v individualnih kot v moštvenih športih, kjer je teh- nična dovršenost skupaj s preostalimi dejavniki izjemnega pome- na (Marković, Supej in Erčulj, 2013). Posplošeno lahko rečemo, da o IoT govorimo, ko prek spleta ali mobilne aplikacije povežemo najrazličnejše predmete in naprave s ciljem medsebojne komuni- kacije. V praksi je IoT v uporabi že kar nekaj časa, na trgu je tako mogoče zaslediti »pametne« nadzorne sisteme, do katerih lahko dostopamo prek interneta, športne ročne ure in merilnike, ki nam omogočajo spremljanje naših športnih aktivnosti itd. Dodana vrednost IoT je predvsem v tem, da prek teh naprav (senzorjev) gradimo baze podatkov, ki jih hranimo in obdelujemo. S tem omogočamo napravam, da postanejo »pametne«, da se torej gle- de na izkušnje prilagajajo oziroma učijo in s tem izboljšujejo svojo namembnost (Hočevar, 2021). Košarkarska žoga podjetja SportIQ je pravzaprav prejemnik sil, s katerimi igralec ali igralka deluje na košarkarsko žogo pri metih na koš. Zasnova žoge SportIQ je bila precej zahtevna, vendar je inženirjem podjetja uspelo izdelati na zunaj zelo kakovostno košarkarsko žogo standardne teže in veliko- sti tako za ženske kot moške. Za mlade igralce in igralke pa so na voljo manjše žoge velikosti 5 in 6 (SportIQ, 2021). Snovalci košar- karske žoge SportIQ menijo, da bo v prihodnosti vsaka žoga digi- talizirana in bo z njo mogoče igrati tudi uradne košarkarske tekme pod okriljem krovne svetovne organizacije FIBA. Prav ta je namreč podjetju SportIQ za omenjeno žogo potrdila regularnost do leta 2023 (Haapaniemi, 2021). V žogi je patentiran vztrajnostni senzor za zaznavanje gibanja, po- vezuje ga nizkoenergijska povezava bluetooth, ki omogoča tako brezhibno povezavo žoge z aplikacijo SIQ Basketball kot tudi pre- nos pridobljenih podatkov v omenjeno aplikacijo. Senzorji v no- tranjosti so programirani tako, da prepoznavajo sile, ki jih igralec ustvari na žogo in jih s prostim očesom ne moremo prepoznati in izmeriti (Crowley, 2012). Kombinacija procesiranja signalov z ultra nizko energijsko porabo nam omogoča do 500 ur nemotene upo- rabe brez polnjenja. Podjetje SportIQ vsem svojim rednim upo- rabnikom aplikacije vsakih 12 mesecev podari popolnoma novo žogo (SportIQ, 2021). Več o delovanju aplikacije si bomo ogledali v nadaljevanju članka. „ Delovanje mobilne aplikacije SportIQ Košarkarska žoga ima pri metu na koš ali vodenju svojo hitrost in silo. Tako je pri košarkarski žogi SIQ z notranjimi senzorji gibanja in natančno določenih algoritmov mogoče meriti vse parametre, ki so značilni za gibanje žoge pri metu na koš. Na Sliki 3 je prikaz že znanih parametrov doslednost metov, izmetnega časa, izmetne- ga kota, hitrosti rotacije žoge, medtem ko so novost grafični prikaz razdalje in pozicije metov ter njihova doslednost. Do- slednost izvedbe določenih parametrov je izražena s standardnim odklonom od povprečja vseh omenjenih parametrov. Označena je s številkami od 4 do 10, pri čemer 4 pomeni zelo slaba, 10 pa zelo dobra doslednost. Večja je doslednost, manjša so odstopanja med posameznimi meti, torej lahko sklepamo, da sta gibanje in tehnična izvedba metov igralca ali igralke že precej izoblikovana. Doslednost izvedbe je pri košarki zelo pomembna, saj trenerji stre- mijo k temu, da se ohranja čim večja doslednost izvedbe v različ- nih okoliščinah košarkarske igre, kar pa še ne pomeni, da igralec met izvaja pravilno (Markovič, 2014). Razdaljo in točno lokacijo izvedbe metov aplikacija izračuna na osnovi predhodne kalibracije in izvedenih začetnih 100 metov sz petih različnih pozicij, ki so med seboj oddaljeni pod kotom 45° Slika 2. Potrditev regularnosti za vsa tekmovanja pod okriljem FIBE do leta 2023 (SportIQ, 2021) uporaba sodobnih tehnologij v športu 185 (modul Around world). S to funkcijo aplikacija oblikuje lokacijski zemljevid metov, t. i. heat map (Slika 4). Podobno tehnologijo že nekaj časa uporabljajo v severnoameriški profesionalni ligi NBA. Tako dobimo vrsto podatkov, ki nam omogočajo podrobno kine- matično ter statistično analizo in spremljanje nekaterih izbranih posameznih ali med seboj povezanih tehničnih elementov košar- karske igre (Erčulj in Marković, 2013). Medtem ko se tradicionalni trening košarke opira le na trenerjeve ugotovitve, je zdaj z uporabo tehnologije SportIQ mogoče dobi- ti takojšnje povratne informacije o kakovosti izvedbe določenih tehničnih elementov v realnem času. Vsi pridobljeni podatki, ki jih žoga zazna, se prek prej omenjene povezave bluetooth shranjuje- jo v mobilni aplikaciji, ki je prosto dostopna vsem uporabnikom in podpira operacijski sistem Android in IOS. Mobilna aplikacija nam omogoča pregled ključnih kinematičnih parametrov oziroma iz- bor določenega parametra za vadbo specifičnih elementov košar- karskega meta (npr. met po sprejemu z mesta; izmetni čas) (Slika 5). Tako dobi igralec na treningu takojšnjo povratno informacijo o kakovosti in doslednosti izvedbe posameznih metov, ki je lahko ob dodatni trenerjevi oceni igralcu v izjemno pomoč pri nadaljnjem učenju ali izpopolnjevanju meta na koš (Erčulj in Marković, 2013). Slika 3. Izpis podatkov, prikazanih na zaslonu aplikacije, medtem ko izvaja- mo met na koš (SportIQ, 2021) Slika 4. S tehnologijo SIQ Basketball lahko analiziramo tudi lokacije uspešnih (oranžna), idealnih (rdeča) in neuspešnih metov (siva) (SportIQ, 2021) Slika 5. Štiri možnosti prikazovanja parametrov med vadbo metov, ko je mobilna naprava v ležečem položaju: število zadetih in izvedenih metov, izmetni čas, izmetni kot in hitrost rotacije (SportIQ, 2021) 186 Aplikacija SportIQ nam ponuja množico novosti glede na svo- jo predhodnico – žogo 94Fifty®. Za uporabnika najbolj zanimive funkcije so avtomatično prepoznavanje strelca (t. i. shooter identification) ter zaznavanje zadetih in zgrešenih metov in njihova klasifikacija glede na tip meta. Košarkarska žoga SIQ Basketball z uporabo algoritmov posnema vsak met igralca ali igralke pri metu na koš in tako na podlagi povprečja vseh para- metrov ustvari t. i. identifikacijo strelca, ki omogoča prepoznavanje mehanike meta igralca oziroma igralke (za aktivacijo te funkcije je treba izvesti 500 metov), kljub temu, da z žogo vadi večja skupina. Ta funkcija nam omogoča, da brezskrbno vadimo, in statistika po- sameznih igralcev se avtomatično generira glede na uporabnika. Proizvajalci zagotavljajo, da aplikacija z algoritmi in senzorji v žogi z 99-odstotno gotovostjo zaznava, ali je bil met uspešen ali ne. Medtem ko je zaznavanje tipov meta (meti, izvedeni po podaji, vodenju ali prosti meti) trenutno na 95 odstotkih zanesljivosti. Vse omenjene mete po končani seriji uspešno shranjuje in analizira v aplikaciji, kot je prikazano na Sliki 6. Haapaniemi (2021) je v svoji raziskavi potrdil hipotezo, da takoj- šnja povratna informacija v realnem času o uspešnosti zadevanja metov pozitivno vpliva na motivacijo igralcev za trening meta. Vsi izvedeni meti se v aplikaciji prikažejo v številkah in odstotkih. Za trenerje pomembna novost pa je dodatna statistika, ki nam ponu- ja prikaz zapored zadetih oziroma zgrešenih metov ter metov, ki so bili izvedeni brez dotika obroča, t. i. idealnih metov. Prikaz idealnih vstopnih parametrov žoge pri metu na koš si lahko ogledate na Sliki 7. Splošno velja, da so vsi vrhunski »šuterji« sposobni zapored zadeti več »idealnih metov« iz različnih situacij in razdalj ter pod tekmovalnimi pogoji. Takšna dodatna statistika znatno olajša analizo in vrednotenje košarkarske tehnike posameznika, saj je poleg odstotka zadetih metov, izmetnega časa, doslednosti izvedbe metov in vseh dru- gih parametrov prav število zapored zadetih metov pomembna statistična vrednost, ki nam prikaže končno učinkovitost strelca. Za boljšo uporabniško izkušnjo aplikacija omogoča tudi glasovno in vizualno povratno informacijo po vsakem metu. Študije Erčulja in Markovića (2013) navajajo, da je z merjenjem gibanja žoge ob metu ali vodenju takšna tehnologija v izjemno pomoč igralcem in trenerjem, da lahko objektivno vrednotijo in spremljajo ekipne ali lastne tehnične spretnosti pri metih na koš. Podatke v zvezi s parametri gibanja žoge, kot so sile, pospeški in vrtenja, je mogoče identificirati in zbrati v smiselne vzorce, ki jih lahko pozneje primer- jamo z velikim številom drugih vzorcev, pridobljenih na podoben način od igralcev in igralk, ki imajo znane ravni usposobljenosti. Slika 6. Povzetek različnih statističnih prikazov analize metov iz aplikacije SportIQ (SportIQ, 2021). Slika 7. Prikaz idealnih vstopnih kotov pri metu na koš za lažje razumevanje pomembnosti t. i. idealnih metov (Erčulj in Zovko, 2021) uporaba sodobnih tehnologij v športu 187 Tako lahko npr. primerjamo karakteristike dveh ali več igralcev ali moštev ter ugotavljamo prednosti ter slabosti v tehničnem znanju glede na izbrane parametre košarkarskega meta (Marković, 2014). Zato je omenjena tehnologija lahko odlična osnova za sistematič- no spremljanje in vrednotenje tehničnega znanja posameznika ali skupine igralcev. „ Zaključek Meti na koš so najpomembnejša in najzahtevnejša veščina košarkarske igre, ki se ji v času trenažnega procesa posveča prema- lo pozornosti. Trendi sodobne vrhunske košarke gredo v smeri vse boljših telesnih (motoričnih) sposobnostih košarkarjev in vse večje preciznosti pri metih na koš (Drvarič, 2015). Z razvojem sodobnih tehnologij, kot je košarkarska žoga SIQ, je njihova uporaba v pro- cesu treninga le še vprašanje časa. Glavna prednost omenjene teh- nologije je v tem, da so podatki pridobljeni v realnem času, zato lahko igralci in igralke povratne informacije o metu upoštevajo (uporabijo) takoj, torej že pri naslednjem metu, s čimer lahko učin- kovito vplivajo na tehnično izvedbo meta. Hkrati pa tehnologija omogoča podrobne statistične podatke o uspešnosti zadevanja, ki so lahko podpora trenerjem in osnova za načrtovanje trenažnega procesa in tempiranja t. i. strelske forme. „ Literatura 1. Marković, M. (2014). Kvalitativne in kvantitativne metode za analizo tehni- ke košarkarskega meta. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 2. Erčulj, F., Marković, M. in Broder, Ž. (2014), Uporaba tehnologije 94Fifty® pri ugotavljanju nekaterih kinematičnih parametrov meta na koš. Šport, 62(1–2), 57–62. 3. Erčulj, F., Marković, M., Štrumbelj, E. in Jakovljević, S. (2014). Analiza vpli- va kinematičnih parametrov meta na koš s pomočjo „pametne žoge“. Šport, 62(3–4), 134–140. 4. Miller, S. in Bartlett, R. (1996). The relationship between basketball sho- oting kinematics, distance and playing position. Journal of Sport Scien- ces, 14, 243–253. 5. Crowley, M. (2012). Monitoring of physical training events. United Sta- tes Patent Application Publication, US 2012/ 0029666 A1. 6. Podmenik, N., Supej, M., Erčulj, F. (2011). Kako se tehnika meta na koš spreminja glede na oddaljenost od koša. Šport, 59 (3), 179–184. 7. Colby, J. in Witt, M. (2000). Defining Quality in Education. Programme Division, Unicef, 00(2). New York: Unicef. 8. Drvarič, J., (2016). Metodika učenja meta na koš in odpravljanje po- manjkljivosti ter napak. Pridobljeno iz ZKTS. 9. Haapaniemi, T. (2021). The effects of smart basketball on the motivati- on of the enthusiast and the fun of throwing when practicing alone. Master‘s Programme in Human-Technology Interaction. Faculty of In- formation Technology and Communications Master‘s thesis. 10. Hočevar, I. (2015). Poglabljamo naše znanje o »Internet of Things - IoT«. Pridobljeno 10. 10. 2021 s https://www.stroka.si/Vsebine/Novice-in-ob- vestila/poglabljamo-naše-znanje-o-internet-of-things-iot 11. Ward, P., Williams, A. M. in Bennett, S. J. (2002). Visual search and bio- logical motion perception in tennis. Research Quarterly for Exercise and Sport, 73(1), 107–112. Marko Marković, prof. šp. vzg. m.marko12@gmail.com