47. številka. Ljubljana, sredo 26. februarja. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD, ta 8 tri., jun je n» šolah in plačuje eiiKnii iiBKH, ;> ur., ee se uvukrat, in i Kr., ee so tri- uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Knlmanovej Irisi St. li »gledališka stolba". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oziiiinilu, t. j. administrativne not, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovoj hiši. Odpretje bolgarske narodne skupščine. V soboto 22. februarja so se sešli izbrani zastopniki bolgarskega naroda v starem mestu Trnovem k prvemu shodu bolgirske narodne skupščine. Odkar so leta 1303 divji Turki bolgarsko glavno mesto Trnovo vzth in bol garsko državo zatrli, je to prvi zopet svobodni zbor novovstalega slavjanskega naroda Bolgarskega ! Po skoro petstoletoem zatiranji vstala Je slav j unskim bratom Bolgarom zopet zarja narodne svobode. Srečni ti bratje! Sledeči telegram poroča odpretje prve bolgarske narodne skupščine: „Trnovo 23. februarja. Bolgarska narodna skupščina je bila včeraj odprta. Začetni govor kneza Dondukov-Korzakova naglasa, da ima skupščina dati bolgarskej deželi stalne uredbe, posvetovati se o organičnej ustavi, če bode treba izprcmeniti jo in pri tem poslušati glas vesti in ozirati se na bla gor dežele. Car je poslal generala Drinova in dr. Lucianova, katera bosta imela odgovarjati na eveutualna vprašanja. Po seji je bil ban kut. Dondukov je napil carju kot osvoboditelju JBolgarske. „Zastopniki so zahtevali, da se nazdravi Francoske) in francoskemu poverjeniku. Po slednji je nasvetoval zdravijco vsem evropskim poverjenikom in je odstopil odgovor an g leske m u poverjeniku, ki je prvi prišel T Trnovo. Angleški poverjenik je potlej napil na zdravje Bolgarske, kot naj mlajše države evropske „vsaj za zdaj". Posebno ru melijski zastopniki so ta ua migljaj v zdravijci z velikim odobravanjem Sprejeli. _V cerkvah po Bilgarskej je uvedena molitev, ki prosi Boga za milost, da se ves bolgarski narod zjedini. „Knez Dondukov je denes ogledoval bolgarsko vojsko." Tako poroča telegram. Drugo poročilo pa javlja: ,V južnej Bolgarskej, ali kakor jo zo vejo: vzhodnjej Ilumeliji, so Bolgari tudi baje tri poslance volili, in jih v Trnovo poslali, lOper kar je Turčija protest rala. Ali bolgarski krogi pravijo, da bi bila izdaja, ko bi Bolgari brate izpod Balkana odbili od sebe. Do zdaj je osemdeset poslancev dalo kuezu Dondukov-Kor-zakovu adreso, v katerej pravijo: Bolgari ne morejo priznati umetnih mej, katere je berlinski kongres kneževini Bolgariji dal, če nečejo svoje narodnosti sami moriti. Mi smo pred Bogom, pred narodom in bodočnostjo dolžni ob tem najbolj slovesnem dnevi svojezgodovine izreči, da morejo le narodopisne meje biti granice naše novooživljene domovine," Napitnica angleškega poverjenika (najbrž Drumonda VVolfi, ki je uže v zadnjih poročilih do svoje vlade naravnost pove dal, da se berlinski dogovor glede delitve Bolgarije ne da m rno izvesti), dalje vedno večje približevauje Anglije k It u siji in vsa druga znamenja kažejo, da smemo iz Bolgarije iu ltumtlije skoro Še jako nena dejanih za Slavjanstvo egodnih vestij pričakovati. Kako se bomo Slovenci obdržali? [Izviren dopis.] (Konec.) Naše časopisje bi bilo lehko mnogo bolje, mnogo bolj razširjeno, ako bi se mogli ured niki, lastniki, izdajatelji in drugi udeleženci porazu meti, porazumeti v tem smislu, da bi gledali na svoje objekte, na liste, in ne na svoje osobe. S sporazumljenjem ustanovil bi se lehko jeden sam velik politični dnevnik za slovenski omikani stan, in jeden sam politični tednik za prosto ljudstvo s prav nizko ceno. Kako veselo bi bilo slovensko razumni-štvo dostojnega večjega svojega dnevnika, kako vesel bi bil kmet zopet svojih cenili in je-dernatih tedenskih novin! Koliko lažja bi bila potfm tudi agitacija za takove novine! Ali v zdanjih okoliščinah je človeku t o'-ko priporočati ta ali oni točno imenovani list, ker vor da je število časnikov uže preveliko. Sicer pa nij malo število tacih izobražt nih narodnih (?} Slovencev, ki našim .Ustom pač radi pomanjkljivosti očitajo, a sami jih niti materijalno niti duševno ne podpirajo. Pa pristopimo k našemu slovstvu. Ali se ono dostojno podpira po našem občinstvu? Ali se dovolj priporoča po vsem našem časojiisjiV dovolj razširja mej naš narod? Odgovora mi nij treba navajati. Vprašam samo še i Ali se naši blovstveni iz lelki dovolj kritično pretresujejo ? Gotovo ne, in sicer to najmanje. Pa kdo si Hkoro Upa naše nove kojige kritizirati?! Slovenci smo zdaj v tem žalostnem položaju, da si z najmanjšo, objektivno in pravično kritiko svojih izdelkov žali-bog le več škodujemo, nego koristimo, ker s kritiko nij ustreženo niti pisatelju niti založniku, kajti oba hi domišljujeta, po pravici ali ne, da je kritika prouzročila slabo kupčijo. — Z večjo sigurnostjo pa bi smeli Slivenci stopiti na noge vsaj takrat, kadar nam potreba veleva odločno besedo govoriti v zadevi o.iih naših društev, katerih obstanek po objektivnoj kritiki ne pride v nevarnost. Taki društvi sta „Slovenska Matica" in „Družba sv. Mohora". Poslednja deluje z materi jalnoga Dva Matevža. (Spisal Nis Vodoran.) (Dalje.) VII. Teta — sestra cerkvenikova — morala je biti zdaj pomočnica in posrednica. Marjeto je rada imela ko svojo lastno hčer, zato je nij bilo treba dolgo prositi, rada je stopila na JMarjetino stran, ter obljubila jej svojo pomoč. Takoj drugi dan se napravi k svojemu bratu. Cerkveniku se je čudno zdelo, da Marjete nij domov, ker se je imela vrniti če tisti dan, Jko je šla. Za to je njegovo prvo vprašanja sestri: „Kam si pa Marjeto dela?" „Marjeta ostane v mojej hiši, dokler .. .° „Kaj? V tvojej hiši ostane V Nijsem li jaz več gospodar ž njo, jaz njen oče?a „Da, ti Bi njen oče in njen gosjiodar, iu ravno zato, ker Bi njen oče, moraš skrbeti za njeno srečo, ne pa siliti jo . . »Kaj Biliti? koga siliti? Uže vidim, da me je šla tožit k tebi; no, Čakaj mi Marjeta, še prideva skupaj !u „Tako ne govori! Marjeta je tvoj otrok, in gotovo ne zasluži o tre besede od tebe." „Ako je Marjeta otrok, kakor mora otrok proti očetu biti, mora ubogati, in očetu hva ležna biti, da se za njeno srečo trudi, ne pa po svojej volji ravnati. Kaj pa ti je natvezla o meni?" JJMarjeta eo nij pregrešila zoper otroško ljubezen, in nij besede izgovorila, katera bi kazala, da te ue spoštuje. Kar je govorila, govorila je, ker je morala. Prav stori, da go vori, dokler je še čas; boljšo je zdaj govoriti, kakor celo svoje življenje črva nezadovoljno .ti in kesa v srci nositi." BGlej, glej, kako modro in lepo denes govoriš! Uže vidim, kam pes taco moli. Marjeta nij zadovoljna z ženinom, kateri jej je numenjeu. Razloži mi pa, kako se to sklada z otroško ljubeznijo in spoštovanjem, da Marjeta meni obljubi, da hoče Matevža vzeti, potem pa leti k tebi mene tož t in tebe zoper mene na pomoč klicat." „To uganjko je Ithko uganiti. Ti si jej ponujal Mrzlikarjeviga Matevža, a ona je imela v mislih logarjevega." „A tako? Torej za mojim hrbtom si ona faute zbira! Dobro me pomni, — iz tega ne bo nič!* „Ztkaj ne? Nij-li logarjev :in mladenič, da mu ga nij para v celej okolici. Vrhu tega vdobil je zdaj dobro službo, tako, da se nij bati, da bi se jima slabo godilo." terega je nam in Hrvatom v bodočnosti treba. Slovenska književnost se sama nikoli ne bo mogla dovolj povzdigniti, dokler ne bo mogla v malo predrugačenej obliki narodnih mej na jug črez Kolpo in Reko, ter na vzhod črez Sotlo prekoračiti. Ali prej, nego to dosežemo, nam je na istih mejah vrata odpirati hrvat s kej knjigi v našo domovino. Da se torej Slovenci tudi v najneugodnejših političnih razmerah obdržimo, pospe '11,1110 umno napredovanje in pri ino razširje vanie pravega štetila dobrih domačih časopisov, poBpešujmo naše slovstvo in dobro o h 11 o v a j t n o naša književna društva, ter delajmo tudi za knji Ževno jedinstvo s Hrvati. Politični razgled* Notrtiiij** u odbija 6no novinstvo, ki družbo človeško o^trupljeva, in je priporočal složnost. v krščanskih principih, a zmernost v jeziku. — Ravno tako je papež katoliškim novinarjem na srce pokladal, naj se birć v novinah za to, da ho papežu vrne ne sovo posvetno oblastjo Dopisi. Iz fckofj«* TiOkc 24 februarja. [Izv. dop.] Do deneB se nij nihče oglasil o volitvah za naš mestni občinski zbor. Zato naj bode meni dovoljeno jih Bvetu nekoliko osvetiti. Občina Škof a Loka je zložena iz mestno občine in kmetske občine Zminec Letos je iztekla 3 letna doba občinskega zastopa. Županstvo je pravilno naredilo nove volitve, kot navadno prej vselej. Občina Zminec je uže izvolila Bvoje zastopnike, ko bo se 20. t. m. zbirali volilci tretjega razreda, da bi volili kot vselej: narodno. Človek obrača in gospod okrajni glavar obrne. Ravno predno bo volitev prčne, naznani g Derbitsch, da je volitev nezakonita, ker občina Zminec mora skupno z mestom voliti, in če tudi se bo volitev vršila, je on ne bo potrdil Omeniti moramo, da se je tako, da voliti občini vsaka za se svoje zastopnike, u>. skozi 13, reci: trinajst let volilo. Na vprašanje g. župana, zakaj da bi zdaj ne bila volitev veljavna, ker bo je uže toliko let tako volilo, odgovori g. okrajni glavar, da je bil še le zdaj podučen. V ob'e Be zdaj sliši, da hočejo voliici 3. m/.reda in volilci kmetske občine pokazati, da se ne dajo utruditi če morajo dvakrat iti na volišče. Pa tudi 2. in 1. razred Bta zdaj morda še na boljem, ker je mnogo volilcev zdaj v 3. ali 2. razredu, kateri pridejo po vštetji davkov plačujoč;h v davkovakih občinah zunaj mesta en razred višje. Še marsikaj bi se dalo o tem pisati, pa naj si raji vsak bralec zraven misli, ker go.-pod drž. pravnik ima mogočno roko. (Za to Brno cel6 iz tega do-pi->a morali nekoliko brisati. Ur.) Tako smo imeli Ličani 3 glavne zabave; l. ples ognjegasilcov, 2. veselica čitalnice in 3. občinske volitve, katere so se tako lepo vršile, da ae vse mesto čudi. Naj mi bode dovoljeno vse narodnjake opomniti, da morejo pri takih priložnostih naj- (stvarnega) stališča, gledajoč b tako lepim I vspehom, da se sme tudi glede* formalnosti vse dno prezreti, kar se je kedaj o tem pisalo; zato naj bi to blago družbo slehern domoljub povsod in vsikdar z besedo in z dejanjem priporočal, kajti ako bo jedino to društvo Slovencem v svojej zdanjej veljavi ohrani, nij Be nam narodnega pogina bati. Ali drugo je z našo „Slovensko Matico", katera menda slovenskemu razumništvu od leta do leta manj ustreza. Temu sicer nij uzrok samo zdanji odbor ali društvena pra Vila, uirok je tudi slovenska inteligencija, ki premalo sodeluje pri jedinem narodno-znan-Btvenem zavodu. — Pri bodočem občnem zboru bi jaz nasvetoval, da se vrše volitve vsikdar svobodno, to je, da stari odbor ne nasvetuje novih odbornikov, ampak da Be to prepušča posameznim, osobno došlim udom, kateri naj bi se pri volitvah samo na znanstveno in literarno izobražene može ozirali, naj več na literate naše. Morebiti bi tudi to ne škodovalo, ako bi se vcb odbor vsako leto ponovil. Občni zbor naj bi pa bil ob velikih počitnicah, da Be ga more slovensko uči-teljBtvo srednjih šol, ki Šteje mnogo pisateljev, lehko udeleževati. Društvo si pa s tem sebi glede materijalne podpore, udom pa glede du-Bevne hrane in rodoljubja največ škoduje, da knjige le na — vero poSdja. Dokler „Matica" tega ne bo odpravila, škodovala bode le sebi in svojemu namenu. Skrbimo torej Slovenci bolj za naše knjige, časopisje, za naše Blovstvo, in zlasti za naša društva, ako se hočemo kakor slovenski narod ohraniti, in kakor tak izobraževati I Ali če pridejo za nas še neugodnejše po litične razmere, nego bo zdanje, kar je mo-niogoče; ako bi Be naš jezik čisto iz šol in iz uradov izpahnil, ako bi se nam naše časopisje zatrlo, ako bi bu našim odvisnim pisateljem pero iz rok iztrgalo, kje bodemo Slovenci v tem žalostnem slučaju iskali zavetja in pomoči? Pri našem bližnjem, sosednjem bratu Hrvatu, kateri bo bode sigurno dalje upiral tujim navalom, nego mi Slovenci. Zato hvalim vsak korak, kateri nas Hrvatom približuje. Skrbimo, da se naš jezik asimilira, prispodobi čim več hrvatskemu, privajajmo se temu bratskemu jeziku, potem pa porabljujmo tudi vsako priliko, da Be hrvatski književni jezik našemu približa. Delajmo z jedne strani na to, da se hrvatska knjiga pri nas, a slovenska pri Hrvatih udomači. To bi bil prvi in naj-vspešnejši korak do literarnega zjedinstva, ka- „Zemljišče, pošteno zemljišče brez dolgov, trdna kmetija to je najboljša služba. Služab nik mora plesati, kakor mu se gode, — denes se gospo li zameriš, jutri si uže brez kruha." „K, dragi moj, kmetu nij treba zavidati. Saj vemo, kako je: večno delo, večno trpljenje, večne skrbi; boljša je logarjeva Hužba; lehko delo, malo skrbij in vsak mesec gotov denar, naj toča pobije polje ali ne." nBoljŠa ali slabejša, jaz sem oče, mene mora poslušati; jaz sem Mrzbkarjevemu dal besedo, — pa mir besedijl" Dolgo sta še besedovala, ali končna be Beda cerkvenikova je bila vedno: Marjeta mora očeta ubogati. Teta torej nij nič opravila. Poguma sicer nij izgubila, misle si: kar dene-i nij, pride lehko jutri; ali izprevidela je, da bi deues vse daljne poskušnje brezvspešne bile, zato se je napravila zopet domov. Pri odhodu jej je cerkvenik trdo zabičeval: „ Precej mi pošlji dekleta domov I" VIII. Prešli bo za tem trije dnevi, — Marjete še nij domov. Cerkvenik se je Bam saboj bo jeval. Neizrečeno ga je jezilo, da se mu hči ustavlja. Najraje bi bil šel sam po njo, ter jo pripodil domov, kakor se z neubogljivo po tepenko stori, ali Bram ga je bilo, da bi se po vasi izvedelo, da njegova beseda pri li 'ori več ne velja. Uže tedaj so si ljudje marsikaj štpitali na uho, kaj bi še le potem bilo, ko bi moral silo rabiti, da Marjeto upokori. Pa še nekaj je bilo, kar ga je od sile odvračalo. Z:čel je premišljevati sestrine be sede in oba Matevža primerjati. Kar se mladosti in lepote tiče, se Mrilikarjev Matevž ne more meriti z logarjevim Kmetija tudi nij več, kir je bila prejšnje čase; davki bo zrni rom večji, delavci vedno dražji, a letine vedno slabejSe. Ako bi se logarjev Matevž pošteno obnašal in pridno svojo službo opravljal, ne bilo bi naopačno za njegovo ženo, morebiti bolje nego pri Mrzlikarjevem, vsaj toliko težkega dela in gospodinjskih skrbi ne bi imela. Tako je nazadnje cerkvenik ukrepal, ali obljubil je gospodu fajmoštru in dal je svojo besedo Mrzlikarjevemu, — ne more Be vefc umakniti. Četrti dan pride zopet Bestra njegova, a brez Marjete. Tedaj jo cerkvenik ostreje poprime: „Kje je dekle? Zakaj je ne pošlješ domov? Zakaj mi delaš to sramoto? Jaz tega ne morem vet trpeti, domov mora priti 1 Le čakaj, jo uže zopet navadim pokorščine." „Ako misliš, da z vpitjem in jezo kaj opraviš, motiš se. Bodi torej miren ter me poslušaj. Kako bi se mogla Marjeta domov vrniti? Ako uže nad manoj tako razsajaš, kaj veS Storiti tuđi za volitve v državni zbor, ka ttre bodo v teku tega leta, in pri katerih moramo Ločanje spet pokazati, da smo mo žje zvesti domovini svojej! ■ z Konjic na slovenskem Štajerskem 23. februarja. [Izv. dopis] (Pustno vreme) Denes ob jednej uri popoludne smo imeli prav znamenitno vreme. Ves dan je snežilo in deževalo; na jedenkrat pa začne bliskati in grmeti, toča pada in tudi babje pŠeno; tej zmešnjavi pa se kmalu smeje — solnce gorko. Razen viharja smo torej na jedenkrat imeli: dež, Bneg, točo, blisk, trebk, grom in solnce. (Kakor tudi pri nas v Izubijani, in drugod okolo Ur.) Trebalo je menda, da vendar tudi vreme naznani, da je bila pustna nedelja, kajti razen omenjenega vremena je bilo v Konjicah tako tiho in mirno, da smo se prav dobro dolgočasili. Uzroki tej talostoej prikazni so hudi časi, ki vladajo nad nami: nij peneza! Hvala Bogu, da še imamo dosti vina in žita, da nam ne b ide trebu v notic zadolžiti se kakor v pretečenih letih. Ako ne bi štibernica živine rubi,evala, in ko bi se svinj, katere so za „furež" pri pravljene, menj držala, ter ko bi bolj po vinu segala, bi naš kmet v spomladi ložje si po magal. Tako pa vino zapijemo, ker ga prodati ne moremo, Hviuje in krave pa drugi nam prodajejo! So pač taki časi. Iz Gorice 22. febr. [Izviren dopis.] Brez velikega hrupa poteka nam letos v „soln eanej Gorici" pust svojemu koncu; splošna revftčina je tudi tukaj kriva, da se ne pokla dajo več Kurentu take žrtve na oltar, nego li je bilo to druga leta navada. Neko poseb nost vam imam vendar denes krutko opisati, katera se je tukaj ta pust vršila, in ta je otroški ples v tukajšnjem lahkem društvu „Soeijeta di Gmnnstica"! Da ne mučim pre več čitateljeve radovednosti, povem naravnost, da so se otroci hodili letos v imenovano društvo učit plesati, a na „debel četrtek" je priredilo omenjeno društvo „una festa dei fanci alli", pri kuterej se je plesalo, da je bilo veselje. Da! neko veselje vidi „Isonzov" dopisnik v tem, dus ravno smo mi nasprotnega mnenja. In zakaj to V Zato ker Be s tem v otroškem srci rodi prva iskra, ki vsplameni po nekoliko letih v hudo strast. Da 5--10 letni paglavček z ravno toliko letno „punčko" pleše, jo potenVpod pazduho sprevaja galantno po sobani, jej daruje šopek cvetlic in jej fino komplimentuje, to gledati se marsikomu „lepo" sdi; a kdor se je kedaj učil odgoje, ta mora naravnost takovo početje obsoditi iz gori navedenega uzroka. Ne zdijo se mi torej pa metne 6ne matere, ki so na te .srčke" vse nateknile, da bi le „lepši" bili, ker b tem zajedno vzbujajo už« v otroškem srcu lehkomi-selnost in koketerijo, kar ne prre. Jaz se popolnem zlagam z 6no gospo, ki je gledd tega plej«a rekla : „Moliti in delati naj bi otroke učili, ne plesati do pozne noči, saj še tako se pozneje v živerni zbirsajo". Prav tako odobru jem gospodom učiteljem, ki bo prepovedali v *oli otrokom, tega plesa udeležiti Be, odobru-jem, pravim, akopram se ravno o tem „Ison-zo" toliko repenči in huduje. — Ker raTno o „Isonzu" govorim ne morem si kaj. da bi ne omenil necega napada na goriškega profesorja, katerega je omenjeni list prinesel. In sicer govori o katehetu na tukaj šnjej realki, ker je baje v šoli rekel, da se nema Avstrija nič nadejati od Nemcev in Lahov, timveč od Slovanov, ker Slovani bo steber Avstriji. Mož je, da si Lah, povedal resnico, kar pa je hudo dregnilo tuk. „Lonza", da se je ostro zagnal v omenjenega gospoda kateheta. Iz Kg-oiftlkftl 20. fcbr. [Izv. dopis.] Pred kacimi osmimi meseci bila je v sosednjej vasi veselica. Pri tej veselici je bilo precej našega občinstva navzočnega. Veselje tega večera je na*e fante precej predramilo, brž pri čno sanjar ti in ugibati, da bi ne bilo mogoče tudi v domačej občini kaj tacega osnovati? In res vneti za to narodno stvar, prizadevajo si ve-ielieo doma naj raviti; ker pa domačih močij nij bilo, podajo se v Nabrežino iskat pri tamošnjej „čitilnici" pomoč«. „Kdor išče, najde" — iu res \rli Nabrežinci so prišli. Ve selica se je nepričakovano dobro obnesla. Ne koliko časa prej bilo je pa uže ustanovljeuo „Bralno društvo". Društvo je marljivo Begalo po časnikih, katere tudi še marljivo prebira Pred petimi tedni misliti se je pričelo na novo veselico, na veselico, katero je priredilo „Bralno društvo" v nedel|0, to je IG t. m. Veselica bila je, akoravno slabo vreme, dobro obisko vaua. Razen domačih društvenikov došlo je tudi obilo število gostov tako iz Nabrežioe, Gabrovice, da še celo iz TrBta. Vse točke programa so se — akoravno vse nove moči — precej dobro izvrševale. Veselica trajala je živahno do ranega ju tra, in bIovo jemaje ločili smo se žeieči se prej ko prej zope sniti k zabavi vriečej se v tako narodnem duhu. Sprejmite vsi prija- bi £e le ž njo počel? Marjeta se tvoje jeze boji, in — kakor vidim — po pravici. Dobro me razumej: dokler stvari ne uravnamo, se ti Marjeta ne vrne v hišo. Odločila se je rajši takoj po svetu iti, kakor gospodinja Mr/likar-jeve kmetije biti. Ako imaš kaj srca do svojega otroka, odnehaj, ne sili je, ne goni je po svetu. Da ti vse povem: prišla sem denes zadnjikrat k tebi prosit te in omečit, ako je mogoče; ako ostaneš trdovraten, iu se ne usmiliš svojega otroka, potem gre Marjeta jutri v mesto; pripravljena je uže, — le meue čaka, da zve tvojo zadnjo besedo." Tega ubogi cerkvenik nij pričakoval, to ga je poparilo ! Molčal je, dolgo je molčal; mej tem je pa sestra njegova še jedenkrat i veo svojo žensko zgovornostjo poskusila doka zati, da Marjeta pametuo dela, ako svoje srce posluša, katero jo drugam vleče, ne k lirzlikarjevemu Matevžu. Cerkvenik je bojeval sam saboj hud boj. Strašno hudo bi mu bilo, ako bi ga Marieta zares zapustila, ako bi res šla po svetu s trebuhom 2a kruhom zoper njegovo voljo, brez njegovega blagoslova. Da bi ne bil dal svoje besede gospodu fajmostru in Mrzlikar jevemu Matevžu! Ko bi se ta vozel tako d l razvozlati, da bi bilo vsem prav, pripravljen bi bil odjenjati, — ali bati Be je, da pri go-sjmdu fajmostru nikdar več onega zaupauja ne doseže, katero je vžival doslej. In zdaj precej se mora odločiti, jutri bi uže prepozno bilo; ne, to je preveč; Btarega moža so skoraj solze oblile, kar se od smrti njegove ratijke žene nij zgodilo. Nič več se nij zadiral, nič več nij vpil, — krotek in miren je bil njegov glas, ko je naposled sestri odgovord: „Privtdi mi dekle domovi Te sramote mi ne storite, da bi Be moja hči, ki je vedno za ubogljivo, pridno in telji našo najtoplejšo zahvalo, želimo pa tudi, da bi nas prilično še blagovoljno počastili. X Duiitaltl 21. februarja [Izv. dop.] Omenili ste uže minolega tedna interpelacije, katero je stavil dr. Vošnjak s tovarši do vlade o zadevi resorvnih zdravnikov pri okupac jskfj armadi v Bosni. Po stenografič-kem zapisniku se ta interpelacija tako le glasi: „Akopram se je demobilizacija 6nih re-servnih delov armade, ki so bili za okupacijo Bosne in Hercegovine meseca julija prošlega leta in pozneje mobilizirani, zdaj večjim delom uže izvedla, ter so se reservoiki. osobito re-Bervni oficirji, reservni uradniki za oskrbovanje armade itd. domov odpustili, službuje ipak aktivno še mnogo reservnih zdravnikov v obeh zasađenih deželah. „Ker so imeli ti zdravniki pred mobilizacijo večinoma take javne zdravniške službe, ki so se jim le za šest mesecev reservirale, imajo zdai žalostno perspektivo, da izgubijo svoje prejšnje službe, in da bodo ob svojej vernitvi v domovino morali zopet sebi in svojim družinam eksistencijo ustvarjati. „Ker se pa aktivnih vojaških zdravnikov ne manjka, in bi se tedaj reservni zdravniki lahko odpustili in svojim meščanskim poklicem zopet izročili, ne da bi se stem kaj škodovalo vojaškim zdravniškim poslom, za to usojajo se podpisani visokemu c. kr. skupnemu mininisterstvu vprašanje staviti: Hoče li ono na to delati, da se bodo reservni zdravniki, ki se še za aktivno vojaško službo v Bosni in Hercegovini porabljajo, prej ko mogoče v domovino odpustili?" (Pride potem 23 podpisov.) Domače stvari. — (Vreme.) Zopet imamo (na pustni vtorek) sneg in dež. Ljudje pravijo, da tacega toliko mokrega vremena še nij bilo nobeno zimo. — — (Umrl) je v nedeljo 23. t. m. na svojom posestvu v Medvodah nad Ljubljano po Gorenjskem sploh dobro znani krčmar in posestnik J a m n i k, po domače T o s n i k, star kacih 7f) let. Umrli je bil gotovo jeden naj-premožnejših kmetskih posestnikov kranjskih, cenijo ga namreč na kacega — pol milijona ali vsaj na več stotisoč. Glavni dedič je umrlega jedini sin, g. Nikolaj Jamnik, po domače Starman, posestnik na Svetjem. — (Kranjska šolska postava potrjena.) Z Dunaja se nam piše: Od referenta svetovalca Hermana v naučnem ministerstvu pošteno veljala, Bog ve kam po svetu sklatila. Domov naj pride, — mene Be nij treba bati, — in potem Be bomo pogovorili, kaj iu kako bi bilo bolje." Iz tega odgovora je sestra cerkvenikova spoznala, da se je stvar po njenej volji /a-suknila, zato nij dalje tiščala vanj, rekla mu je le: „Ako hočeš resnično po očetovski z njo ravnati, ako hočeš vse mirno premisliti in pametno ravnati, hočem jaz dekle ustaviti, da nikamor ne gre, ter privesti jo jutri sem, drugače pa ne, — hočeš?" „Naj pride!" Drugi dan se je Marjeta vrnila domov. Teta jo je spremila. Oče cerkvenik se Ricef nij mogel vzdržati, da bi je ne bil pokaral, toda njegove besede nijso bile preostre, in videlo se je, da jih je zato govori, da bi svo o očetovsko oblast nasproti hčeri izkazal. (Kouoc priu.) smo poizvedeli, da 80 v našem kranjskem deželnem zboru skleneue prenaredbe šolske postave predložene naj višjej sankciji, katera je od Stremajerja tudi uže — zadobljena! — (Preiskavanje na coljskej gimnaziji ) Iz Celja se nam piše: V tem hipu se velika preiskava na celjskem .gimnaziju vrši. Slovenski dijaki so baje dobili od necega dobrotnika 10 gold. v dar, ter bo si namenili narediti jedno veselo uro ž njim mi-noli teden 14. februarja. Kar štirideset se jih zbere pri pijači, in imeli so veseli dečki svoj „Blovenski večeru. Ali Škoda, da imajo mlidi fantje jako nevarno navado pri takih pri lož no.-tib plotove podirati, nepriljubljenim profe eorjem šipe potrupavati itd. Zadnjič so ovo po disciplini nedovoljeno privatno veselje tako dolgo v ranem jutru prakticirali, da bo policaji dva prijeli in priprli; jeden od teh je potlej vse povedal in izdal. Nemškutarji torej zdaj po mestu govore, da bo izvedeli: da imajo Blovenaki gimnazijalci svoj z roko pisani časnik .Dijak", da vedo, kdo mu je urednik, kdo pisar, tajnik, koliko da vsak naročnine plača itd. Straha in trepeta je mej mladino mnogo. Morda vam izid še poročam. — (Iz Krškega) se nam piše: V Kr škeiu se je pud načelom tamošnjega župana g. V. Pfeiferja ustanovil odbor z namenom slovesno praznovati petindvajsetletnim poroke presv. cesarja in cesarice. Dotični program je uže določen iu se bode v kratkem objavil. — (Za Notranjee.) V Krškem, kakor smo poročali, nabralo je tamošnjo županstvo v korist Notranjcem znesek 105 gl.; h kateremu pripomogli bo Bledeči gospodje: M. Hočevar, državoi poslanec 50 gl.; V. Pfeifer, državni poalanec 20 gl.; Dr. Koceh, odvetuik 8 gl.; Fr- Bbinches, občinski svetovalec 5 gl.; E. Polak, kanonik 5 gl.; J. Lenk, graščak 5 gl.; C. H. Maurer, trgovte 3 gl.; K. Žo ver, posestnik 2 gl ; J. Kumpret, posestnik 2 gl.; W. Polak, posestnik 2 gl.; II. Šianeer, trgovec 2 gl.; F. Zesar, trgovec 1 gl.; R. Kngelsberger, trgovec 1 gl.; F. Grivec, kaplan 2 gl. . Neimenovani 1 gl.; M. Ausetz, c. kr. poštar 1 gl. — (I z S e ž a n e) se nam piše: Na pustno nedeljo napovedan je bil v stolici kraškega globusa veiik „koraou od Starega grada do Skaramangovega raja. Namenili so bili naši Sežana vkupiti v ta namen dvajset in štiri kvintale bobkov (konfetov), torej dva kvintala više, nego Ajdovci. Ker je pa bog Vserog poslal denes v Sežano z bliskanjem in grmenjem nad tri sto sodov sodre, uij bilo treba bob kov vkupovati, in naši Sežana bo shranili denar, h katerim so imeli konfete vkupiti, za suk (turšico)._ Haziie vesti. * (Dogodjaj z ropar) e m.) Pred nekoliko uuevi je šel 19 Ittui Dela Rstly v K*d v vinograde svoje matere. V Uli vinogradih je tudi mula hišica, kjer je hotel mladi mož prenočiti. Zvečer pride k njemu v vas nek „sze-geny legeuv", zahtevajoč kruha in vina, Cesar je tudi v obilici oobil. Gost ko se je bil na jedel, vstal je in dejal: „Nasitel sem se, a zdaj pa hočem tudi novcev, ter potegne nož. Ko mu zatvrdi mladi mož, ka nema novcev, reče lupež: „Hoćemo videtilw ter ga napade z nožem. V tej sili ustreli mladi mož z revolverjem na lupeža ki se zadet v vrat, zgrudi s kri kom na tla. V sled strela je pa luč v sobi ugasnila, in mej tem, ko je R. Žvepljenk iskal, pograbil ga je ropar, in le z veliko silo se mu je mladi mož iz rok iztrgal, potem hitel ven, in ljudi skupaj sklical. Ti so prišli, zvezali roparja, in ga k ■•"in i odvedli. CiUMalt 9 l^uoijMill. 22. februarju: Anton Vodnik, kamunosek, 53 let, v knivjej dolini at. 1, vsled mišico. 23. februarja i Miklavž Stilna, penz. e. kr. Hh rimski ivetOVatM, 68 let, M starem toru At. .'J4, vtled oHliii.ljenju. — Prana Btebil, gottafi, 57 let, am einouBkej resti At. It), vsled mrtviro v uiožjanilr. 24. februarja: Jane/. Aeen, dote paznika v posilnoj didavniri, lil in. 2(5 dnij, na poljauskej eeati št. 2», vsled vnutico diišniku. Služba občinskega zdravnika. V občini X_ia.žlci trg: iMarkt TiiiTer) bo j* izpraznila služba občinskega zdravnika z letno plača OoO gold. Prosilci za to službo, kateri morajo imeti diplomo doktoratva, dokazati dozdanjo prakso, is morajo biti zmožni slovenskega jezika, vpošljejo naj svojo prošnja občinskemu uradu v La&kein trgu do Sli. imii-triju 1H7U. Od občinskega urada v Laškem trgur dno 23. februarja 187.1. (Ufi—i) iiiion i. r., lopati. VVir empfelilun: gosc&utit. nl» nestes und Prelsvviirrllgstps Die Regenmantel NVagendeckon (Placlim), Betlfinligen, ZrlismiTr au, Zollerpasse 2, " -] Lirfrrant en «1« ti. und k. Krieramlnlsteriuma, Sr. Maj. Kriegsniarine, vleler HumanitlitaanBtalten etc. etc Solide Firmen als Vertreter erwiiuscht. Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaj i, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegolgasse, priporoča p. n. občinstvu colo vrsto prnvlll xv, ki bo io vmcIpJ kot izvrstna Jzkaiala In gotovo ozdravila. Tisoč tpričoval jo potrjujejo. V. n. občimtvo io prosi, da samo ono M|»4M-IJ»lltct« za pni*«• «pr«■ |cmii. ki so a iiiiho firmo zaznamovane. [■uniiigw?rK-ti i*i£Saiii Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi!££ sSft kri, in nijio škodljivo; dobro pose buo pri boleznih v spod-iijiii organih, zimicl, boloznih prmOli organov, koto in očij, otrok iu iunak ; odpravijo ziiprotjn, pravi vir najvoč lioloa-nij. 'I'a pilu jo najboljši in najcenejši iadulok to hiru. 1 vahir, H Ikatljic, ■ 120 plUmi, atuiui 1 ghl., posamezno ikutljico iti kr. Odliko* um- M» i*' |>il«- as jltko iiiniti iiu M|trl«'4*t»lom ilt'ii'ii'ii" Mt«'4ov«il<-i» |»r«l 1'iilm. Beaunie' Girome, "vm"° z,,rii^,,kr:4 0iobl Prsne cigarete iz smrekovih igel, najboljio arodatvo zopor naduho. 2.. koauv 1 Kld. TyT«riT/llln "^'"'ti*0 aWtntTQo za Islodto. potolail krt. ijtllll, rabi luili kol /()1,lm tiaaturu in uatna voila. no kr. tovi el ki (In«1 on - m«i 1 onolr ■op«* raka, gojUobo VTUUibU piliCjJOJV. v koatob in vao vrato run. H kIiI Margaritte - bonboni zoper kašelj, »O kr. § -2 M < Uuaco - tiniitura jSZ IZT&uS-njo v zolodoi itd. tlld. I.ltO, H.ftO, 4.— fW*Oll IrtTI dobro Mpt( van nlmi l>ulozni, proti ululio-UlUlliUU, 8ti> inmtuja itd. 70 kr. S o cn 0 • od b rt Guaco - mazilo, X^T^S nainužo. 3 ghl. Odontin zobna pasta, il'L'Z"'^.;* Brownova pomada, Ilili^rtCvSi^ dajo lasom prvotno barvo. Velik lonček stan« IS H''!., muj-Dr. Callmanna lasno barvilo, }£$£a£?t da osivelemu Iuhii vsako barvo (i rno, rujavn, rumeno). '.1 gld. « S) rin a on - uaon na "°i",r B«jOobo iu bolečino UUOiliU OSOllUa v u„|,ub. 1 gld. AO kr. ~P/1 Vin '2 Kino prinoion, olajša takoj najhujšo iiiigrunu X (J - 11U, i,, bolečin« v gUrl. 1 gld. Aromatičen duh zoper trganje po jlj^ l>rip<>ročou vsuiu, ki imajo putiku ali ruviuutizoiii. Dr. Baverja pravi pulherin J;;1,,,1lHllv,;;1i:;: por Minjo, iliijo ROati lilijni) iu rožno barvu. i 1 gld. .iu kr. iu a NO kr. Royerjevo henierojidalno mazilo, poročouo, kittorn liumorojido nudliigiijojn. 1 gld, tlO kr. Salyeil -'antisuitin, !;;,'It|,,l;,t1",0,;;,k,r,:'l,'''J,, ruk Orijentalni prah za dame, niehkott, (bulo uli rozu), a 1 H'd. in a AO kr. Albnminat od železa, ?tiX&^j££SZ acimtoiii in liolnim na zivuib itd, ; uio čroz mulo dnij hu čuti, kako ulboiniiiat od zolezu vpljivu. 1 kIiI nu kr. Hallerjeve jodne pastile l^iritJZ Mlo, Tu jodno paatiht ozdruviju liruniorjai, /.anl.irrlu aipliilia, bolućint) v )-■' 'vi, .ii / ili in na očAh. 1 »krinjici do kr. TniOOtinn l-nUlIln o*Jravi juko naglo vnuk u10-AllJtJ^ LILI 11 \j(tUUUU. |lllr„j katar (tripur uli boli toki liroz mI.iI.ili nuHlodkov. 1 t M HU kr. Salvcilno milo, u^'^io 1,1 '^"^ Schrierove zobne pile, ::ir:!!;tr""u"" (J) v i'i'uiiiu čudovito ptiinaKU pri vueh kodnih OLUliVA - V^lOJUlO, holoaiiih, NO ki. Elektro-motoricni vratni trak, ;kuu £ bonjo otrok, nujljoljsi iiapch 1 nld. IlO kr. Gnšni dnh, u^u"1^ «"-1.^,^,^„.i tkrUr..». Ilnii'1i'l,nwL'i anlr '"»jb"i.i«di »vuamkih piu-UULOlttJlJliiaa.1 DUA, lOimkih aoliaćj olajau takoj VHuk k.tm>ij m prriini lioli'/. i ivuiv.ll' proti nabodu, prHiivuiu kuturu, prt-VV llllril -jJttpU, hlujunju v vratu iu tutpL Dr. Fremonta prerodilni lik6r, US£S^ in zvozilo. S£ u: 1 ■ 1 - |>< u u nujboljao mili um zoper alabo prubavljonjo, dri-11iiiiiJ h, »ko, poni'buvuiiju niouij, i.l 1 ujmi \ .m j u m HUiiui. Cona jo«lnoj aklumoi NO kr. 1 gld. HO kr. Dr. Haiderjev zobni prah, »» ^ Vodno v zalogi jo: liouO«'liNlri«iio Nt i»-iir»lto iulil.i, , r,r. kr. N«>Mll4>J«'VH ulr«m-Ja iiinlm a uo kr. Ur. «>«>li|«-v |«|>|m.i.i iinutcriiiiiiit iisliut votli« u 1 gld. 4(1 kr. j.icl>i«v<>v lIH'fclll cl.sinil.i jodoti čotrt funta HO kr. In . I'lclli-riiiamioiit /nima pusiu a I gl'1' kr 1'ollova rcNt-iliiit i>i»iini4l» __a 1 "ld f.o kr.__ Vi liki. ikltnlliot |>ui 1. in«|| i|. iiiiln. pniiuiil itd. prvih pariških brni. — 4'oKoliMlf iranooako kolonijo od lio kr. do :i gld. funt. — 1'ruvi riiNkl «'ia| (\ 1 ghl. jodou čotrt funta. — Skluilifio VHuknjakib liiNlriimi-llIov za /ilruvljniji', kakor shiiimI.IisIii i. I>rizttitioi«'«'. imiuln/i- itd. jako i-.iiu. -- Vidiku r.nloMa /nlnuli krliicl«'. -.iiiinli in ilrugdi l ...il« ( n i li I'i 'ipiiroi .iiiiii p. n. n In. i n b t v u /ilniv ila |> < > v 11 ■ «11. >. ■ | < i ■ > | oltllkl, kakor klinu, kopaiva, dovomki prah, v.nl.v.n, jolrnu olji', bromkali, Joilkali, ruburhar, dvojno i.. .,n,..|.i i i Biulu, iiiugiiu/ija itd. po nujniajoj coni. — Majziianujšo njm-c i i u I ■ l «• I «• liiniiarlj«' in |m»r It-int-rlJ«', li-mu-ottk«', aii|(li-Nkt>, iiaticriMko, nt-iiiMkc, n\ itj« m skr iu uthlrijMk«u ao pri uua vodno dobivajo. rrri, ki .padajo v farmacijo, purfomorijo m k toulrti pariški' ruzHtavo 1H7H, tlubivajo an tu, in l-n 111 i 111 k i zuHtuuj ru/.pušiljajo. i >,, ibuu ii a, knjigu: .,l»r. Itoil's .N<-Iioii lici Is- .....I < - < s 111 ■ 11111 11 ^ |. u i _ •• ao kr, l*lvo od yil«-/ii. Iioljšn m zdruvojHO, ni-go vhi ilr u u i Hladni i/.didki, kropi iti rodi zdruvo, rnkniiviili1 Imliii' .>» kr. Ml ritxiM»Niljauiu ull i»r«>li goloilnl ali j»oslii«-iiiii potst'lju In |»ri eu-|;roN iiukii|Mi «lttj«'iii«» v«-HU«- t-uHitU- IzdateJj in urednik Jo»ip Jurčič. JiUotuma in tisk .Narodne tiskarne".