5
.1

lii««ilo JngosloTRnsktt kmetsk« sre«e. — Cona CS Oln sa celo leto. — Za inozemstvo HO Din. — Pesa-ntems Številka 1 »Is. — V Inserataen del« vsaka drokna rrstlca ali nje prostor te 1)1«.
IrtiDj« vsak« sredo tli 6 njtlrsj. r- Spisi ia d« reklamacije ta Inserati pa UpfsrnlSItUj.Oeilor
uo toHlniStvu „!ioinoljnba", narotalna, (}»i)l, Kguifsrjeva njim jtev. 6,
Sarodni poslanec dr. Kulovec.
Kdo je odgovoren ?
(Odgovor g. dr. Žerjavu.)
Nase gospodarstvo nazaduje v zadnjih letih na celi črti. Vzrok za to je v slabem državnem gospodarstvu. Vlade vedno zvišujejo državne izdatke, naravna posledica temu je potem, da zvišujejo tudi davke in da navijajo davčni vijak do skrajnih mej. Prebivalstvo je že tako obdavčeno in tako sitno obremenjeno, da se je čutil sam finančni minister prisiljenega izjaviti v javni seji narodne skupščine, tla so davčna bremena dosegla skrajno dopustno mejo.
Vlada vsako leto več zahteva.
Državni proračuni nam nad vse jasno govore, da vodi taka gospodarska politika, kakor so jo izvajale razne vlade zadnjih let, v propast. Proračun za 1. 1924/25 je znašal nekoliko nad 10 milijard. Že takrat so mnogi ugovarjali tako visokemu proračunu. Vsi, ki so gospodarske razmere poznali, so trdili, da proračun v taki višini presega našo gospodarsko moč. Toda pri tem ni ostalo. V -letu 1924/25 nismo imeli niti enega proračuna, ampak vlada je gospodarila z dva-najstinami t. j. na podlagi proračuna prejšnjega leta.
Ker ji pa ti izdatki niso več zadostovali si je pomagala s tem, da si je dala od svojih pokornih poslancev odobriti nove izdatke, ki so proračun prejšnjega leta zvišali za celi miljardi. Vsi izdatki v letošnjem proračunskem letu bodo potemtakem znašali nekaj sto milijonov nad 12 milijard dinarjev. To so tako ogromne svote, da se mora vsakdo vprašati, odkod bomo dobili take dohodke, da bi vse to krili. Pa naše nesrečne vlade se s tem še niso zadovoljile. V finančnem odboru se sedaj obravnava proračun, ki ga je predložila sedanja radi-kalna-radičevska vlada in ta proračun znaša malo manj kakor celih 13 milijard dinarjev. Iz tek podatkov se torej vidi, da je vlada stalno povečavala izdatke, dasi je v tem času dinar znatno poskočil in s tem dobil naš "denar mnogo večjo vrednost. Da taka gospodarska politika ne more biti prava, to more in mora vsakdo uvideti, četudi ne bi posledic te žalostne gospodarske politike vsak državljan tako kruto občutil na svojem "žepu.; ■ • .,'	i ■
Davčni vijak v Sloveniji.
Naravno je, da je vlada morala tudi gledati, kako bi krila te velikanske vedno naraščajoče nove zdatke. Zatekla se je k novim davkom, ki jih je v zadnjih letih neusmiljeno predlagala in ki so jih njeni pokorni poslanci v skupščini s svojimi glasovi tudi odobravali. Ali naj naštevamo zapored vse te nove davščine, ld jih je vlada vpeljevala tako potom narodne skupščine kakor tudi z odredbami posameznih ministrov n. pr. poštne in železniške pristojbine? Ker je pa kljub ogromnim davkom bila državna blagajna še vedno preveč prazna, je finančni minister pritiskal na davčne oblasti, da so davčni vijak posebno v naših krajih kar najbolj navijali in iz naroda iztisnili tem večje svote. Stvar je prišla tako daleč, da so se	Sloveniji. ysi davkoplače-
valci združili in nastopili enotno proti neznosnim razmeram.
Kdo jc odgovoren?
Sedaj pa naslane vprašanje, kdo je odgovoren za te neznosne gospodarske razmere. Kdo nosi za to odgovornost? Kdo je kriv, da smo tako daleč prišli? Dr. Žerjav je napisal v zadnji /Domovini;; pod tem naslovom članek in hitro našel izhod, kako bi podtaknil to odgovornost drugim.
Nam se zdi potrebno, da o tej stvari izgovorimo odkrito in jasno besedo. Odgovornost mora nekdo nositi, odgovoren mora nekdo biti za to. Odgovornost je težka stvar ali tudi stvar možatosti. Najbolj nemoško iu najbolj nepošteno je, če se kdo brani odgovornosti za svoja dejanja.
Ni treba, da bi bil človek ravno učenjak v političnih zadevah, da bi vedel, da nosi v parlamentarni državi za vsakokratne razmere v državi odgovornost vsakokratna vlada in njena večina, ki to vlado podpira. To je tako jasno kot beli dan in o tem še kaj več dokazovati bi bilo naravnost smešno. Kdor sestavlja vlado in podpira vlado, tisti mora tudi prevzeti nase vso odgovornost, ki je s tem v zvezi. To velja prav posebno v državah, kjer so ukinili vso samo: upravno oblast ljudstva po posameznih pokrajinah in vso oblast prenesli na en sam kraj, kjer o vsem končnoveljavno odločajo in sklepajo. Pri tako urejeni državi more imeti vso oblast v rokah večina enega glasu in more s tem polovici države prizadevati največje gospodarske in politične krivice.
V tako urejeni državi ne pride ljudska vo* čina ene ali dveh pokrajin do popolnega razmaha in popolne veljave, ker ljudsko voljo ubija kruto načelo večine, ki Izenega kraja v vseh pogledih vse komandira!
Strah dr. Žerjava nad lastnim delom.
Dr. Žerjav, ta mož, ki se nikdar ne upa s svojimi pravimi nameni na dan, katerega glasilo veliko večino Slovencev v Belgradu neprestano ovaja in grdi ter jih psuje za protidržavne in nezanesljive, ta mož, katerega stranka si jc stavila za svojo življenjsko nalogo, da bi pretežno večino Slovencev čim najbolj pred Srbi očrnila, ta mož bi se sedaj nad temi, naravnost groznimi razmerami v državi rad umil roke, dasi je on eden prvih in glavnih sokrivcev nad vsem tem neznosnim gospodarskim stanjem.
Strahotna dr. Žerjavova krivda.
Ali ni ta mpž vse počel, da se da vsa oblast srbski večini v roke? Ali ni on vse poskusil in vse storil, da se uvede strogi centralizem, ki sedaj najhujše bije Slovenijo in naše gospodarske razmere? Rekel je a in sedaj se boji izreči b, ki neposredno sledi za a. Vse je storil, da se Slovencem doma v domači zemlji vzame vsa oblast In ko se je pokazala vsa nemožnost in neino-gočnost centralistično urejene države; sedaj pa nedolžno zavija oči in skuša odložiti odgovornost na druge, ki so sedanje naše razmere že vnaprej čisto določno napovedali.
Pa ne samo to. Ali ni ta mož z vsemi silami podpiral vlade, ki so neposredno na teh razmerah odgovorne? S Pribičevlčem Je odpadla njegova stranka od opozicije, tiste opozicije, ki si je nadela nalogo, da uveljavi v državi druge razmere in drugo gospodarsko politiko. Uskočil je in se združil v marcu 1924 z radikali in od tedaj naprej je š kratkim prestankom bil nepretrgoma v vladi in imel doma v Sloveniji popolno oblast.
Brez pomisleka je glasovala njegova stranka za proračun 1. 1924.
Brez premisleka in brez oklevanja Je njegova stranka odobrila 1 milijardo 200 milijonov dinarjev kreditov, ki so jih raz-
Vse cenjene naročnike »Domoljuba« opozarjamo na veliko zalogo mannfaktur-nega blaga, ki ga nudi po nizkih cenah Oblačilnlcrt. Lftihfjana, Miklošičeva cesta.
i1
metali in brezmiselno zapravili začasa zadnjih skupščinskih volitev.
Brez pomisleka in brez ugovora je glasoval dr. Žerjav in njegova stranka za dva-najstine v letu 1925, ki so pomenile zopet znatno zvišanje državnih izdatkov.
Brez premisleka je ta mož glasoval in vzdrževal vse te neznosne davke in s svojo podporo radikalni vladi tudi še vpeljeval nove davke kakor n. pr. oni nesmiselni in brezsmiselni davek ua hlapce in dekle.
Ko je bil on v vladi, se je začelo ono neusmiljeno izmozgavanje Slovenije. In ta mož ima sedaj šo drznost, da si lahkomiselno in nemožato nad vsem tem umiva roke. Ali ste še kdaj videli večjo nemožatost in drznost?
Dr. Žerjav samega sebe toži.
V svojem članku sam pravi, ko samega 6ebe hvali, da je preskrbe! nekoliko tisočem kruha in službe, ta mož pa ne pove, kje Jim je preskrbel službo. Nekaj tisečev svojih pristašev je spravil v državno službo in s tem pomnožil število državnih uslužbencev v nepojmljivo visoko število. Vseh državnih ■ uslužbencev je danes okrog 280.000 in stroški zanje — dasi je posameznik razmeroma slabo plačan — znašajo nad 40% vseh državnih izdatkov, t. j. nad 5 miljard dinarjev. Tako so delali in tako so gospodarili, da so . svoje ljudi trpali v državno službo, četudi , za to v državi ni bila nobena potreba in četudi je s tem država bila neznosno obreme-. njena. In s tem se upa ta mož še pred javnostjo hvaliti! Začasa njegovega neomeje-: nega gospodovanja v Sloveniji se je začelo pri nas preganjanje njegovih političnih nasprotnikov in zatiranje samoupravnih pravic ljudstva, kakor svet tega še ne pomni. Mož, ki ne pozna nobenih ozirov, ne človeških in ne družinskih, in ne narodnih, ta skuša sedaj odgovornost zvaliti s sebe in naprtiti dragim Če se še tako trudi, ves trud bo zastonj. Če še tako zavija, dejstev ne bo mogel prikriti in ta dejstva govore proti njemu.
Brezobziren boj proti žerjavovemu centralizmu !
Zastopstvo Slovenske ljudske stranke ee je pošteno trudilo, da bi te neznosne razmere v državi zrušilo. Poslanci Slovenske ljudske stranke niso glasovali niti za en nov davek. In v parlamentu so najodloč-rejše nastopali proti tej kvarni gospodarski politiki, katere posledice sedaj tako bridko občutimo. Ves sVoj trud je SLS založila v to, da to stanje izpremeni in uvede znosnejše razmer?. Ima zadoščenje, da je velikanska večina parlamenta morala priti do tega prepričanja, da tako ne gre več na-
din da se mora kreniti na drugo pot.
tudi to zadoščenje, da je krog onih, ki obsojajo ta kruti Žerjavov centralizem od dneva do dneva večji.
H koncu pa pribijemo eno: Tako dolgo ne bo Slovenija svobodneje dihala v gospodarskem oziru, dokler ne bo dobila prilike, da o svojih stvareh sama upravlja in kljub vsem Žerjavom bo do tega tudi prišlo._
Pošljite naročnino!
Ali veste vse o volitvah v Delavsko zbornico?
Pazite na sleparje?
Te dni so razdelili kuverte in glasovnice za volitve v Delavsko zbornico tam, kjer je nad 20 delavcev ali delavk skupaj. Sedaj bodo začeli razpošiljati tistim posameznim, ki so oddaljeni od poslovalnic 5 kilometrov. Razposlali bodo nekaj po pošti, nekaj pa po uradnikih (kontrolorjih) poslovalnic Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Doživeli smo v zadnjih dneh, da so socialni demokratje po tovarnah silno gle-parili. Lagali so, kradli glasovnice, drugod jih niso dovolj dostavili, nekaterim dali kuverte brez uradnih glasovnic. Na tisoče in tisoče glasov so na ta način zločinsko pridobili. Proti tem nasilstvom so bili naši skorq brez moči, ker je volivni red tak, da sam pospešuje razne zvijačnosti. Delali so ta volivni red socialni demokratje, ki so jih v ta namen imenovali Žerjavovi demokratje. Torej družba, ki čisto spada skupaj.
Ker tedaj socialni demokratje tako sleparijo, je treba povsod skrajne pazljivosti. Naj opozorimo še enkrat na par stvari:
Kaj mora vsak vedeti ?
Vsak mora skrbeti, da dobi uradno glasovnico in kuverto. Kdor je no dobi, glasujejo z njegovo glasovnico socialni demokratje. Če torej glasovnic in kuvert do 25. t. m. v kak kraj ne dostavijo in ns pošljejo, pojdite ponje na poslovalnico. Če ne morete tega, se pritožite na glavni volilni odbor, nam pa pošljite prepis. To dvoje in nič drugega. Beli prazni list vrzite proč.
Vsak, kdor dobi kuverto mora paziti na te-le stvari: Pogleda naj, če je v kuverti uradna »glasovnica« in če ima ta štampiljo. V kuverto dene potem uradno glasovnico in pa naš glasovalni list.
Oddajte kuverto samo zanesljivemu našemu človeku. Le tako bo prišla nepoškodovana pred glavni volivni odbor. Vse kuverte morajo poslati do 1. februarja na tajništvo SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.
Kateri glasovalni listek je pravi?
Prejeli smo pismo, v katerem nas vprašuje delavka, kakšne stranke so glasovalni listi: »Glasujem za »Združeno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije.« Vedite, da so to protikrščanski socialni demokratje. Tudi se teh ljudi, naj Se tako vpijejo prav nič ne bojte. Škodovati ne morejo nikomur. Liberalci Žerjavove vrste imajo glasovalne liste s tem napisom: »Glasujem za neodvisno delavsko listo, katere nosilec Je Rudolf Juvan.«
Edina lista, ki je prava je tista, ki se ne sramuje krščanskega imena ter ima napisano: »Glasujem je listo krščansko socialnega delavstva, katere nositelj je Franc Terseglav, urednik v Ljubljani in katero je predložila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.« Samo ta je naša, samo ta listek sme v kuverto.
Rekli smo, da se vrše strašne sleparije, ker so socialni demokratje napravili Nadaljevani« glej v natledniera stolpcu ood trto.
i
Novi ministri v Avstriji. Iz avstrijske vlade sta izstopila dva ministra, in sicer finančni minister dr. Ahrer in poljedelski minister Buchinger. Na njihovo mesto sta stopila poslanca Kollmann in Thaler. V avstrijski vladi imajo večino krščanski socialisti, katerim pripada tudi zvezni kancler (ministrski predsednik) dr. Ramek. Vlado podpirajo tudi nemški nacionalci. V opoziciji pa so socialni demokrati,
Grki preganjajo Srbe. V severni Grčiji živi tudi mnogo Srbov. Ker se ti zavedajo svoje narodnosti, jih Grki neprestano pre-!. ijajo, da bi jih na ta način prisilili, da se odpovedo svoji narodnosti ali pa izselijo. Srbi so se radi neprestanih preganjanj pritožili pri našem poslaniku v Atenah. Vsled tega je pa grška vlada pričela pravo gonjo proti njim. Tramoma so jih pričeli zapirati in nekatere so odvedli na oddaljene grške otoke.
Nemško vlado sestavlja dr. Luter. Po dolgotrajni vladni krizi je Hindenburg poveril sestavo nemške vlade bivšemu državnemu kanclerju dr. Lutru. Pričakujejo, da se temu posreči sestaviti vlado iz zastopnikov nemške ljudske in bavarske ljudsko stranke katoliškega centruma in demokratske stranke.
Romunsko ljudstvo proti režimu in za prestolonaslednika Karla. Odpoved prestolonaslednika je zelo razburila romunsko ljudstvo, pri katerem je bil Kari vsled svoje pravičnosti zelo priljubljen. Vedno bolj se opaža odpor proti sedanjemu režimu, ki sloni le na bajonetih. Tudi med oficirji jih je mnogo, ki obsojajo nasilno početje sedanje vlade in ki so za Karla. Vlada je zato upokojila 88 generalov. Za časopise je uvedla strogo vojaško cenzuro. S tem hočejo preprečiti, da ljudstvo in inozemstvo no izve resnice.
Roparski napad na vlak v Mehiki. V Mehiki so oboroženi roparji ustavili osebni vlak, pobili mnogo potnikov in jih oropali ter vlak zažgali. Nato so odpeli lokomotivo in se z njo odpeljali.
tak volivni red. Toda mi moramo storiti vseeno vsak svojo dolžnost v polni meri. Proti sleparijam pa seveda na pristojnem mestu ne bomo molčali. Sleparji dobe svoje plačilo.
Kako na kraju, kjer je poslovalnica.
Kjer je poslovalnica Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, morajo vsi, ki delajo v obratih pod 20 delavcev, sami po glasovnice in kuverte. Ravno tako vsi, ki niso od poslovalnice oddaljeni preko 5 km. Tudi tukaj velja: kdor ne gre po kuverto in glasovnico, bodo z njo volili socialni demokratje. Torej vsak po kuverto in glasovnico.
Vedno najnovejše
volneno blago m Itnik« obkke in bluM A. * K. SKABERNE Lfabljana, M».tn! trg
PO 5VETU
Bil NOVINAR Ipl
d Shod Kmetske zvezo v št. Vidu nad Ljubljano se bo vršil v nedeljo 24. t. in. zjutraj po sv. maši v dvorani Ljudskega doma. Govoril bo naš poslanec g. Smodej.
d Proglasitev blaženim. Lavantinski škof dr. Andrej Karlin je storil v Rimu potrebne korake, da se začne akcija proglasitve škofa Antona Martina Slomška k blaženim. V kratkem se bo sestavila komisija, ki bo začela z delom.
d Kako Žerjavov centralizem ubija. Piše se nam: Ker sem čitatelj in naročnik »Domoljubov«, sem čital v njem članek: Davčne zadeve. Jaz pa za mojo osebo ne vem, kaj napraviti, ker sem splavar in do spomladi, to je cele 4 mesece, ne bom ničesar zaslužil, a imam ženo in 4 nepreskrbljene otročiče. Zdaj pozimi moram stanovanje odslužiti, ki je tudi silno drago, a slabo. Potem pa, kadar kaj zaslužim, je prav malo. Kaj je to 30 do 35 Din na dan s takšno družino? Pomislite, da mi je obupati. In zdaj naj bi še te davke plačeval, saj nimam s čim. Kje je naša prava vlada? Vse bo šlo na kant. — V imenu več orizadetih.
d Pri občinskih volit vah v Žužemberku, ki so se vršile v nedeljo 10. t m. je dobila SLS 201 glas, nasprotniki pa 83. Torej dobi SLS 18 odbornikov, nasprotniki pa 7.
d Novi bankovci po 5 Din pridejo v najkrajšem času v promet.
d V Rim! V prvih dneh septembra se bo vršila v Rimu prireditev katoliške mednarodne telovadne zveze (ki ima svoj sedež v Parizu) in pri kateri so včlanjni tudi slovenski Orli. Če se bo zglasilo dosti udelc žencev, se bo priredil posebni vlak. Na potu bi se mudili 10 dni, ogledali si bodo udeleženci poleg Rima še Assisi, kjer se obhaja letos 700 letnica sv. Frančiška in Benetke. Vsi stroški bi znašali okrog 1250 dinarjev. Natančnejši oglas še objavimo.
d Revolucija med liberalnim učitelj-itvom. Znano je, kako so vprav satansko mučili žerjavovci, ki so bili na vladi, krščansko učiteljstvo, pa tudi lastno, če niso vseh hudobij, ki so jih izvrševali, že naprej odobravali. Krivice, ki so jih žerjavovci prizadevali, so bile tako grde, podle in neronsko hudobne, da se je jelo celo liberalnemu učiteljstvu studiti. In les so pri občnem zboru svojega društva za ljubljansko okolico, vse Žerjavove prijatelje pometali iz odbora.
d Novo slovensko cerkev so blagoslovili 13. dec. 1925 v Ročk Springsu v Združenih državah Amerike, je stala v našem denarju 26 milijonov kron, ki so jih plačali požrtvovalni farani sami.
d Boj za služkinje. Ljubljanske služkinje so verna in dobra dekleta. Zato so jih liberalci in socialisti vedno zaničevali in zmerjali s tercijalkami in Marijinimi devicami. Prišle pa so volitve v Delavsko zbornico. In služkinje so pri liberalcih naenkrat postale blagorodne in zaželjene gospodične. Vsaki posebej pisarijo, naj jih obišče v njihovih pisarnah, vabijo jih na sho-
de, z Marijinimi devicami so čisto nehali, pripravljeni so celo, da si sami obesijo trak okrog vratu. Volitve so pa res huda reč.	\
d Vse podržavlti. Prosvetno ministrstvo hoče pri velikem županstvu osnovati prosvetne odbore, ki bi naj snovali svoje pododbore po deželi.
d Slava Ti, Žerjav! Dr. Žerjav je še vedno velik oboževalec centralizma. Centralizem pa ni samo ogromno žrelo, v katerem izginjajo slovenske kmetije, temveč zna biti tudi skrajno smešen. Ko so zadnjič igrali v Št. Vidu nad Ljubljano Peterčkove poslednjo sanje, so prosili ljubljansko gledališko upravo za obleko. Prejšnje čase ti je uprava proti primerni odškodnini rada in takoj postregla. Danes ne sme več, pa tudi veliki župan ne sme, ampak so Št. Vidci morali, če so hoteli dobiti škornjičke ubogega Peterčka, prositi ministra v Belgradu. In gospodje v Belgradu so dovolili škornjičke in še suknjico povrhu. — Te dni se je pa v Zemunu tik pred Belgradom zgodilo, da je burja podrla brzojavni drog, ki je padel čez železniški tir. Zadostovala bi dva delavca, ki bi v pol ure odstranila oviro in bi vlaki nemoteno vozili. Toda bilo je treba višjega dovoljenja. Pravico tako važno dovoljenje dati, pa nima niti železniško ravnateljstvo, ampak prošnja je šla na samega gospoda ministra: če se sme drog odstraniti s proge. In g. minister je tokom 12 ur dovolil, da se sms drog dvigniti. Vlaki so zopet lahko vozili. Slava ti vekovita, g. dr. Žerjav, za Tvoj centralizem!
d Sneg hoče menda letos dohiteti, kar jc- zamudil v prejšnjih zimah, Zopel ga je padlo za potrebo in še precej čez. Tudi v drugih krajih je sneg zelo visok. Celo v Rimu ga je padlo do 10 cm, česar ne pomnijo od 1. 1869. Na jugu naše države so velikanski zameti, tako da je bil železniški promet marsikod ustavljen. V Belgradu je razsajal velik vihar, tako da je metala Donava do dva metra visoke valove in odnesla mnogo čolnov in vlačilcev.
d Koliko davkov bo prišlo po novem proračunu na Slovenijo? Po novem proračunu, ki se sedaj obravnava v finančnem odboru in za katerega glasuje vedno tudi g. Pucelj, bo prišlo na enega Slovenca povprečno Din 165 neposrednega davka, na Srba v Srbiji in Črnigori pa Din 55. Dosedaj je prišlo na vsakega Slovenca 131 dinarjev, torej smo se pod Radič-Pucljevo vlado srečno pririnili za 34 Din na osebo višje, dočim je Srbija napredovala samo za 13 Din. In to imenuje Radič »seljačko« vlado!
d Koliko orožništva je v Jugoslaviji?
Pri nas imamo 20.000 orožnikov, 500 častnikov, 22 podpolkovnikov, 13 polkovnikov in 3 generale.
d Po izredno nizkih cenah prodaja vsakovrstne ostanke Oblačilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
d Blagoslov Žerjavovega in Pucljevega centralizma. V Trbovljah odpuščajo delav-
stvo sedaj sredi zime. Pravijo, da je slaba kupčija s premogom. Radi verjamemo. Zakaj slovenske tovarne radi krivičnih davkov, ki jih zahteva centralizem, vedno bolj omejujejo svoje obrate in zato vedno manj rabijo premoga. Delavci, pojdite se zahvalit dr. Žerjavu in Puclju.
d Mednarodni cvliaristični kongres se bo vršil letos v Čikagi (Amerika). Tudi ondotni Slovenci se ga bodo številno udeležili ter bodo ob tej priliki priredili vseslovenski katoliški shod. Iz domovine bosta i šla na kongres ljubljanski in lavantinski I škof. Amerikanski Slovenci pričakujejo i tudi še druge odlične Slovence iz domovine.
i d Za evharistični kongres v Čikagi j bodo morali prirediti ogromne prostore za I zborovanja in manifestacije. Vse to bo stalo na desettisoče dolarjev in vendar bodo po shodu morali vse podreti. Za slovenske katoliške in evharistične shode bodo v prihodnje vsi taki stroški odpadli, ker bo že sezidan Orlovski stadion, največji spomenik slovenskega katoliškega prosvetnega dela. Vsak katoliški Slovenec lahko prispeva z nekaj opekami s tem, da kupi srečko orlovskega stadiona. Stane 10 dinarjev.
d Orlovski odsek Krakov o-Trnovo je dosedaj prodal 100 srečk loterije za orlovski Stadion.
d Nov kovan drobiž. V kratkem pride v promet za 40 milijonov kovanega drobiža, največ novcev po 50 in 25 par. Bo vsaj ta umazani papir, ki gu imamo menda samo še v naši državi, izginil. Že sedaj kroži zelo malo papirnatih dinarjev med ljudi.
d 900.000 dinarjev zahteva vojni minister samo za zgraditev 5 smodnišnic v Srbiji.
d Dolgoletno službovanje. Gosp. Karol Ažman, delovodja valjarne v tovar. Kranjske industr. družbe na Jesenicah je dne 10. januarja slavil 50 letnico svojega službovanja v tej tovarni.
d Umrl je v Domžalah po dolgi bolezni znani tovarnar g. Franc Cerar, daleč naokoli poznan in spoštovan mož, ki je mnogo deloval v javnem življenju ter si svojo pridnostjo, podjetnostjo in nadarjenostjo Domžalam veliko koristil. Bil je tudi vedno med prvimi vrstami SLS, ki je z njim veliko izgubila. Svetila mu večna luč!
d Smrt kol posledica revščino. V petek zjutraj so našli v Celju v bornem stanovanju mrtvo približno petdeset let staro služkinjo Elizabeto Kristajn. Imenovana jo živela v veliki revščini in ni mogla dobiti ni-kake sttLne službe. Živela je samo od pri-ličnega dela in se udinjala raznim strankam na kratka opravila, najraje proti prehrani. Tako je imela neko tako stranko-dobrot-nico, ki ji je dajala vsaki dan obed. Ko nI prišla v petek, kakor običajno, po vsakdanjo juho, se je to družini zdelo zelo sumljivo in šli so pogledat na njeno stanovanje, kjer so jo pa našli ležati na tleh oblečeno in mrtvo. Ubožica je gotovo zjutraj vstala z namenom, da pojde na delo, a sestradana in onemogla je padla na tla in za večno zaspala.
d Smrtna nesreča. Iz Strug se nam poroča: Smrtno se je ponesrečil v gozdu dne 4, t, Jožef Francelj, p, di Podulčar iz vasi Raplovo, Pri sekanju mu je padlo
drevo tako nesrečno na nogo, da mu jo je isto pod kolenom zlomilo. Odpeljali so ga takoj v deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer je dne 5, januarja umrl. Bil je star 28 let, N. v m. p.!
d Usodna božična pot na Triglav. Na božični dan zjutraj sta odrinila dva ljubljanska turista Brandtner in trg. sotrudnik Anton Škrajnar čez kot na Triglav. Ko sta prišla do Staničeve koče, kjer sta prenočila na prostem v snegu in burji. Ključa od koče nista imela. Naslednji dan sta se vsa pre-mražena vrnila v Mojstrano, Škrajnar ju so zmrznili prsti na nogah, tako da so jih v deželni'bolnici morali odrezati. > v
d Smrtna nesreča v planinah I V Solčavi se je dne 10. t. m. ob 1J dopoldne podal v gore, tako imenovano »Gmajno« (1550 m) z nevarnimi prepadi, domačin, 171etni Rudolf Poličnik. Napotil se je, da pregleda nastavljene pasti za kune. Šel je sam brez derez. Prišel je približno ob 1 popoldne na vrh »Gmajne« na kamenito dj$0}";fee opotekel ter letel po kamenju. Pri tem §<? je ranil na križu do kosti. Ustavil se je .sredi drče ter se privlekel do bližnjega drevesa, tam sedel in čakal pomoči in .sv:oje žalostne usode.' £roti večeru -j je . pričelo snjgzitl, mrjiž je postal hujši in v temni noči, sam; v visoki planini, je brez tolažbe in pomoči zdihnil, zmrznil.
d Žrtev hoje pO železniški progi. Ne* varno je hoditi po navadni železniški progi, že bolj nevarna pa je hoja po dvotinii železniški progi. Pripetilo se . je namreč že večkrat tujcem in .tudi že lastnim -uslužbencem, da so-se ognili vlaku, ki je pripeljal po enem tiru; na drugi, tir,: v dobri veri, da je drugi tir prost. Baš v tistem hipu pa je pridrvel vlak še po <lrugem/tiru, ker se vlaki križajo na dvotirnih progah tudi na odprti progi, in je povozil1 neprevidnega ponesrečenca. Podobno še je zgodilo na železniškem tiru v bližini čuvajnice neki Mariji Domičevi, soprogi stroj, ključavničarja iz zagrebške okolice, ki je pristojna po možu v Kamnik. Žena se je hotela izogniti tovornemu vlaku in je skočila na drugi tir. V istem hipu pa je pripeljal po drugem tiru brzovlak, ki jo je pograbil. Stroj je ženo popolnoma razpolovil. Žena zapušča dve hčerki, ena je v Ameriki, druga pa je omožena v Zagrebu.
d Najdeno truplo. V soboto dne 9. jan-nuarja so našli v Rimskih toplicah nasproti tovarne podpetnikov pri izlivu Gračnice v Savinji mrtvo truplo že nad mesec dni pogrešanega sina hudojamskega paznika Povšeta iz Trnovega pri sv. Jedertu. Rajni je bil star približno 21 let. Ni znano, ali gre za umor ali samoumor.
d Nič ni tako skrito, da ne bi bilo kdaj očito. Leta 1920 so našli v nekem gozdu v okolici Sv. Benedikta v Slov. goricah mrtvo moško truplo, ki ga niso mogli spo-enati. Poznalo pa se je, da ni bil ubit na mestu temveč tja zavlečen. Vse preiskave 8o ostale brezuspešne. Nekaj prič je trdilo, da so videle tisto noč pred neko hišo, kako eo nakladali na voz nekaj črnega, človeku podobnega. Dotični pa so trdili, da so nalagali preSiča. Sedaj so orožniki začeli na novo preiskavati ter so ugotovili da pred hišo niso nalagali prešiča, temveč črno oblečeno stvar človeku podobno,
d Dijaška loterija. Vse razprodajalce
naših srečk kakor tudi tiste, ki smo jim poslali srečke v nakup, vljudno prosimo, da pošljejo denar in nerazprodane srečke odboru D. P. D. v Ljubljano, Miklošičeva cesta 5, vsaj do 24. t. m. Srečk, ki bi nosile na ovoju poznejši poštni datum, kot 24. januarja, namreč ne. smemo več sprejeti in se bodo smatrale za kupljene od tistega, ki jih ne bi pravočasno poslal. Do 24. t. m. neplačane srečke so za žrebanje neveljavne. — Odbor D. P. D.
d Naša dekleta v Zagrebu morajo res biti zelo zapuščena. Vedno Se kaj bere o njih. Sedaj zopet čitamo, da se je vrgla, z balkona . II. nadstropja 15 letna .Marija Br-glez s Štajerskega. Obvisela je težko ranjena na balkonu I. nadstropja. Osumili so jo namreč, da je ukradla zlat ščipalnik ter so ji grozili s policijo.
d Sod vina ga je ubil. Mlad delavec Franc Korošec je valil v klet vinskega trgovca Fr. Glinška v Mariboru sod vina. Ker ni čahal na pomoč in je hotel sam opraviti, ga je sod spravil iz ravnotežja, da je omahnil'vznak. Sod se je zvalil preko njega in ga tako težko sunil, da je, četudi takoj prepeljan v bolnico, vsled težkih poškodb umrl.
d Žalostna svatovščina. Ženin Pera Savid v Višnjevu v Hercegovini je poslal svate po'nevesto. Ko so se vračali ria ženinov' dom, je pijani svatovski drug Nikola začel streljati z revolverjem in bil pri tem tako neroden, da je težko ranil nevesto in ubil-enega konja.'	"...
d Nevarna razbojniška trojica. Že okoli Božiča so se pojavili v okolici "Čakovca trije nevarni postopači, ki imajo na vesti že večje število predrznih, vlomov in tatvin. Prvi Ivan Valašič je znan kot nevaren ropar in vlomilec pod imenom »Vani«. Njegov tovariš je neki Pavel Germek iz Gor. Bistrice, ki se potepa že od 1. 1922. kot vojni begunec in ki ima gotovo že tudi več grehov na vesti. Tretji tovariš pa je £e komaj 22 letni Janez Skuhala, doma iz ptujske okolice. Vsi trije so dobro obo-oroženi s pištolami in noži. Pri enem so videli tudi vojaško karabinko. Zadnji vlom so izvršili ti nevarni tovariši pri posestn. Muraju pri Sv, Jurju pri Čakovcu. Odnesli so razno obleko, obutev in perilo, zlato žepno uro, srebrno dozo, pištolo sistema »Frommer« in več drugih vrednosti v skupnem znesku blizu 70.000 Din, Vse zasledovanje predrzne roparske trojice, ki je na sumu, da je ubila {vidi orožniškega narednika iz Orehovice, je bilo dosedaj brezuspešno. Marsikateri so jih videli na več krajih v okolici skupaj in posamezno, vendar si jih ljudje ne upajo prijeti, orožnikom pa se znajo vedno izmuzniti.
d Nevaren požigalec je v okolici Kam-nice pri Mariboru, Tekom enega leta je v bližini Kamnice 6 posestnikom pogorelo 11 poslopij. 11. januarja je zanetil gospodarsko poslopje g. župnika Božička. Orožniki požigalca še niso mogli izslediti.
d človeška starost se daljša. Zdravnik neke velike amerikanske zavarovalnice je dognal, da so še 1. 1850, dosegli ljudje starost drug k drugemu samo 40 let, danes pa je povprečna človeška starost že 58 let. Zdravnik pravi, da bomo v bodočnosti Nadatievanie glej v nasledniera stolpcu pod frto.
A
POLITIČNI ZAPIJKI
p Finančni odbor v Belgradu se vedno pretresa proračun. Naša dva zastopnika poslanca dr. Kulovec in Pušenjak se krepko potegujeta za Slovence. Obravnavali so proračun finančnega ministra. Pri tem je poslanec Pušenjak ostro prijemal finančnega ministra, da ne predloži zakona o izjenačenju davkov, ki ga obetajo že pet let, a ga danes finančni minister niti ne omenja. Poslanec dr. Kulovec je zopet, ostro nastopal proti zanemarjanju Slovenije: Slovenija Vse da in nič ne dobi. Pri proračunu poštnega ministra sta naša dva posldnca ministra prijemala radi vedno slabših poštnih razmer v Sloveniji, dasi pošta v Sloveniji prinaša državi največ dobička. Pri proračunu notranjega ministra je ugotovil poslanec Pušenjak, da znašajo samo stroški za crožništvo dva- , krat več kot je določeno za kmetijstvo. To : pa zato, ker je vse polno višjih orožniških • častnikov, ki stanejo silno veliko.. Za dis-pozičijski fond'notranjega ministra (to jp . denar, ki ga minister lahke poljubno uporablja, ne da bi moral polagati račun) ie določenih 10 milijonov .dinarjev! Dr. Kulovec je ob tej priliki govoril o zatiranju slovenske občinske avtonomije. Pri proračunu za pravosodje je dr. Kulovec nastopal proti pristranskemu delovanju državnih pravdnikov. Zelo obširno je gra-
dosegli povprečno starost 70 let. Na ta način bomo morali imeti mnogo stoletni-kov,
d Čudna bolezen. Zdravniki v Štok-holmu opazujejo čudnega bolnika 11 letnega dečka, ki poje velikanske količine papirja. Pogoltne pohlepno in nemudoma vsak časopis, knjigo, pismo in slično, ki mu pridejo pred oči. Ta papirnati tek je neverjetno velik: nekega dne je pojedel deček n. pr. samo za zajutrek žepno izdajo sv. pisma in dva časopisa. Sicer pa poje deček ravno toliko živil, kakor vsak zdrav otrok. Tehta neverjetno veliko, 60 kg, in sijajno izgleda. Noben opazovalec se ni rešil čudne uganke.
d Pevec. S številko 11/12, ki smo jo pravkar prejeli, je dovršil »Pevec« peto leto svojega obstoja. V uvodnem članku in ob petletnici govori A. Dolinar o namenu, ki si ga je zastavil list ob svoji ustanovitvi in podaja kratek pregled, kako je vršil svojo nalogo. Cilj mu je: biti v vseh člankih praktičen in poljuden, premostiti tisti prepad, ki zija med ljudstvom in
(>lasbenim razvojem, muzikalno umetnost ogično, po stopnjah zanesti med narod, je tolmačiti, buditi zanimanje in ljubezen do nje: skratka, jo popularizirati. Hoče torej biti pravi ljudski list, ki nudi teorijo in prakso v ličnih pevskih prilogah. List priporočamo in želimo, da bi se kar najbolj razširil po slovenski domovini in Izven nje. Naroča se pri upravi v Ljub« tjani, Miklošičeva cesta 7, in stane letno 30 Din. Kakor sporoča uprava, izide prva itevilka za leto 1926, začetkom februarja.
jal dr. Kuloveo politiko zunanjega ministra, ld trpi, da Italijani in Nemci tako zelo preganjajo Slovence in Hrvate v zasužnjenem ozemlju, da se zunanji minister nič ne briga za usodo naših vojnih ujetnikov, ki so še vedno v Rusiji in da prav nič ne skrbi za naše izseljence v Ameriki in drugod. Pri proračunu za ministrstvo ver se je zopet pokazalo, kako vlada zapostav tja katoličane. Dočim pride na vsakega pravoslavnega v državi 14 Din izdatkov, da država za vsakega katoličana, kar se njegovo vere tiče, samo 8 Din.
p Slovenske kmetije jemljejo konec. Ljudstvo ne zmore več ogromnih davkov, dolgovi »e ronože, konkurzi in prisilne prodaje se napovedujejo vedno bolj, reiitve pa ni videti Radič in Pucelj, ki sta v vladi oziroma v vladni stranki, sta čisto brez vsake moči. Pucelj more glasovati celo
Soti lastnim predlogom. To je prekletstvo rjavovega in Pueljevega centralizma Slovenec v Belgradu tjikdir ne bo nič pomenil — edina rešitev: avtonomija, samostojnost v davkih, denarju, gospodarstvu, prosveti in upravi. Po Žerjavov! in Pue-ijevi zaslugi je danes Slovenec pravi gospodarski suženj.
p Pašič se zdravi v inozemstvu, država doma pa propada. To pa zato, ker je centralizem dal Pašiču vso in edino moč.
p Nova hrvatska stranka. Poslanci, ki so bili preje z Radičem, pa z njegovo vratolomno poUUko nečejo več imeti opravka, so osnovali novo stranko, ki se imenuje Hrvatska federalistična kmetska stranka. Predsednik stranke je poslanec dr. Lor-kovič.
F Finančni minister dr. Stojadinovič je v Ameriko, da uredi tamkaj zadevo glede naših dolgov.
p Pribičevič je imel v nedeljo shod v Ljubljani. Prišlo je zelo veliko ljudstva, ki je hotelo osebno poznati tega zagrizenega centralista. Pribičevič je izjavil, da bi brez njegove stranke (katere vodja sta on in dr. Žerjav), nikdar ne prišlo do centralizma. Potem je pa takoj — da bi se prikupil poslušalcem — začel hvalisati avtonomijo.
p Radičeva stranka po Hrvatskem silno hitro propada. Kmetje so začeli obiipa-vati nad uspehom Radičeve politike, ki ne prinaša nobenih davčnih olajšav, pač pa večja davčna bremena. Hrvatska ljudska stranka in federalistična stranka izrabljata to razpoloženje in pridno agitirata med ljudstvom.
p Za našega poslanika pri papežu bo imenovan najbrže znani pravoslavni duhovnik, bivši minister za vere dr. Jame. Kakor znano, je morala naša vlada dosedanjega poslanika dr. Smodlako odpokli-cati, ker je v zadevi zavoda sv. Hieronima zelo nerodno in žaljivo za papeža nastopal.
ZAHVALA. Ob priliki smrti dragega nam pokojnika, sina, brata in sorodnika, gospoda
Jožefa Križnik
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na ta ali oni nnčiu izkazali bla^opokojniku zadnja čast in t/a v tako obilnem Številu spremili k večnemu počitku. ___ŽALUJOČI OSTALI.
40% popusta 401)
ELEKTR. MOTORJI, 3 letno jamstvo. ELEKTKO COMP., LJUBLJANA, Sv. Petra cest« Stev. 23.
HllPO DOMOVINll|[6]|
6KNCUR PKI KRANJU.
(Oroiniška postaja.)
Zadnje čase a« je rasširila vest, da namerava višja oroiatska oblast ukiniti tukajšnje erošniške postaje in sate orošniško čet« v Kranju inatno povečati Ia ta vest — kot sme se prepričali — odgovarja resnici. Zakaj ta namera!1 Horda sato, ker vsdrševanje tukajšnje oroiniške postaj« preveč stane! Zakaj p« je pri nas tak« močna četa: trije d« štirje, da včasih še eelo do S «roiuikoT. Saj s« Sen-turške občino popolnem« zadostujeta S eroinika. Brea njih pa tndi ne meram« biti. Kaj se igodi kaka nerednest, ali bol kit«! t Kranj p« oroiniško pomoč, ki bo — če bo »plah prišla — veda« prepona! Treba J« I« nekolike t resne previdnosti in tndi ia ftenčur ae bosta lahka plačavata S arošniks, saj nam davčna »Mut n« prisuaša, ampak nas prav dobre navija! — Gotove s« h« p« patom erataiška tete v Kranja panutašila i« kod« petem manjše tete »kr«> patruliraie. Seveda vs« J« treba eantra-Usirattt KraaJ ima sa svoje potreb« I« itak devolj •rošuikev; sa aadslraitje eest — da k« Ja vsakda »desno* v »sil, m jih pa menda tndi m raki tolike, da M kite treba aadatea erešaiške teto p«ma«itH. Da bi pa kar » teti akrog patra lirah — Je pa a«, smisel! .Saj nismo na Balkan«, kjer «1 pa dva aro4-alka radi varnosti iivljaaja ae a pata aa detel«, ampak sin« t JMavani/l, kjer |« livljeajaka varaaat te aa preeej visoki stepiajil Ste«* J« gospad aa-redni poslane« Bradam pesredoval pri pristajal abla-sti Kleti« akinhva ia se nt« Ja akljabUe, da se ta namera n« k« uresničita, pa s« I« bejime, da •stala ta aUJnba sam« k aa papirja. Mislima, da pa vsej praviti smem« šah le vati, da astaa« varnostna straia v domači abčiat, saj ed deaarja. ki ga istlrjava i« nas davčna |bl*«t, ae daMma Mak ■iti drobtinici« nasaj!
FARA PRI KOSTELU.
(Društven« Hv1J«bJ«.)
Na ev. Štefana dan nam je naie kat. prosv. društvo po dolgem čase zopet napravilo lepo prireditev. V novem, zelo pripravnem prostoru ima sedaj tudi stalen gledališki oder, ki da ie postavil popolnoma brtcplačao člen društva, sa vse dobro vueil si. Mika Jurkovlč, Slavski-laa. Oder je lično napravljeni kraa dvorane. — Spored prireditve ie bil tuo srečno Ubran. Petje pod spretnim vodstvom g. Leo Majetiča je bilo zelo lepo.
Obenem omenjamo, da se društveni pevski zbor tudi zelo lepo udejstvuje v cerkvi. Igre, igrana v splošno zadovoljnost. Dvorana prenapolnjena. Veseli nas, da se je društvo s toliko vnemo poprijelo dele. Upamo, da prav kmalu pride oo svojega cilja, do društr. doma. Spomladi že misli začeti z zidanjem. Okoli 60.000 kron že ima; potrebni les je že ves obljubljen. Posebno Prifarci in Slavčani kar telcmujeio tned seboj. Dne 6. t, m. ie bilo društvo brzojavno povabljeno oziroma naproseno iz Delnic od bratov Hrvatov, naj bi prišlo tudi k njim pokazat svojo umetnost. Društvo se je temu rado odzvalo iz kulturnih pa tudi gmotnih ozirov, Igralci pod vodstvom režiserja (dr. podpredsednika) so se kar peš odpravili v tri ure oddaljeae Delnice; potrebne stvari so naložili pa na voz in vse ie bilo takoj v obratu, V Delnicah so napravili Hrvatje prisrčen sprejem z godbo in g. beležnikom na čelu. Predstava sc je vršila v nabito polni dvorani hotela :Cividini«. Celo iz Sušaka ie bilo opaziti precej gostpvi med drugimi tudi župana Ku-čiča. Vse je z zanimanjem sledilo lijri, izrazitim slovenskim običajem itd. Kritika se ie zelo pohvalno izrekla.
Ljudstvo je zelo navdušeno z« Mar. vrtec, ki se ie ustanovil te dni. Naša Mar. družba praznuje letos svojo 2a letnico. V proslavo je na sporedu tudi igra: »Goslarica«, ki jo bodo igrale članice Mar. družbe v društvenih pro-. štorih.
Dne 15. decembra lanskega leia smo ustanovili gasilno društvo v Fari. Za predsednika je bil izvoljen Jakob Marinč iz Vrha, za podpredsednika pa Jože Obranovlč iz Krkova.
Društvo.ima ie 16 članov. Tako imamo ie dr« gasilni društvi, en» v Vasi drugo ▼ Fari.
TREBELNO.
K nesreči dobim brezversko »Jutro« w ........
1. decembra ie pravi, da f« &Fpri nas dolgih
roke, pa najdem dopis is Trebelnega. Koj nel dem debelo lai, ae kar se mora odgovoriti Dotika se bivšega g. kaplana, ki le šel od ae« I. decembra ie pravi da ie Nl pri nas dolga 7 let. Ubogo »Jutro« zaspano! Saj vendar v« pri nas vsak otrok, da je W i. kaplan pri ne« 9 let ia 4 ,»«•*£«. »Jutro, laže, de smo se
se jm nismo oddahnili »o šal n jamo.
iei in « mesece, »jutro« pošteno oddahnili. Liberalni Kar je pe dobrih in * to je ogroesna večine, „ •«r po gospod« še vedno
DOBREPOUE. (Naši radičevci.)
T nedelje dne M. L l»tt bi se imel nrf
^A^jsfipssais a
in m apli.se a
Berdavseve V* lina, p« resnici

da Ue vJas»«;o
nem shode in s^&is obljubil, jse > nL« U
goče p« pride kdo drugI.« — čakali so. pa. a* vem če e« koga dočakali. Omeniti bi bilo tre. be še marsikaj lepega, pa, sa sede) raje ssol-iimo In povemo le to. da |e pri nas prav lahko pozaaU liudi, ki »o samostojneži zemljo-radsild, radičevci, avtonomisti centrali« t i, re-pubiikaneL Moralisti in zopet ceatralistl, in tudi tak.Tjudi i« lahko poznati, ki so »pSt" maki«, korist olovci, izkoriščevalci, bresboi-neži, »verni kristjani« ia Bog sna, ka| is vse.
IZ 2IROV.
(Rasno.)
čudno jc, da s« na litovskem poštnem urade več računa pri oJpoJiljanju zabojev a čevlji kot j« oznrčeno v raznih tarUnik tabelah od 1. Januarje 1925. Ali je krivda na v Javnost napačno izdanih tabelah, ali pa na napačnem postopanju poštnega ustužbeustva na žirovski polti. Treba bi bilo Jas« nosti, da ne bo brezpotrebnega vznemirjenja zaradi ie itak pievisoke poštnine. — Na Silvestrov večer je bila v > Katoliškem domu« oblčafna Silve-strova prireditev z veseloigro »Pri belem konjičku«, ki Je udeležencem v nabitopolni dvorani nudila prav obilo zabave. Vseskozi je prireditev lepo uspela. — Vsako delo pa rodi protidelo; tako tndi tukaj. Sokoli namreč že več let poskušajo s protiprireditvijo odvrniti poštene liudi od našega »Doma« v svojega tudi na ta večer, dasiravno Imajo i ena Štefanovo zvečer svojo prireditev. Da brez plesa nobena njihova prireditev ne uspe, Je jasno. Seveda vs« s kultureo vzgojnega stališča. Za letos pa so pripravili Se neslano in pohtijšljivo igro »Vdovo Rosiinifo«, ki je ob prvi uprizoritvi privabila veliko »iirbca«, ob drugi, na Silvcjtrovo, pa le tske ljudi, ki na vestno moralo prav malo držijo, človek so sodi po delu! — Na novega leta večer ob 19. uri smo čutili močne potresne sunke, ki so se v man}5;h presledkih obnavljali. — Glede neznosnih obmejnih razmer se icorda kmalu kaj oglasimo.
DOB.
(Razno.)
' V nedeljo 10. janunrja je imel g. poslanec Kieaižar pri nas shod, na katerem nam je v eno-urnem govoru lepo razložil pomen volitev v Delavsko zbornico, škoda I«, da shoda niso poprej razglasili med ljudi, ker jih je le malo vedelo, da pride gospod poslanec. Delavska zbornica pa ne
sme zanimati samo Ustih poldrugsto naših delavcev, ampak tudi kmečke družine. Kako redki so, ki bi se mogli preživljati samo z obdelovanjem zemlje. Treba je, da gredo družinski Člani po to-varr.ab in si tam Iščejo kruha. Kako važno je zalo, da Delavska zbornica brani zakone, dane v zafčito delavcev in polagoma uvede tudi zavarovanje za starost in onemogli/*;. — Čudne navade ima vojaška oblast, da nam kar sredi leta pokliče Sol. upravitelja g. Mayerfa na enomesečno vojaiko službovanje. Pravijo, da }e za ta čas imenovana neka.učiteljica, a ni fe od nikoder. Kje je pa nai šolski svet in kaj dela, da k vsemu temo molči? Ali je samo zato, da dela proračune? —. V hranilnici beremo razglas, da se sedaj obrestuj« hranilne vloge po 5%, posojila pa da'e po 1%. Uradne vre so pa samo ob petkih od 10 do >1 in ob nedeljah od 11 do 12 dopoldne.
TREBNJE.
(Za katoliški dok.)
Pri nas se pripravljamo za zgradbo katoliškega doma. Razmer« so nas prisilile, da ne;smemo več odlašati. Za.delo i« poprijel vneti in dfjavni g. kaplan Flajnik. Zdaj nabira' gospod1 pro3tovoljre darove V denarju ali blaga. Vsako nedeljo obišče nekaj;-vasi v i»ri, pOtrka na-Vsaka vrata- in toliko tV^govacja ia pjosi, d« S« odpro zarjavele Mitftjnp. Po nekod gr« težko in fe treba velikega aoptfa v besedi, da pridobi trdega očanea 1Mf* idejo. Ko bo pa^Dont« erkrat stal, bomo pa a zadoščenjem fin ponosom gledali nanj. Mladi svet koMaf čaka tiste ns«. Bog daj blagoslova in mnogo dobrih srci .	A. N.
-............BUČKA".
V-zadnjem dopisu sem omenil, kako nudo za-, uimanfa j« pri nas z« Javno življenje. Da mi ne bo oporekal, čkš, da seirt pretiraval; naj naveden prav ig zadnjih dni dta slučafa, kf s«a posebno značilni. — Na novega leta dan bi se bO moral iTifti ol-tni zbor tukApnfe podružnice Kmetijske
diužbe. Občni zbor pa |« bil preložen na naslednjo nedeljo, ker se je gotovini krogom pri podružnici zdel važnejli — lov. Tudi v nedeljo so že itak maloštevilni členi pokazali' več smisla za lov, kakor pa za svojo stanovsko strokovno organizacijo. — V torek 5. januarja pa f« hotel naš gospod poslanec prirediti gospodarsko političen tečaj. Tudi tu'niso ljudje pokazali nobenega smisla za dobro stvar. Res je pa tudi, da fe bil tečaf pomanjkljivo razglašen in ni bilo zanj skoraj nobene agitacije. Tudi po mojem mnenju ni primerno za naie razmere prirejati take sestanke na delavnik, kar je tudi m«d vzroki nepovoljnega uspeha. — Umrl je v torek 5. t. m. na Cepu Franc* Selak, pos. sin, star 30 let. Bolehal fa ves čas po vojni na posledicah bolezni, ki si io ]e nakopali v voj. službi. N. v m. p.! ■
TREBNJE.
(Letna bilanca.)
Župnija sicer ni nobena posvetna ustanova, a vendar tudi o nfef lahko naredimo koncem leta bilanco, duhovno bilanco, v kateri se vidijo »aktiva«, to je dobra strani duhovnega življenja, a tndi »pasiva«,1 to i« slabe strani župnije. Kratka bilanca trebanjske I are za leto 1925. je sledeča: V letu 1925.- je bilo v župniji obhajil 39.820. Od leta 1924. smo napredovali za 2013 obhajil. Med krkiml 4000 prebivalci naie župnij« je blizu 40.000 obhajil i« zadovoljivo »levilo. Po deset obhajil bi priilo na leto na vsakega trebanfea. č« odštejemo otroke in list«, ki niso več živi udf« sv. Cerkve, potem' bi prihajalo na vsakega Vernika letno 15 obbafil. če bomo napredovali, b.o lepo .število! Posebno možje in fantje naf bi še bolj napolnjeva t obhajilno mizo. Vsa čast tistimi — V našo liaro hodi tndi precejšno število cerkvenih in nabožnih listov. To fe dobro znamenfe. Vsaka-številka dobrega časonisa jc mogočen pridigar h krščanskemu življenju. Bogoljubov prihaja 215, Glasnika Srca Jez. 3«, Cvetja 43. Od drugih lis ov je »Domolfubi« 200, »Slovenca« t«, -4Vrtca« 20, »Angelčka« 60,
Poslušaj, bebica moja!
Do jo perilo 'epe bleščeče in Ima ■ prijeten vonj, se mora prafi vedno le i „ GAZELA"« mitom, ki je najboljši domači izdelek.
GAZELA I LO
Mohorjevih knjig 85. Glasnika Srca Jez. jc velika piemalo. V lari fe posvečenih 400 družin božfe u Srcu in samo 36 Glasnikov) Tudi Mohorjevih knig mora biti več. — To fe na kratko naša bilanca! Mnogo dobrega, a tudi precef slabega.. Skrbimo za naprej, da dobro raste, slabo pa naf se manjša.
št. GOTARD PRI TROJANAH,
(Občni zbor Prosvetnega društva.)
'..'.•' -i, 5'i
Dne 10. januarja fe imelo slov. kat. izobraževalno društvo svoj občni zbor.. Predsednik Franc Kialj otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče in z. ve-elfem ugotovi, da fe udeležba večfa kot navadno, znamenfe, da se fe zanimanje za društvo povečalo. Iz poročil odbornikov f« razvidno, da štč;« društvo 102 člana — 37 moških in 65 ženskih članov. Imelo fe 3 seje in 2 predstavi. Poslovala je tudi knfižnica, ki itefe 160 knjig, katere so člaii pridno prebirali. Občni zbor fe sprej«! segašno spremembo praVil. V bodoč« se bo društvo imenovalo Katoliško prosvetno diuitvo, pravila so pa v glavnem podobna prvotnim. Pri slučajnostih se le določila članarina letno 4 Din, Nato fe govoril g. župnik--Franc Pfajlar o potrebi in pomenu izobraževalnega dela. v današnjih . dneh in podal podroben nasvt,K-, kako naj bi k« društvo poživilo. Navzoči $0 njegova izvajanja o.ddb/avali. Novo izvoljeni odbor fe slede": Franc Kralj, predsednik; Franc Plaflar, podpredsednik;- Marija Kovač«' tajnica, njen namestnik Franc Strban; Gašper. Cu.• k Jati, blagafnik, njegov namestnik Anton Fermet Ana Vresk, knjižničarka, namestnik Alojz Skok. — Za predpust se pripravlja zanimiva burka »lani' pači) Vagabund«.
PREDOSLJE.
(Razsvetljava ▼ cerkvi)
Že od lanskih binkošti imamo .elektriko v cerkvi, pa smo. šele v zadnjem adventu In božičnih praznikih spoznali, kako Imenitno nam jo razsvetljuje in krasi. Delo ie izvršeno po načrta našega g. župnika Ignacija Zupanca. Loči so samo ob straneh; tako je cerkev popolnoma enakomerno razsvetljena. Nit lestencih ko ostale sveče, da imamo različno luč. Tudi * oltarjib nl tarnlc, a čtmer je Ustreženo cerkvenim predpisom in a čimer smo od kra'a za.d-waTjni. In cU ie veliki oltar res videti kot r^fc hiše Vižia kar tndi je, ga razsvetljujeta izpod stropi dva skrita reflektorja, ki zlasti v mraka silao dobro vršita svoio službo, — NaSin izpelfave ie nekaj edinega v naš'h krajih, nekaj zelo posrečenega, nekaj prvovrstnega, kakor so se izrazili strokovnraki v takih rečeh (msgr. Postal, dr. Kimovec i. dr.).
Tako je f doslej lepa cerkev dobila zopet nov koristen okra?, Id bo nam faranom gotovo zelo pripomogel do kar najslovesnej-šega praznovanja stoletnice posvečevanja nese farne cerkve letošnjo jesen.
DRAžGOšE
Ob novem letu jc piihitel k nam. nai n tu-ovni poslanec Brodar. Ni se straiil ne zimskega 6ifu in pota. Podal vam Je sliko ve'ike borbe naš'h poslancev zoper fkoCTjivi centralzem: avtono-r.ijJ fe naše geslo in od tega ne bodo odstopi'1. — Preteklo nedeI|o so nas obiskali igralci se škegtt odra in uprizorili igro: »Upor zakoncev. Hvala jim! Tako se gofi slik z ljubitelji kiičanske pro-svete,
STRAžIščE PRI KRANJU.
(Prireditev.)
Izobraževalno društvo Šmartin pri Kranju ie gostovalo v Kranju dne 9. in 10, t. m. z res lepo fn jedrnato Igro »Bela vrtnica«. Igrale, kakor tudi igralke so svoje vloge izborno pogodile. Vsa časti Enako nas {e pre-enet>l mlarji zbor tamburašev, katerega zelo soretno vodi g. Fr. Kovačfč, šmarlinrki organisl. Igralci n tamburaši so želi splošno priznanje.
PREDOSLJE.
(Skinptilno predavanj)'.)
V nedeljo dno .'M. jim. popoldne lio litjuiijal' lin v (lvoriini zopet prireditev, (i. vsenč. pral. dr. A. Snoj nas bo s »kioptlčnimi slikami popeljal na ttn • ko v čase grozno lakote, preganjanja krščanstvi Jn podobno. Ker to take prilike p« de)1«-)! sllm redke, mto gotovo v-nli k tej prireditvi!
Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo.
Občni zbor lega društva se je vršil v jredo 6. t. m- v dvorani Kmetijski družbe v Ljubljani. Udeležilo se ga je razen odbora in nekaterih drugih članov še okrog 80 delegatov podružnic iz cele Slovenije. Zborovanje je otvoril dosedanji predsednik lega društva, kmet. svetnik Rohrman, ki je primerno orisal pomen in delovanje tega za Slovenijo tako važnega društva. Pri tej priliki m je »pomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu so prisotni zaklicali trikratni »Slava«. Omenil je tudi umrlega, zelo agilnega odbornika Koširja. Društveni tajnik g. nadzornik škulj je-podrobno poročal o delovanju društva v minulem letu in povdarjal, da je štelo 4743 članov, torej za okrog 800 več nego 1924. 1. Podružnic ja bilo 53. Sedaj se jih pa snuje še 85 po raznih krajih Slovenije. Podružnice so v minulem letu priredile 7 poučnih predavanj in 20 eno- in dvodnevnih tečajev o sadjarstvu ia vrtnarstvu, ki jih je vodilo 38 predavateljev.
Društvo je tudi v tem letu izdajalo »voje glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki je izšlo v 12 številkah po 6000 izvodov. Želja po razširjenju lista tudi na vinarsko stroko se zaenkrat ne more upoštevati, ker je za ta najprej potrebna sprememba dosedanjih družtvenih pravil. Podružnici v Novem mestu in v Središču ob Dravi »ta priredili v minulem letu sadni razstavi, ki sta se prav dobro obnesli. Ob priliki razstave v Novem mestu se je vršilo tudi zborovanje sadjarskih veščakov, na katerem so se določile smernice za pospeševanje sadne trgovine. Društvo jo tudi izposlovalo brezplačno prevažanje sadnega drevja po železnici za društvo in člane, ki naročajo drevesa iz državnih nasadov. — Oktobra meseca minulega leta je društvo poslalo prof. Priola na Holandsko, da prouči odbiranje in vldada-uje sadja po ameriškem načinu. — Društveno poslovanje je bilo jako živahno.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. prof. Verbič, je razvidno, da je imelo društvo v letn 1925. 155.010 Din dohodkov In 137.432 Din izdatkov. Preostanek znaša 17.578 Din, čisto premoženje pa 39.164 Din. Dohodke so tvorile članarine, vladne državne podpore tov nekoliko tudi lastni bla-ltov.nl promet.
Po daljši debati se je razdelila Slovenija v štiri društvena okrožja s pododbori, ii sicer Ljubljano, Novo mesto, Celje in Maribor. S tem se pritegnejo vsi odborniki, nztreseni po Sloveniji, k uspešnejšemu de-ovanju. Za tekoče leto je bil izvoljen sle-'eči odbor: Načelstvo V. Rohrman za predalnika, Andrej Žmavc za I. podpredsed-ika in M. Humek za II. podpredsednika, Škulj za tajnika in I. Verbič za bJagaj-ika. Odborniki za ljubljansko okrožje: Fr. ;ombnč, Fr. Črnagoj, inž. R. Lah, Fr. Lov-p; za novomeški okraj: R. Skalioky, Fr. lopel, C. Jeglič; za celjski okraj: M, Lev-
stik, Fr. Goričkn, Fr. Plesec, inž. V. Pet« kovšek; za mariborski okraj: I. Priol, dr. A. Kronvogel, I. Zupane in I. Močnik. Soglasno se sklene, da se občni zbor za leto 1926. vrši v Novem mestu.
Sledila je razprava o raznih predlogih glavnega odbora in podružnic. Nato je g. prof. Priol podal podrobno poročilo o svojem potovanju po Holandskem, kjer je proučeval odbiro in vkladanje sadja po ameriškem načinu. Zborovanje, ki je podalo lepo sliko o delovanju tega društva, se je zaključilo ob 2 popoldne.
Mlekarsko zborovanje.
Na pobudo Mlekarskega društva za ljubljansko okolico se je vršilo v nedeljo 10. januarja 1.1. v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani mlekarsko zborovanje, katerega se je udeležilo čez 100 zastopnikov mlekarskih zadrug hi društev ter mlečnih producentov-kmetov. Poleg teh se je udeležil zborovanja zastopnik velikega župana živinorejski poročevalec Čeme, predsednik Kmetijske družbe in načelnik kmetijskega oddelka Sancin, tajnik Kmetijske družbe inž, Lah, kmetijski svetnik Rohrman, državni mlekarski inštruktor Peve, zastopnik Zveze slovenskih zadrug ravnatelj Trček, načelnik SKS Ivan Pipan, ravnatelj Združenih mlekarn Tome in drugi.
Zborovanju je predsedoval predsednik Mlekarskega društva Florjančič, ki je uvodoma pozdravil zastopnike velikega župana, Kmetijske družbe in drage ter naglasil, da se na eni strani hitro veča pridelovanje mleka, na drugi strani pa pada izvoa, tako da se pojavlja mlečna kriza, ki preti pritisniti na ceno mleka in njega izdelkov, ker se že sedaj komaj krijejo produkcijski stroški. Ugotoviti vzroke tej nastopajoči mlečni krizi in najti pota za njih odstranitev je namen današnjega zborovanja. Zato prosi zborovalce, da razpravljajo iz strogo gospodarskih vidikov.
Zastopnik velikega župana je pozdravil zbor z obljubo, da bo oblast storila vse, kar je v njeni moči, v prospeh kmetijstva, in želel zborovanju mnogo uspeha.
Kot glavni poročevalec je državni mlekarski inštruktor A. Pevec v poldrugo uro trajajočem in temeljito zasnovanem predavanju prikazal našo mlečno produkcijo, trgovino in porabo ter navedel vzroke krizi in podal nasvet za odstranitev iste.
v Med drugim je navedel, da obvladajo naše mlekarne (združene in druge) okrog 20 milijonov litrov mleka letno. Od tega se porabi 12 milijonov litrov za aprovizacijo most, 6 milijonov se ga predela v sir, 2 milijona litrov pa v maslo. Sira se izdela okrog 30 vagonov, od tega 12 vagonov v Bohinju. Pri tem seveda ni vračunano ono mleko, ki ga predelajo in prodajo kmetje sami. Dočim se je mleko izvažalo v Avstrijo in se deloma še izvaža, pa se mora sir in maslo porabiti doma, ker sir po kakovosti ne odgovarja zahtevam svetovnega trga,
maslo pa niti po kakovosti, niti po množini. Leta 1924. smo izvažali v Avstrijo dobrih 25.000 kg mleka dnevno, leta 1925. le ša 8000 kg, leta 1926. pa obeta pasti na par tisoč litrov. Nazadovanju izvoza niso toliko krive svetovne cene in konkurenca, koli« kor pa naša slaba organizacija in kakovost blaga. Septembra 1925 je plačeval konsunt liter mleka v Švici po Din 4.—, na Holandskem in na Danskem pa po Din 2.50, do« čim se je pri nas plačevalo po nekod 1« po Din 1.25.
Odvisnega mleka je tedaj precej in M ta množina še veča, zato moramo tako uspo« sobiti naše mlečno izdelke za svetovni trg, kakor si moramo preskrbeti trg sam. Za izvoz pridejo v poštev sledeče države: Švi« ca, ki je naš najboljši odjemalec za jajca in ki uvaža letno 650 vagonov masla, t i 8 krat toliko, kakor bi ga ml mogti nuditi, če bi vseh 20 milijonov litrov mleka predelali v maslo, bi bila najboljši odjemalec za naše maslo. V Nemčije la tadi v Fran« cij® bi lahko izvažali kazein in parakazein iz posnetega mleka za galalitno industrija V Južne države (Azijo in Afriko) p« bi lahko izvažali sir in kondenzirano mlekot kakor Srbi ie v veliki meri izvažajo al« kačkavel j. •
V ta namen bi morali izboljšati in i*> popolni« našo mlekarsko organizacijo (mlekarske zadruge, društva in družbe) ter organizirati producente (kmete), da bi MH « stanu postaviti na svetovni trg prvovrstne in enotne izdelke po konkurenčnih cenah.
Misel Pevčevega poročila Je bila, da je treba 1. ustanoviti mlekarsko društvo z* vso Slovenijo, ki naj sprejme v svoje okrilje pred vsem vso mlečne producente-kme-te, pa tudi mlečne trgovce in strokovnjake^ 2. organizirati dobre centrale za predelava in izvoz mleka in izdelkov, 3. otvoriti čimprej mlekarsko in sirarsko šolo, ki bo vzgajala dobre mlekarje in 4. izboljšati živino« rejo in dvigniti mlečnost krav.
Nato se je razvila živahna debata, katere so se udeležili Ivan Ažman iz HraS, Val. Babnik i/. Šiške, Ign. Dolničar is Šmartnega. šef I. Sancin* kmetijski svetnik Rohrman, Iv. Pipan, Gubane iz Gorič, Starman iz škofje Loke, predsednik Florjančič^ inštr. Pevc, I. Lovrač iz Izlak, Fr. Kristan iz Vodic, živinozdravnik Černe, ravnatelj Trček in drugi.
Iz debate je pred vsem izzvenelo, da se morajo nujno organizirati vsi mlečni producenti (kmetje) v posebni organizaciji, ki naj bo zaščilnica njihovih interesov, in ki naj v slučaju potrebe vzame v svoje roke vodstvo mlečno trgovine, predelave in regulacije cen mleku in mlečnim izdelkom. Dalje se je apeliralo na predstavnike oblasti, da čimprej oživotvorijo prepotrebno mlekarsko šolo, ker brez dobro usposobljenih mlekarjev ni mogoče niti organizato-rično niti tehnično delo, in da pospešuje mlekarstvo, ki bo sedaj, ko bodo gozdovi kmalu izsekani, skoraj edini vir kmetovih dohodkov, z ugodnimi železniškimi in carinskimi tarifami ter podpiranjem mlekar-j skih zadrug, da se iste izboljšajo ter iz«' popolnijo.	(
Po tri in pol urnem lepo uspelem zborovanju se je soglasno izvolil pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za skli-
GOSPODAR l|l#
eanje občnega zbora, na katerem naj se ustanovi mlekarsko društvo za Slovenijo in kateremu naj se predlože nadaljni izdelani predlogi v smislu današnje razprave. V pripravljalni odbor so biii izvoljeni: B. Florjartčič, Dravlje, tvan Pipan, Vižmarje, Fr. Lončar, Horjul, Fr. Tršar, Vrhnika, Jože Hafner, Škofja Loka, Valentin Starman, Škofja Loka, Lovro Novak, Naklo, Jože Umnik, Suha, Ivan Lovrač, Moravče, Janez Gubane, Vodice, Jernej Vode, Skaručna, Ivan Ažman, H rase, Iv. Rozman, Boh. Bistrica, Anton Kavalar, Rateče, Ivan Lovrač, Izlake, Franc, Šefman, Radohovavas in Miha Mušič, Tančagora.
Pripravljalni odbor naj pritegne k sodelovanju tudi kmetijske strokovnjake in Kmetijsko družbo ter Zadružne zveze.
Kaj vse vpliva na množino tolšče v mleku.
Ni vsako mleko enako »mastno ", kakor pravimo. Micko nekaterih krav ima do 4 in pol in celo 5 odstotkov tolšče, od drugih krav pa komaj 2 8 ali celo še manj odstotkov. Na tolščobo v mleku upliva jo: 1. Pasma, Nižavskc pasme dajo navadno manj tolsto mleko, ki vsebuje obenem tudi manj sirnine in drugih snovi; torej je bolj redko. Planinske pasme in podeželska plemena molzejo bolj tolsto, gostejšo mleko. 2. Posamezne živali »ste pas^e dajejo tudi ob isti krmi in enakem oskrbovanju različno tolsto mleko. 3, Dcba molznosti je tudi merodajna glede tolšče v mleku. Prvi čas po otelitvi ima mleko manj tolšče, je bolj iredko kakor pozneje. Staromodne krave dajo najbolj mastno mleko. 4. Čas molče upliva tudi na dobroto mleka. Jutranje mleko je navadno najbolj redko, večerno raleko bolj mastno, najbolj mastno jc opoldansko mleko. 5. Iz-n-Iženje; Prvo pomolženo m'eko ima malo tolšče; zadnje mleko pa obilo. Če torej kravo slabo pomolzemo, nam ostane v vimenu najbolj tolsto mleko. Tako namol-zeno mleko izgleda, kakor da je posneto, 6- Krma zelo močno upliva na dobroto m!cka. Če dobijo krave tečno krmo, v kateri ni mnogo vode, dajo bolj mastno »r'eko. Če jim pa pokladamo slabšo krmo, oblodo brez tečnih krmil, zeleno krmo, peso, repo in podobno, dobimo prav redko mleko. 7, Pojanje upliva tudi na tolščo v m'eku, toda lc mimogrede, samo eden do dva dni, 8. Oskrbovanje in negovanje krav je v veliki meri merodajno za kakovost mleka. Vse, kar je zdravju živali škodljivo, zniža tudi tolščo v mleku.
Davčna obremenitev Slovenije 1026-27.
Koncem minolega leta je bil financ. odbOru predložen proračun državnih dohodkov za bodoče finančno leto 1926-27. Ta proračun predvideva za Slovenijo na realni li davkih dohodkov: zemljiški da veh 6,180.000 dinarjev, hišno-razredni davek 960.000 Din, hišno najemninski davek 8,340.000 Din in 5 odstot. davek no donos hiš 80.000 Din.
Od osebnih davkov je preračunana splošna pridobnina na 3,738.000 Din, posebna pridobniua 11,400.000 Din, renta-bilitetni donos 4,000.000 Din, rentnina 648.000 Din, dohodnina 45,000.000 Din in davek ua tantijeme 1,008.000 Din. Od p r i -b i t k o v znašala bo zdravstvena doklada 240.000 Din, šolska doklada 360.000 Din, zamudne obresti 1,200.000 Din. Večina pri-bitkov je napram državnemu proračunu za leto 1924-25 zvišana. Vsi ostali davki so v novem proračunu napram staremu znatno zvišani in znaša ta po višek samo pri hišno-najemninskem davku, posebni pri-dobnini in dohodnini kar za 27 mi."" nov.
Koliko davka plača vsaka oseba v Jugoslaviji. V prvi polovici proračunskega leta 1925-26 je prišlo na vsakega posameznega prebivalca Jugoslavije povprečno 37.70 Din neposrednih davkov, 17.99 Din izrednih doklad, 8 65 Din davka na poslovni promet, 5.25 Din invalidskega davka, skupno torej 69.59 Din. V posameznih pokrajinah je prišlo v tem času na vsakega posameznega prebivalca vaeh tek davkov skupaj: V Hrvatski in Slavoniji 65.55 Din, v Bosni in Hercegovini 45.06 dinarjev, v vojvodini 172.40 Din, v Sloveniji 131.12 Din, v Dalmaciji 33.09 Din, v Srbiji in Črnigori 41.03 Din. Kakor vidimo iz tega, so pri nas davki zelo krivično razdeljeni. Največ davka plača Vojvodina potem Slovenija. Pri tem je treba uvaže-vati, da so se v Vojvodini to leto plačevali tudi ogromni davčni zaostanki, tako da lahko rečemo, da plača v siromašni Sloveniji povprečni d a v k o p 1 a č e v a le c n a j v e o j c d a v -ke v državi. ■
Gospodarska obvestila.
DENAB.
gVreduost denarja 19. t. iu. Naš dinar v Curihu je nekoliko nazadoval in je no-tiral na .borzi 9.175 centimov. Na domačih borzah v Zagrebu in Beogradu sa je plačeval tuji denar po sledečih cenah: 1 funt šterling 275 Din, 1 dolar 56.50 Din, 1 nemška marka 13.48 Din, 1 švicarski frank 10.94 Din, 1 avstrijski šiling 7.97 Din, 1 francoski frank 2.14 Din, 1 lira 2.29 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.74 Din, 1 bolgarski lev 0.40 Din, 1 ru-munski lej 0.25 Din, 10.000 mažarskih kron 7.98 Din.
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Trgovina se razvija nekoliko živahne je nego pred prazniki in pričakovati je še večjega prometa. Kupčuje se za vagonske dobave in sicer veljajo cene za 100 kg blaga, postavljenega na določeno mesto, kakor je pač označeno. Zadnje dni se je plačevalo: Pšenica, 73—74 kg težka, naložena v vagon sremska postaja, 285 Din, koruza umetno sušena, postavljena v Kranj, 185 Din, na bosanski postaji 150 Din, na banatski postaji 152 Din, na slavonski postaji 1C0 Din; koruza drobna sušena na slovenski postaji 175 Din;oves rešetani na nakladalni postaji, 190 Din; ječmen, 62 kg težak, slabejše kakovosti na bački postaji 1.60 Din, rž, 73 kg težka na bački postaji 212 Din, rž na
medjimurski postaji 200 Din, ajda domača, na slovenski postaji 260 Din, ajda poljska, ocarinjena na meji 262.50 Din otrob! drobni na slovenski postaji :I55 Din; proso drobni na slovenski postaji 155 Din oz. 135 Din, otrobi debeli domači ravnotako 155 Din; proso rumeno na slovenski postaji 215. Din.
g Tržišče z lesom. Na ljubljanski blagovni borzi se je kupčevalo z lesom nekoliko živahneje nego pred novim letom. Plačevalo se je za kubični meter pri vagonskili dobavah za bla?o naloženo v vagone na oddajnih postajah ali na meji. Cene so bile zadnje dni sledeče: Bukovi hlodi I. in II. monte, na nakladalni postaji 200 Din; hrastovi hlodi, na nakladalni postaji 470 dinarjev, orehovi hlodi, na naklad, postaji 650 dinarjev; trami monte,, postavljeni na mejo, 300 Din; bordonali ua meji 350 Din; smrekove deske monte postavljene v Postojno 580 Din; hrastova drva suha za 100 kg 17.40 Din.	. >
ŽIVINA.
g Živinski sejem v Maribora 12 .t . ni. Ta sejem je bil precej živahen in je bil tlogon: 12 konjev, 8 bikov, 151 volov, 314 krav, 8 telet, skupaj 493 komadov. Povprečno cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8—8.50 Din, poldebeli voli 7—7.75 dinarjev, vprežni voli 6.75—7 Din, biki za klanje 5—6.75 Din, klavne krav debele 7 do 8 Din, plemenske krave 0—6.75 Din, krave za klobaso 2.50—4 Din, molzne in breje krave 6—7 Din, mlada živina 5.75 do 7.50 Din. Prodanih je bilo 155 komadov. Od tega za izvoz v Avstrijo 29 komadov. — Mesne cene za kg so: govedina 10—19 dinarjev, teletina 12.50—20 Din, svinjino 20.50—27.50 Din. Cen prašičem od 150 do 250 Din za komad.
RAZNO.
g Sejem za kožuhovino v Ljubljani.
V pondeljek, dne 25, januarja se vrši v Ljubljani, v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradicijonelni detajlni sejem za kožuhovino. Zbrali sc bodo kupci in prodajalci — lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih.
Istega dne pa bode na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma, Zbrana kožuhovina se bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbenim polom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemale sc bodo posamne kože od lovcev in večje, event. že sortirane partije, od trgovcev z kožuhovino.
Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela od zakuonikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da bi se mogli povabiti inozemski kupci v Ljubljano. Zbog tei*a je sklenilo, prirediti naj-poprej, to jc dne 25. t. m. običajni kožni sejem z prodajo na drobno, istočasno pa
I'
so Imenuje fina rujava kolenina, Izdelana iz na!-boljšega ameriškega bombaža - Po trikratnem
pranju postane snežno bela V zaloii p" A. & E. SKABERNE - LJubljana, M«»tt»i trg 10.
g GOSPODINJA g
sc- sprejemajo na velescjmskem prostoru še nadaljnc kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko,
g Sadjarska podruinica o Sovam meniti prl-edi še tekom letošnje zime vrsto predavani o sadjarstvu in vrtnarstvu in sicer v prostorih osnovne tele. Predavanja se bodo vršila po sledečem redu: I. V četrtek dne 14. januarja ob pol šestih zvečer predava g. inž. C. Jerglič >0 cvetličarstvu''. 2. V nedeljo dne 17. januarja po maši ob pol deselih predava g. kmet. svetnik 1$. Skaiickjr :;0 vzgoji trt na špalirju in pridelovanju namiznega grozdja;.
3.	V nedeljo dne 24. januarja isto po maši predava g. upravitelj fr. Kafol ,:0 vzgoji in obrezovanju pritličnega drevja-. 4. V nedeljo dne 31. januarja ob deselih predava g. strok, učitelj Fr. Nalasek ;><J gnojenju sadnega drevja«. 5. V četrtek dne
4.	februarja ob pol šestih zvečer predava g. mag. pharrn. J. Bergniau jO cvetličarstvu*. 6. V nedeljo dne 7. februarja po maši ob desetih predava g. kmet. svet. H. Skalicky >0 zatiranju škodljivcev na sadnem drevju in trti< in 7. v nedeljo dne 21. februarja popoldne od 2—5 na Grmu demonstrira praktično g. Fr. Kafol .O obrezovanju sadnega drevja iu špaliijevt. — Vabijo se vsi člani in članice, kakor tudi nečlani, da so važnih predavanj pobioštevilno in rodno udeleže.	Tajnik.
g Svetovna žetev 1925 najboljša po vojni. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je v zadnjem času objavil končne številke o uspehih svetovne žetve. Ti podatki dokazujejo, da je bila letošnja žetev najboljša po vojni. Pri tem pa je imela samo Evropa največjo žetev, dočim so bili žetveni rezultati v drugih delih sveta mnogo manj ugodni in so deloma zaostali za lanskimi. Tudi žetev v Rusiji je bila izredno ugodna.
Žetev pšenice nacelem svetu je iznašala letos 1079 milijonov metrskih stotov, torej za 154 milijonov stotov več nego 1924, 1. Žetev pšenico v 24 državah Evrope je dosegla 371 milijonov stotov, to je 88 milijonov več kakor lani; žetev same Rusije pa 180 milijonov, to je za 76 milijonov več kakor lani. Višek Evrope in Rusije skupaj je dosegel 164 milijonov metrskih stotov, v ostalih delih sveta pa je žetev za 10 milijonov nižja.
Žetev rži na cclem svetu znaša 458 milijonov metrskih stotov, to je za 101 milijon več kakor lani. Evropa sama jc imela 71 in Rusija 33 milijonov več.
Ječmena se je pridelalo letos 322 milijonov metrskih stotov, to je za 63 milijonov več kakor lansko leto.
Pridelek ovsa je znašal 643 milijonov metrskih stotov proti 532 milijonom lanskega leta, torej za 111 milijonov več. Žetev ječmena in ovsa je bila tako prilična
V	vseh delih sveta večja kakor 1, 1924,
Koruza je dala letos posebno bogato žetev, in sicer je znašal svetovni pri-eblek 934 milijonov metrskih stotov, to je za 176 milijonov več kakor v lanskem letu,
V odstotkih izraženo je bila v 'etoš-njenl letu žetev pšenice za 12 5, rži za 38, ječmena zA. 19, ovsa za 20 in koruze za 21 odstotkov večja kakor v 1. 1924 a v primeru z žetvenim povprečjem 1909, do 1913. so bile žetve vseh žitnih vrst — z izjemo rži — za 8 do 10 odstotkov ugodnejše.
Dobro in poceni
sa kupuje - v manulakturnl trgovini A. & E SKABERNE - Lfubliana. Mestni trtf 10.
V	vsako hišo Domoljuba!
iSukno, žensko volneno blago za oble, kc, barhente, Hancle in drugo perilno blago kupite po nizkih cenah pri Oblačilnimi v Ljubljani, Miklošičeva cestu.
Socialna vzgoja.
Bahavost. Posebne pažnje je treba materi, da tako zgodaj se zbujajočo bahavost pravočasno zatre. Otroška duša še ni zmožna ljudi in stvari precenjevati po resnični vrednosti. Zunanje stvari, največkrat bogastvo in vabljivi zgolj zunanji blesk, ki jih otrok vidi in tudi sam opazuje, so merilo za njegovo mišljenje o ljudeh. Težko ■ je res, nerazsodnemu otroku dopovedati, da vsi vnanji blagri niso rae-rodajni za človeško plemenitost in dobroto, vendar se najde tu pa tam prilika, da mu mati na kričečem zgledu to pojasni. Taka priložnost, ki jo otrok tako-rekoč lahko prime, potem tudi trajno drži. Mnogo je odvisno tudi od tega, kakšen duh vlada v družini. Če oče venomer trka na svojo polno mošnjo, če mati vsem sosedam razkazuje bogastvo svojih omar in skrinj, potein ni čuda, če ta bahavost preide tudi na otroka. Umevno je, da po tem merilu presoja tudi celo soseščino in mu ta, ki se ne zna bahati in trkali na svoje dostojanstvo, tudi nič ne velja. Na ta način pa dobi čisto napačne pojme o življenju in njegovih vrednostih.
Če pa se pri otroku kljub pravilni vzgoji prikazuje bahavost, naj mu mati čininrej pojasni, da vsak le toliko velja, kolikor je. sam vreden, kolikor si je sam pridobil; zato da naj se on prav nič ne napihuje, saj še sam jesti ne zasluži. Četudi je oče bodat in cela hiša premožna, se on zaradi tega. nima povzdigovati čez sosedove. S tako bahavotjo ne bo prišel daleč in vsi se mu bodo smejali. Seveda pa se materi nudijo tudi nadnaravni pripomočki za tovrstno vzgojo; najbolj pripraven je s-eveda z*»led malega Jezusa v Na-zaretu, ki je bil vendar gospodar celega sveta, pa ie tako skromno in ponižno opravljal hlapčevska dela.
Zgodaj naj mali otroka vadi — kakor smo se že prei enkrat razgovarjale — na hvaležnost. Vse, kar vsak dan prejema od svojih staršev, so le darovi. Sam nt tetfa zaslužil; zato naj bo hvaležen z besedo in dejanjem za to, kar prejema, kakor so tudi starši hvaležni za vse, kar prejemajo iz božjih rok.
Kuhinja.
Same kuhalnik, Kakor znano, zavre voda pri 100 stopinjah Celzija, Nad 100 stopinj Celzija se voda ne da segreti. Z vretjei« se jedi mehčajo in rabijo določen čas, po kakovosti tvarine, da se zmehčajo in so užitne. Vre pri 100 stopinjah Celzija, Za zmehčavo pa zadostuje 88 stoninj. Celzija, kar se doseže pri samokuhalniku.
Razlika je v tem, da sc jed, ki potrebuje 2 uri vretja na štedilniku, skuha v 4 urah še bolje v samokuhalniku. Vsekako pa morajo vsa jedila, katere mislimo kuhati v samokuhalniku, nekaj časa vreti na štedilniku. Koliko časa mera jed vreti na štedilniku, je odvisno od trdosti hrane. Mehka jedila kakor: zdrob, riž, rezanci, kaša itd, 5—6 minut. Sveže sadje, krompir, repa 10 minut, koleraba 20 minut, praženo meso, fižol, leča, golaž, ječmen-, ček ali ješprenj 30 minut, suhe češplje, grah 15 minut. Goveje meso za juho, svinjina, kislo in sladko zelje, kisla repa, rdeče zelje 40 miuut. Pri vretju je paziti pesebno na to, da jedi ne odkrivamo, posebno zadnji čas ne, zato da ostane v posodi kolikor mogoče veliko sopare.
Ko je posoda z jedjo določen čas Vrela, jo utakni prav urho v zaboj na pripravljeno mesto, pokrij z blazino iu prav trdno zapri, Pomni pa, da sc med kuhanjem samokuhalnik ne sme odpreti, V slučaju, da se vseeno odpre, mora vsak* jed znova zavreti na štedilniku. V štirih urah je jed kuhana. Gorka pa ostane 6 do 8 ur. V samokuhalniku sc jedi ne pokvarijo, dasi se postavijo različne jedi obenem v zaboj. Pripravno jc tako kuhanje, ker jedila, ki jih pripraviš za obed, skuha ozir. pripravi že zjutraj pri zajuterku, Ako pa rabiš jedi zgodaj zjutraj, jih pripraviš prejšnji večer pri kuhanju večerje.
Iz opisanega jc razvidno, da kuhanje v samokuhalniku ne dela nikakih težkoč in tudi ne zahteva posebnih umetnosti. Preprosto je in zalo tembolj priporpčljivo.
Vsaka jed se pa v samokuhalniku nc more skuhati. Žganci, ki jih jc treba mešati in potem še nekoliko popeči, se nc morejo skuhati, ker se samokuhalnik ne sme odkriti. Tudi štrukljev bi ne bilo priporočljivo kuhati v takem zaboju. Pri jedeh kakor krompir, koleraba, repa, ki se, ko so kuhane, pripravijo še na poseben način, se to stori potem, ko so sc v samokuhalniku skuhale. Praženje krompirja in pripravljanje kolerabe in repe ne rabi dosti časa, da je gotovo in se da na mizo.
Kuhinjska navodila.
Prašičja pljuča porabiš na različne načine v izvrstna jedila, kakor n. pr. v jetrno in krvave klebase, klobaso brez črev, pljuča v obari s krompirjem, pljučni štrukelj itd.
Klobase brez črev. Skuhaj cela svinjska pljuča, med kuhanjem jim pridaj nekoliko petršiljn, košček korenja in čebule; kuhana pljuča vzemi iz juhe, juho postavi v stran, pljuča pa dobro zreži in sesekljaj (odstrani, kar je slabega in trdega). Nato deni v kozo za žlico masti, vroči pridaj nekoliko drobno zrezane čebule in strok česna; ko se nekoliko speni, a ne zarumenr, prideni pljuča, katera med vednim mešanjem duši dve minuti; nato pridaj pol litra Clahko tudi več) opranega riža in duši šo
eno minuto, prillj 1V& litra juhe, v kateri so se kuhala pljuča (pa ne vso naenkrat), velik ščep popra in majaronovih plev, za noževo konico cimeta in nageljnovih žbic, osoli in pokrito kuhaj 20—25 minut, da se riž zmehča. Jed naloži na krožnik in postavi s kislim zeljem in kuhanimi krompirjevimi kosci kot samostojno jed opoldne ali zve-Ser na mizo.
Pljuča s kašo pripravi ravno tako, samo namesto riža daj kašo.
Prašičja pijača s krompirjem. Pljuča skuhaj do mehkega s čebulo, s korenino pe-tršilja ln koščkom lovorjevega lista in jih, ko so kuhana, zreži na prst dolge in debele rezance. Nato napravi prežgan je iz ene velike žlice masti in žlice moke; ko zarumeni, pridaj drobno zrezanega petršilja ia čebule ter strok česna, še parkrat premešaj in stresi v to prežgan je zrezana pljuča; to nekoliko popraži, zal i j z juho ali vročo vodo, prideni limonine lupine, timijona ali ma-jarona. prevri še 10 minut in nazadnje prl-lij še žlico kisa ter v ta pljuča stresi olup-Ijen, kuhan, na majhne kocke zreraa krompir.
PrašMja plj«8a s «m<iki Pripravi jih kakor pljuča s krompirjem, le namesto krompirja jih obloži, kadar jih daš n« krožnik, s krušnimi cmoki.
fcliakrofl u prašičjih pljuč. Napravi testo kakor za rezance, samo bolj mehko, is dveh jajc, pol litra moke in par žli« vode. Potem deni v kozo zt žlico masti, nekoliko drobno /.rezane čebule in petršilja; ko ae zarumeni, prideni polovico kuhanih in drobno sesekljanih pljuč, duši pljuča kakih 5 minut. Postavi pljuča v stran in jim takoj primešaj v vodi ali v mleku napojono žeml jo ali kruha, pa tudi eno jajce, nekoliko soli, ščep popra, majaronovih plev, žlico kisle smetane in pest krušnih drobtin. Testo razval jaj kakor za rezance in pokladaj omenjeni riadev s kavno žličko kupček za kupčkom en prst narazen, kupčke s te-»tom pokrij in okrog vsakega pritisni nekoliko s prstom in obreži z zobčastim koleščkom. Dvigni vse štiri vogle in jih stisni s prsti; na vrhu v sredi, kjer testo skupaj pride, pritisni s prstom. Žlinkrofe kuhaj v vrelem osoljenem kropu 15 minut Poberi žlinkrofe iz vode, potresi z drobtinami in z vročo mastjo zabeli. Lahko jih pa tudi v juhi zakuhaš.	M. R.
Pokončevanje škodljivih mrčosov.
4. Slulie.
Manj sovražne kakor uši, bolhe in ščurki, a vendar zato nič manj ostudne in škodljive so domače sobne muhe. Niso le skrajno nadležne, temveč v higienskem oziru tudi neprimerno nevarne za prenos nalezljivih bolezni — dejstvo, kateremu posvečamo vse premalo važnosti in pozornosti. Zdravniki so dokazali, da prenašajo muhe drisko, grižo, kolero, tifus, jetiko, koze, davico, škrlatinko, nalezljivo vnetje možganske mrene in v južnih krajih celo gobavost. To je tem opasnejše, ker nahajamo muhe po vsej zemlji, ter v kratkem času preietijo veliko daljavo
Okužitvi po muhah so izpostavljeni naši kraji od zgodnje pomladi do pozne jeseni, zato imamo v tem času največ nalezljivih obolenj. Dan na dan lahko opazujemo muhe pri letanju od pljuvalnika na mleko, pripravljeno za dojenčka, s smetišča v kuhinje, kjer sedajo na jedila, iz hlevov in stranišč v odprte jedilne shrambe, z mrhovine na bolnika z neobvezanimi ranami, katere zastrupljajo. Na številnih dlačicah, s kateremi je poraščeno njeno truplo, tiči vse polno nesnage, nič manj pa je ni v njeni notranosjti, saj se na izmečku jetič-nega bolnika ravno tako iasborno napase kakor na medu ali na sladkorju. V eni sami drobni pičici, predstavljajoči njeno blato, ki ga odlaga povsod, kamor sede, najdemo pogostokrat ua tisoče škodljivih bacilov. Natančne preiskave so v okuženi muhi po treh dneh okužitve pokazale žive bacile jetike io po dvajsetih dnevih bakterije tifusa, zmožne živijenakega razvoja.
Muha živi približno 80 dni. V tem času udeža na milijona jajčec, katera odlaga po temnih, umazanih kotih, špranjah in razpokah, kjer isto varna prod svetlobo in izsu-šenjem. Žo isti dan, ko ja jajce izleženo, prileze iz njega rumenkasto bela ličinka, ki ae po šestih dnevik zabubi in po nadalj-aih štirih dnevih pretvori v mlado muho. Ta je že po štirinajstih dnevih zmožna na-daljnega razmnoževanja.
Zatiranje muh temeriji v skrbnem uničevanju muajo zalege. To izvršujemo s strogim čiščenjem stanovanja, s pogostim bele-njem in umivanjem tal z vročo vodo, kateri prldanemo Sanitola ali »ode. Tudi v hlevih in svinjakih moramo skrbeti za snago, pridno pometati ter beliti strop in stene, predvsem pa je paziti, da muhe ne bodo imelo vstopa v stranišče, k gnoju in v gnojnične jame. Vzorni gospodarji pokrivajo gnojišča s prstjo, zakrivajo gnojnico, zapirajo stranišča in greznice, katere naj bodo cementira-ne. Rasiontega naj se vsebina stranišč in greznic poleti vedno poliva z raztopljenim apnom in sedalo v straniščih umiva z sani-tolovo raztopino. Smeti in odpadke je treba zbirati v zaprti jami ter jih polivati z apne-uo vodo ali potrositi z neugačenim apnom. Vso skrb je polagati na čiščenje pljuvalni-kov in nočnih postni, v katerih no sme nikoli manjkati razredčenega Sanitola.
Z uničevanjem muh moramo začeli v zgodnji spomladi. Muhe, ki prebijejo zimo, so polne zalege in komaj čakajo, da jo od-lože. Ako ubijemo eno samo tako zimsko muho, uničimo z njo vred milijone njenih potomcev. Uspešno jih lovimo v steklene muholovce, v katere jih privabimo s sladkorno vodo, domačim jesihom ali starim pivom. Najboljši način uničevanja je papir ali palice, namazane z lepilno snovjo, na katero se muha prime in pogine. Ta snov sestoji iz enega dela medu, treh delov rici-novega olja in šestih dolov kolofonije. Napravimo jo tako, da skuhamo ricinovo olje in kolofonijo, nato dodamo modu in dobro premešamo. Med ima namreč nalogo, da muhe privabi, kolofonija jih prilepi in ricinovo olje pomori. Pokončamo jih tudi s formalinom, katerega prilijemo mleku, pivu, medu ali sladkorni vodi (eno navadno J .žlico formalina na četrt litra tekočine). 1 Nadaljevat je glej v naslednjem stolpcu pod črto.
NAZNANMA
4iiA]|
mam—mm
n Slovensko kat. izobraževali)« <)niit»« r Hra-šiel priredi v nedeljo 34. januarja ob 4 popoldne Lumpacija Vagabunda, veseloigro v treh dejanjih. Pred predstavo kupleti: Trmasto dekle a sopran« skim samospevom, Svarjenje, tri glasni ženski ku-plet in 2iq>an za baritouist s spreuiljevanjem harmonija. Kdor se hote pošteno nasmejati, naj n* gamudi. — Bog živil
n Vodi™ aad LJnbljanv. V nedeljo 24. t m, priredi orlovski odsek veseloigro: >I>av«k na sam« cec. Začetek ob 8. pop. v Domu. Staro in mlado vabljeno k obilni udeležbi!
n Ljudaki oder v Radovljici priredi v nedeljo dne 24. t m ponovno Nušiuevo komedijo * petih dejanjih; Protakeija. Začetek točno ob pot »tirih popoldne. Vstopnice »e dobe v predprodaji » Kmetijski zadrugi, pred igro pa pri Nagajal. Za okoličane ie zveza * vlaki kar najbolj ugodna.
n Vrhnika. OrtUki krožotc priredi v nedeljo 24. jaa. 1928 ob treh popoidue v Hokodelskem domu akadamijo r. zanimivim sporedom. Vljuda« vabljeni I
u Pettki U-iu/i za |w««ij«. Loto« bomo pri« rediti več tečajev y.» organiute in pevorodje. Prvi se bo vrSil v Kamniku m kamniške in mora vik* dekani jo. Teflaj bo dvodneven, brecpiafna prenočišča se preskrbljen* m vse udeležence, hrana b« prav poceni. Predavali balo: M. Kajak. Ant Do. linar. dr. Fr. Kimavec, St Premrl, Iv. Primoži« i« drugi. Predmeti: Na»a pevska omanitaelja, naSa novejSa eerkveaa in avetaa glasba, estetika glasb« slov. izreka (lonoUka), vzorno pevovodstvot, prak-tičn« pevska vaja, veibanje glasu, pevski poek itd. Udeležencem bo daua prilika sa različna vpraSanja i« medsebojna rasraiotrivaaja. Tetaj *e bo vriit 10. februarja ia »ieer od 0 prvega do poldne dr*, gega dne, tako d* bo mogel vsakdo k tečaju pa dnevi in se vrniti pred noijo. Vabimo k letaj« vse orga niste in pevovodje, pa tudi tso one, kt jim je uaša pevska umetnost in njen napredek pri srcu. Vaiuo je tudi pogtavj« o naii pevski organizaciji. — Priglasi naj se vsakdo čimprej m naslov: Iv. Primožič, SoL upravitelj v Mekinjah pri Kamniku. DruStva in župni uradi so dobiti še po« sebna obvestila.
n Prostovoljna gasila« Jruitf« »Smlednik« priredi dne 24. januarja burko >Moi uniforme«: f dvorani društvenega doma. Igra bo labeljena • predpustuiml ocvirki. IVijatelji po3tene zabave vabljeni I Pričetek ob 8 popoldne. Na Svefnico 2. februarja se igra ponavlja.
u Vozorl Udrulenje vojnih invalidov, vdov in »irot, podružnica v Ljubljani opozarja vse člane in članice, da so javijo sodišču v »vrho prevedbe po novem invalidskem zakonu in to najkasneje do 17. februarja 1920.
Ponekod uničujejo muhe z zažiganjem praška, aestoječega iz 200 gramov španskega popra, 100 gramov dalmatinskega praška /a mrčes, 100 gramov baldrijanovega korena v prašku in 100 gramov s al petra. Na 10 kubičnih metrov prostornine vzamejo eno navadno, žlico ter zmesi ter jo v prostoru zažgo. Začne s,* razvijati gost dušljiv dim, ki mora v dobro zaprti sobi delovati 2 do 8 ure. Za tem se prezrači soba in odstranijo muhe, ki so popadale na tla. Uniči jili tudi dim od Sanitola, ki nastane, ako vlijemo Sanitol na razbeljeno železo, preje pa moramo sobo dobro zapreti.
Muhe preženemo iz sobo tudi z močnim prepihom, vhod pa jim zabranimo, ako zadelamo okna z gostimi mrežami, napravijo« nimi iz žice.__
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačcvlnc ru moške oblik* A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
Fantovski večeri v pismih.
VII. Uprav za predpust.
»Pozdravljen Peter! Slišim, da nekaj Izbiraš.« — »Saj bo res treba.« — »Je že prav; ampak povej mi, koliko si pa pravzaprav star?«
Petindvajset jih bom po kresu.«
»No! potem pa žc smeš misliti tudi na ienitev; vendar se ti še prav nič rte mudi, N&š slovenski zdravnik dr. Brecelf trdi večkrat: človek je razvit in dorastel tam sredi tretjega svojega desetletja, moški bliže tridesetemu, ženske bliže dvajsetemu teta. Da se'dekleta na deželi omriže precej zgodaj, je deloma umevno, vendarle pred 25. letom jim ni svetovati poroke. V me-, s tu' pa mimo čaka skoraj do 30. leta,1 saj običajno bo težko ženin pred' 35. letom injel tako stališče, da bi mogel prehraniti svojo družino. In več kot 6 let razlike bi med zakonskimi tudi ne smelo biti. Torej Peter, čeprav si jih že spolnil petindvajset, pet .le,t še čisto mirno lahko čakaš! < „• ,
-Kaj pa z očetom? Ali sta že naredila?^
»Sya. So mi že prepisali.«
/••»Pametno sta naredila. Zakaj veš, da kdor hoče kanarčka imeti; si mora kletko oskrbeti. In kdor v Savo skače, pa plavati ne zna, si jemlje življenje. Podobno tudi tisti, ki hoče v zakon, pa nima, s čimer bi preSki-bel ne le sebe, ampak tudi ženo in otroke, napravi neke vrste samomor sebi in še drugim umor. Ne žena in otroci možu, ampak mož mora rezati ženi in otrokom kruha. Zakon ima svoje zahteve. Nekdo je dejal: žena je davek, otroci so pa priklade, zato naj fant, ki tega davka ne zmore, ne stopa v zakon. Vse tiste ženitve »na korajžo« in »irej roke« sicer niso prepovedane, vendar so nevarne.«
»Zdaj, Peter, pa prav zaupno: Katero pa misliš?«
»To jc pa težko povedati, ker še sam ne vem,«
»No! Mislil si pa vendarle že kaj?«
»O, mislil pač veliko, ampak odločiti se nc morem.«
»Veš, kaj, Peler, jaz ti takole povem: Najprej je treba, da tisto, ki jo misliš vzeti, imaš zares rad — pa ne zavoljo denarja in ne zavoljo grunta in nc zato, ker boš z njo dobil dobro deklo k hiši, ampak zato, ker ti srce pravi, da jo imaš rad. Kdor gre pri ženitvi samo za doto, pa za gruntom ali zato. da mu bo žena pridno garala in delala — tak po moji sodbi še kristjan ni. Žena ni privesek k hiši, ampak srce v hiši in na tem srcu mora tudi mož viseti.«
»Torej moram biti vanjo zaljubljen?«
Ja! pa prav do ušes; ampak zaljubljenost je dvojne sorte. Adam in Eva sta bila ludi zaljubljena v tisto jabolko; toda ko sta vgriznila, sta imela dosti za vse življenje in z njimi še mi. Tako se lahko tudi mlad fant zateleba, pa zateleba tako, da ga vse življenje gret a, To se zgodi
vselej tedaj; kadar fanta očltra gola dekletova zunanjost, recimo: njena lica, njen stas in hoja, njene oči ali pa celo »brenani lasje« in bluza in suknja in bogvedi, kaj še vse. Tak fant je kakor otrok, ki je zaljubljen v neko igračo le zato, ker se mu na zunaj vidi lepa, ne da bi vprašal, kakšna je v, resnici in jo zato hoče dobiti za vsako ceno.
Zaljubljenost torej, ki nastaja ob goli dekletovi zunanjosti, še oddaleč ni po-, dobna oni ljubezni, ki je za zakon potrebna. Taka zaljubljenost je kakor dobra ali slaba volja, ki človeka obide, pa,ga zopet mine. , Prava ljubezen pa» ki jp za zakon potrebna, je nekaj stalnegat trajnega, kar mora držati za vse življenje brez czira na zunanjost dekletovo. To ljubezen pa daje fantu v dušo le Bog. Kaže pa še v tem, da fant vidi v dekletu, ki je mislil vzeti za ženo, nekaj velikega, svetega', spoštovanja vrednega. Bolj kot dekletova zunanjost,, vleče torej fanta k "dekletu tista sveta špoštljivost, ki se mu nehote vzbudi vselej ob pogledu nanjo.
Razumeš me torej, če te svarim posebno pred takimi, ki skušajo obrniti pozornost nase na en ali "drugi zgolj zunanji način. Srake so to, ki Sc nadevajo s pa-vovim perjem. Nehote čutijo, da' v njih samih ni ničesar, kar bi vzbudilo v tebi spoštovanje do njih. zato te skušajo vlo-Viti s svojo zunanjostjo, bodisi s priliznjeno besedo, razglednico ali pismom, bodisi s plesom ali obleko po najnovejšem kroju. Podobne sb mešetarjem, ki kriče in vpijejo; pri vsakem mešetarju pa je treba previdnosti. Goske so to, ki še niso iz svojih otroških let in odkrito rečeno, žal bi mi bilo, Peter, če bi tudi ti pripeljal tako gosko, ki te je omamila s svojim pogledom ali glasom ali plesom ali na drug način na svoj dom. Vedi, da bi iz take goske ne postala žena, kakršno bi ti rad, ampak le zakonski ženi podobno bitje, ki ti bo v večno nadlego. Iskal si dragocenega bisera, ker si pa gledal na golo zunanjost, si našel komaj košček pobarvanega stekla.«	(Kc ICO prihodnjič.)
Kako čitam?
Zadnjič smo rekli, da bomo o čitanju strokovnih knjig posebej eno rekli. Zato posebej, ker je potrebna.
Kakšna pa je tvoja strokovna knjiga? Tvoja strokovna knjiga je tista, ki govori o tvojem poklicu, o tvojem delu, obrti, opravilu — sploh o tem, s čemer se pečaš, da si zaslužiš kruha. Jasno je, da boš tem lažje delal, čim bolj boš znal svoje delo. Če boš pa dolgo delal, je tvoje delo tudi več vredno in ti več. zaslužka donaša. Naravno žalostno je brati Pevčevo poročilo na posvetovanju mlekarskega društva za ljubljansko okolico (glej današnjega Gospodarja), kako izvoz našega mleka in mlečnih izdelkov pada, ker jeslabakakovost. In tako je pri mnogih drugih izdelkih in pridelkih: slabe kakovosti nihče ne kupuje.
In zakaj slaba kakovost? Zato, ker ne znamo! Zato, ker ne znamo, nam uhajajo milijoni. Znamo pa zato ne, ker se ne učimo.	■ "
Učiti se pa moremo od skušnje drugih in iz strokovnih knjig. Res, da v knjigah tudi ni vse zrno in je marsikaj v teli ali onih razmerah neizpeljivo, toda vedno v njih najdeš mnogo naukov, ki ti znatno zboljšajb gospodarstvo ter povečajo dohodke. Kdor se pa nič ne uči, malo zna in malo ' zasluži.	?■'■ v-O
Zato je strokovna knjiga m vsakogar, pa naj bo kmet, delavec ali obrtnik,-velik kapital,', kt donaša najboljše obresti.
Pa kako se pri nas boje strokovne knjige! Marsikateri krnet misli, da je vse to. kar dela lil kako*' dela, najboljše in mu niti na misel ne pride, da sfe da vsako delo prav za mnogo zboljšati in tako dobiček znatno povišati;'Kaj bi so dalo šo pri; živmr vse doseči, ko ta? ljudje res fcnalu Kstj s poljem*,-* kaj s sadjarstvom! Pa premnogi- no znajo-. in nočejo znati 1 Znajo: pa ne, ker se^nbčejec učiti. Za knjigo izdan denar jim' jbJ'proft vržen.	•■■■■;
Naša Družba sv. Mohorja je Mata že mnogo dobrih strokovnih knjig zlasti za kmetski stan. Ne rečem; da sb marsikaj" dobrega učinile, toda trt četrtine kapitala^' ki v njih leži, še Vedno niso izrabljene. Dokaz, kako malo pri naših kmetih na splošno še velja Strokovna knjiga, je zabavljanje, kadar Družba sv. Mohorja izda strokovno knjigo. Rajši imajo povest. Znamenje, 'Ja še Splošno manjka ljubezni do napredka v lastnem poklicu, da bodo razni'poročevalei še dolgo morali podajati tako poročilo, kot je zgoraj omenjeno Pevčevo in da bomo še veliko milijonov zmetali proč Za našo ~ nevednost.
KakO naj čilam strokovno knjigo? Vzemimo n. pr. izboroo knjigo ,>Travništvo<, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v dveli zvezkih. Lansko leto smo dobili I. zvezek, to pot pa drugi del.
Sijajna knjiga za krnela! Travniki so za uspeh naše živinoreje in našega mlekarstva ogromnega pomena. Polje nas ne bo držalo, živina in mleko nas bi pa lahko, če bi znali. Pa ne znamo: inozemski izdelki so boljši, veliko boljši, zato od nas ne kupujejo.
Dober travnik je začetek dobre živine, slab travnik jc slaba živina, slabo mleko, slab zaslužek.
Knjiga »Travništvo« pa baš obravnava, kako ineramo s travnikom ravnati, da dobimo iz njega kolikor mogoče veliko sena in sicer dobrega sena. In tako ti pisatelj obravnava o obdelovanju in oskrbovanju travnikov, o napravi novih travnikov, o travah in deteljah ter o spravljanju krme. Res, da ni vse za vsakogar, a mnogo, mnogo je za vsakogar in dinarji, ki si jih dal za knjigo, se ti v enem letu stotemo izplačajo, če znaš ta ali oni nauk iz knjige modro uporabiti.
Prebiraj knjigo po malem. In sicer po vrsti — sestavek za sestavkom.
Vsak sestavek dobro premisli, da ga čisto razumeš. Ko si vse razumel, pomisli, kako ti delaš in v čem je razlika med tvojim delom in med tem, kar je zapisano o knjigi. Potem premisli, katere bo napake
pri tvojem delu in Itako bi se dalo brez stroškov ali s čim manjšimi stroški zbolj-šati. Vedno pa moraš izračunati, za koliko si na boljšem, če spremeniš način svojega dela. Če bi imeli ti stroški biti večji kot dobiček, potem se ne izplača izpreminjati.
Ce bereš n. pr. >Travništvo«, potem si tudi sproti svoj travnik hodi ogledovat. Videl boš, da ti je knjiga marsikaj odkrila na travniku, česar dosedaj niti videl nisi. Seveda to ogledovanje po zimi nima pomena, ker nič ne vidiš.
Ce česar v knjigi no razumeš, si zašili. Ko pride kmetijski strokovnjak v vašo (aro predavat, ga povprašaj ali pošlji vprašanja na Kmetijsko družbo.
Najboljše pa je, da dobiš koga, ki bo tudi bral knjiga Potem prideta skupaj ter se pogovarjata e tem, kar sta brala. Taki pogovori silno izbistrijo pojme.
Ke boš prebral celo knjigo, tedaj j« m spravi za večne čase v kot. Ta ali oni sestavek bol zopet pogledal in prebral, po-aebno takrat, kadar se boš moral po njem ravnati.
Podobno kot to knjigo boš prebiral vsako drugo strokovno knjigo. Vklel boS, kako boš polagoma dobival vedno več dragocenih skušenj v svojem geepodarskem delu, kater« ti bedo dovajale obilne obresti.
Iz zgodovine kužnih bolezni.
Vsaka kužna bolezen, je najhujša ob svojem prvem nastopu, najbrž so koze, ki jih potna nai čas, dosti bolj mile, kakor »o bile one, ki so pomorile skoraj vse prebivalce Kamčatke, ko so jih prinesli tja ruski vojaki L 1767. Tudi med črnci centralne Afrike so divjale prvič najhuje.
Zdravniki menijo, da je bil marsikateri pomor, ki ga imenujejo pisci zgodb »kuga«, bolezen, ki ji pravimo zdaj koze. Tudi križarji so veliko prestali od koz, pišejo pa večinoma o kugi. Bolezen, ki je pobirala Grke v peloponeški vojni in je prešla tudi v sredozemske dežele, so najbrž tudi koze. Straine koze, ki so bile nekdanjim Indom nekaj tako hudega, da so imeli boginjo koz, ki je bila, kako pomenljivo, žena Jame, boga smrti.
»Antoninova kuga«, ki jo popisuje ; stari rimski zdravnik Galen, ob kateri je umrl 1. 180. Mark Avrelij, je bil skoraj gotovo prvi pohod koz v Evropo. Prinesli so bolezen rimski vojaki iz Ma' ^ Azije in iz okolice Evfratove. Rimsko ljudstvo je pripisovalo bolezen zastrupljanju. V šestem stoletju so kosile koz« po Francoskem v družbi črne kuge. Torej so se bolezni lahko zamenjavale. Zelo različen od prejšnjih časov je bil nastop koz v zadnjem četrtletju orinolega stoletja, ko je divjala p« Nemčiji 1. 1871—72 (v času velik« fnuieosko-oemik« vojne) zadnja velika bolezen črnih koz.
V Neumarki in v Kumarici je šlo v letih 1788 do 1799 po 9 do U procentov smrtnih slučajev na rovai koz in j« obolelo sploh po tri četrtine vsega prebival* stva enkrat v svojem življenju na kozah. V hudih letih 1871—73 j« umrlo na Pruskem okoli 64.000 oseb od koz, na Bavar-skem 30.000. Od 1. 1875. do I. 1888. pa je umrlo na Pruskem samo 0.007 procentov prebivalstva od te bolezni. Svet se j« oddahnil. Na vsak milijon prebivalstva je prišlo torej po 18 slučajev smrti vsled koz. Po statistiki medicinskega oddelka pruske države je umrlo od leta 1887. do 1891. po-
vprečno samo po dvoje oseb. Torej posa-mezni slučaji. Izpremenil se je ves način življenja, zdaj je več snage, več izobrazbe in več drugih bolezni. Ni pa izključeno, da se ne bi ponovili pohodi grde bolezni, ako bi uničila vojna in njeni nasledki pogoje snage in blagostanja, saj je bilo nted svetovno vojno veliko vojakov obolelo na kozah in da jih niso osamili v posebnih taboriščih, bi bila bolezen lahko zajela dežele. Cepljenje, ki je uvedeno po vseh evropskih državah in ki je ukazano ob vsakem slučaju nevarnosti, potreba izpričevala o cepljenju nas spominja, kako je plašila grda bolezen še naše babice in mater«. Pri Beduinih je kozava ženska (tista, ki ima kožo razjedeno od koz) več vredna, ker se ve, da je že prebolela bolezen; pri nas pa je bil pečat koz po^rda, ki je odganjala snubca, pri Turkih )e bilo ravno ia skrbi za lepoto že zgodaj uvedeno cepljenje za ženske.
V Evropi je cepljenje ko« v navadi šele ed konca 1$. stoletja. Dr. Zaic toži I. 1700., da išče zdravilaka veda leka za tako hudo in take razširjeno otrovno bolezen, pa ga še niso našli.
Skušali so pomagati s puščanjem, z odvajanjem in z bljuvanjem, nasvetovali so hladilne pijače, mleko t vodo, in svarili prod vsem, kar razburja krt in oteži želodec. Seveda so delali ljudje po svoji glavi, tako takrat kakor zdaj. Po boleznih niso osnažili temeljito postetjnine in pohištva, kam še, da bi bili kaj uničili. Vnuki so ležali na isti pernici kakor ded (kjer j« bila slamnica ali seno. se je vsaj večkrat pr«. menilo), podedovali so kožuhe in suknje, obutev in ni čuda, če so koze izbruhnile vsako leto nanovo.
Patrick A. Soehan:
Nodlag.
1'iivest irskega dttklclu.
VIII. poglavje.
Izgubljenca.
Gcnauaur, Dolina krvi, je nizka zaseka, ki sc razteza naravnost od severa proti jugu med nizkimi obronki gorovja, katero deli Cork in Limerick. Meja, ki je ločila ti dve grofiji in ravno tako škofiji Cloyne in Limerick ter župniji Ardpatrick in Doneraile, je šla ob zgornjem delu doline. Blizu ob tej meji na južni strani ie stalo gospodarstvo Edmonda Connorsa, enega izmed tistih mož, ki so bili izpuščeni pri drugi obravnavi o doneraileski zaroti, katero smo že popisali. Njegovo poseslvo jo ležalo na pobočju doline, naravnost proti jugu. Raztezalo se je preko vsega pobočja in je zgoraj mejilo ob divje gorsko vresje; spodaj je segalo do potoka, ki je bil celo vedno vodnat in ki se je pozimi izprominjal v divji, jezen hudournik. Svoje ime Avon, ali kakor so izgovarja, Ownanaar, je dobil od iste strahovito bitke, po katori se je nazvala tudi dolina. Hiš«, dolgo, nizko poslopje, pokrito s trejem, je bila obrnjena proti jugu. Dasi zelo oddaljena od vasi ali mosta, je bila cela pokrajina — gospodarska
g?
poslopja, polje, potok — tako lepa in slikovita, kot jo je samo na Irskem mogoče najti. Edmond Connors, gospodar, je bil, kakor smo že povedali, mož Herku-love moči, širokoplečat, s krepkimi prsi in močnimi udi. Toda treba je bilo samo pogledati v ta mirni, jasni obraz in te krotke, plave oči, ki so zrle s polso-čutnira, polskrbnim leskom, če ste hoteli spoznati, da bi Edmond Connors, kakor je nekoč nekdo rekel, -niti otroku ne mogel kaj hudega storiti«. On je bil v resnici krušen tip odličnega kmetskega naroda, ki sedaj, žalibog, pod modernimi vplivi počasi gine v deželi. Vsi so bili velikani, lepo razviti, krepko vzrastli. Malokdaj so jedli mesa. Celo na Božič in Veliko noč je to bila potrata. Njihova hrana je bila preprosta in ascetična — moka, mleko in krompir. Toda njihova vedna izpostavljenost vsem vremenskim nezgodam, dalje vztrajno tlelo in železno telo, ki so ga podedovali od 3vojih pradedov in ga ohranili s čistostjo in zmernostjo svojega življenja, je bilo bolj sposobno ustvariti trden, železen rod kot slabotna sredstva, ki jih nudi civilizacija.
Na te močne krnele tudi moderno mučenje in trpinčenje ni nič uplivalo. Imeli so svoje preizkušnje, toda oklepali so se tako brezpogojno svojih verskih načel, ki so bila tudi njihova filozofija, da so prenašali udarce usodo, bolezen in smrt z najglobljo in najmimejšo ravnodušnostjo. Nekolikokrat so morda v svojem dolgem, delavnem življenju Vzplamteli v nepričakovanem plamenu je/.e in tedaj gorje onemu, ki je šel proko njihove poti; a to je kmalu zadušila pekoča vest in nadaljeval se je slari, mirni, potrpežljivi način življenja. Res je moral človeka goniti pogled teh krotkih velikanov z jasnimi modrimi očmi, v katerih
Razno.
Fordove turam*. V
preteklem letu so napravile tovarne Fordove to-2 milijona 101 tisoč avtomobilov vgeb vrst, 'JO tlroč ve« kakor 1. 182t.
Dragocen biser. Ob
obali Avstralije je lov na Školjke, ki imajo bisere v sebi, zelo razvit. Sedaj poročajo o nekem tlelo ISlotneu revnem potapljaču, ki je. imel veliko svečo. Našel je Školjko •/. biserom, ki pravijo, da jc najdragocenejši, kar jili dosedaj poznajo. Trgovci so brž zvedeli o biseru in so prišli trumoma trgal se zanj. Doslej revni deček ga je prodal za 10.000 funtov, io je dva milijona 7"><) tlssoč dinarjev aii enajst milijonov lcron.
Riba nima okusa samo na nebu, temveč po vsem strnueh. Če zadene riba na vado od strani, ?.<• tn-ltaj čuli, kaj je.
Pošta navadno prav dobro dela. Vendar so našteli pred par leli na Nemškem dva milijona pisem, ki niso vedeli kam z njimi. To pa večinoma zato, ker so bili naslovi pomanjkljivi
Največja parna turbina »veta. Gradijo jo v Pitts-bourghu v Severni Ameriki. Dala bo 80.000 Kilo-watt in bo imela 110.000 konjskih sil. Tehtala bo okoli 450.000 kilogramov ln bodo uporabljene pri njej vse najnovejše skušnje.
Tralcnlja Ima tako veliko glavo kot bucika, vrat kot sukanec, naprej pa po slo do 1800 členov; v vsakem členu Je več tisoč jajčec, včasih tudi do 5C00.
I. eo mir do da Viacj je bil: eden največjih vele-umov sveta; bil je naravoslovec, slikar, tehnik itd. On je prvi pisal o pa-oalnem dežniku in je prvi zgradil tudi aeroplan, saino r-agnati ga ni mogel; bilo je to okoli leta 1500.
Kurje jajce tehta povprečno 53 gramov; na lupino pride (i gramov, na beljakovino 81, na rumenjak IG gramov.
Taktirko (palico, s katero pri godbi (lajimo takt) je vpeljal Lully, dvorni glasbenik francoskega kralja Ludvika XIV (1043-1715). '
Črevo odrasleg., človeka fe povprečno 7 in pol metra dolgo, črevo praši-ča 24, črevo krave ali vola pa 57 metrov.
Pri težkih operacijah
so -dajali prej bolnikom svinčene krogle v usrta, da eo svoje bolečine z grizenjem ob krogli laže prenašali.
Drevo evkallptus Je v močvirnih pokrajinah najboljši zboljševatelj zraka, ker popije neizmerno veliko močvirne vode.
300 različnih oblek, vsako po dvakrat, je imel saški minister grof Brtlhl. Najmanj dvakrat na dan se Je preoblekel in se v eni in isti obleki ni prikazal prej kakor čez dva meseca.
Lloyd Oeorge. Kakor ie vemo iz »Zgodovinskih anekdot«, je ta nekdanji angleški ministrski predsednik zelo dovtipen in ima na vsako opombo ta-itoj odgovor. Na nekem iborovanju ga je hotel nasprotnik motiti in je med govorom za vpil: >Podganef« — »Prinesite vendar temu Kitajcu njegovo najljubšo jed«, je dejal George. Podgane so namreč Kitajcem priljubljena slaščica. — Nekoč ie na zborovanju rekel: -Inž zahtevani samovlado ia vsako deželo.« Takoj »vpija nekdo: »Torej tu-<li za pekel«. — »Prav [mate da se za svojo deklo potegujete,« mu je Uoyd George odvrnil
Maha napravi v 24 urah 'cčkrat 8 do 9 kilonie-jj^djro do*, največ pa
se je pod možnimi, košatimi obrmi skrival prepad skrbi, in način, kako potrpežljivo so prenašali nezgode življenja in kako mirno so se uklanjali najbrez-obzirnejšim muham usode.
Stari Edmond Connors se je po obravnavi in po srečni rešitvi pred strašno smrljo še bolj navadil samevati kot je to bil prej njegov običaj. Vedno samotno zamišljen je začel često hoditi na gore. Večkrat so ga videli sedečega na nizki ograji mostu, ki je vodil preko hudournika, večkrat tudi na velikem kamnu globoko doli v brezdnu, katero je obiskovalo samo solnce in mesec in zvezde, in nekolikokrat so opazili, kako se njegova velika postava odbija od zimskega neba, ko je klečal in molil na kateri izmed velikanskih skal na vrhu hribov, ki so zrli tja po dolini Limericka. Nihče ni vedel, kaj je premišljeval, ker je bil kakor vsi njegovi stanovski tovariši molčeč mož in redko izpre-govoril komaj kako besedico.
Tisto leto je nekaj dni pred Božičem padlo veliko snega, in ker je ostalo mrzlo, se ni začel kot navadno tajati, temveč je mraz združil posamezne snežinke in jih črezinčrez pokril s svojo trdo, a blestečo skorjo. Vsa pokrajina je bila pokrita s to belo, čisto odejo, razen tam, kjer si je reka, sedaj počrnela vsled nasprotja s poljano, delala svojo mrzlo, temno pot med globinami, ki si jih je sama izkopala v mehkem pe-ščencu hribov. Vendar pogled na žalostno, pusto pokrajino ni ostrašil Edmonda Connorsa, da bi ne bil šel, kot vsak dan do sedaj, na gore. Njegovi močni go-lenjaki in črevlji so kljubovali mokroti zasneženega vresja. Stopal je naprej skozi blatno močvirje in preko mokrih polj in se le zdajpazdaj ustavil ter pogledal navzdol po beli, ravni planjavi, ki se je razprostirala v svoji srebrni enoličnosti tako daleč, da se je dotikala obzorja in se pogrezala vanj.
Nekega večera, ravno ko se je začelo mračiti krog četrte ure in je zrak postajal znatno hladnejši, se je vralčal proti domu. Pot ga je vodila preko malega mostu nad borovimi nasadi ob glavni cesti. Ko se mu je približal, je zagledal v somraku neko ženo z otrokom v naročju, sedečo na nizki ograji. Njegove Btopinjc. so bile v mehkem snegu tako tihe, da ona ni zapazila njegovega prihoda, dokler se ji ni popolnoma približal, nato pa se je zbudila iz svojih sanj in vprla oči vanj. Bila je še zelo mlada in le otrok v naročju je pričal, da je že omožena. Njen obraz bi bil jako lep, če bi ne bil otrpel kakor pergament. Dvoje velikih, črnih oči je strmelo iz bledega obličja kakor v strahu pred neko nedoločno, sedaj še neostvarjeno bolečino, ki jo je strašila s svojo senco. Ko je zagledala veliko, visoko postavo ob sebi, je hitro pograbila svojo črno ogrinjalko in si pokrila glavo ter se obrnila proč. Ko je stari mož to videl, je mislil, da je dojila otroka in da se je obrnila Iz sramežljivosti, in se ji je približal ter dejal dobrohotno:
»Bog Vas varuj, dobra ženal Danes je gotovo premrzel večer, da bi človek ostajal zunaj, in mrzel prostor ste si Izbrali za počitek.«
Žena ni odgovorila.
»Nocoj bi si morali, uboga žena,« Je nadaljeval starec 1 jubezr:' o, »poiskati prenočišča, če ne zase, pa vsaj za svojega majhnega otroka.«
Žena je dalje molčala ln se ni obrnila. On je začel brskati po žepu in je vzel srebmjdk.
»Nate, uboga žena,« je rekel in ji ponudil denar. »Nimam veliko, pa Gospod je bil dober z menoj ln mi moramo biti dobri z vsako ubogo stvarjo, ki je česa potrebna.«
Ona je z jezno kretnjo sunila njegovo roko proč; dvignila se je v vsej svoji veličini in pogledala starca z žgočimi očmi.
»Edmond Connors,« je dejal«, »jaz Vas poznam, a Vi mene ne poznate. Toda pojdite po svojih potih bi postite meni moja. Slednjič bo bolje n Vas.«
»Saj nisem mislil tako hudo,c je odgovoril Connors ponižno. »Menil sem, da bi bil umor videti Va? in Vaše malo dete na cesti v taki noči, kot je nocoj, in ničesar ne reči.«
»Zakaj govorite meni o umoru? Ali nimate sami umora na vesti? In ali se ne ziblje Vrv za Vas še, sedaj?«
»Jaz nimam niti umora, niti kakega drugega hudodelstva na vesti,« je odgovoril krotko, sdasi Bog ve, da sem dosti velik grešnik. Vi niste popolnoma pri zavesti, uboga žena, in ne veste, kaj govorite,«
»Da bi vsaj bilo tako, Edmond Conndrs,« je. dejala, s Ko bi mi vsaj Bog dal, da to noč popolnoma zblaznire. Tedaj bi lehko storila, kar sem hotela storiti, ko mi je Bog ali zlodej Vaš tia pot poslal.«
• »Ne vfim, kaj mislite,« je' rfkel starec, Redaj zelo preplašen, »toda če sto mislili kaj hudega storiti sebi ali svojSemu otroku, tedaj' naj Vas obvaruje Bog in njegova blažena in sveta Mati. To je gotovo zadnje.«
»Ali bi ne bilo bolje zame, da umrjem in me zagrebejo,« je rekla nekoliko mirneje, »kakor da me preganjajo od hiše do hiše, od župnije do župnije, da mi vsakdo zaloputava vrata pred nosom in me kletev spremlja na cesti?«	■
To je čudno,« je dejal starec, »saj imate vendar poročni prstan na roki kakor vsaka druga?«
Da, je odgovorila. »Ravno to je moje gorje ln nesreča. Bila bi srečna žena, ko bi mogla zlomiti ta prstan in skriti kosce tam, kjer bi jih ne bilo moči najti.« . .„..:.	. , \ •
»Vsaj na svojega otroka bi morali misliti, ki Vam ga je Bog dal,« je rekel stareo in pomilovalno opazoval plave oči, ki so strmele vanj iz bednega, lačnega otrokovega obraza. »In če sami sebi ne morete pomagati ali če mislite kaj prizadeti temu —«
»Na kaj bi mislila?« je vprašala izzivajoče. »Če imate Vi umor na vesti, Edmond Connors, to še nI razlog, da bi tega tudi mene sumničili.«
»Vidim, uboga žena,« je dejal starec počasi odhajajoč, »da niste iz tega kraja, dasi poznate moje ime. Nihče v tej župniji bi ne govoril tako kot ste Vi. In,« je pristavil grozeče, »bi tudi ne bilo dobro zanj, če bi.«
Zdelo se je, da so te besede vzbudile v nesrečni ženi neko skrito čuvstvo, kajti po kratkem premisleku je zaklicala za njim:
»Odpustite mi trde besede, ki sem jih ravnokar govorila proti Vam. Niste jih zaslužili in nihče ne ve tega bolje od mene. Če bi smela vse povedati, kar povedati želim, bi bili z Vami, Edmont Connors, pri prihodnji obravnavi hitro gotovi. Toda moja usta so zaprta. A le zaradi te male stvarice, moje Anice, ki mi je edina vez na zemljo, bo kmalu morje med menoj in Vašimi znanci. Mislim, da Vas je Bog poslal to mrzlo temno noč, da rešite mojo dušo pekla. Kajti umor, Edmond Connors, ki sem ga očitala Vam —• to je bila laž — bi imela kmalu sama na duši.«
Starec jo je žalostno pogledal v vedno temnejšem somraku. Nekaj v njeni zunanjosti, v njenih besedah s temi skrivnostnim namigavanji ga je privlačilo in zanimalo. Zdelo se mu je, da ga spremljajo plave otrokove oči in da ga prosijo zavetja.
»Sedaj ste, uboga žena,« je dejal, »zopet pri zavesti. O, dobro vem, da se ljudem v časi zblede vsled bede in nesreče. Tedaj se spomnite, da je to krščanska dežela, kjer bi vsakdo vesel vzel od Vas to lepo, malo stvarico v Vašem naročju in jo rešil mrzle reke. Nate, vzemite teh par šilingov in si kupite kaj gorkega zase, ker ste potrebni, ter se vedno spominjajte Boga ln njegove blažene Matere.«
Iztegnila je roko in jo dolgo držala v njegovi vo-liki, žuljavi dlani ter ga zrla z žareči m pogledom, ii-senčenlm od skrbi. Tedaj je potegnil« v nenadnem nagonu to veliko, močno roko k svojim ustnicam, t« zavila tesneje v svojo bedno ogrlnjalko ia odšla. Starec je obetal te opaševa! njeno visoko, dekliškoj^o-
.stavo, ki je korakala po costi in so temno odbijala od belega, snežnega ozadja. Nato se je obmil počasi proti domu. Ko je prišel skozi vresje po bližnjici na vrh hriba, so je obrnil in pogledal nazaj. Postava žene se jc jasno odbijala od temnečega se neba. Tudi ona je bila obstala in je gledala proti njemu. Ko je videla, da jo še vedno opazuje, je dvignila roko, mu zamahnila v slovo ter mu izginila izpred oči, kakor je menil, za vedno.
ORZEK
N NJEGOVO BURKA/TO ŽIVLJENJE
IX.
Storžek proda abecednik, da bi mogel ifi gledat lutke.
Ko je prenehalo snežiti, se je odpravil Storžek s svojim lepim, novim abecednikom na pot, ki je vodila v šolo: potujoč je pogruntal v svojih možgančkih tisoč modrosti in sezidal tisoč zračnih gradov, enega lepši od drugega.
In ko .je tako šel, je govoril sam s sabo: Koj danes se naučim v šoli brati, potem jutri pisati in pojutrišnjem se navadim delati številke. Potem, ko bom vse znal, zaslužim dosti par in s prvimi parami, ki mi pridejo v žep, bom pripravil očlcu lepo platneno suknjo. Kaj pravim platneno 1 Srebrno in zlato mu pripravim in z bisernimi gumbi! Saj jo ubožec res zasluži, ker je ostal navsezadnje, da je kupil knjige in me poslal v šolo, v srajčnih rokavcih... ob tem mrazu! Samo oče zmore toliko požrtvovalnosti!,..-
Medtem ko je ginjen to govoril, se mu je zazdelo, da sliši oddaleč piskanje piščal in udarce na boben: pi-pi-pi, pi-pi-pi.. .bum, bum, bum!...
Ustavil se je in poslušal. Godba je prihajala iz skrajnega konca dolge povprečne ulice, ki se je izgubljala v majhni vasici, zgrajeni na morski obali.
> Kaj naj pomeni ta godba? Škoda, da moram iti v šolft, če ne..
: In obstal je na mestu neodločen. A odločiti se je bilo treba na vsak način: ali iti v šolo ali poslušati piščali.
; Danos grem poslušat piščali, jutri pojdem pa v šolo; v šolo grem lahko vsak čas,<: je rekel pobalin in skomizgnil z ramerti.
Tako se je odločil in jo zavil v povprečno ulico in se spustil v tek. Bolj ko je dirjal, bolj razločno je slišal glas piščali in nabijanje bobna: pi-pi-pi, pi-pi... bum, bum, bum, bum!.
Kakor bi trenil in že je bil na sredi nekega trga, kjer je bilo polno ljudi, lci so se gnetli okoli velike lesene lope, pokrite s platnom v kričečih barvah.
-Kaj pa jo ta lopa?:: je vprašal Storžek, obrnivši se do dečka, ki je bil tam v oni vasi doma.
/Beri lepak, na njem je pisano, in vedel boš. ?.
»Rad bi bral, a kakor za smolo — danes ne znam brati.c
»Dobro si se odrezal, telce! No pa ti jaz preberem. Vedi tedaj, na tem lepaku je s črkami rdečimi ko ogenj napisano: VELIKI GAŠPERČKOV TEATER . /.; »Jeli že dolgo, kar se je začela predstava?;: »Zdaj se prične. > In koliko je vstopnina?«. >Štiri groše. —<:
Storžek, ki ga je zgrabila mrzlična radovednost, je pozabil na obzire in brez sramu vprašal dečka, s katerim je govoril:
: Ti, ali bi mi dal do juhi štiri groše?:: »Rad bi ti jih dale je odgovoril oni s pojočim glasom, »a danes ti jih kakor za smolo ne morem dati.«
»Jopico ti prodam za štiri groše,<: je rekel na to dondek.
»Kaj naj počnem z jopo iz rožastega papirja? Ce jo zmoči dež, ne ostane drugega, ko sleči jo s sebe.c ; Bi li kupil moje čevlje?<: : Dobri bi bili pri zanetanju ognja/: »Kaj mi daš za čepico?«
»Lepa pridobitev bi bila, bogme! Čepica iz kruhove sredice! Miši bi mi prišle jest glavo k
Storžek je bil kot na trnju. Prestapal se je, da bi napravil še zadnjo ponudbo, a ni imel poguma; obotavljal se je, omahoval, trpel. Končno je le vprašal: ■ Ali bi mi dal štiri groše za ta novi abecednik? .
veLllo
IgAŠPERtkTV TEmsi:
/Ali bi mi dal štiri groSe za Ia novi abecednik?.:
»Jaz sem še deček in ne kupim ničesar od dečkov/.: mu je odgovoril mali vaščan, ki je bil mnogo bolj razsoden od njega.
»Za štiri groše kupim jaz abecednik/: se je oglasil neki cunjar, lci je prisluškoval pogovoru.
In tik tak, je bila knjiga prodana. Pomisliti je, da je ubožec Pepek ostal doma v sami srajci okoli ramen in se tresel od mraza, samo da je kupil sinčku abecednik.
Dvanajst milijonov krvnih telesc tehta Šele en gram.
Vlivanje kave je bilo na Tur*;em Jota 1088 pod smrtno kaznijo prepovedano.
V mestu Čarih v Švici je ura, ki ima O metrov premora Veliki kazale« napravi nn leto 51 kilometrov dolgo pol
Grški modrijan Solon
je nevestam zapovadal, da morajo pred. poroko sue-sli jabolko, da je bil njih poljub slajši.
Mnč Kolntne toplote. Premog, Iti ga nakoplje-mo vsako leto na vsem svetli, M morali kopati 000.000 let, da bi dal toliko toplote, kolikor je dobiva zemlja o-l solnca v enem letu.
Rim jo imel za časa cesarja Avgusta 1802 vodometov; danes od tistih ni nobenega več.
Praprot zraste v vro.ih deželah 10 metrov visoko.
Žila bije na minuto povprečno 05 krat. do 80 krni. Bolj ko ae staramo. manj bije žila; pri nekaterih starih ljudeh udari nit primer samo 40 krf.t.
Najstarejši muzej sveta je v mestu Nara na Japonskem. Ustanovili so ga leta 750 po Kristusu, ima pa narodopisne, znanstvene, tehniške in umetno-obrfniške zbirke.
Beseda svinčnik dane« prav za prav ne velja več. To s čimer pišemo, jo grafit in nima s svincem nič opraviti. V srednjem veku so pa pač pisali s svincem ali pa 7. zmesjo, ki je imela eno tretjino cina in dve tretjini svinca.
Ijiebig je bil eden največjih kemikov vseh časov. Pa se je tudi on zmotil. Ivo so v sredi preteklega stoletja začeli gojili sladkorno peso, jo rekel, da nlrna ta rastlina nobene bodočnosti. Danes je pa sladkor eden glavnih izvoznih predmetov Nemčije, Lieblgova domovine.
Vprašanje iu odgovor. Ali Vam je vprašanje pretežko?';, vpraša pro-sor dijaka. »Vprašanje ne, samo odgovor«.
RabHonci so deklice, IU 90 bile dorasle za možitev, vsako leto prodali.
Drvarji Me delo!
Posekalo se bo cirka SOOO nit I rov. Za 120 m dolga in 1-10 m visoko zložena . klana polena z okroglicami vred sc plač« po prevzemu vsake 14 dni 15 Din v slabši liniji, v boljši pa 13-75 Din. Predujmov se ne daje. Prednost imajo delavci iz Ribniške okolice. Delavci brez poselske knjižice . sc ne sprejemajo.
MATŽELLE & CO, — CERMOŠNJICE. V
> ženini in neveste!
Nudi sfc Vam razno mauuiakturno blago najnovejše mode po izredno ni/ki ceni.
. W ANTON SAVNIK . ŠKOFJA LOKA.
MLATILN1CO na vitelj (gepelj), dalje ČISTILNICO za žito (pajkelj) in moško KOLO, Vse novejšega sistema, proda Martin Bertan, žalna »t, 32,
Dobičkancsno, malo POSESTVO
pri Sevnici ob Sari, 15 min. od postaje: dva vinograda, gozd, njivi, travniki, zasajeni s sadjem plemenitih vrst, naprodaj. Naslov in natančna pojasnila daje: Ant Sramelj, žel. Sn pos., Scvnica o, Savi.
ČEVLJARSKI STROJ (cilinder), dobro ohranjen, naprodaj.. - Josip Močnik, Sv, Pavel 7, Domžale.
Dragoceno darilo za vse
ljudi nem daje mali zemlja v zdravilnih zeliščih, katere rodi v naš blagor. Iz takih koristnih zelišč je sestavljeno že 27 let priljubljeno domače sredstvo: Fellerjev blagodišeči »Elsalluid-«, Kakor že v času našin dedov, tako se hvali tudi sedaj kot zanesljiv ublažitelj bolečin pri reumatizmu, v kri-
žu, trganju v udih in glavi, ter pri zobobolu. Odlično služi pri utrujenosti in onemoglosti, krepi in osvežuje mišičevje in živce ter kljubuje hladnemu zraku. Pomešan z vodo je prijeten za grgranje, za vrat in grlo. Izvrsten kosmetikuml Odznotraj in odzunaj je močnejši in večjega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. steklenici za 63 Din, 12 dvojn. aH 4 velike spec. slekl.
za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 val. spec. stekleni« za 250 Din, že obenem z zabojem in pošt. vred razpošilja po povzetju ali proti plačilu naprej lekar. nar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 16. Hrvatsko. — Posamezne steklenice Elsafluida po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorod, trgovinah.
. . *
Bollli na pljučih.
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi J^- UMETNOSTI HRANJENJA ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nočno potenje in kašelj prestane, teleima težina se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje
zdravniške znanosti potrdilo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tembolje bo za vas
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste Izčrpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000 komadov zastonj
In razposlal, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige.
Angust Marzke - Berlin,
AVilmersdorl, Bruchsalerstr. 5, Abtl. 869.
Dobro znana manufakturna trgovina
MARIJA ROGELJ - Ljubljana
SV. PETRA CESTA 26 — najvljudneje priporoča svojo bogato zalogo štofa, cajha, klota, porhanta, oksforda, cefirja, platna, rujave in bele kotenine, dalje moško in žensko perilo, rute in šerpe, volnene in svilene žemperje ter razno drobnarijo. Blago dobro, cene nizke.
Zlatnik so našle
v milu »ZI.ATOROG« med drugimi tudi naslednje gospe in gospodične: Bernarda Ritter, učiteljica v Toplicah pri Zagorju, Mici Krove, posestn. hči v VevCah pri Dev. M, Polje, Justina Mlakar v Lc-scah, Pepca Lovko, kuharica v Cerknici, Jožefa Rakovec v Podbrežju, Marija Grčar v Hrastniku, Tinca Podlesnik v Zagorju, Nada Možina, Šivilja, Dobračeva, Ana Novak v Mekotnjaku.	372
Pozor, šivilje in krojači!
Popolnoma krojiti in urezati obleko po vsakem modnem listu sc v kratkem času naučiš v Krojni ioli, Stari trg 19, I. nadstr., Ljubljana. Prihodnji tečaf ca šivilje t dežele se prične 29. januarja. Izdajanje modnih listov za kroienje s priloženim učnim zvezkom v slovenskem ieziku. Vsak krojač mOre sam po tem pouku urezati obleko po vsaki podobi na modnih listih ali pa specialno naročiti poljuben kroj po številki. Cena modnih listov z veliko stensko podobo 120 Din polletno. Vpisovanje od 13. naprej celodnevno. — Od min. za trg. in obrt korces. KROJNA ŠOLA, STARI TRG 19, I. nadstr., LJUBLJANA.	381
Kupim smrekovih okroglic
od 10 cm naprej, 1 m dolžine. Ponudbe pod šifro: »Celulozni let« itev. 224 na upravo »Domoljuba«.
Najtrpežnejše strešno kritje!
— Združene opekarne d. d. Ljubljana —
Miklošičeva cesta 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni .množini, takoj dobavno, najboljie preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in
# * sidno opeko * *
Na želio se pošlje takoj popis in ponudba I
Stekleni strešniki stalno na zalogi!
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znaSajo nad 300 milijonov kron.
zzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz
vsebuje
v Vaši roki se nahajajoče
Zlatorog-
ffirpentiniiuD milo!
Hodroce
žimnice, posteljne mreže in tapet, izdelke
prodaja najcencje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma).
»JULLIENOVO« čistilo za hitro in uspešn«
čiščenje vina!
Uporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima pravo cene ter ga vsakdo zavrže! Uporaba jc enostavna. Preprodajalci zahtevajte specielnc ponudbe. Glavna zaloga: Drogerija SANITAS, Celje in Ljubljana,
.mt»»M»M»*twm»«mtt»»tM»«»m»»»»
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 81) Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rolovža), Ljubljana, Mestni trg«
NaipopolnBlS1
ST0EWER
šivalni stroji
za HvUie, kroi«C« in čevljarje ter n
vuk dom. Preden ei nabavile •troj, oglejte si to -icredooat pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Stlenburg. ul. 6,1.
Brezplačen poak. IS letno jamstvo.
Mizarski VAJENEC se sprejme. Ivan Pezdir, Podsmreka Stev, 42 — p. Dobrova pri Ljubljani.
Rabim UČENCA za strojarsko obrt. - IVAN JEGLIČ - GROSUPLJE.	139
Motna vina očistiti
IN TRPKA TER PREKISLA OMILITI JE ZELO ENOSTAVNO!. Na zalogi imamo spec. francosko želatino »LAINO« tvrdke Clerment & Quignard, Pariš. k vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! -- Glavna zaloga: DROGERIJA
»SANITAS« — Celje in Ljubljana.
Ržena ŽIKA je samo ena!
lo ve vsaka gospodinja, ki hoče imeti na mizi okusno, zdravo in re-
dilno kavo. Zato zahtevo v trgovini le
Ž I K O
v rdečem zn< vitku.
POZOR prMl ponaredbatn>
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel. §t. 57, 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav.: Gospobanka.
RaCun postnega tokovnega urada z« Slovenijo	v lastni palnči (viS a ViS hotela „Unl0n").
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad »In 15,ooo.ooo -, vloge nad Din 2oo,ooo.ootr-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menicc, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcijo'pod najugodnejšimi pogoit
Araorikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. 1	Dar PooblaSCen prodajalec sredic Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovec.
I'
• \ . Urednik: Frane Zubret.