[Poglejte na Številke poleg lova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev ~v Ameriki. SA NRUJ vrt KOT HA DAN DOBIVATI C"GLAS NARODA" ♦ PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (Iim—H nedelj fa pranflwv). Citajte, kar Vas zanima fephone: CHelsea 3-1242 Reentered as Smod CUu Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New lofk, N. under Act ef •f March 3rd, 187». ►.31. — Stev. 3 I. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 13, 19 41—ČETRTEK, 13. FEBRUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. EMSKE PRIPRAVE RUMUNSKEM Pregled dnevnih dogodkov BEOGRADA POROČAJO: 00,000 nemških čet edaj na Rumunskem NEMCI PRIHAJAJO V DE2ELO ... . ONSTRAN DONAVE PRIPRAVLJAJO PON-TONSKE MOSTOVE . . . NEMCI ZASEDLI LETALSKE OPAZOVALNE KRAJE Nemci v civilnih oblekah so prevzeli nadzorstvo nad 53 le-ItaKkimi izvidnimi kraji in mnogo teh krajev je . . . (cenzura črtala). Nahajajo «e tudi ob Donavi od Vidina pa do Črnega morja in dalje proti jugu do V rare in Petriča v bolgarski Macedoniji in samo nekaj milj od grške meje. Nemci prihajajo v skupinah j »o l- mož iz Dobrudže na Bolgarsko ter pripravljajo južni la, da ne bo napadla Bolgarske, ako bi prišli v deželo Nemci. Moč nemške armade na Bolgarskem Kot pravi poročilo iz Beograda, je na Rumunsfccm 600 tisoč nemških vojakov. JTekom januarja je Nemčija ]K>slala breg Donave za sprejem poton- na Ru»l»nsko 25 svojih divizij; : I vsak dan je 40 vlakov vozilo vojaštvo skozi Madžarsko. Angleški krogi v Beogradu Na-talo jo nenavadno gorko'pravijo, da je skoro cela bol-poinladansko vreme, v sled če-1 jurska vojska razpostavljena »kili liiOKtov, ki jih bodo Ncinci postavili č«z Donavo z rumun-ske strani. Umor an samomor? Prijatelji bivšega ruskega tajnega agenta dom- H nevajo, da je postal žrtev Stalinovih najetežev. Prijatelji in sodelavci gene-1 rala \V al te rja <1. Krivitskega,1 men v Ameriko enega svojih katerega «o našli mrtfvega v njegovem washingtonskem sta- najibolj spretnih Tako domnevajo *ar je pričel pokati let na Donavi višje proti severu in v nevarnosti ^o mostovi, da jih odnesejo ledeni kupi, ki se bodo nakupičili ob njih. Že več dni je ruinunaki* del Donave broz ledu. Neinei, oblečeni v zimske šfHjrtne obleke, zapuščajo zgodaj zjutraj avoje hotele v Sofiji trr se v avtomobilih vozijo k mostovom, da jih utrde. — Število Nemcev v Sofiji, Ple-venn, fcumenu in Plovdivu z vsakim dnem narašča. Mnogo Nemcev je tudi v Karlovem in Kazanliku, kjer *e nahaja dvo-je najvažnejših bolgarskih letališč. Poročilo, ki je včeraj prišlo v Sofijo, pravi, da muiiskem ob turški meji, da so jjostavi proti Turkom, ako bi skušali vdreti v deželo, ko bi nemška armada pričela korakati skozi Bolgarsko proti Grški. agentov. — njegovi pri- liovanju, so skoro prepričani, jatelji. c da si možak ni sam vzel živ- V sobi so našli tri enako se Ijenja, pač jm je bil umorjen, glaseča pisma, naslovljena na Uradniki j igličnega dcj»art- [odvetnika Waldmana, Miss La menta pravijo, da je šel pro- • Follettc in ter na 'Tanjo in stovoljno v smrt. jAIeka". (To sta žena in s.n Vrata njegove soIh.* *o bila1 Krivitskega, ki živita v New namreč zaklenjena in tudi o- lYorku). — Težko mi je verje kno je bilo zaprto. Navzlic te-'ti, — je pisal, — da bi rad meljiti preiskavi niso zasledili živel, pa mi ni mogoče, ničesar, kar bi kazalo na u-mor. Prijatelji Krivitskega pravijo: — Zadela ga jo slična usoda kot je zadela Trockega v Mehiki. Krivitski je v Ameriki razkrinkal delovanje ru*ke tajne policije in razne Stalinove inahinacije. Za neki ameriški magazin je . napisal več i člankov ter dobil zanje 25 tisoč dolarjev. Pričal je tudi pred Diesovim odlboroni, in Stara trditev je ovržena Trditev, da se dva lahko z istim denarjem preživljata kakor en sam, je ovrgla Miss Ra-jean M. Codish iz Hoboken, N. J. lMiss Codish, ki je tekstilna izvedenka, se je udeležila v French Lick, Indiana, -zborovanja Indiana Home Kcono-micB Association. Pri tej priliki je v dologein govoru zatrjevala, da ima moški po poroki štirikrat več stroškov kot jih jo imel pred poroko. Ta denar pa no gre za hrano ali stanovanje, pač pa pred vsem za žensko spodnjo obleko. Žensko hočejo nositi spodnjo obleko in nogavico iz najfinejšega materijala. Tudi trpežni čevlji jim niso mar, am-pjrk imajo najraje tako obutev, da jo po nekajkratni no-šnji lahko zavržejo. Možje morajo biti seveda bolj skromno oblečeni, če hočejo ugoditi svojim ženam. Moderna ženska mora biti najmanj dvakrat na leto nova od pete do temena. V to seveda ii*so všteto nogavice in spodnje Prijatelji umorjenega pravi- perilo. Ko kupuje mož ženski jo da je pisma pisala neka | krznen plašč, naj ji kupi res druga roka, da je pa pisava nekaj dobrega. Kajti dober Krivitskega natančno po sne- 'krznen plašč je najboljši in-ta I vestment, ki si ga more misli- ti. POVELJNIK PACIFIŠKEGA BRODOVJA Admiral II. K. Kimmell (de-no), vrhovni poveljnik škoga vojnega brodovja v Pacifiku. uneri- je bila nedavno sklenjena med Oblasti so prepričano, da grj lastniki premogovnikov, pre-,v tem slučaju za sabotažo. — mogarskimi organizacijami in'Kakšnih 240 milj zapadno od državnimi oblastmi pogodba, | tistega kraja se je zgodila 12. čije svrha je popolnoma odpra- j avgusta 11)39 železniška nesi c-viti butleganje s premogom. ,ča, pri kateri je izgubilo 24 o-Iz zanesljivega \ira se je sob življenje, 108 jih jo bilo zvedelo, da je bilo prodanih j pa poškodovan i]. Tudi v i-vsako leto do štiri milijone ton | stem slučaju je nepritrjena tračnica povzročila katastrofo. Zadevo preiskujejo uradniki tajne službe. takega premoga. Morganov partner Knox in Willkie Knox je tudi odločno nastopil proti "Wendell L. AVillkie- Butlegarski premog Po Pennsylvaniji io dosti Brazilski poslanik za Kanado Meseca avgusta leta 1039 je umrl Charles Steel, družabnik J. P. Morgan & Co. V zapuščinskem sodišču v Mineoli, L. j Iz Rio de Janeira poročajo, L, se je te dni zvedelo, da je da je brazilski predsednik zvedovalnih aeroplanov. Vse \m »e godi tako tajno in skrivnostno, tla nikdo ne more raatgledati pravega položaja. Ljudje na ulicah »c napeto pogovarjajo in radovedno izpraša je jo. Dniavni uradniki in diplomati kažejo resne obraze. Vsakdo (»a je prepričan, da bo nemška armada zasedla Bol ga r*ko. Kdaj, nikdo ne ve, zgoditi pa se more vsak ea« Vsekakor pa so v teku zelo važni dkploinat»ki razgovori. Govori se, da skuša nemški poslanik v Atenah poravnati grško-italjan*ki »por. Viri vna-njega urada pravijo, da so v teku pogajanja med Bolgarsko in Turčijo in da skuša Bolgarska od Turčije dcfbiti aagotovi- Ako je v Vaši naselbini zastopnik "tila&a Naroda", lah-ko dobite pri njem Slovensko-Amerdwnski Koledar za 194t. BMSlilliriBliMiMflM Rouge tovarne. Odpuščeni so bili leta liKJT. Takrat je unija avtuih dela v-, cev (CIO) vprizorila veliko organizacijsko kampanjo. Cii-ni unijt so delili pred Fordovo tovarno okrožnice, kar je do-vedlo do kravavih izgredov. Fordovi najeteži so nanirtč napadli unijske člane in jih pretepli. Stališč«:, t*i ^a zavzema Fordova cFružbu napram delavcem in delavskem vprašanjem, je dalo povod fcpiošniui zahtevam, naj vlada ne poverja Fordu v :vezi z narodnoobrambtiim River; programom nobenih naročil. Iz Miami, Fla., poročajo, da je izjavil tam nahajajoči so William Green, predseanik A-meriške delavske federacije: Razsodba najvišjega sodišča je v popolnem soglasju z duhom in s črko postave. Dasi je bila razsodba izrečena v prid CIO, torej konkurenčni organizaciji, je Grcen mnenja, da bo koristila tudi De- zapustil dvaintrideset milijonov dolarjev. Njegov delež pri Morgano vi družbi je znašal -3 milijonov dolarjev. Državljanskega papirja niso dobili Sodnik Frank .1. Cregg ni hotel podeliti v Syracuse, N. Y., trem prosilcem državljanstva, ker žive njihove žene šc vedno v Evropi. — Zvestoba napram družini tulio Vargas imenoval Alberta Lins de Barrosa za brazilskega poslanika v Kanadi. I>o slej je imela Brazilija v Kana di le konzule, ne pa diplomatskega zastopnika. De Barro-bo prvi brazilski poslanik v domini ju ter je žc odpotoval na svojo mesto. Anglija—najvažnejša odjemalka Amerike Kot posledico vojno je treba smatrati, da je šlo lani 52 od- služi) i. Tudi v tem .slučaju je najvišje sodišče potegnilo z delavci ter razsodilo, da gre v takem slučaju za delavsko solidarnost ništvu italjanski general Tei-in nikogar lic briga, odkod so | ]Cra, poveljnik 10. italjan-ske Italjanski general umrl Poročilo iz Kaire naznanja, da je za ranami umrl v ujet- iuoa nawrain ui u/,1111 ... » , , .. , .. , . stotkov ameriškega ek>qw)rta v ie ena nrv.h st prizadeva or-Board) naprtil krivdo zii iz-lganizirati Fordove delavce, grede iFordovi družJn ter ji 1 Pa še dve drugi važni oulo-obenem naročil, da mora kpie- čitvi je podalo najvišje sodi-jeti odpuščene delavce nazaj in jim plačati vso zao:»ta]o plačo. Fordova družba je gnala zadevo od instance do instance ter jo slednjič priti rala pred najvišje sodišče, ki je razsodilo v smislu razsodbe Dciaraketi rada. Obenem je bilo Fort! Motor Company naročeno, da ne sme braniti delavcem pristopa v to ali ono delavsko organizacije. 375 milijonov dolarjev za WFA Posebni zbornični or je priporoči! predlogo, naj dobi AVPA 375 milijon, dolarjev za zadnje štiri mesece tekočega miskalnoga leta. Fiskalno leto bo končano dne 30. junija. armade. General je bil ranjen, ko je vodil infanterijski napad na oddelek angleških tankov južno od Bengazija. General Annibalo Bergonzo-li, ki je bil vjot v Bengaziju, se nahaja v bolnišnici, toda ne zaradi ran, temveč, ker je bolan. KNOX SVARI PRED NEVARNOSTMI Vojaške skrivnosti je treba najstrožje zaščititi. V časi je lahko usodnega pomena nekaj nesmiselno spregovorjenih besed. Ameriški mornariški tajnik državljani. Roosevelt angleški diktator? Republikanski kongresu i k ' Reed iz New Yorka jc ozna-, čil "lend-lease" predlogo kot1 sredstvo, s katerim bi se Roosevelt povzpel k oblas-ti, kak-koršne ni imel doslej še noben Amerikanec. V tem slučaju bi pa predsednik 110 diktiral samo Ameriki, pač pa tudi Angliji. Vodil bi tudi vso angleško vojaško politiko. Predsednik Reuterjeve agenture odstopil Iz Londona poročajo, da je po 25 letnem - službovanju od- j stopil Sir Roderick Jones kot | 1040 je bilo poslanega 4 tisoč ".'»3 mili-a ; za 2 t i -soč 9*5 m lijonov dolarjev ga je bilo poslanega v Anglijo. Rusija je kupila lani od Zdr. držav za KS milijonov blaga, leto prej pa le za 5f» milijonov. Dokaz veLkega. prijateljstva Londonski "Daily Mail" poroča, da se jo izza prihoda Harrvja L. Hopkinsa v London že itak veliko prijateljstvo med predsednikom Roo>e\cl-tom in angleškim ministrskim predsednikom Churchillom še povečalo. Ko govorita }>o pre-kooceanskem telefonu, naziva Roosevelt Churchilla z imenom Winston, dočim pravi Churchill Rooseveltu enostav u <» Franklin. Knox je resno priporočil za- j katere utegnejo danes ali ju- s predsednik in generalni ravna- tMeso se je poi 1 ranjen, ko se je razletel uek italjan>ki protitančni to|>. V nekaj dneli bo cela Libija v angleških rokah, ker Angleži silno hitro impredujejo in edini izhod za Italijane je tla *e umaknejo, ako ne želijo, da bi jih Angleži zajeli, v francosko Tunizijo in potemtakem biti internirani. Štiriindvajset ur je precej časa za rešitev, ako je rešitev mogoča, ker so pa dnevi italjauske premoči v Libiji šteti, ne pomeni dosti. Newyorski odmevi FRANK KEBŽE (Skoro dve leti sem počival, to se pravi: ne samo. da nisem pisal, tudi nisem do-1 i zasledoval naših listov, razven tistih, Iki jih dobim na dom. (Ko sem začel z novim letom zopet prinašati vse mogočo časopise domov, sem zapazil, da svetovni dogodki precej močno odmevajo mod nami. Enim se postavim očita, da Jiuj'-kajo ljudstvo za vojno, drugi so zopet proti nji." Tretje so obklada s fašisti, -četrte z " apizarji" pete s komunisti; zraven tega pi idejo od časa do časa napadi (na venske ljudi,, na svobodo-|m?-elce, socijaliste in mnogo podobnega. Kakor razvidite iz tega, smo jako na našem domačem polju, koder znamo biti najbolj uspešni — na polju rueklanja in zmnerjanja. BELE SU2NJE Nacljske oblasti so poslale več tisoč poljskih deklet in mladih žena v Nemčijo. Nekatere delajo na posestvih v vzhodnem delu Nemčije, nekatere so služkinje v hišah nacijskih veljakov. Mnogo jih je laginiJo. Le solil pa tam slišijo v Nomičiji zatirani Pojaki, Icai se je zgodilo ž njimi. — Zločin je, kar se dogaja z našimi dekleti, — se pritožuje v pismu neki Poljak. — Mnogo jih je moralo v vojaška taborišča. Dekleta, o katerih več mesecev ni nobenega sledu, s*e včasi iznenada pojavijo. Spolno bolne, v mnogo »lučajih pa tudi noseče, pošljejo nacijske oblasti v domovino. Sorodniki v Nemčijo poslanih deklet in mladih žena, so v neprestanih skrbeh, kdaj bo izginil s-led za njimi. Tudi na Poljskem izginjajo dekleta. V listih poizvedujejo za njimi: — Kdo jc je videl? Kdo ve kaj o nji? Pred pe-1'mi dnevi je šla delat, izza tistega časa ni o nji nobenega tledu zakaj nam je potrešbna taka ■agratlba in v kaikšne naimeme bo služila f Misel, ideja je prva in poglavitna, ako se zedi-ninio v tem, potem preidemo na drugo vprašanje: delo poverimo nekomu, ki to razume, da nam ustvari sliko in načrt tega, kar je v naših mri s lih. Tretje .pridejo potem sredstva, inaterijal, delo in vse, kar je potrebnega, da se zgrad/ba dovrši. Nekaj čisto podobnega imamo v sedanjem svetovnem vrvenju. Toda iikMo ene zgradbe ali ideje imamo kar tri. Za katero se botmo odločili — to je prvo in najvažnejše vprašanje, katerega moramo rešiti vsi skupaj in vsak posamez nik zase. Prosim in povdar-ijani: ideja je prva in poglavit- 6LAZNIK0VA Pratika za leto 1941 Cena Je to mproditktiviio polje, i na, da vem in razumem, kaj hočem. < 'e ne veš. kaj hočeš, ne moreš imeti načrtov, ne materijah! in tudi delavcev ne. •Torej kaj hočemo, kakšno stališče naj zavzemamo v svetovnem konfliktu? ki nikdar ne prinaša sadu. Človek bi mislil: da smo rešili vsa velika vprašanja, zato nam preostaja dovolj časa in prostora za malenkosti, ki te vodijo večno v kot. Od tam ni »drugega izhoda, kakor zopet nazaj, odkoder si prišel, s tem seveda iznova ena in tista pesem. Včasih prihajamo v takih ddbatali naravnost v absurdnost. Postavim: SNPJ je izdala letos, kakor vsako leto, stenske koledarje za vse člane. Koledar jc lep, dokaj umetniški in cenen — a to naj ho stransko. Nairsen koledarjev ni ustvarjati umetnost ali zna-110-t; dvomim tudi, da bi imeli kaj vrednosti ko reklame. Po mojem mnenju so koledarji, kakor razglednice od prijateljev in znancev; lepo je, da se kdo spomini nate, po.gledaš* probe-reš in dene« nekam, koder se prej ali slej izgubi. A ne tako s temi koledarji. Že tedne gredo debate in razprave — eni hvalijo, drugi kritizirajo, a vse skupaj vodi v velik, prazen — nič. Koledarji 1 Tri ideje so tukaj, vse tri Peter Zgaga PREDPrSTNO DARILO - II. - Toda vse, kar je prav — žlal.ti, toda med teboj in m Bezljakova .M .ci je bila pa res I noj ni nobenega zadržka l). dekle in pol. Velika in tako le- I)es se lahko vz« E • poitnino vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 18th Stre«! New York. H Y. 1 K) zalita, ode, kakor je doma mu že ni zmešalo, se mu mora važne, ker so velike in vsaka' v dontokraciji. Žive ti svobo-! vsak hip. zase dobro podprta. Prvo vprašanje nastane, kakšne so te tri ideje v svojem bi>tvu. Ce rešimo to vprašanje, bomo tudi vedeli za primeren načrt gradivo. Imenoval jih bom, po abecednem redu: j>iva pride demokracija. • Kaj je demokracija T Tisti rojak, ki je proti svol>odi zato, ker se ne more jesti, bi bi! od prvega začetka tudi proti demokraciji. Ne more se jesti, ne piti. ne meriti ne varati, ker spada med tiste duševne vrednote, kakor žalost in veselje, kakor vera, upanje in ljubezen, kakor skrb in žalo-t, kakor zadovoljnost in obup. Demokracijo moremo samo občutiti, to je vse. Demokracija je tako stara, kakor človeški rod in če bi jo den v svobodi ne ponienja, da dilalš. kar hočeš, pač pa, da delaš. govoriš, pišeš in izražaš vse, kar imaš v sebi, tako, ka-1,1 kor je najbolj prav in pe.šteno, če ne za vse. pa vsa j za veliko V( čino vsoga človeštva. so kakor rojeno dete: tukaj so |hote, opisath bi rekel: dc.1JW)_ n taki so, pa jih vzemi ali pu- ' • ' .. . ... . . . . . . . 1"IM11,fi0' papn vzemi an pu- |kraci-ja je nekaj, kar ureja raz- Nenitke služkinje so si poiskale delo v municijskih to-r-ti. Ali m škoda časa. truda |I1KM.jc med človekom in člove- vamah, kjer l>oIje zaslužijo. Žene nacijskih voditeljev pa nočejo same \ ršiti liišnegu dela. Zato najemajo Poljakinje. 44 Voeikische Beobtichter" piše: — Poljska služkinja ne sine jesti pri mizi z drugimi člani družine. Poljakinja dobi od gospodinje kruli, ni pa soudeležena pri družinskem življenju. Stariši morajo svoje otroke tako vzgajati, da smatrajo |>oljsko služabnico za manj vrednega človeka. Taki nazori ao povsem v skladu z nacijskim mišljenjem. Nadaljna poročila in papirja, če debatiramo o ,kom „a tak naein, ki se nam e pod enim pogojem: v okviru mioralo, etiko in splošnih zakonov, ki urejajo razuuerjc med človekom in človekom. . Ce besedo demokracija iz-•nieiijnnio z besedo svoboda, v bistvu eno in tisto — bi rekel ^Izkratka: demokracija je tista oblika, ti>ti izraz urejene človi ške družbe, ki nudi in daje več, kakor vsaka druga forma človelške družbe. Le demokracija je možna dati največjemu delu človeštva tisto veliko notranjo silo. ki ji pravimo: zadovoljnost. Ali si potem topen ali zmagaš, ali si storil prav ali napak, ali trpiš ali uživaš — ^a vse in na vse si pripravljen zato, ker si sam delal in ponia^al szravon. V tem jo velika razlika od vseh družili fonn urejene človeške družbe, zakaj edinole demokracija združuje idejno največ ljudi. Edino demokraci ja je zmožna prenesti usp»h ali poraz — in kar je še bolj važno: demokracija edina zainore popraviti to-kar ni uspelo. Edino demokracija daje možnosti za največji napredek največjega števila ljudi. Pojmite pa, da govorim tukaj o demokraciji kakor o čutu, o ideji. Na čisto nasprotni strani demokracijo imamo vsopolno dragih oblik. Izmed teh se bom omejil na -dve, ki sto danes v direktnem boju z demokracijo, to je konduniz« m in fašizem. Tmenoval sem jih oblike, zakaj ne komunizem no fašizem no Pri znamenju je prižigala svečke sv. Katarini na čast, dedec je bil pa čedalje bolj divji. Kjerkoli je mogel, se je nastavljal lepi Mici in jo je nek'-ga popoldne res na samem iz-taknil. Po vojaško se je postavil prednjo jn ji salutiral rekoč: — Bonžomo s\njorina. kome va? imeva, ee I »i h vdovec. No, kar ni, se pa še kil ko zgodi. Oh, Mici, menda st ma ne veš, kako -si lepa. Mici pa v resnici ir: bila t; ka, kot se je na zunaj kazal; ali za kar so jo smatrali ljudj« Tudi v tujem mestu, daleč pro od matere, je ohranila svoj. flekliško poštenost. Pet bi ji lahko imela na vsak prst, to da vseli dolgih pet let, kar j' bila zdoma, ni še pravšnejr; srečala, četudi so bili vsi bolj ši kot je bil stari Kafol. — Kam pa cilja! — ji j< švignilo po glavi — ja, -aj pra vini, taki so. — Takoj nato j« pa v nji dozorel sklep: — L< čakaj, Mici ti bo posvetila, da jo živ dan ne lw»š pozabil. — Tak sem vam všeč— se mu je sladko nasmehnila in stopila tik njega, da mu je šla kar vročina po telesu. — Kaj bo pa teta Katra rekla. — Ah, kaj Katra! — se je razčeperil kakor petelin. — Mar mi jo Katra! Moje mlado srce i>o čem lepšem in mlajšem hrepeni. Oh, Mici . . . Tako bolestno je zastokal, da bi se ga usmilil kamen na eo-sti. V takih pogovorih slu dospe-!la do doma. Ko ju je Katra o- Začudeno ga je po-ledala, |pazila sk(jzi okno je |)0]cMl|0 nato pa bruhnila v smeh: —O, stric Kafol! Skoro poznala vas nisem. Le kar lepo po slovensko in podom a če. Baš prav, k teti Katri sem namenjena, bo- ima vzdihnila: — Tak jo že Sramota zanjo in zanj. Kmalu se je pa pomirila. Ženska namreč pozna žensko in ji vidi naravnost v dušo. De-va pa skupaj stopila. Staremu k,e j; jo UfgQ ja,0 Vj VP/. Kafolu pa že ni bilo prav. |S|||atrBti jo je z.,vojim odhodom .j,' SIMFONIČNI KONCE&T. Simfonični koncerti, ki jih ob (V bi mi zidali danes veliko|nedeljah prireja WPA Music mogočno narodno zgradbo, kaj bi bilo naše prvo vprašanje': Društvo št. 163 A.B.Z. priredi PLESNO ZABAVO V JAMES CITY, PIENNA COMMUNITY BUILDING Dne 22« FEBRUARJA (Začetek Ob 8. uri zvečer.) Uljudno ste vaibljeni vsi rojaki in rojakinje od blrcu in daleč, da posetite to našo zabavo. — Ob priliki Vam usslugo povrnemo. ' ZA PLES BO IGRAL JOE ROIilH in SINOVI Project v Nem Yorku, so v resnici nekaj posebnega. Na teh koncertih jso pod zelo spretnim vodlstvom izvajane najbolše skladfbe navečjih svetovnih mojstrov. Philiodnjo nedeljo 16. febr. bo zopt tak konci-t, na katerem bo mogoče slišfiti krasne skladbe velikih mojstrov. Program je sledeči: 1. Overtnra "Rraska Velika noč." — Rimsky-Korsakov. fe. Concerto št. 1. — Racli -mami nov. 3. Imagery, — Horace Johnson. ' ■ 4. Smlrt in izpremenjenje — Ricihard Strauss. Koncert je v Carnegie Hall. 57. ulica in 7. Avenue. Vstopnice so po ljudskih cenah od 28 centov do $1.10. Začetek ob 8.i§ zvečer. - , lju.jeta fizične ali telesne potrebo človeštva: torej, hrano, stamovanje, streho, irorkoto in dnijro. Rekrl bi. da je njihov princip: zadoolji človeka fizično, pa bo tuffi duševno zadovoljni. (Nadaljevanje na 4. strani.) DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN ______________________$ 2.00 200 DIN....................% 3.95 300 DIN. ________________$ 5.75 500 DIN...................$ 9.00 V DINARJIH 10Q0 DIN.................. $17.50 2000 DIN................. $34.00 5000 DIN................. $82.50 50 LIB ................... $ 2.85 100 LIR ___________________ $ 4.85 200 LIR __________________ $ 9.20 ir T T » A X* 300 1111 ................... $13.50 V J-i 1 it A H 500 LIR __________________ $21.75 1000 LIR ................... $43.00 2000 LIR ____________________ $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi pa miki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V sled razmer « Evropi ni m«fo«e » Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druce evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDIHI i s: 216 West 18th Street. New York preživela prinjiina. Naslednje-ira jutra oh osmih je imela odpotovati proti Trstu. S Kofoloni sta se že prej do. menila, da bo opolnoči za >ked-njem pravo *lovo. — Pa boš res prišla' — ji je šepnil, ka darkoli je Katra odmrla za hip v kuhinjo pete. — Ne l>ojte se, strie, že oh cnaj>tih boni tam. Kes va* i-mani rada. Kdo ve, kdaj »o bova spet videla. Oh Štirih popoldne se je poslovila od Kafola in Katre. Katra jo zamišljeno gledala za njo, Kafol je bil pa kakor na trnju. — Nič kaj dobro mi ni,—je zatamala Katra. — Vino je močno, »h* mi zdi, da >em ga malo preveč. — Ah. kaj preveč, — ji je ugovarjal, — na, še to izpij, kar je v steklenici, pa ti bo odleglo. Storila je kot ji je velel. Ivo je zaslišal iz kamre njeno smrčanje, *e je »oplazil v shrambo, izbral najlt"|>še pleče ter ga odnesel za skedenj. Zelenko »livovke je že prej pripravil, "da dekle na dolgem potovanju no 'l>o žeje in lakote trpelo." Nato je krenil, prvič j>o dolgem ča>u, v irordilno in |>ok1i-eal pijače za v*e. Kajti veselje je bilo v njeifovem srcu, vsaka žiliea v njem je utripala v radostnem pričakovanju, vino je pa neizprosno vršilo svoje delo, čimbolj so je {Wunikal kazalec na enajst. (Konec prihodnjič.). LAS lilODI" - New Yorl Thursday, February 13, 1941 TSTANOYEJEN I* Vesti iz slovenskih naselbin Dopid m turn rtšm IrtnlilB. ker ne naic titatdie ta m i iijlwi mail rejaki VAŽNOST VITAMINOV i V Pretfbiterian bolnišnici v Vittdmrghu. Pa., >e nahaja Vf .B. Marv Poljak iz Intperial, l*a., ki jf bila zadnji teden operirana. To je njena tretja operacija. **Si prav," je rekla njena hčerka 4tda mi eni vekoraj dva dneva ni-*ta enaka, kar zelo slabo vpliva na ■dravje, Približuje se pa sveti Matija, ki pravijo, da led mdbija in vemenc&i ceniki so tudi že pričeli prihajati. Kadar pa začne vrtnar pregledovati te cenike, se prične v n jegov« oiW*ne k njige. V njih vidite slike evetlic in družili .priilelkov vrta v taki bujni njzkoišnosti. da so prične v vas vse gibati, cene semen, raznega vrtnarskega in poljskega orodja, strupi zoper nirči«-, rjo in plo*nol»o, razna gnojila ter navodila in sveti, kakor se mora z win ravnati, da bo tvoj vrt lepši od sosedoveign. Na vsaki prsti, kamor pofcadite kako some. vam bo nekaj zraslo, toda če Hočete .imeti v ranici nekaj posebnega, moiato vedno uničovati plevel in mrčes, zalivati in gnojiti. •Star h levu i gnoi je zelo dobro gnojilo, toda kje ira danda- nes ddbiti? Zato se v ta na-lnen čiindalje več vpo rablja jo urletna gnojila. Proti umetnim j gnojilom so pa nekateri vedno i imeli predsodke in najnovejša (raziskavanja so dokazala, da so v gotovih oziiih in«eli prav, da-si so t»ign sami n^o prav zavedali. Utiketna gnojila so namreč strup za gliste deževnice in te vrste gliste so zelo korist -ne za rast rastlin. Neprestano vrtajo v zemlji, jo rahljajo ter > teni povzročajo, da pride več zraka do korenin in ker so zelo požrešne in se hranijo le z rmzfinda jočimi i astlinskimi sovini, s svojimi odpadki. gnojijo zemljo in da ji'jo hrano rastlini. Nek vrtnar v Kaliforniji se je tega dejstva prvi dejansko oprijel in se ž njim okoristil. Na enuke kakovosti zemljo jo jmsadil enako vr*to rastlino in vsako drugače izboljšal. Na kosu, kur ni -uporabljal nika-koga gnojila, toda je nanosel veliko število dežemic, i«» 3»i 1 pridelek izda oka mnoiro boljši, kot na drugih parcelah. Ker je bil možak pod j« Ion. jo to dejstvo na daleč razglaVil te pričel s farmo za gliste. S križanjetn je vzgoji več vr-t gist, tako na primer vitke in energične za vrtnarje ter tolste in leno za ribič«*. l.j« jih na v-o strani in pravijo, da irta ta t r-g ovina dobro nese. Mn< jro čujemo v novejši 111 času o vitaminih in njih uporabi v zdravilstvu in prehrani, j lie maleiika-t je, kar vedo Še o j njih in vedno najdejo kaj novelira za uporabo teh skrivnostnih tvarin. Tako je sedaj na prodaj vitamin B. kot gnojilo. F-per.-iba te ura vitamina v ta na-jinen ni nič postimo Čudnega. I Ta vitamin so nahaia v lusči-nali v>eh vrst žit in drugih semen in gotovo jo tam radi teira. da pomaga rastlini pri kalonju in rant i. Tore j, če so ga pride-j ne nekoliko več. ne moro dru-j g "ga kot le koristiti. I 40 - LETNO preiskušnjo IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Vitamin B jo zelo važen in uporaben v inno»ge diuge s vrhe. Tako na primer ozdravi inačika. ki se pivcean, ki so prejšnji večer nekoliko preveč pogledali v kozarce, obesi drago jutro preko glave in ozdravi celo takozvauo pivsko blaznost (delirium tremens). Nekaj je pa treba pri tem, pojasniti. Ne ,pijte alkoholično pijače neposredno pred ali kmalu po za-vžitju tesra preparata, ker alkohol ubija ta vi ta mi ir in ravno nedostntok toga vitamina v životu povzroča ono neugodno stanje, po čez moro zavžitem alkoholu. Na prvi pogled bi bilo to odkritje kakor nalašč za nas Slovence. Kar nas jo moških, smo |do maluga vsi navdušeni pivci ! fin takrat tudi pevci), a naše ženske skoro hrt z izjeme strastne evetličarko. Toda stvar ni tako enostavna in zna priti do kakih komplikacij. Tako -o bo pripetilo, da bo mož kupil to dragoceno snov za sv»jo uporaln), a žena mu bo porabila te ploščice za svoje cvetlico. Si lahko mislite, kako bo. ko 1*> [maček v glavi, pa ne sredstva za odstranitev. To bo rojil; 44Bom vse lonce raz oken pometal in tisto tvojo štrajo po vrtu populil." Ko bo ona kupila toMiov za svoje priljubljene cvetlice in ji bo to mož izmikal. bo čuti nekako tnk«» lita-nije: <4Da le moraš biti tak! Vso pogoltneš, std:ij ti Še gnoj prav pride; kmalu bc*s postal še sam gnoj!" (Ker sem ravno pri vitaminih, naj omenim še drugo novico. Kakor znano, jo v belem kruhu le malo vitaminov, ker v žitu so vitamini, ta vir življenja le v kali in luščinali. toda to dajemo prašič*; m, nam pa ostane le t»*žko prebaven škrob. Najbolj zdrav knili je iz moke ee-leira zndlotoira zrna. Toda, ker nima dobrega okusa, se to vr->te kruh nt: moro vdomačiti in poleg tega se t<* vrste moka j zelo rada pokvari. Radi tega s<» am le rišk i mlinarji na svojem zadnjem, zborovanju ^klonili, da bodo v kratkem začeli pri-niesevati bi li moki umetni vitamin H. kateri ji jo bil z odstranitvijo otrobov odvzet. Kruh radi toga ne bo nič dražji niti no bo izgubil na okusu, pač pa bo neizmerno pripomogel k zdravju. "Največja pridobitev za «p!oršno človeško zdravje v eni generaciji.'* trdijo zdravniki. Da niso kaj podobnega razvili, jo bil vzrok, da razanero-ma ni dolgo, kar so vitamine razkrili, so jih začeli kemično pridobivati ter jo še njih cona primeioma visoka. (Vitamin B v žitu jo sestav Pobijajte prehlad PREMO 6A DOBITE! ^ ČAS U I»tiiianj<> prt-hla«!«. je KAVNO SEDAJ Vitamin A pnmapi p ililjiili |»r»-lila: 2. "nad <0 t«- TO!" Hodit« na.j-mofnojfii. ko dru*i pojemaj««: Pijte mleko—vsebuje 3-» prvin. katere po mnenju znani* veti i ko v telo rabi. 3. CENE za. urav-naJ)<* dijeto padajo, IMUIBI vi. fa Z vi- mleka V družinski dijeti. Pijte mleko. kuhajte z mlekom. 4. ali želite več živahno. STI z manjšo t*. io? Storite, kar delajo filnuikl i-p-alti. Vsak dan ne poslužujejo svežega. mleka, fla si ojaf'ijo energijo, o-meje funte. m Bureau of Milk Publlclijr. Albany. N". Y.. Dept. JI Prosim. »*»šljiie ml knjitic> "Getting Mere Out of Life— with MILK". BREZPLAČNO 1 n prcdi»lač-ana: Ime Naslov NATISNIT K IM K KAZLOCNO V BLAG SPOMIN 2ENI IN SESTRI I | -i'a>i .se res spreminjajo. \%e>la -» striiiim vnukom. Pa ne i mine dobro in slalnj, >amo spo- i venu k«>lik»» jih je bilo. vsi pa i mini nam ostanejo. Kavno so jo spoštovali kot teto in Ik>-tako je tudi z imijim živijo- tro. !^-pa hvaht -lede.'im za ujeiiL Bil sem mlati, korajzi'ii sv«»ž«» cvetlice, ki 't«* jih |»«»Nj-vojak- potem -eni se oženil, ^la ži i na krsto v zjidnji jKizdrav: sva v X* meijo, potem v Ame- -Mr. in -Mi>. Zekar K\|M>rtT Pa., riko s trobuhom za kruhom -i Mr. Toni Brilaj. Ferndale. Pa., iskat lioljsejra življenja, kakoi M', in \rr>. Xew Kin^- dm^i. Potem so se zaeeli bolj ton. Pa.. .\ti>. KlizikbeHi Ko-liar i resni ea>i za iikmio. Žena mi ^fanor. Pa.. Mr. in Mr-. Sak-| jp umila. pa 1111 j» križ zlomi- j^ek.. Xe\v Kingston. Pa.. Afr. | l«> v majiii. da sem pohabljen in Mrs. Zekar. Kxjiort. Pa., do smrti. Somcz, Hx|»ort. Pa. let. potem sem pa na.-el eno»Mr. in Mi*-. Rozina. Mr. in Mi>. v.lovo, ki je prišla iz -tare do- Hornek. Fernda!e. I'a.. Mr. in liNovine. -eni s - ž njo o/.enil in Mrs. Oharle.- Sarjak. Tireliil!. -va živela skufiaj f» iet in Tt me- Pa.. Mr. in Mrs. Frank Sarjak, secev kot dta uolobeka. Zrni- Tireliill. Pa.. Mr. Puntar Tire raj sva bila >kupaj in zmiraj hill. Pa. ir< vori!a kot vralW-iei na irnim. j Torej lepa hvala vsem. ki ste Dne G. decembra lan-kee Mr. iu Mr.s. I> api na Bern--la Kina Delo pi, to je hči njene 'hoff mitodvor. sestre in je hila pri njej dva j T^epa hvala tuli našemu .-lo-t dna, potom si je pa želela zo- ,ven>kemu pogrebni k u Martinu iwt priti domov, toda je 2. fe- Baretinčif-u & Son. To je yx> bruarja <>l» 10,.'M) dopol. je za iMKrn, m mm, MM f m* MM DRŽAVA NEW YORK PRAVI: IZGLEDAJTE LEPŠE. POČLTITE SE BOIJSE, PIJTE SfflŽB MLEKO CENENA HRANA ve ■ v vasi IE:ast.*e. liira Žu-an na Spodnjt m. Stajer-kem. X A-meriko je prišla leta 1920 k i-voji edini sestri Kini ln:i (irev S<»merset. Pu.- ker ona dobro. Mnogo je bolezni, ki so XAZXAXILO ZAiSTt»PXIKA. jih se nedavno pripisovali drugim vzrokonu pa so le posh.tU- j Xaroda" in tudi dru-|nivo. ljubila je p. t je, vo.m-1 pomanjkanja vitaminov '^robnik. <5a malo je takih, ker napravi tako iepo- da moraš i biti zadovoljen i n po jak'# [ziiK-nii ceni. Jaz vam jta to-jplo prijH.roeam. kadar kateri > potn*buje pogrebu i k f'.. ne išči-i te drugega, ker bolj-ega ne morete dobiti, kakor je ta. , ! Ti predlaga soi»roica tn se- /ekar* ... stra zapustila na4- za- . ^ vedno. >ix»mtn na Tebe pa o- ni njen soproif -ta jo tudi sem i . . . . ' . 'stane pri nas do konca na-ega življen ja. L .po -tarost si uea- ikala. 84 let. ali prišel je dan | ločitve. Truplo >4iiio izročili (v naročje nnateri zemlji, du-o . , pa izročimo nolM'-kemu veso-i je vesele na- >,. .. ^ , - . ... J lju. \ eena lue naj li sveti! Valentin Xeicro.. dobila, njo in njeno heor. ki jo *e pt»ročil Toni I »rilej. k i pa j*-že umrla leta ll>27. Xjeiio dekliško ime je bilo Zlof. po prvem možu pa V (»ga in zdaj pa. Xaz'ianjain naročnikom lista i Marv Xe»rro. Bi ca jwmiaujkaiija vitaminov ^ ^^ naIlllM,.lvani (>hN.|dn,žl»o in pa rože. To je ti-ta vsled nezadostne ah nopravil- ^ ^ jU| ^^ pri1i- Xe- o. ki je -e lani dala ne hrane pravnik, trdijo da n in ^ nae obiskali dve moji, vino. ker < na je nejirijate jiei: Mrs. Flu in Mrs.i-t.ire in h p - pesmi, tla ijmlje.J Lunibiuro. |ki zdaj živimo, jih n««niio še ni- ' Prvi so nisem podal in sem kdar slišali. To vodo tisti, ka-! IZ (M,K V KLANI*. < >HI< >. . 1 , . garati zdravili o, kar do razkritja vita- , ,.. ... ' .. ;lo£ro prepodil < v sploh niso smatrali za , 1 . , , , , i ( e lio -Io vf ;o tu*-lovil, druga se iih1 jo pa tako oklenila, da mi je ponieč-kala vse ude. tja sem moral poklicati zdravnika, da je to nad-od meno. o ]>o sreči, bom tori so jo poznali. Xajproj in najlepša Ent in I.ou i s Del api ju na Fern P«, kratki :n mučni bolezni je pieminil v Polvelinic bolnišnici ■ . :splošno poznani Frank Jene,, hvala Zapušča žalujočo -oprogo Jennie. roj. Perusek. doma iz So-dražiee in .1 sinove: Franka- na bolezen, ampak le za zelo slabo i , i i „ i .. 1 ozdravel do predpustne nedelje Iastno>t- 'to jo do 2.°». februarja, ko bo Torej gospodinje ravnajo zo- j tira«: i tat ični klub prirotli! lepo lo modro, ako pazijo, da ini-jigro |kh! imenom "Denar". Ta pravljajo raznoliko hrano, ki i igra je zelo smešna iu kdor se bo ol»segala vse vitamline in naj ojmšča.io kolikor mogoče hoče nasmejati, naj se igrendv-leži. Vabljeni so vsi rojaki iz hrano, ki nima do-ti ali nič vi Pittsburgh a in okolice. Pričo-taminov in naj jo i;adom«; šča- tek bo ob o. popoldne v Slovon- •■kom domu na ">7. ill. in Butler jo z ono, za katero vodo. da ima dovolj toga v *ebi. Posebno naj pazijo na vitamin C, ker ulici. Pri jatolj.-ki ]>ozel obeneiii časa dovolj, da je očaral s svojimi vljudnimi mani-] rimi učiteljico angleščine, ki ni bila preveč vajena poklonov. "Kako prikupljlv človek je vaš gospod oče!" je vzkliknj-•a, ko»-e je vlak prvinaknil in je gospod "d'Avron poslednjikrat poljubi Simono, poklonil «e damam in spretno skočil na peron. Bimona se jpe naslanjala na vrata in ga še lovila z očmi. Obrnila se je, zadušila vzdihljaj in dejala: I "Suma moram priznati, dji ni nihče ljubeznivejši od mojega očeta." Ne tla bi bila tega zavedala, -a ^vendar bi ji bilo v tem trenotku morebiti ljuL£t\ da je bil imanj .ljubezniv in bolj resnoben, da nad nado sr«'«tne vrnitve ni tako lahko pozabil ža-.ostne ločitve in da j • imel za njo vsaj eno solzo mesto poljuba. Toda olm/.evala ga je, kakoršen je bil. Te prve be*edo so siečno prodrle led. Gospodu d'Avron •ia ljubo je bi a ueitelj:ca rada pripravijt-na pozabiti nai>eto razmerje, ki je nekdaj vladalo med njo in med Simono, ko se je ta brez vsake dobre volje učila izgovarjati "tli" in "oilgli." Omenila j»* k z rahlo škodoželjnostjo. ' **Zdaj ko trt c -1«• na Angleško, dijca moja. sent prepriča na, da vam 1*> žal. krr ne z:n:it<' pravilno ixpre govori ti niti štirih besed našega jezika " "Da, in še ztlo *' je rekla Simona z odkritosrčnim kesa-njenn, ki je popolnoma potolažilo nevoljo njene bivše učiteljice. Po agoma so postejale 1m>IJ in bolj domače. Zlasti posvečena deklica je kazala »lo Simone mnogo prijateljstva, bližajoča fv ji s tisto siiiqiatijo, ki jo go je popačena bitja do njih, katerim j - bila narava milejša,, ako jih ne zavidajo.. Simona j<- o.ir/ivala tor. - katerim jo je vedno navdajala pt iiodna popači »io>t in katerega je njeno dobro ^ree včasih ie trudoma premagovalo. Otrok se j" knuilu toliko opogumil, du jo j«- j>i ij**l za roko in jo zaprosil, naj mu pravi Flora, ter dodal: 44 Uiti moramo pri jat" jice, ker sii*o skupaj na potovanju. Tudi vračale >e bomo -kupaj. \ Morda se celo vidimo li.-i Angleškem, k r *>otujcmo ma I oda ne v isti kraj!" I čitnijiea angle^i'ine, ki jo bila za svojim sivim pajčola-ncin ma'o za. 1 remain, s« je zdramila, rekoč: 4*To(!a sIKite, draga Simona, kam pravzaprav vas naj IMprljem ' Mati prednicn mi dejala, da k neki sorodnici v bližini Vorka in nič več." Simona ni videla nikake nedostojno*ti v tem, d.i pove tetino ime in uavov: "Vikcnttosa d'Avion v Ellington Ca-tle, Ellington, Vork>hiic." Kakšen izgovor," s-> je zoj»et razsrdila stara Miss in s povdarkom ponovi ;t besedo, da pokaže njih pravilni izgovor. "Ellington Castle!" #*te vzkliknili sestri hkratu, po kratkem premišljevanju. "To pa ni daleč od nas." "Ali poznate n:e je bol želela prikupiti svoji novi prijateljici, se je oglasila: "Mulve se mu.'ive le malo časa p! i najinih stariših, ki žive v Vorkshim -ploh še e zadnje leto, tako da nisve poučeni o tem, kar se uodi po deželi Vendar pa se liri zdi, da dn že sli'ala govoriti o vaši teti; kaj ne, da je zelo bogata?" ''M)«," je rekla Simona. "Ali je vdova T*' "Je." "'In nuiib ..." "Oilginalna. —- Nemara zelo." "Th, poten* vem nek rt j O nji Ali se spominjaš Jennv, k »j -o pravili Ifow. rii'vi o svojem izletu v Erlington? &li so bili tja, da si ogledajo vrtove, Hste krasne vrtove, in grad, k! je baje zelo zanimiv. Za časa starega lorda Erlingtomi je bil < lost op vsakomur prost in vsakdo je bil: prijazno sprejet. Mesto prijaznega sprej nia pa, ko so prišli IFowerjevi do viat. so jih služabniki pritekli odganjat, kakor divji, rekoč, da je irrad iastnina nečakinje lorda Erlingtona, in da.ta gospa nikomur ne dovoljuje vstopa, niti v vrtove ne." 1 < Primera s Howerjeviaai je bila vs » prej nego bodri I na, in Simona je piebledela. Nemara je mala Flora to zapazila, •;ajti nežnio ji je stisnila roko in dodala: "Toda prepričana sem, da l>o vas sprejem prijazf 11. Ya-su teta vas ntora brezimni o ljubiti." "Ne pozna me." # l vas bo ljubila kai za to! Stvar je Ista!" Simona ni odigovorila, temveč je začela gledati skozi okno. Dan je bil mrzel in via ž n. Krajine, ki jih je bila zima oropala VsakorŠne lepote, so bežale pod nizkim sivim nebom mimo nje. Toda Simoni je vendarle ugajalo vsaj to, da je gledala sedaj Še kopno znn.jo in francosko nebo. Od morja je bril v/»ter; siva |w»sra je vlekla obzorju v neskončnost. "Da bi le ne i nek slabe vožnje!" je nemirno vzdihnila stara M? s. , ■ i Simona se še dosVj nikdar ni vcziia po morju, in ko so dospele v Oalai«, jo je nehote raztrešči pogled na pristanišče in na priprave k odhodu.J Odhajajoči ladja jc bila izmed a ugledih pa mikov, teh je bilo ntnogo več, nego francoskih, ki tekmujejo ž njimi na uior :-ki progi od Calaisa do Dovra.. smo 7. na Angleškem " je zmagoslavno vzkliknila star« Miss, ko je stopi'a na mostič; a navzlic ten*u se je spotaknila« in padla v naročje nekega mornarja, ki jo je sprejel vee premalo prijazno, ('»asi ;e bi nien roiak {Nadaljevanje prihodnjič.) Vsakikrat, kadar se pripravlja kako društvo, da priredi veselico aH kaj -ličnega, zadene skoro vsakega člana gotova naloga, katero mora prevzeti. To pot sem dobil nalogo, katero moram izvršiti v obliki pisanja, kateremu bi se reklo dopis. Bom pa poskusil. Vdopisu hočem sporočiti., da bo "Delavsko samostojno jKwlpomo -društvo v Brooklv-nu" (piiridilo lep večer v prostorih .našega rojaka Franka Arncža v Ri«l>gewoodu v soboto 22. fcflnuarja 1941. iKot seni že omenil, bom poskusil napisati, kar bi vstre-?:Io moji nalogi. Dragi rojaki, kdor izmed vas obiskuje seje podpornih društev, že ve, kako je zanimanje pri društvu. Te seje navadmo obiskujejo vedno isti člani, ki skušajo olnlrŽati društvo na površju, dokler se seveda da. V tem pogledu so naš možje v newyorsk metropoli že prcccj koristnega ukrenili. Kako potrebno nam je biti član ]Kxlrponiega dmštva. nam je že pokazala preteklost. In ta potreiba se z vsakim dnem kaže tem večja, ker postajamo starčki. Kolikokrat .-e je že primerilo, da je prišla vest iz ene ali dnuga naselbine, da je um rl rojak, za katerega je bilo treba nabirati prostovoljne doneske za njegov pokop. Rojaki, ta žalostna resnica ni nikako predbacivanje, temveč je to naše svarilo, katero tudi nas lahko doleti, ako bomo zanemarjali samj sebe in svojo družino. Gotovo pa je, da «o v takih slučajih bili vzroki, kot je nesreča ali dolga bolezen. Pred par todni je prosil nek tukaj naseljeni rojak za pristop k našentfu društvu. Sevei da je bilo društvo pripravljeno sprejeti ga kot č-'ana, če ne bi 1>il prestar. Tako imamo zopet dokaz, da se mora človok pnpravt za bodočnost v mladosti. (Kateri rojak ali rojakinja še ni član ali članica kakega podpornega druištva, bi vas povabi, da postanete član al član ea Delavskega samostojnega podpornega društva v Brooklv-nu, oste vdeležili. kajti igra Vsdbuje veliko zdravega humorja in se boste iz srca našim* jali. Saj ravno sedaj po-treibujamo mnogo humorja v teh resnih časih. Obenem boste pa tudi pomagali dobri stvari, kajti čisti dobiček je namenjen za Slov. Nar. dom. Tukaj so zopet 'odprli novo majno. ali samo starejše delavce jemljejo na delo, to je take, ki so že delali poprej v majni ali no smejo biti več stari kot 50 let. ker čez petdeset mfislijo kapitalisti, da je že človek prestar za de'o. iSodaj pa pozdrav na vse ei-tateTje "(Glasa Naroda". Frances L»ukanich, Ohisholm, Minn. ADAMIOH ZOPET DOBIL, NAGRADO. Pisatelj in urednik magazi-na "Common Giound" Louis Adamič, je včeraj dobil prvo nagrado Johna Anisfielda za svojo najnovejšo knjigo "From Many Lands". Komisija je od-looila, da je ta Adamičeva knjiga "o plemenskih odnosa jih" najboljša v lotu 1940. To ustanovo v znesku $1000 je leta 1934 vstanovila iEdith Anisfield Wolf v spomin na svojega očeta v namenu, da vzpodbuja pisatelje, da čim več pišejo o medsebojnih odno-šajih raznih narodov. ITutri bo tudi vseučilišče v Philadelphia, Pa., podelilo Mr. napreduje in ako bo šlo vse po I Louis Adamiču časten naslov sreči, bo tukaj v teku par let'doktorja za književnost. Sedaj moram pa Še nekaj po7 ročiti, nam eč za Slovenski Narodni doni. ker vse prav lepo Newyorski odmevi (Nadaljevanje s 2. str.) To pa ni res. Je proti človeški naturi. Je iw, da mora inueti telo svoje, ainpak to je ju ko malo, tako malo, da bi rekel :zadnje, kar pripomore k z i dovoljnosti in srevi. Človek v< liko lažje prenaša vse fizie-ne muke, kakor pa duševne. Komunizem in fašizem spadata imod teorije, ki jih je u-stvaril človek. Demokracija je del človeške nature, človeška notranja vrednota kakor ducate drugih. . Ce si tako ustvarimo jasne pojine, kaj in kako hočemo, nam ne bo težko rešiti drugega problema: kaj je treba, da se doseže ta namen. V tem vprašanju ne more biti nikdo nevtralen. Če si za to, ne mo- V /Kanadi letos ne bo ljudskega štetja Kakor v večini drugih držav, je bil tudi v Kanadi običaj, vprizoriti vsakih deset let ljudsko štetje. Vršiti bi se imelo letos, pa ga iz razlogov varčevanja ne bo. . -Štetje bi veljalo najmanj dva milijona dolarjev, in pri njem bi biHo zaposlenih nad 16 tisoč uradnikov. Po mnenju vladnih za-topni kov bi se dalo tozadevni denar in čas koristneje porabiti v vojne namene. •Poleg tega je pa tudi postava. določujoča narodno registracijo, izvršila skoro isto delo kot bi ga ljudsko štetje. NAZNANILO in ZAHVALA Z žalostnim srceuu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, «Ja je preminul ljubljeni mož, oziroma ot-e John Schwasnick Umrl je po kratki bolezni pljučnici dne 31. januarja 1!M1 ob 12. uri v star oh ti (TJ let. Ranki je bil rojen 5. aprila 1878 v vasi Pudpreski pri Loškem potoku nr Dolenjskem. Pogreb se je vršil i»o vseh katoliških obredih dne o. februarja ob pol desetih dopoldne z veliko sveto maso v tukajšnji 2SL Mary's cerkvi ter prepeljan v tukajšnjo mrtva" ško shrambo na St. Mary's pokopališču. Prisrčna Ji vala vsem njegovim bratom ter sestrieni v Cleveland i za poslane žalostinke in drugo. Iskrena hvala vsem, kateri ste nam stali na strani v teh bridkih urah, kot vsem prisrčna hvala za darovane vence in za daritev sv. maš ter vsem, kateri ste ga prišli i><»gle-trm se je zoi«et izselil v domovino ter se z«»iiet povrnil v to deželo. Po večini je delal v gozdovih v Pennsylvaniji, Vermontu in New Hampshire-u ter se ga gotovo |xi večini vsi gozdarji dobro spominjajo kot tudi vsy njegove družine. Zadnjih 10 let je pa po večini živel v okoli«-i Utile Falls. N. Y. Bil je iu«li dober ud tukajšnjega Slovenskega Doma, kateri ga bode težko i»ogreSal. Itanjki zapušča tu v Ameriki 4 brate in sirer Joea, Antona. Franka in Ludvika ter ženo in 4 odrasle sinove in njih družine ter nekaj sorodnikov v stari domovini. Tebi ljubljeni mož in «nV, psi želimo, naj Ti Iki lahka ameriški zemlja. Odšel si *o so jo silno razjezila. Zagrabila je za kol in uhila moža s katerim se je poročila samo zato, da l»i bila nreskrbljena. Sodišče je morilko obsodilo na 10 !et ječe. ieš biti za ono. Ako si za ono, ne moreš biti za to. Also to bi bilo res, ko bi ne l>iIo v človeški "naturi tretjega, ki največkrat odloča njegova pota, to je strah. Strah je tisti, s katerim človek zavija svojo notranjost, strah je tisti, s katerim izkuša rošiti sebe, svoje življenje in materi jal, kar ga ima. IStrali tudi meša pojme in .jasne poglede v stvar samo. Koliko starih, zakrpanih in preluknjanili fraz so že privlekli na dan, da se na t reso ljudstvu poiska v oči. Kar ni Hitler opetovano izjavil, da vodi boj v ta namen, da zatre "gnjilo" demokracijo? C'eimi vlačiti kaj drugega na dan, ko je vendar jasjno povedano, za kaj se gre? Omenjal seni sicer komunizem in fašizem drugo poleg dragega, ne mi-slim pa reči, da je to eno in tlat-o. Druge skupnosti nimata, kakor da sta o-ba ekonomskega izvora — s ten* se pa tudi vsaka primera neha. jDamašnji svetovni boj je boj demokracije s. fašizmom, kakor ga pfedstavljata Hitler in Mussolini in več manjših repatic, ki iih najdemm po vsem svetu. Fašizem je resniiČna nevarnost ne samo za demokracijo, ampak iza vsako drugo obliko človeške družbe. In če zmaga, bo konec ne samo nase svobodno Amerike, ampak tudi Sovjetske Ritsije, ki pride tako gotovo na vrsto, kakor gotovo se v naravi vnstita noč in dan. Farfzem s pri vi ligi ran i m i, izvoljenimi narodi, faiŠ&zem s sužnji in robovi, to je ena fronta. Xa Arngi je demokracija. S katero fronto držiš, za katero si se od ločil T SLOVENSKO - AMERIKANSKI I/ 1 I :: ZA LETO :: Koledar j 94i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH,M ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto labko puftljete ▼ uimktb po2 SEdanjo VOJNO; EVROPA 1M« naroČite ga Ae danes o h b b h i! i! o h « 40 b o o o o o t 4 4 $ 0 4 b 44 Slovensko Amerikanski Koledar zrn 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvastih zemljevidov) — vse skupaj fl,