Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
[
Leto XXIII. - Štev. 8 (1139)
Gorica - četrtek, 25. februarja 1971 - Trst
Posamezna številka L 70
OPOREKANJE
Kontestiranje ali oporekanje je danes splošen pojav. Kontestiratl pomeni ugovarjati, izpodbijati, oporekati. Zajelo je tudi Cerkev in vero ter je zato primemo, da se ga dotaknemo v vrsti naših člankov.
čeprav danes menda že tudi vrabci na strehi oporekajo in smo torej na ta pojav navajeni, je vendar nekam neprijetno slišati o kontestiranju, kadar se nanaša na Cerkev. Neprijetno je tudi zato, ker ni vselej lahko ločiti, če gre za pristno in resno oporekanje, ki ga je treba vzeti zares, ali za navadno koketiranje z modo. Nekatere oblike oporekanja so namreč često namenoma hrupne in napihnjene, ker je pač to moderno.
Zaradi tega pa še ne smemo omalovaževati gibanja, ki je sicer lahko sporno, a obstaja, se širi in dobiva določen vpliv. Povemo lahko, da se z njim ne strinjamo, mimo njega pa ne moremo iti. Pogledati moramo, kakšni vzroki ga porajajo in v kolikšni meri ga lahko vsaj razumemo, če ga že ne moremo vselej sprejeti.
ODSEV DRUŽBENE KRIZE
V	CERKVI
Ni treba posebej ponavljati, da so sedanji časi za Cerkev težki. To priznavajo vsi, kakor je tudi precej enotna sodba o globokih vzrokih, ki so dovedli do stanja, katero navadno označujemo z besedo »kriza«. V glavnem so isti, ki so spravili v krizo današnjo družbo in današnjega človeka. Ker je Cerkev tesno vezana na družbo in njeno kulturo, je naravno, da vsaka sprememba v kulturi dobi odsev v Cerkvi in njenemu poslanstvu postavlja nova vprašanja.
Proti čemu je naperjeno oporekanje? Proti sedanjemu načinu življenja, proti potrošniški družbi, proti raznim zunanjim oblikam, socialnemu redu, politiki, pa tudi proti državi in družbi sami ter njunim ustanovam in ustrojem. In to ali takšno kontestiranje prenašajo nekateri na Cerkev. Ne oporekajo pa samo načina, kako se oznanja krščanstvo modernemu svetu in ne samo teologije, ki naj bi bila našemu času dostopnejša. Nekateri so začeli postavljati v dvom tudi vsebino vere in njenega nauka, češ da ju je le tako mogoče bolj poglobiti in očistiti. Dokler sta bila krščansko okolje in občestvo trdna in strnjena, tega pojava ni bilo. Danes pa je nastal predvsem zaradi postopnega širjenja sodobnega pojava sekularizacije.
Podrlo se je dosedanje ravnotežje, širi se nemir, ki ga spremlja negotovost, odnosno občutek negotovosti. Nemir je lahko tudi zdravilen, osvežujoč. V tej dobi, ki je polna vrenja, naj se tudi Cerkev pripravi, da bo pokazala svetu nov življenjski slog, v katerem bo prav kot doslej lahko izpolnjevala svoje poslanstvo. In dejansko je videti precej znakov — o njih večkrat govori Pavel VI. —, ki upravičeno vzbujajo zaupanje. Na žalost na drugi strani ne manjkajo znaki, ki vzbujajo skrb In često celo veliko bojazen.
VESELI IN NEVESELI ZNAKI
Med prvimi znaki lahko omenimo liturgično obnovo, nekatere nove organe za soudeležbo in soodgovornost, ki jih je po-budil koncil in že dobivajo poskusne oblike, prebujanje laikov, poživitev teoloških diskusij, dušnopastirsko obnovitveno prizadevanje, trud Cerkve same, da bi bila čim pristnejša in sposobnejša za utrjevanje in širjenje vere.
Vse to, kar na splošno imenujemo »ag-giomamento«, se za nekatere razvija preveč sunkovito, neenotno in neurejeno, za druge pa prepočasi. Nekateri bi radi polovico vsega, kar je v Cerkvi, odpravili, drugo polovico pa od vrha do tal preuredili in postavili na glavo, nekateri krogi pa so strogo kritični do vseh novotarij.
Eni in drugi se zavzemajo za stališča, ki so močno različna, če že ne nasprotna. Dobili so že ustrezne nazive: eni so »pro-greslsli«, drugi »Integralistl«. Oboji kritizirajo in kontestirajo tisto zdravo odprtost v Cerkvi, ki smo jo v enem prejšnjih člankov označili za krščanski realizem, pa tudi medsebojno sl oporekajo.
Kar je najvažnejše, je dejstvo, da izpodbijajo Cerkev kot celoto in njeno hierarhijo. Progresisti postavljajo in načenjajo vprašanja, ki gredo preko meje, do katere je možno različno mnenje in postavljajo v dvom bistvo ter značaj Cerkve same in vsebino razodetih verskih resnic.
Na vprašanje, kje je ta meja, bomo skušali odgovoriti prihodnjič.	M.	P.
Iskanje miru na Bližnjem vzhodu
Šest tednov brez pošte
V	Italiji smo navajeni sicer na stavke, toda nobena ne traja dolgo časa. Angleži pa so s stavkami bolj varčni, toda kadar se vanje zagrizejo, zlepa ne popustijo.
Seveda, vsi štrajki nimajo enakega odmeva. Tovarniških štrajkov javnost ne občuti tako zelo kot kadar stavkajo smetarji, ki puščajo na ulicah gore odpadkov ali poštarji, ki nočejo več prazniti nabiralnikov in raznašati pošte.
Prav te vrste stavko doživljajo Angleži že šesti teden in prav nič ne kaže, da bi se v kratkem kaj obrnilo na bolje. Uslužbenci pošte in telegrafa zahtevajo 13 % poviška, vlada pa jim je pripravljena plače povišati za 9 % in še to pod pogojem, če bodo zvečali svojo storilnost.
Anglija je postala otok v polnem pomenu besede, saj na otok ne pride nobena pošta in tudi z njega ne odide. Samo v Indiji je blokiranih en milijon in četrt zračnih pisem, v Južni Afriki se je nabralo šest milijonov pisem, v Franciji čaka na odpravo dva milijona pisem in paketov.
Stavka poštnih uslužbencev je v Anglija vzbudila nove dejavnosti. V vsakem mestu so se ustanovile skupine ljudi, ki pisma za določeno nagrado sprejemajo in jih potem odpravljajo na prejemnike. Zopet je prišla v veljavo služba naših nekdanjih »potovk« in potovalnih kurirjev. Nekateri hodijo čez Rokavski preliv v Francijo, Belgijo in Nizozemsko ter tam oddajajo pošto. Seveda je vse to le kapljica v primeri z ogromnim zastojem, ki ga je stavka poštarjev povzročila.
Malokdaj je bila kakemu diplomatu zaupana tako težka naloga kot švedskemu veleposlaniku v Moskvi Gunnarju Jarringu, ki naj bi zbližal nasprotujoča si izraelska in arabska stališča glede vzpostavitve miru na Bližnjem vzhodu in dosegel končno poravnavo spora.
Jarring se je vrgel z veliko vnemo na zaupano mu nalogo. Spočetka je samo eni in drugi strani posredoval predloge in protipred-loge obeh vojskujočih se taborov. Toda kmalu je spoznal, da to ne pelje nikamor, saj sta obe strani krčevito vztrajali na svojih predlogih, brez sleherne pripravljenosti, kaj popustiti ali pripomoči k zbližanju stališč.
JARRINGOVI PREDLOGI
Da bi mirovni posredovalec Jarring premagal to mrtvo točko, ki je grozila vsa pogajanja razbiti, je sklenil sam preiti v akcijo: egiptovski in izraelski vladi je zastavil vprašanja, na katera naj bi obe prizadeti stranki odgovorili in se tako izrekli o tem, koliko sta pripravljeni popustiti pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu.
Jarring je torej Egiptu in Izraelu predlagal sledeče rešitve:
1.	Izraelci naj bi se umaknili z egipčanskega ozemlja, ki so ga zasedli v bliskoviti vojni v juniju 1967. Polotok Sinaj naj bi Izraelci izpraznili, mesto Gaza pa naj bi pripadlo Izraelu, saj ni nikdar bilo del Egipta, temveč je vedno pripadalo palestinskemu ozemlju. Gazo so Egipčani zasedli leta 1948 ob nastanku izraelske države, ko so se okoristili z zmedo, ki je nastala ob odhodu zasedbenih britanskih čet. Kraj Šarm-el-Šejk, ki
Slovenski študentje, včlanjeni v Zvezi študentov Slovenije, so naslovili odprto pismo zboru narodov zvezne skupščine SFR Jugoslavije ter objavili resolucijo o položaju zamejskih Slovencev.
V pismu pravijo, da pričakujejo od bodočega obiska Tita v Italiji tudi to, da se bo uredil položaj tamkajšnje slovenske narodne skupnosti in bo prišlo do dokončnega soglasja o državni meji. študentje podpirajo vse zahteve predstavnikov slovenskih organizacij in političnih skupin, ki so jih v skupni spomenici naslovili na predsednika ministrskega sveta Colomba. Zahtevajo, da italijanska država slovensko narodnostno skupnost kot takšno enako obravnava v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Slovenci v Italiji morajo biti deležni pravic v istem obsegu kot jih imajo z zakonom zagotovljene francoska in nemška narodnostna skupina. Zahtevajo enakopravno navzočnost Slovencev v uradih, javnih šolskih in sodnih organih; slovenski televizijski program. Slovenske kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije ter manjšinski tisk terjajo enako pravico do finančne podpore iz javnih sredstev, kot to velja za italijanske organizacije in tisk.
Naši interesi — pravijo študentje — za ureditev položaja zamejskih Slovencev niso noben poseben slovenski kompleks, s katerim bi obremenjevali meddržavne odnose, ampak so to življenjski interesi jugoslovanske državne skupnosti, kot je tudi neodvisen razvoj makedonskega naroda stvar vse Jugoslavije.
V resoluciji o položaju zamejskih Slovencev pa so študentje obračajo na jugoslovansko zvezno skupščino, na jugoslovanski zvezni izvršni svet (vlado), na dr-
žavno tajništvo za zunanje zadeve, na slovensko republiški skupščino, na družbeno politične organizacije, ki so vsi skupaj odgovorni za izpolnjevanje pravic, ki pripadajo Slovencem v zamejstvu in ustrezno zaščitijo interese Slovencev v zamejstvu. Do sedaj niso bile izkoriščene pravne možnosti, ki jih daje mirovna pogodba, londonski sporazum in avstrijska državna pogodba, prav tako pravne možnosti, ki izhajajo iz resolucij Organizacije Združenih narodov (OZN). Problem zamejskih Slovencev bi zaslužil obravnavo pred OZN vsaj toliko kot problem Južne Tirolske. Jugoslavija ni nikdar ustrezno protestirala proti teptanju človečanskih in narodnostnih pravic slovenskih zamejcev. Dobri sosedski odnosi nikakor ne bi smeli biti vzrok za zapostavljanje manjšinskega vprašanja, saj je prav rešitev teh vprašanj pogoj za mimo sožitje in sodelovanje.
Avstrijskim oblastem resolucija očita, da ne izpolnjujejo 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja avstrijskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti iste pravice v enakih pogojih kot ostalim avstrijskim državljanom, od italijanskih oblasti pa zahteva poseben zakon za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter ukinitev vseh fašističnih ukrepov in zakonov, ki še vedno veljajo. Resolucija nato povzame zahteve, naslovljene v znanem pismu na ministrskega predsednika Colomba.
Zelo pomemben za nas zamejske Slovence je sledeči odstavek, ki resolucijo zaključuje: »Zahtevamo, da v celoti preneha negativni, diskriminacijski ideološki prijem v odnosu uradne Slovenije do posameznih skupin v zamejstvu. Mi podpiramo vse tiste sile, ki objektivno krepijo enakopravni položaj Slovencev.«
nadzoruje Tiransko ožino v Akab-ski zaliv, v katerem leži na skrajnem koncu izraelsko pristanišče Eilat, naj bi sicer upravljali Egipčani, toda Izraelci naj bi imeli v mestu svojo posadko, ki bi s svojo navzočnostjo jamčila svobodno plovbo skozi omenjeno ožino.
2.	Prišlo naj bi do posebnega sporazuma, ki ne bi še bil formalna mirovna pogodba, bi pa pomenil priznanje izraelske države in njenih meja.
Jarringov načrt se nanaša le na ureditev spornih vprašanj med Izraelom in Egiptom. Jordanijo in Sirijo pušča nalašč ob strani. Jarring se namreč zaveda, da bi pogajanja hitro zašla v slepo ulico, če bi pri njih sodelovali tudi Jordanija in Sirija. Poleg tega, če bi se enkrat Egipt sporazumel z Izraelom, bi ostali dve arabski državi bili pritisnjeni ob zid. Izrael bi potem, ko bi imel zavarovan južni bok proti Egiptu, z lahkoto krotil palestinske gverilce, ki so se zatekli v Jordanijo in Sirijo ter od tam uprizarjajo svoje napade.
RAZLIČNA REAKCIJA EGIPTA IN IZRAELA
Prvi so na Jarringove predloge odgovorili Egipčani. Mirovnemu posredniku so sporočili, da se jim zdijo predlogi sprejemljivi in da pristajajo nanje. Novi ministrski predsednik El Sadat je pokazal veliko več politične spretnosti kot pokojni Naser. Pred svetovno javnostjo se je razkril umerjenega v svojih zahtevah in tako zvrgel vso težo odgovornosti na izraelsko vlado. Če ta ne bi Jarringovih predlogov sprejela, bi si naložila zgodovinsko odgovornost za bodoči razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Politični opazovalci so bili mnenja, da so Jarringovi predlogi za Izrael koristni in da bi jih bilo pametno sprejeti, saj dajejo Izraelu mesto Gaza, ki je bila kakor zagozda v izraelsko ozemlje in od koder so palestinski gverilci izvajali svoje napade na judovska naselja. Poleg tega bi izraelska posadka v kraju Šarm-el-Šejk bila zadostno jamstvo za varnost plovbe v Akabskem zalivu.
Toda izraelska reakcija je bila vse prej kot pritrdilna. Krik in vik je zagnalo najprej izraelsko časopisje, nato pa je Jarringove predloge odklonila preteklo nedeljo še izraelska vlada.
Časopisje je Jarringa obtožilo, da je prestopil svoja polnomočja. Po njegovem mnenju sme Jarring le pospeševati iskanje miru, ne pa biti razsodnik v sporu. Seveda je tako stališče iskanje dlake v jajcu. Jarring ni hotel biti noben razsodnik in tudi ni podvzel nobene odločitve. On je le vprašal obe prizadeti strani, če sta pripravljeni njegove predloge sprejeti.
Izraelska vlada se je znašla v očividni zadregi. El Sadatova poteza jo je svetovni javnosti postavila na preizkusni kamen: hoče Izrael res sporazum z Arabci ali pa mu gre predvsem za to, da z dolgotrajnimi pogajanji obdrži vse, kar je v šestdnevni vojni zasedel. Odgovor je premnoge, tudi tiste, ki so na izraelski strani, razočaral. Izraelska vlada je pripravljena pogajati se, a brez predhodnih pogojev, kot je npr. vsaj delni umik 140 km proč od Sueškega prekopa. Umakniti se in se šele potem pogajati, to je za izraelsko vlado nesprejemljivo.
PREVLADA INTERESOV DVEH VELESIL
V	bistvu imajo Izraelci sicer prav, toda vprašanje je, če s svojim togim stališčem na dolgo dobo koristijo svoji stvari. El Sadata, ki je že itak pod hudim pritiskom arabske nestrpnosti, bodo prisilili, da bo spet šel v skrajnost kot Naser, zapravili si bodo simpatije držav, ki jih še podpirajo, zlasti Sev. Amerike in sami bodo morali naprej živeti v vojnem vzdušju, kar seveda ne pospešuje rasti države in krepitve gospodarstva.
Seveda, lahko pa so v ozadju izraelske nepopustljivosti še drugi dejavniki. Kaj pa, če sama Sev. Amerika ne želi, da bi se Izrael umaknil od Sueškega prekopa, saj je znano, da si tega odprtja najbolj želi Sovjetska zveza, ki bi rada iz Sredozemskega morja skozi prekop prodrla še v Indijski ocean in tudi tam začela delati zgago s svojo navzočnostjo.
Ce je tako, potem pa dobi izraelska odklonitev Jarringovih predlogov širši okvir: ne bi šlo več za spopad med Izraelci in Arabci, temveč za merjenje sil med ZDA in Sovjetsko zvezo, v katerem so Izraelci in Arabci le figure pri izbiranju novih potez na svetovnem političnem pozorišču.
VII. seminar za slovenske šolnike
V ponedeljek 22. februarja se je pričel v Kulturnem domu v Trstu VII. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Seminar, ki ga organizirajo na podlagi dogovora mešane italijansko-jugoslovanske komisije, se bo zaključil to soboto. Predavanja so dopoldne in popoldne ter so v glavnem ločena za profesorje in učitelje. Največ predavanj je namenjenih profesorjem slovenščine. Poudarek predavanj, ki so namenjena učiteljem, je predvsem na metodiki, profesorjem pa so namenjena specializirana predavanja.
Med predavatelji so ugledni strokovnjaki z ljubljanske univerze ter mariborske in ljubljanske pedagoške akademije. Med najvidnejšimi sta asistenta filozofske fakultete v Ljubljani dr. Matjaž Kmecl in Jože Koruza ter izredna profesorja prej omenjene fakultete dr. Boris Paternu in dr. Jože Toporišič.
V ponedeljek dopoldne je bila tudi uradna otvoritev, ki so se je poleg šolnikov udeležili predstavniki dežele, prefekture, tržaških šolskih oblasti, prosvetnih oblasti SR Slovenije, člani mešane italijansko-jugoslovanske komisije ter jugoslovanski konzul v Trstu.
Pozdravni nagovor je imel tržaški šolski nadzornik dr. Pericle Fidenzi, v imenu slovenskih oblasti je spregovoril Slavko Bohanec, sekretar za kulturo in prosveto SRS, v imenu slovenskih šolnikov pa ravnateljica liceja »France Prešeren« prof. Laura Abramova.
Ob robu uradne otvoritve velja omeniti tihi, a zgovorni protest šolnikov, ker merodajne oblasti zavlačujejo z ureditvijo njih službenega položaja. Na stranski steni velike dvorane Kulturnega doma smo med otvoritvijo namreč opazili plakat, na katerem je med drugim pisalo: Obsojamo šarlatanstvo šolskih oblasti in italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora.
Ena letalonosilka za vse gobavce
Misijonska revija »Mondo e missioni« trdi v februarski številki, da bi stroški, ki so potrebni za vzdrževanje ene same letalonosilke, zadoščali za odpravo gobavosti na svetu.
PisnanisiinskenIp.RilaelaMrzela iz življenja naših ljudi
se res kaj pripetilo, boste zvedeli, preden boste dobili tole pisemce. Če bo pa do tega časa še nekako mirno, se bomo lahko oddahnili, kajti če prvi začetki neredov v velikem obsegu ne bodo uspeli, potem smemo upati, da bomo še nekaj časa ostali pri življenju.
Razgovor o bodočih dneh v Dragi
Odbor Društva slovenskih izobražencev je pred kratkim povabil nekatere vidne izobražence s Tržaškega, z Goriškega in iz primorskih krajev Slovenije na razgo-vod o bodočih študijskih dneh v Dragi.
Omenjeni študijski dnevi so postali izredno zanimivi in se jih udeležuje vedno več poslušalcev. Med predavatelji so doslej bile že zelo vidne osebnosti iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Izobraženci vseh svetovnih nazorov razpravljajo na študijskih dneh svobodno in v duhu odprtosti ter razumevanja. O teh dneh je poročalo v zadnjih letih vse slovensko časopisje. Pred organizatorja se tedaj postavlja vse večja odgovornost in zato je skušalo vodstvo DSI na nedavnem srečanju slišati tudi konkretne predloge za prihodnje dneve, ki bodo 4. in 5. septembra.
Predsednik društva prof. Jože Peterlin je številnim udeležencem prikazal tematiko, o kateri so razglabljali na dosedanjih študijskih srečanjih. Nato se je razvil dolg razgovor, na katerem so se izkristalizirale nekatere teme, o katerih bodo razpravljali septembra v Dragi. Po eni strani naj bi na prihodnjih dneh razpravljali o problematiki, ki je povezana z novimi ustavnimi spremembami v Jugoslaviji, po drugi pa naj bi se izobraženci soočili z aktualnimi prelomnicami, ki gredo preko človeštva in zato tudi preko Slovencev. Za obojno problematiko so bili predlagani
Tri smrti v vrstah slovenskih izseljencev
V	Torontu (Kanada) so 30. januarja položili k večnemu počitku očeta tudi na Goriškem dobro poznanega prof. dr. Lojzeta Ambrožiča. Sam sin je opravil pogrebno mašo, navzoča pa sta bila oba pomožna torontska škofa. Somaševalo je pet slovenskih duhovnikov. Pokojni Lojze Ambrožič st. bi v maju dočakal 77 let. Bil je človek globoke vere, plemenitega srca in široke razgledanosti. V letih moči in zdravja je bil v Sloveniji zelo delaven v prosveti, goreč v cerkvi, agilen v politiki, vesten v trgovini. Kot tak je moral iti skozi mnogo nadlog. Pred komunističnim nasiljem mu je uspelo rešiti svojo družino v negotovo tujino. Srečno je pristal v Kanadi. Tu je v krogu družine tudi dozorel naj lepši cvet — sin duhovnik.
* * *
Na jugu Argentine pa sta zgubila 10. februarja življenje v letalski nesreči blizu Bariloč 40-letni Jože Poznič in komaj 17-letni njegov nečak gimnazijec Janko Prešeren, sin edinec Ivana Prešerna, ki je brat dr. Jožeta Prešerna iz Trsta in Pozni-čeve sestre Katarine. Pokojni Poznič je vse od svoje mladosti aktivno deloval v mladinskih organizacijah, v Katoliški akciji in v Marijini kongregaciji. Bil je tudi vnet misijonski delavec. V srednješolskem tečaju v Buenos Airesu je bil profesor zemljepisa. Bil je eden prvih, ki je diplomiral na slovenskem oddelku ukrajinske univerze v Buenos Airesu.
Zelo je ljubil gore, zato je rad zahajal v Bariloče. Pred mesecem dni je izdal panoramski zemljevid južnega dela Bariloč z jezerom Nahuel Huapi' in s Trona-dorjem. Letos je hotel delo nadaljevati, da bi izdal še zemljevid severnega dela Bariloč. Najel si je letalo, da bi ozemlje slikal iz višine. Nad Začarano dolino (Valle
tudi nekateri predavatelji iiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiimnimMimuummmiuimiuHmmHm
Tečaj za kandidate v zakonsko življenje
S TRŽAŠKEGA
III.
Mandaluyong pri Manili, 20. 1.1971
V zadnjem pismu sem omenjal težave in sitnosti, ki nam grozijo. Zdaj se je vihar razbesnel v pravi tajfun. Je še dosti slabše, kakor smo slutili, da bo. Kajti vsaj tu v Manili ni zakona ali postave, ki bi držala.
Kako je torej bilo? Pred letom dni smo sprejeli nekega delavca in inštruktorja v elektromehanično delavnico. Znal je tako lepo in prepričevalno prositi, da je bil sprejet kljub slabemu spričevalu, ki mu ga je dala tovarna, kjer je prej delal: «vodja godrnjačev». Po enem letu preizkušnje in potrpljenja je bil odpuščen zaradi nesposobnosti, lenobe in upiranja. Dva dni po odpustu pa se je že vrnil s se-znanom članov »Delavske zveze«, ki jo je v naglici on sam ustanovil in se imenoval za njenega predsednika. Pod takimi pogoji seveda »Zveza« ni mogla biti priznana in sprejeta.
V par dneh je možakar zbral okoli sebe nekaj zvestih pajdašev in z njimi s silo prisilil ostale delavce k štrajku. Blokirali so vse dohode v šolo, ki ima nad tri tisoč učencev, nad sto učiteljev in profesorjev ter več kot sto drugih uslužbencev.
Da je bila zadeva še bolj tragična in obupna, se je prav tiste dni pripodil na Filipine strašen tajfun (tropski vihar), kakor ga nihče ne pomni. Glavno mesto Manila se je znašlo ravno v središču tajfuna, kjer so se zračne mase vrtele s hitrostjo 220-280 km na uro. Prihod viharja, tajfu-nova glava, je trajal dve uri (tajfun se je namreč pomikal od vzhoda proti zahodu s hitrostjo 25 km na uro). Smrtna tišina, to je tajfunovo srce, je trajala tudi dve uri. Odhodni vihar, to je tajfunov rep, je besnel spet dve uri. Čisto matematično natančno. Škoda je bila strašna. Z dveh glavnih poslopij je odneslo streho, to se pravi, da je voda preplavila vsa nadstropja in vse, kar je bilo notri. Tudi druga poslopja so utrpela veliko škodo. Vsi drevesni nasadi in vrtovi so uničeni.
Komaj se je vihar poslovil, so se spet oglasili štrajkarski kričači. Ker smo bili brez hrane in brez vsake pomoči, smo klicali na pomoč tudi po našem radiu. In ljudje so začeli velikodušno prinašati hrano, pa jih malopridneži niso pustili noter. Nekaterim se je posrečilo, da so nekaj hlebov kruha naskrivaj vrgli čez zid.
Tretji dan so poskusili srečo naši so-bratje iz drugega konca mesta, iz Maka-tija. Toda po eni uri in pol čakanja in prerekanja so se morali s hrano in poškodovanim avtom vrniti domov. Sele četrti dan je končno prišel močan vojaški oddelek. Med vojaškimi tovornjaki je bil tudi naš transport iz Makatija, ki nam je pripeljal hrane za nekaj dni. Tudi jaz sem izkoristil navzočnost vojakov in jo ubral v bližnjo bolnišnico, kjer sem si dal poravnati dvoje nalomljenih reber...
Medtem je bil doma pravi pekel. Nekateri naših mladih bogoslovcev so skušali iti iskat pomoči. Vojaštvo je namreč ostalo okoli zavoda samo en dan, češ da je že vse »pomirjeno«. A komaj so odšli, je bilo seveda spet kakor prej in še hujše.
Dva tedna so hudobneži metali na naša dvorišča bombe domačega izdelka. S kamni so pobili vsa okna, ki so jih mogli doseči. Domače filipinske bogoslovce, ki so bežali ali hodili ven, so zapirali v okoliške bajte in jih pretepali. Večini se je sicer posrečilo, da so se vrnili, čeprav so jim grozili celo s smrtjo. Tudi starejšim sobratom ni bilo prizaneseno. Provincialo-vega namestnika so trikrat dobili v pest.
Poleg nasilja so se štrajkarji poslužili tudi pravnih pripomočkov. Vložili so tožbo na sodniji, a so jo izgubiti, ker je bilo njihovo početje očividno krivično in nasilno. Zdaj so se pritožili na višje sodišče. Medtem ko čakamo na izid priziva, pa ti nesrečneži neprestano krožijo okoli zavoda in nosijo vsemogoče plakate z najrazličnejšimi napisi, kakor je zdaj moderno.
Vhod in izhod skozi zavodska vrata je sedaj bolj ali manj prost. Zato gre tudi šola »skoraj« redno naprej. Službo vratarjev, šolskih slug, pometačev in drugo podobno opravljajo naši bogoslovci, tako Filipinci kot Evropejci. Res, vsa čast jim! Ko je štrajkarski vihar najhuje divjal, skoraj nihče ni spal. Treba je bilo stalno stražiti vsenaokrog, v gručah po trije ali štirje, v štirih skupinah, vsaka straža po tri ure. Čisto po vojaško.
Sedaj, po poldrugem mesecu, smo začasno najeli nove delovne sile. V tehnično šolo smo kot inštruktorje dobili pol ducata naših vrlih mladih sobratov, ki študirajo višjo gimnazijo.
Kako se bo vse to končalo? Nihče ne ve. Kar smo doživeli, je samo uvod ali poizkus. Ljudje so zelo prestrašeni. Bog daj, da bi se tudi dolgolasi razgrajači prestrašili in opustili svoje naklepe. Če bi
Te dni so naši zaročenci na Tržaškem prejeli od svojih duhovnikov lično vabilo z naslovom »Tečaj za zaročence«.
V	vabilu je rečeno: »Ta tečaj je namenjen samo vam, ki boste v tem letu ustvarili družino. Želi vas zato nanjo čim bolj pripraviti. Ker še danes velja izrek "kakor si boš postlal, tako boš tudi spal" boste razumeli, da ste v prvi vrsti vi, krščanski zaročenci, odgovorni za svojo trdno in trajno družinsko srečo. Zaradi tega boste vse tako uredili, da se boste mogli udeležiti večernih srečanj, ki so tu navedena.«
4. in 11. marca bosta govorila zdravnik dr. Milan Starc in duhovnik Viljem Žerjal. 28. in 25. marca isti duhovnik in pa psiholog dr. Danilo Sedmak.
Srečanja zaročencev bodo v Trstu, ulica Donizetti 3/1 ob omenjenih četrtkih z začetkom ob 20.30.
Vsak zaročenec bo ob koncu tečaja prejel potrdilo o udeležba. Ko se bosta zaročenec in zaročenka odločila za datum poroke, se bosta s tem potrdilom pravočasno predstavila domačemu župniku, ki bo imol z zaročenci samo še neposredno pripravo na poroko.
Dušni pastirji lepo prosimo, da bi zaročence, ki niso še prejeli vabila za tečaj, napotili k duhovnikom, da se bodo pravočasno seznanili s pobudo, ki jim bo v veliko in trajno korist. Opozarjamo tudi na radijsko oddajo »Vera in naš čas« (ob nedeljah ob 12.15) in »Družinski obzornik« (v soboto 6. marca ob 19.10), ki bosta poročala o važnosti tečaja.
Bralci pišejo
Nesocialna premična lestvica
Premična lestvica je zelo važen del socialnih zakonov, saj ureja tudi pokojnine.
V	zadnjih letih so se življenjske potrebščine občutno podražile, da zlasti mi upokojenci z nizkimi pokojninami zaskrbljeno gledamo v bodočnost.
Premična lestvica pa nima ozira na različni gospodarski položaj upokojencev. Vsem v enakem razmerju povišuje plače. Jasno je, da so pri tem na boljšem tisti, ki imajo visoke plače. Tako od 1. januarja 1911 upokojenec z dohodkom 100.000 lir na podlagi novega zakona št. 153 od 30. aprila 1969 prejema 5-6 tisoč lir poviška, revni upokojenci (in teh nas je tri milijone) pa na 18.000 oz. 23.000 oz. 25.000 lir
največ 1.200 lir poviška, kar pomeni 40 lir na dan ali četrt litra mleka.
Mi stari upokojenci menimo, da to ni socialno pravično. Poviški za upokojence Z nizkimi dohodki bi morali biti najvišji, potem pa bi se morali nižati v razmerju, kolikor je pokojnina večja. Ker ne znamo graditi barikad, požigati hiš, razbijati vozil na cestah in napadati mimoidočih, se vlada za nas ne meni. Ne prosimo usmiljenja, le dejanske enakopravnosti si želimo, saj državljanske dolžnosti vestno vršimo.
L. G., Gorica
Za izboljšanje kmečkih hiš
Deželna vlada je že leta 1968 objavila zakon št. 1, po katerem se kmetje lahko poslužijo raznih ugodnosti pri popravilih ali prenavljanju kmečkih hiš. V ta namen so na razpolago prispevki in ugodna posojila, ki veljajo predvsem za zboljšanje higienskih razmer. Pravtako so te ugodnosti namenjene za preureditev hiše, da bi postala bolj smotrno razporejena in prijetnejša za bivanje. Zato so prispevki in posojila namenjena za gradnjo kopalnic, stranišč, napeljavo hladne in tople vode ter elektrike, pa tudi za povečanje in prenovitev hiše.
Prispevki do višine 400.000 lir (500.000 lir v goratih predelih) so namenjeni za dela, katerih stroški ne presegajo poldrugega milijona lir. Lani je bil z zakonom št. 49 odobren dodaten prispevek do 250 tisoč v ravninskih oziroma do 350.000 lir v goratih predelih za obnovitvena dela, ki upoštevajo značilen kmečki gradbeni slog. Zelja pristojnih oblasti, da kmečke vasi in hiše ohranijo svojo značilnost in da se očuva krajinsko okolje, je s tem odlokom postala bolj vabljiva za kmečko prebivalstvo in seveda tudi uresničljiva. Isti zakon nudi tudi prispevke za odplačevanje obresti, ki bi jih kmečka družina najela za gradnjo, preureditev in povečanje stanovanjske hiše.
Vse te ugodnosti so namenjene le pristnim kmečkim družinam tj. neposrednim obdelovalcem, ki se običajno in neposredno bavijo izključno le s kmetijstvom, pa naj bodo posestniki ali najemniki zemljišč. Poleg tega zakon določa, da mora družina sama opraviti vsaj polovico vseh del na
Encantado) pa je letalo strmoglavilo in se razbilo na gorah ob reki Limay. Vsa slovenska skupnost v Argentini žaluje nad to težko izgubo, istočasno pa sočustvuje s težko prizadetima družinama. Tudi naš list se pridružuje temu sočutju. Bog naj vse tri vzorne rojake sprejme v svoje usmiljeno naročje.
IIIRI* CERKVE
    ...........................
Nabirka za teološko fakulteto
V	nedeljo 7. marca bodo v ljubljanski nadškofiji izvedli po cerkvah nabirko za teološko fakulteto v Ljubljani. Sedanji prostori za urejen študij so namreč premajhni. Po več letih čakanja in prošenj so oblasti dovolile, da smejo na dvorišču sedanje fakultete prizidati prizidek z novimi predavalnicami. A za vse to so potrebna sredstva.
Pastirsko pismo angleških škofov
Angleški škofje so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem opozarjajo na najbolj pereče moralne in socialne probleme angleške družbe. Pismo govori o krščanskem življenju, o državnih zakonih in moralnosti v družbi, o rasizmu, socialni pravičnosti, o nasilju, miru, splavu, evtanaziji, alkoholu in mamilih, o zakonu in zakonski morali, o oblikovanju vesti. Raznolikost tem kaže, da moralnost ne vključuje le spolnosti, ampak obsega vsa področja človekovega delovanja. — Pastirsko pismo se odlikuje po uravnovešenosti in toplini.
Novi izseljeniški duhovniki za Slovence v Nemčiji
Do nedavnega je bilo v Nemčiji osem slovenskih duhovnikov, ki so skrbeli za naše izseljence in zdomce in sicer: trije v Miinchenu, po eden pa v Essenu, Ober-hausnu, Mannheimu, Stuttgartu in Esslin-genu. A vedno večje število naših ljudi je zahtevalo novih moči.
Iz mesečnika za Slovence na tujem »Naša luč« zvemo, da so prišli v Nemčijo še štirje duhovniki. Ti so: Jože Cimerman iz mariborske škofije, ki je prevzel skrb za Slovence v škofijah Freiburg, Trier in Speyer ter bo stanoval v Mannheimu; drugi je Mirko Jereb iz ljubljanske škofije, ki je prevzel skrb za Slovence v škofijah Osnabriick, Hildesheim in delno Miinster. Bival bo v Bremenu. Tretji je Ludvik Rot iz Primorske. Skrbel bo za rojake v škofiji Koln in v Kolnu tudi bival. Kot četrti je prišel v Berlin dr. Stefan Steiner iz Maribora, bivši profesor moralnega bogoslovja.
kmetiji oziroma vsaj eno tretjino v goratih predelih. Družine, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, niso smatrane kot kmečke, ker se predvideva, da prihaja njihov glavni dohodek iz nekmetijskih dejavnosti.
Vsa ostala pojasnila daje pristojno kmetijsko nadzorništvo.
Inž. Janko Košir
Tisk po svetu
Ustanova Združenih narodov UNESCO prinaša v letnem poročilu tudi številke, kako je razširjen tisk po svetu. Na prvem mestu so Švedi, kjer je prodanih dnevno 52 izvodov časopisov na sto prebivalcev. Na drugem mestu je Japonska, sledi Anglija, nato Vzhodna Nemčija, kjer pride dnevno 45 izvodov na sto ljudi. V ostalih evropskih državah se vrti število izvodov med 20 in 30 na sto prebivalcev. Zelo nizko pa je število v afriških in azijskih državah, kjer ne dosežejo niti enega izvoda na sto prebivalcev. Tudi to je eno izmed otipljivih znamenj, kako daleč so še na poti razvoja.
Cerkev v ex Belgijskem Kongu
Po uradnih statistikah šteje nekdanji Belgijski Kongo 20 milijonov prebivalcev. Katoličanov je osem milijonov. V Kongu je 40 škofij. 27. škofij ima domačina za škofa. Domačih duhovnikov je 587, redovnic pa 1115. V velikih semeniščih je trenutno 352 bogoslovcev. Katoliška univerza Lovanium v Kinšasi ima 3.300 visokošol-cev. Univerza se je v nekaj letih močno razvila.
Glasbeni večer v župnijskem domu Sv. Vincencija
14. februarja je velika in lepa župnijska dvorana Sv. Vincencija v Trstu sprejela številne gojence raznih tržaških glasbenih šol, njih učitelje, starše in prijatelje. Dvorana je bila kmalu polna.
Glasbeni večer je priredil ansambel Mi-ramar, da bi omogočil slovesno podelitev spričeval gojencem, ki so uspešno položili izpite. Na prireditvi so nastopili tisti gojenci, ki jih je izpraševalna komisija smatrala za najbolj učinkovite. Slišali smo soliste s harmoniko in kitaro, čisto male (osemletne) in odrasle. Nastopili so tudi razni ansambli. Najbolj je navdušil ansambel Miramar, bodisi junior kot senior, čeprav ga slišimo v zadnjih časih vsepovsod.
Izrednost večera pa sta predstavljala brata Benetello iz Padove, ki sta morala nadomestiti znanega harmonikarskega prvaka G. Marcosignorija. Ta se namreč ni mogel udeležiti glasbenega večera. Brata Benetello pa sta s svojima elektronskima harmonikama očarala mladino, ki je burno ploskala obema umetnikoma harmonike.
Zvedeli smo, da pripravlja ansambel Miramar II. deželni natečaj za soliste in ansamble. Vršil se bo 19. in 20. marca in se zaključil v nedeljo 21. marca v ist: župnijski dvorani Sv. Vincencija. Zato vlada po glasbenih šolah, ki jih vodita Romana in Elijana Zajčeva mrzlično pripravljanje za dober uspeh natečaja.
Po tem naporu čaka te mlade glasbenike še vsedržavno tekmovanje solistov in ansamblov (vsi pod 15. letom starosti) v mestu Recanati (5 km od Loreta). Letos se bo prvič na tem tekmovanju predstavil tudi ansambel Slomšek iz Bazovice poleg ansambla Miramar junior. Tekmovanje bo na belo nedeljo 18. aprila.
Dva cvetličarska tečaja
Sredi januarja sta bila zaključena dva kmetijska tečaja, tokrat oba iz cvetličarstva in sicer v Velikem Repnu in Trebčah. Tečaja, katera je omogočilo ministrstvo za delo, sta trajala po 30 dni. Zanimanje je bilo zelo živahno. V Trebčah je bil razred poln, v Repnu pa je pri 30 udeležencih skoraj primanjkovalo prostora. Pouk in končni izpiti so potekali v slovenščini. Predaval je inž. Janko Košir. Tovrstni tečaji vzbujajo iz leta v leto večje zanimanje. Ljudje so spoznali, da se tudi skopa in nehvaležna kraška zemlja da odlično izkoristiti in da se je ne splača prodajati.
Trenutno je v teku tečaj iz vinogradništva v Saležu. Zaključek je predviden za konec prihodnjega meseca.
Glasbene ure na slov. šolah
Pred kratkim je nastopil v prostorih učiteljišča »A. M. Slomšek« in nižje srednje šole »Sv. Cirila in Metoda« slovenski trio, ki ga sestavljajo Aoi Bertoncelj - klavir, Dejan Bravničar - violina in Ciril Škerjanc - čelo. Dijaki obeh šol so z zanimanjem sledili mojstrskim izvedbam priznanih slovenskih glasbenih umetnikov.
Pretekli teden pa je bil v prostorih liceja »France Prešeren« koncert orkestra Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra. Na sporedu so bili »Štirje letni časi« Antonio Vivaldija. Kot solista sta nastopila violinista Aleksander Zupančič in Žarko Hrvatič. Spremno besedo h koncertu je podal Janko Ban, verze o štirih letnih časih pa sta recitirali dijakinji klasičnega liceja Ivana Placer in Barbara Baldassi. Koncerta, ki je bil namesto zadnje ure pouka, so se radi udeležili dijaki obeh licejev, klasičnega in znanstvenega.
25 let Slovenskega gospodarskega združenja
Tržaški Slovenci imamo sicer veliko prosvetnih, kulturnih in verskih društev, odločno premalo pa je med nami samostojnih sindikalnih ter gospodarsko-strokovnih organizacij. Med slednje spada Slovensko gospodarsko združenje, ki že 25 let uspešno deluje.
Ob tej priložnosti namerava odbor združenja organizirati več prireditev, ki bodo strokovnega in družabnega značaja. Tako je v načrtih organizatorjev posvetovanje ali konferenca o problemih obrtništva, turizma, gostinstva in zunanje trgovine na našem področju. SGZ bo mogoče tudi izdalo posebno publikacijo o stanju, razvoju in potrebah našega gospodarstva. Za jesen je na sporedu podelitev nagrad in diplom ustanoviteljem, najbolj aktivnim in najzaslužnejšim članom združenja. Med družabnimi prireditvami velja omeniti avtomobilsko ocenjevalno vožnjo ter poseben družabni večer ob zaključku proslav ob 25-letnici ustanovitve združenja.
DEŽELNE POBUDE
Srečanje s književniki iz Slovenije
V	sredo 17. februarja je skupina 11 književnikov iz Slovenije obiskala svoje rojake v Trstu. Vodil jih je predsednik pisateljskega društva Ciril Kosmač. V telovadnici liceja »France Prešeren« so se srečali z dijaki zadnjih dveh razredov vseh treh višjih srednjih šol. Bilo je nekaj recitacij. Iz svojih pesmi sta brala Ervin Fritz (prva, erotična, ni bila najbolj primerna) in Niko Grafenauer, a Kosmač je prebral črtico. Sledil je razgovor o literaturi. Popoldne se je pet gostov srečalo z Ijudsko-šolsko mladino, ki je vneto poslušala njih branje.
Zvečer je bila »okrogla miza« v mali dvorani Kulturnega doma. Organizirala jo je — žal precej nespretno — Slovenska prosvetna zveza. Tema razgovorov je bila »Zamejski človek v zavesti slovenskega pisatelja«. Sijajnosti udeležbe pa potek razgovora ni bil kos. Predvsem je manjkal sposoben in odločen moderator, ki bi zadrževal iz struge uhajajoče diskutante. Govorilo se je — mestoma kar hudo okorno — o vsem; toliko da ni bila malo pred koncem prebrana še spomenica proti gradnji hidrocentrale pri Kobaridu. Ponavljanje nekaterih stvari je bilo večkrat mučno. Semtertja se je kdo začutil na zatožni klopi in bil skoraj užaljen. Niti to ni bilo jasno, ali naj ima poglavitno besedo na večeru Ljubljana ali Trst.
Kljub vsemu pa je — po dveh urah — prišlo na dan nakaj resnic, ki jih je treba zapisati. Toliko poudarjani enotni slovenski kulturni prostor za literaturo ne velja. V Sloveniji (baje) nacionalnega problema ni več ali ga književniki vsaj ne čutijo, zato se lahko predajajo avantgardističnemu in abstraktnemu ali pa spalno žgečkljivemu pisanju. Skoraj brez izjeme se izogibajo družbenokritične tematike, ker je zanjo treba precej poguma in umetniške moči. Zato pred takšno zatohlo literaturo ne moremo poklekovati.
Drugačen je položaj slovenskih književnikov v zamejstvu. Tu se je treba nenehno ustavljati potujčevanju, se truditi za lastni obstanek, z nehonoriranim pisanjem v manjšinske liste in revije ter delom v različnih društvih ohranjati ogenjčke slovenskega jezika in duha. Zamejski pisatelj je torej nujno bolj aganžiran. Igračkanja z besedami in laskanja sladostrastju si ne more in ne sme privoščiti. Kdor je na mrtvi straži, mora biti buden in borben. Vsaka knjiga, ki tu izide, je sad mnogoterih žrtev, in ker je izpoved svobodnega človeka, je v njej tudi veliko zraka. Dokler se Slovenija tej .knjigi brez straha za svoj socializem ne bo odprla, bo vsak razgovor med njenimi in zamejskimi književniki, žal, kvečjemu akademsko leporečje (brez njihove krivde).
Vinko Beličič
Stanku Majcenu. V »Primorskem dnevniku« je namreč neki anonimnež hotel dokazati nekaj, kar glede Majcena absolutno ne drži. Istočasno je objavljen iz Majce-novih del odlomek pod naslovom »V zakopih«.
Do besede so v novem letniku prišli tudi mladi. Marija Besednjakova je prispevala črtico »Smisel življenja«, Alenka Rebula pa pobija trditev, izrečeno v Družinskem obzorniku na radiu Trst A, da so mladi nezadovoljni, ker so presiti. Pojavila se je tudi rubrika »Za sodobne žene in dekleta«, ki obeta postati prav privlačna.
Martin Jevnikar opiše kulturno dejavnost Slovencev v Kanadi ter predstavi dva tamkajšnja slovenska pisatelja Božidarja Kramolca in Ivana Dolenca. Alojz Rebula obširno in pohvalno oceni zbirko črtic Vinka Beličiča »Med mejniki«, ki jih je Goriška Mohorjeva družba letos vključila v svoj knjižni dar. Sledi poročilo o delovanju SKADA-a na Goriškem. Tudi mi se pridružujemo nevolji, ki jo J. Š. izraža nad zastopnikom ljubljanske RTV Dušanom Fortičem, kateri je Tita za novo leto pozdravil v nekaki srbohrvaščini. In obljube med narodnoosvobodilno vojno, da bodo vsi jeziki v Jugoslaviji enakopravni? Nas v zamejstvu taki prizori gotovo ne krepijo v boju za naše pravice!
Vsebino revije dopolnjujejo pesmi Brune Pertotove in Anice Gartner, satirična rubrika »Čuk na obelisku« ter pisma bralcev in odgovori uredništva nanje.
Med vsemi je posebno značilno pismo škofovega vikarja msgr. Škerla, ki v njem izraža res občuteno željo številnih naših zavednih rojakov krščanske usmeritve, da bi se namreč »Mladika« bolj približala povprečni naši družini. Prva številka v določeni meri že odraža to željo, kar je treba samo pozdraviti in želeti, da bi se v tej smeri že spopolnila in bila vedno bolj res družinska.
Spričo novih prijemov v obravnavanju aktualnih problemov sodobne družbe in naše skupnosti bi bilo potrebno razširiti njen življenjski prostor na Goriško, ki skoro ni zastopana (razen krajšega poročila o delovanju SKAD-a) v tej številki.
V	uredniškem odboru tudi nima svojih zastopnikov.
t. a.
Opozorilo tržaškega nadškofa
Tržaški nadškof msgr. Santin ponovno opozarja na zahtevo Cerkve, naj otroci ne gredo k birmi pred 9. ali 10. letom starosti (v petem razredu osnovne šole), to se pravi par let po prvem sv. obhajilu. Potrebno je, da se ta postopek povsod uveljavi, vsaj zaradi tega, da ne bo razlike med tržaško in goriško škofijo ter škofijami v Sloveniji. O razlogih za odložitev birme smo že govorili v našem listu.
Marijin dom v ul. Risorta
Predavanje univerzitetnega prof. dr. Janeza Vodopivca iz Rima o »dinamiki Cerkve in aktivnosti vseh njenih članov« v soboto zvečer nas je zelo zadovoljilo. V naših časih slišimo in beremo o krizah, težavah, slabih zgledih v Cerkvi. To je sicer božja ustanova, a je izročena v slabotne človeške roke. Dr. Vodopivec pa je hotel pokazati na temelje Cerkve, na njeno pravo, pozitivno stran. Toliko lepega je na njej, take dobrine prinaša ljudem, da se z njo ne more primerjati nobena druga družba. Odpira jim neizmerna svetla obzorja in veliko upanje prinaša vsemu človeštvu. Kdor vse to premisli in razume, ta ne bo postal malodušen pesimist, marveč pogumen izpovedovalec vere in dejaven ud Cerkve za prenovitev sedanjega sveta.
Čeprav je bilo predavanje dan pred pustno nedeljo, ko je bila istočasno v mestu napovedana cela vrsta zabavnih prireditev, je bila naša dvorana skoro vsa zasedena. Okrog 120 je bilo poslušalcev, velik del izobražencev.
Zadnje predavanje v letošnji zimski sezoni bo po prazniku sv. Jožefa v soboto 20. marca o »svobodi vesti«. Imel ga bo dr. Alojzij šuštar, škofov vikar v Churu v Švici.
Na pustno nedeljo, 21. februarja, smo popoldne imeli veseloigro »Char]eyeva teta« v treh dejanjih. Igralci in igralke, naši skavti in skavtinje, so navdušili in spravili v dobro voljo nabito polno dvorano gledalcev. V kratkem času so pod vodstvom gospe Stane Oficije naštudirali dve uri
7. marec - Pesem mladih
»MLADIKA« na pragu XV. letnika
Prvo številko novega, tj. petnajstega letnika »Mladike«, ki se odlikuje po pestri vsebini, odprejo številne izjave naših političnih in verskih predstavnikov, mladine, prosvetnih in javnih delavcev pod naslovom »Kaj pričakujemo v letu 1971?«. Povest v nadaljevanjih bo tudi letos »Pomlad Adele Ostroluške«, ki jo iz slovaščine prevaja Marijan Brecelj. Tudi letos bodo na vrsti zgodbice, ki jih pišejo bralci-samouki iz našega podeželja. V tej številki se pričenja spis »Iz mojega življenja«.
Polemičnega značaja je zapis o pisatelju
Mladina poje, igra, raja v Kulturnem domu v Trstu
Kot smo že javili prejšnji teden, se mlada na Tržaškem pridno pripravljajo za nastop »Pesem mladih«, ki ga prireja Zveza cerkvenih pevskih ziborov v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 7. marca.
Prijavili so se naslednji mladinski cerkveni pevski zbori: iz Mačkovelj, Boljun-ca, Ricmanj, Bazovice (Slomškov dom), Trebč, Opčin (Finžgarjev dom), Sv. Križa, župnije sv. Vincencija v Trstu, verjetno tudi iz Skednja, Katinare ter Marijanišča na Opčinah. Upamo, da bo nastopil tudi številni mladinski zbor enotne srednje šole v Dolini.
Veselo glasbo nam bodo nudili ansambel glasbene šole iz Boršta »Kondor« in »Slomšek «iz Bazovice, »Naši mladi« in »Taims« z Opčin, Miramar junior ter solisti s kitaro in pri klavirju iz Rojana in Sv. Ivana. Baletna šola Slomškovega doma iz Bazovice bo s sodelovanjem ansambla Miramar senior prvič izvajala ples »čardaš«
ob Montijevi skladbi.
Vsaka nastopajoča skupina ima na razpolago le od štiri do sedem minut časa, ker je program zelo obširen. Zveza cerkvenih pevskih zborov je povabila k sodelovanju tudi Glasbeno matico iz Trsta in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice. žal se pa ti dve organizaciji ne moreta povabilu odzvati.
Obeta se nam torej res lep praznik slovenske mladine. Že to nedeljo bomo po vseh župnijah lahko dvignili vabila za nastop »Pesem mladih«.
Nagrajeni slovenski šolarji
Učenci I. in II. razreda slovenske osnovne šole pri Sv. Frančišku so prejeli nagrado na natečaju ENAL za lepe jaslice, ki so jih izdelali iz polistirola. Pridni učenci in njihova učiteljica Pavla Kobal so prejeli diplomo, bronasto kolajno in bronaste jaslice. Učencem in požrtvovalni učiteljici čestitamo.
trajajočo veseloigro. Odmore je izpolnil še srečolov, pri katerem je vsakdo, ki je kupil listek, kaj dobil. Igralcem in igralkam, posebej še režiserki smo hvaležni za prijetno zabavo.
Povratek fašizma je treba preprečiti
Deželni zbor je na eni zadnjih sej obsodil fašistične izgrede v notranjosti Italije; svet je prav tako obsodil vsakršno nasilje in vsakršno težnjo po prevratu in diktaturah. V razpravi je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka zelo ostro obsodil fašizem, ki dviga v Italiji spet glavo in zahteval, da javne oblasti store vse, kar je mogoče, da v kali zadušijo poskuse nasilja in anarhije.
Rojan
Na pustno nedeljo je nastopil v Marijinem domu Tržaški oktet. Zapel je 18 pesmi. Program je bil pester, od preprostih narodnih do zahtevnih umetnih skladb. Podajanje je bilo izredno dobro. Glasovi lepo zliti. Oktet je žel veliko priznanje. Zelja vseh prisotnih je bila, da bi se oktet kmalu spet vrnil. Bogati naj naše dvorane z lepo slovensko pesmijo!
Prešernova proslava v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
Zelo so nas razveselile letošnje množične proslave našega velikega pesnika Prešerna. Skoro vsa društva kakor tudi številne šole so se oddolžile temu velikanu naše literature. Tudi svetoivanski Marijin dom je preteklo nedeljo pripravil proslavo, ki je bila na umetniški višini in je zelo dobro uspela.
Cerkveni pevski zbor, ki ga vodi ga. Nada Žerjal, je zapel pet pesmi in kot zadnjo »Zdravljico« tržaškega skladatelja U. Vrabca. To je glasbena mojstrovina, ki je kot vedno užgala občinstvo, katero je nagradilo pevce in avtorja z burnim ploskanjem. Gdč. Lori je nato prebrala kratek, a jedrnat življenjepis pesnika. Z navdušenim aplavzom je bil sprejet gledališki umetnik Stane Raztresen, ki je očaral navzoče z recitacijami Prešernovih poezij. Podal jih je tako učinkovito, da so dobili gledalci vtis kot da prisostvujejo gledališki predstavi. Dobro uro so prisotni sledili Raztresenovemu podajanju, a na koncu je moral dodati še eno poezijo, ker ploskanja ni bilo ne konca ne kraja.
Po prireditvi so se nastopajoči in gledalci zbrali v spodnji dvorani na zakusko, kjer ni manjkalo dobre volje in veselega prepevanja.	E.	Fischer
Pokrajinske komisije za obrtništvo
V deželi Furlaniji-Julijski Benečiji so bile pred kratkim ustanovljene štiri pokrajinske komisije za obrtništvo. To se je zgodilo z odlokom predsednika Berzan-tija. V tržaško pokrajinsko komisijo je bil poleg dveh izvoljenih svetovalcev (na zadnjih obrtniških volitvah sta bila na listi SGZ izvoljena Rafael Grgič in Milan Kovačič) imenovan s predsedniškim odlokom Karlo Grgič. V komisiji bodo torej sedeli trije slovenski obrtniki.
V goriški pokrajinski komisiji za obrtništvo pa bo sedel Viktor Prašnik, obrtnik in znani prosvetni delavec ter dolgoletni pevec v goriških zborih.
Za dober tisk na Tržaškem		
Opčine	Lir	58.015
Bane	»	10.740
Ferluge	»	3.400
Novi sv. Anton	»	55.000
Rojan	»	44.000
Sv. Križ	»	40.650
Boljunec	»	31.500
Dolina	»	30.000
Katinara	»	25.000
Skedenj	»	25.000
Boršt	»	21.000
Sv. Vincenc	5>	18.500
Barkovlje	»	17.255
Kolonkovec	»	16.600
Bazovica	»	15.700
Mačkolje	»	15.000
Prosek	»	14.500
Kontovel	»	13.100
Pesek	»	12.300
Sv. Jakob	»	11.000
Sv. Ivan	»	10.500
Salezijanci	»	10.000
Repentabor	»	5.000
Ricmanje	»	5.000
Sv. Ana	»	5.000
Trebče	»	4.000
SKUPNO	Lir 517.760	
Predstavniki tržaškega šolskega sindikata v Rimu
Podpredsednik vlade De Martino je pretekli teden sprejel tajnika Sindikata slovenskih šolnikov prof. Škerlja in odbornika prof. Sancina. Sestanek se uvršča v prizadevanja tržaške sindikalne organizacije, da po toliko letih zavlačevanja, obljub in diskriminacij doseže ureditev službenega položaja za slovenske profesorje.
Sindikalna predstavnika sta se sestala tudi z raznimi drugimi visokimi osebnostmi na šolskem področju, kot s predsednikom poslanske prosvetne komisije poslancem Romanatom, senatorjema Bettiolom in Alborellom ter s podtajnikom prosvetnega ministrstva poslancem Rosatijeim.
Razgovori so se sukali okrog pomanjkljive ministrske odredbe o razpisu didaktičnih habilitacij za slovenske šole, o čemer smo poročali v zadnji številki našega lista. Na razgovorih je bilo med drugim ugotovljeno, da je treba čimprej odobriti zakonski osnutek Belci-Škerk.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 28. febr. do 6. marca 1971
Nedelja: 10.50 Otroška matineja. 15.00 Lyon: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. 18.30 Mestece Peyton - ser. film.
Ponedeljek: 18.30 Ob tednu boja proti raku. 20.35 M. Camoletti: »Strogo zaupno«, TV drama. 21.45 Večer s Fr. Štiglicem.
Torek: 19.05 Infarkt srčne mišice - bič 20. stoletja. 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje. 20.35 Dogodek - jugoslovanski film.
Sreda: 17.50 čarobna piščalka - serijski film. 19.20 Po sledeh napredka. 21.35 Trojka - film. 22.00 D. Švara: Ocean - opera.
četrtek: 17.45 Veseli tobogan: Žalec. 18.30 Skrivnosti narave. 19.20 Vse življenje v letu dni. 20.35 Slovenec za naravo. 21.35 S. Maugham: Svetovljanke. 2225 G. Verdi: Messa da Requiem.
Petek: 16.00 Bern: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B: Norveška : Jugoslavija. 19.00 Znani obrazi: Bette Davis. 20.35 23 korakov do tiste ulice - ameriški film.
Sobota: 16.25 Balkansko prvenstvo v smučanju. 18.15 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana. 18.45 Holandski dragulji -ser. film. - 19.20 Največji živalski vrt. 2135 Nepremagljivi - ser. film. 22.50 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B: Jugoslavija : Avstrija - II. in III. tretjina.
  IIIIIIIIIIIIIl I Illlllllllll IIIIII1I Illlllllllllllllllllllllllllllllll Illllllllll I Illlllllllllllllllllllllllllllll im Illlllllllllllll II Illlllllllllll Illlllll Illllllllllllllllllllllllllllllllll IIIHIIIIIIIHIIIII Illl  .....................................................................................................................................................  Illllllllll.......IIHIIIIIIIIIIHIHIIIIIIHHIIHI............Milili......IIIHinimillHIIIIIUII............n.........mn.............III,mu.............miumilntnin.......M................... .....n
t Msgr. Janez Hladnik
114 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
NA DOMAČIH TLEH
Hitro sva bila v Logatcu. Malo ali nič se ni spremenil. Som pa tja kaka nova stavba. Le gostilen je manj. Pri Kramarju se odcepi cesta v Rovte in Žiri. V spominu se mi je obudilo peketanje konja, ki je jadrno hitel, ko so me prvič peljali v Logatec, da bi mi zdravnik zašil ukošeno nogo. V Ponikvah me je pred hiša čakala sestra Mici. Ustavila sva se za hip. Solze so ji stopile v oči, ko mi je stisnila roko in me povabila v hišo, ki je tedaj še ni bilo, ko sem odhajal v Argentino.
Pri Malnu me je nato pozdravila sestra Tilka in njeni že odraščajoči otroci. Davno je že bilo, ko sem obema blagoslovil zakonsko zvezo. Obe sta ostali vdovi in nobena ne ve, kje počivata moža in očeta
njunih otrok. Vse to je priklicalo solze v oči.
še malo in na petkoviski cesti sva. Lepo je ohranjena. Vaščani sami skrbijo zanjo. Hitro gre po Potočni navzgor. Dr. Šubic ustavi avto. »Tukajle so Italijani 17. junija 1942 ubili vašega brata Franceljna, ker je bil zlobno ovaden, da je pripravljal nanje napad.« Prvi streli so bili to, s katerimi se je začela morija najboljših slovenskih fantov.
Že sva v Dolu. Pri Ajdovem zdimu je zrastal oreh in košata smrdelika. Drobnica še stoji. Tudi zelnik je še tam, kjer je bil. Nekaj novega so pa električni drogovi. Seveda. Saj so mi že povedali, da imajo doma elektriko. Pokaže se stari oreh s tremi vrhovi, nato hlev, kašča, drvarnica.
Na dvorišču smo. Sam čudež božji je, da stoji hiša nedotaknjena. Nič porušena, nič požgana, dragoceni zaklad mladostnih spominov. In tukajle so naši domači! Ob njih rovtarski gospod. Z radostnim smehom me pozdravljajo. Vesel trenutek, a že tudi bridko spoznanje: matere ni. Tudi Štefan ne bo prišel; kdo ve, kje ga zem-
lja krije. Francelj pa v Rovtah počiva. Pač tako je zapisal Gospod Bog v knjigo življenja in tako se je zgodilo.
Zopet sedim za mizo. V kotu kot nekdaj: hišni oltarček Srca Jezusovega, poleg ob strani brezjanska Marija. Na mizi pa liter mošta in hleb črnega kruha. Petrovi otroci, tedaj trije, me zvedavo gledajo, strica iz Amerike, ki so ga čakali čez dan na pragu, ponoči pa v sanjah na posteljici...
Saj kar ne morem verjeti. V dveh urah sem prišel iz Gorice do doma. Kako daleč je bilo to nekoč! Dva dni hoje. In še to: iz Nove Gorice prideš brez potnega lista v Ljubljano. Ko sem bil v Metliki, sem dejal, da bom vriskal, ko se bo moglo priti iz Ljubljane do Gorice brez potnega lista. Sedaj, ob tem snidenju z domačimi, sem se tega domislil, a vriskal le nisem: Gorica ni naša in še marsikaj drugega je napak.
PRVI VTISI
Tedaj je zazvonilo na Petkovcu. Pokrižali smo se, da zmolimo angelsko češče-
nje. Vsi trije zvonovi so zapeli kot nekdaj. Bil pa je čas, ko so bili mutasti.
Pesem zvonov je čudovita. V meni so se prebudila prelepa čustva. Spomin me je popeljal v dneve prešerne mladosti, ko me je zvon k dnevu budil, opoldne kose ustavil in zvečer trudnim konec dneva oznanil ter nas opomnil, da naj bo Bogu posvečeno delo celega dne. In tudi sobotni ter predprazniški poldani so mi prišli na misel, ko je zvonilo sveti večer ali so pri-trkovali fantje, da je vriskala duša polna veselja... Dolgo je že tega.
Obiskovalci so se poslovili. Po večerji smo pokleknili k molitvi. Ista navada, ki so jo imeli dedje, gre naprej in dokler bo šla, bo Bog čuval naš dom.
V	sobi starega očeta so mi pripravili posteljo. Dolgo nisem zatisnil očesa. Vtisov je bilo preveč in presilni so bili. Petkovška ura pa je vztrajno udarjala in me končno uspavala. Zbudil me je zvon. Saj res, čez pol ure bo maša na Petkovcu, tako so vedeli vsi, ki so zvon slišali in iz tega spoznali, da je res prišel domov »ruparski gospod*.
MAŠA NA PETKOVCU
Najgloblji vtis moje mladostne domišljije mi je za vedno ostala cerkvica na Petkovcu.
Marsikaj je ta cerkvica doživela med zadnjo vojno. Bila je celo nekaj časa obrambna postojanka protikomunističnih vaških stražarjev. Pravi čudež, da je ostala cela.
Kar hitro sem bil nared. Ljudje so že začeli prihajati k maši. Koliko jih bom še poznal? V cerkvi sem našel vse tako, kot je bilo. Zob časa se skoro ni poznal. Isti stari častitljivi tlak, isti značilni kip sv. Hieronima, dve podobi lurške Marije, oba stranska oltarja, križev pot...
Pristopil sem k oltarju. Spomnil sem se davnih dni, ko sem kot otrok videl nove mašne plašče in sem menil: »Joj, koliko gvantov bodo imeli gospod!«, pa je nekdo pripomnil, morda mati: »Če boš šel za gospoda, jih boš pa ti oblekel.« No, sedaj je že 31 let, odkar sem prvič stopil v tej cerkvici k oltarju božjemu, k Bogu, ki je razveseljeval mojo mladost.
(Se bo nadaljevalo)
Razočarali so nas !
Prosvetna zveza v Gorici je povabila na obisk v naše mesto skupino pisateljev in pesnikov iz Slovenije. Pri tem si je oskrbela pri šolskem skrbništvu dovoljenje, da smejo ti tvorci slovenske besede obiskati tudi šole, tako osnovne kot srednje.
Zamisel je gotovo dobra, toda njena izvedba ni bila dobra. Predvsem ni bilo prav, da je organizator postavil slovenske šolnike pred izvršeno dejstvo, to je pred pismo šolskega skrbnika, s katerim je ta dal dovoljenje za obisk na šolah. Ali bi ne bilo bolj demokratično, da bi se organizator obrnil prej na pristojna šolska vodstva in skupaj z njimi organiziral tak obisk? Druga nevšečnost je bila, da je organizator diktiral tudi, katere šole bo kaka skupina pisateljev obiskala. Tako so npr. na višjih srednjih šolah čakali na obisk Pavleta Zidarja in Cirila Kosmača, zadnji trenutek pa sta prišla dva druga.
Tako se v demokratični družbi ne postopa. Šolniki so po pravici dali organizatorju to tudi razumeti.
Druga nevšečnost je prišla od strani pisateljev samih. Ti so namreč čisto pozabili ali spregledali, da prihajajo na šole v zamejstvu. Naši dijaki so pričakovali, da jim bodo prikazali slovensko umetno besedo, toda govorili so res slovenski, ali njih duh je bil čisto zapadnjaški, potrošniški, kot ga lahko srečajo kjer koli po italijanskih in drugih zapadnih revijah, filmih, romanih. Zato je neka dijakinja priznala: »Razočarali so me.«
Isto velja za del publike, ki se je z istimi umetniki slovenske besede srečala v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu: razočarali so jo v njenih pričakovanjih.
M.B.
Nova cerkev sv. Ane
Pred šestimi leti je bila ustanovljena v goriškem mestu nova župnija Sv. Ane, ki naj bi povezovala v farno skupnost novo nastajajoče naselje na področju med mejo in Tržaško cesto. Za župnika je bil imenovan Alberto De Nadai, ki je moral postaviti temelje novi ureditvi fare.
S pomočjo same farne skupnosti, kakor tudi s pomočjo škofije in dežele mu je v razmeroma kratkem času uspelo postaviti cerkev, župnišče in farni dom. Vsa tri poslopja sestavljajo celoto, tako da se prehaja iz enega prostora v drugega.
Blagoslovitev nove cerkve in drugih prostorov je opravil v soboto 20. februarja nadškof msgr. Cocolin. Navzoči so bili
Prav pester je bil spored, ki se je na pustno nedeljo popoldne razvijal v Katoliškem domu v Gorici. In tudi občinstva je bilo veliko. Dvorana je bila spodaj in na galeriji do kraja zasedena, znamenje, da si naši ljudje želijo sproščenja, razvedrila in veselih prizorov.
Večer je kot že vsa zadnja leta pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Točke, ki jih je bilo deset, so s šaljivo besedo in duhovitim nastopom povezovali Marko Brajnik, Jordan Mučič in Ugo Zulian.
Prvi so nastopili člani ansambla Mi-iNi-PE, žal brez enega njegovih ustanoviteljev Petra Špacapana. Prav hitro so znali občinstvo spraviti v dobro voljo in tako odprli pot ostalim nastopajočim.
Deklice goriškega Marijinega vrtca so navdušeno zarajale in zaželele vsem navzočim veselega pusta; skavtinje so pokazale, kaj se zgodi, če kdo ne zna pravočasno slediti semaforju; fantje iz Podgore so prikazali svojevrstno nezgodo, deklice iz Podgore pa so pripravile prizorček »Metka prodajalka«. Viktor, Nartko in Re-migij so prvi del programa zaključili s spevoigro »In vino veritas«. Seveda se je prizor izvršil v krčmi, kjer se je znova
tudi deželni odbornik za finance Tripani, goriški župan Martina in še mnogi drugi predstavniki oblasti. Po blagoslovitvi cerkve je msgr. Cocolin opravil prvo sv. mašo v novem svetišču v koncelebraciji z župniki goriškega mesta.
Rupa
V	sredo 18. februarja je našel svoj zadnji dom na rupenskem pokopališču Ludvik Kogoj, dolgoletni cerkovnik rupenske cerkve. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. Pri pogrebni maši in v zadnje slovo so mu peli člani moškega pevskega zbora »Mirko Fi-lej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki vodi tudi cerkveni pevski zbor v Rupi in ki se je med mašo tudi dostojno poslovil od svojega mežnarja. Da pa je nastopil prav moški zbor »Mirko Filej«, ni bilo slučajno, saj ima v svojih vrstah večje število pevcev iz Rupe in Peči.
Pokojniku, ki je pridno in skrbno opravljal svoje delo v cerkvi, je bila cerkev njegov drugi dom, na katerega je bil zelo navezan. Navezan pa je bil tudi na Boga in ga pogosto užival pod podobo kruha. Pri Njem je našel moči za vsakdanje težave in črpal tisto vedrino, ki ga je vseskozi odlikovala. Skratka, pokojni Ludvik je bil pravi krščanski mož. Njegovo izgubo resda občutijo najbolj njegovi domači, a za njim žaluje tudi farno občestvo.
Pokojni Ludvik je pred nekaj meseci še čil in zdrav obhajal zlato poroko s svojo življenjsko družico Pepco in tedaj nikomur ni prišlo na misel, da je prispel na rob življenja, čeprav je že bil v 76. letu starosti. Vedno ga je odlikovala izredna priljudnost in prijaznost, ki je danes žal postala že bolj redka čednost. Zato bomo ohranili pokojnika v toplem spominu. Užaloščeni ženi, sinu in hčerkam pa izrekamo iskreno sožalje.
Ko padajo stare korenine, si želimo, da bi njihovo mesto zasedle mlajše sile in tako nadaljevale tradicijo slovenskega človeka, ki je znal ostati zvest Bogu, narodu in družini.
-¥■
Združenje staršev dijakov drž. znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu priredi v šolski telovadnici na Vrdelski cesti 13/1 v sredo, 3. marca ob 20. uri predavanje »Vzgoja in čas«. Predaval bo prof. Pe-diček Franc iz Ljubljane. Vljudno vabljeni starši dijakov naših srednjih šol.
pokazalo, da je v vinu vedno resnica doma.
V	odmoru se je del dvorane preselil v atrij, kjer so dekleta folklorne skupine prodajale krofe, Štandrežci pa točili vino. Kar dobro so nadomestili števerjance, pa tudi njihovo vino, čeprav samo s »Pilošča«, je hitro pognalo kri v obraz, srce pa razvnelo k naglej šemu ritmu. Ko je bilo v glavnem zadoščeno potrebam grla in želodca, se je pričel drugi del programa.
Goriški skavti so se spremenili v skavtinje, si nadeli dekliška krila (ki jih pa dekleta letos močno opuščajo) in se šli vod podgan. Zelo je navdušil nastop obeh sester, Ileane in Nataše Sirk, ki sta ogne-vito zaplesali »Kdo bo metal rože?« in ciganski »čardaš«. Tudi dekleta iz folklorne skupine so se postavile s svojim šaljivim prizorom »Karusel«, narejen na podlagi televizijskega »Carosello«. Več goriških slovenskih trgovin je bilo »toplo« priporočenih odjemalcem. Seveda jih bomo obiskali, da se prepričamo, če je res vse to, kar je bilo raz oder povedano. Za zaključek so pa še »Fantje z Britofa« z glasbenim ansamblom »Lojzeta Hledeta« ubrali vesele viže ter tako zadovoljnemu občinstvu olajšali razhod.
Udeleženke kuharskega tečaja v Štan-drežu vabijo na
ZAKLJUČEK TEČAJA
ki bo združen z
BOGATO RAZSTAVO KUHARSKIH IZDELKOV
Razstava bo v mali dvorani Župnijskega doma v Štandrežu v nedeljo 28. februarja. Pričela se bo ob 8.30 in trajala ves dan.
OBVESTIIA
Postni govori v cerkvi sv. Ignacija na Travniku bodo vsak petek v postu ob 20. uri pričenši ta petek 26. februarja. Postne govore bo imel župnik in dekan v Solkanu prelat Andrej Simčič. Vse petke v postu je tudi obvezen zdržek od mesa (ki veže vse vernike od spolnjenega 14. leta), na veliki petek pa velja strogi post, ki pomeni le enkratno nasičenje čez dan.
Opozarjamo naše bralce na radijske postne govore, ki bodo v postnem času vsak ponedeljek in petek ob 19.40. Pri teh govorih bo letos na vrsti razlaga molitve »Očenaš«. Govorili bodo duhovniki v sledečem vrstnem redu:	Vodeb,	Humar
Škerl, Šegula, Klemenčič, Kunčič, Škulj, Škerl, Gorjup, Klinec, Ravbar, Jamnik in Jurak.
Občni zbor ZSKP (Zveze slovenske katoliške prosvete) v Gorici bo v četrtek 4. marca 1971 v mah dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 20. uri ob prvem sklicanju in ob 20.30 od drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve predsednika; 3. slučajnosti.
Prvo tekmovanje iz verouka bo v nedeljo 28. februarja ob 4h popoldne v župnijski dvorani v Doberdobu z nagradami. Tekmovanju bo sledilo predvajanje primernega filma.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo ta teden dvakrat gostovalo v Katoliškem domu v Gorici in uprizorilo komedijo Petra Ustinova v treh dejanjih »Romanov in Julija«. V četrtek 25. februarja ob 20.30 je igra predvsem za abonente in ostale gledalce iz Gorice, v petek 26. t. m. ob 20.30 pa je namenjena abonentom iz goriške okolice. Avtobusi za predstavo bodo takole vozili: avtobus št. 1 vozi skozi Vrh (odhod ob 19,45), Rupo, Peč; avtobus št. 2 vozi skozi Doberdob (odhod ob 19.45) in Poljane; avtobus št. 3 vozi skozi Jamlje (odhod ob 19.45), Dol, Gabrje, So-vodnje, Štandrež; avtobus št. 4 vozi skozi Pevmo (odhod ob 19.35), Oslavje, štever-jan-Dvor (odhod ob 19.45), Bukovje, Pod-goro.
Kdaj goduješ? Tak je naslov zadnje izmed Knjižic, ki je nedavno izšla. V tej knjižici najdete množico svetniških imen, udomačenih med Slovenci, po abecedi in po novem bogoslužnem koledarju. Ker so svetniškim imenom dodana tudi razna poimenovanja, zato lahko vsakdo izve, kdo je njegov zavetnik in kdaj goduje. To je toliko bolj pomembno, ker prejme novo-krščenec s krščanskim imenom tudi svoj življenjski program: posnemal naj bi lastnosti svojega določenega zavetnika, ta naj bi ga pa v življenju varoval vsega hudega ter mu bil njegov močni zavetnik v obrambi duhovnega in telesnega zdravja. Knjižico o svetniških imenih je sestavil Zdravko Reven. Nabaviti bi si jo moral vsakdo, ki še nekaj da na svoje krstno ime. Cena izvodu je 100 lir.
Prijetno pustovanje v Štandrežu
Na debelo nedeljo 21. februarja je prosvetno društvo »Štandrež« priredilo zabaven pustni večer, katerega se je udeležilo veliko število domačinov, predvsem mladine. Komika Jordan in Ugo sta se predstavila kot Stanko in Olko, Marko pa je primemo povezoval njune šaljive prizore in napovedoval ostale točke programa. Prva je bila humoreska s petjem »In vino veritas«, ki je bila namenjena predvsem vinskim bratcem. Ansambel Mi-Ni-Pe nas je presenetil z ubranim petjem in izvirnim besedilom, kar je seveda spravilo občinstvo v veselo in prijetno razpoloženje.
Na pustni torek pa je prosvetno društvo »štandrež« priredilo za člane in prijatelje družabni večer.
Javna dela v Števerjanu
Pred dnevi so začeli z deli za ureditev, razširitev in asfaltiranje števerjanskih cest po Ščednem, Gabrskem koncu in od Dvora do trga pred cerkvijo ter sam trg. Dela bo izvedlo podjetje Calcisonzo iz Zagraja in se predvideva, da jih bo dokončalo pred prvim majem.
Širite »Katoliški glas"
Rabelj
V	Rablju poteka nabiralna akcija, da bi v novi cerkvi postavili oltar v čast Mariji Devici kot spomin na nedavno umrlo redovnico s. Štefanijo Massaro, ki je preživela 25 let svojega redovnega življenja v Rablju. Svoje sposobnosti je posvetila dekliški mladini iz delavskih družin, med katerimi je tudi mnogo slovenskih. Zelo spretna je bila v vezenju in urezo-vanju krojev. Ko jo je hud revmatizem vrgel za več let na bolniški voziček, je čas izrabila za učenje klavirja. Odlikovala jo je izredna kulturna razgledanost in imela je velike vzgojiteljske darove. Zadnjih osem let življenja ji je zdravje uničevala neozdravljiva bolezen, a s. Štefanija ni nikdar tožila zaradi tega. Zapustila je zgled zveste službe sočloveku, ne da bi kdaj mislila na lastne potrebe. Zato je nabiralna akcija v njen spomin v Rablju našla tudi pri slovenskih družinah topel sprejem.
★
ZA KMETOVALCE
V	rimski pokrajini mleko v hlevu 95 lir
S prvim februarjem so v Rimu povišali ceno mleku za 10 lir, od katerih prejmejo kmetje 9,50 in preprodajalci 0,50 lir S tem novim poviškom bo mleko plačano v hlevu po 95 lir za liter.
★
-)	RADIO
\	TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 28. febr. do 6. marca 1971
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11,15 Oddaja za najmlajše: »Monika potuje na Madagaskar«. Drugi del.
11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah.
15.30 P. Scanziani: »Aleksander«. Drama v dveh dejanjih. 17.10 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah. 17.30 Misli in nazori - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.50 Stanko Malič: Kukavica nagajivka; Pesem; Moja mamica. 19.15 Zbor »E. Solvay« iz Tržiča. 19.40 Postni govori (2) dr. K. Humar: »Molitev - osebni razgovor z Bogom«. Ureja dr. Lojze Škerl. 21.00 Zora Tavčar: »Florentinka Mi-riam«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. Mozart: Kvintet za klarinet in godala. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Novele V. Bartola: »Kantata o zagonetnem vozlu«. 19.25 Moški zbor »V. Mirk« s Proseka-Kon tovela. 20.35 Pizzetti: »Umor v katedrali«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah. 17.30 Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«.
18.15 Umetnost, književnost in prireditve.
19.10 Higiena in zdravje. 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine«. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše.
20.35 R. Labiche: »Moja draga Izmena«.
Petek: 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12,10 P. Benigno: Vpliv zdravil na človeško telo (9) »O vplivu zdravil na razmerje med vodo in solmi v organizmu«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi, pripravlja Janko Ban. 18.50 šivic: Sosredja, simfonija za recitanta in orkester. 19.20 C. Silvestri: Zgodovina tržaškega pomorstva (2) »Ustroj in usluge tržaške trgovske mornarice v 16. in 17. stoletju«. 19.40 Postni govori (3) dr. L. Škerlj: Molitev »Oče naš«. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.55 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 N. Kuret: Ljudska verovanja in vraže (10) »Skrivnostne naravne moči«. 13.30 Glasba po željah. 16,10 Operetni odlomki.
16.30 »Pod svobodnim soncem«. Po romanu F. S. Finžgarja dramatiziral F. Jeza. Deveti del. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Otroški zbor RTV Beograd. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Spomini iz preteklosti: »Električna luč«.
Nabirka za naše zavode bo pri slovenskih mašah v goriškem mestu in v obeh dekanijah na drugo postno ali kvatrno nedeljo 7. marca. Dušne pastirje prosimo, da nabirko to nedeljo oznanijo.
DAROVI
Za Katoliški glas: Bani Karolina iz Ban (Opčine) 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N., Gorica, namesto cvetja pok. Roži Delpin lir 2.000.
Namesto cvetja na grob svaka Ivana Špacapana daruje Marija Smrekar za Katoliški glas 10.000 lir in za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu 10.000 lir.
Ob smrti Ludvika Kogoja iz Rupe daruje N. N., Rupa, po 5.000 lir za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine; družina Košič namesto cvetja na grob istega pokojnika 5.000 lir za Zavod sv. Družine.
Namesto cvetja na grob pok. Rože Delphi daruje N. N., Gorica, 2.000 lir za Alojzijevišče.
Za Slomškov dom: Zofija Križmančič ob obletnici smrti moža Silvestra 2.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: hotelir Vinko Levstik ob stoletnici Finžgarjevega rojstva 10.000 lir.
V	spomin pok. Antonije štrajn daruje neimenovana iz Mačkovelj 5.000 lir v dober namen.
Ob tridesetletnici poroke darujeta Marija in Jože Žagar iz Rojana 5.000 za Marijin dom v Rojanu in 5.000 lir za cerkev v Stojakovem.
Za 96. rojstni dan mame Marije in očeta Franca Novak daruje hčerka 25.000 lir za Slovenski zavod v Rimu in 25.000 lir za misijonarko m. Terezijo v Indiji.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
SLOV. KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) in
SKPD »MIRKO FILEJ« IZ GORICE
vabita na predavanje, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma v ponedeljek, 1. marca ob 20.30.
Prof. dr. FRANCE AVČIN iz Ljubljane, priznani pisec knjige »Kjer tišina šepeta« in borec za ohranitev naravnih lepot Slovenije bo govoril o temi
ČLOVEK PROTI NARAVI
Predavanje, ki bo zelo zanimivo in poljudno, bodo spremljale številne skiop-tične slike.
Naznanilo rojakom po svetu
Po desetih letih hotelirstva v Rimu sem se odločil, da se delno umaknem iz gostinstva. Moj namen je, da v bodoče posvetim svojo pozornost ustanovitvi slovenske rea-iitetne pisarne v Trstu. S pomočjo nove dejavnosti bom skušal tudi posredovati pri reintegraciji slovenske emigracije v zamejstvu, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem. To je tudi vzrok, da mislim prodati enega od svojih hotelov, dočdm bom drugega še nekaj časa vodil.
Moja želja je, da preide slovenski hotel v roke slovenskemu rojaku, kar me tudi nagiba, da po našem časopisju opozorim Slovence po svetu na dano jim možnost. Preden preide slovenska last v tuje roke, bom vse storil, da do tega ne pride. Vsak interesent je vabljen, da prosi za informacije na naslov: LEVSTIK VINKO, Via S. Croce in Gerusalemme 40 - 00185 Roma, Italia.
Rim, 15. februarja 1971
ZAHVALA
Ob smrti naše nepozabne mame
Antonije Štrajn
ki se je tako pridružila pred dvema mesecema umrlemu našemu očetu in svojemu možu Lovrencu se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh žalosti izrazili svoje sočutje, nam na kakršen koli način pomagali in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo zlasti domačemu župniku g. Vončinu, čč. šolskim sestram, organistki in pevkam, sorodnikom in pozornim sosedom.
Sinova Stanislav In Ignacij z družinama, hči s. Amabills in snaha Roža Mačkovlje - Križpot - Črnomelj, na dan pogreba 22. februarja 1971
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
PROSVETNO DRUŠTVO »FR. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA
DRAMSKI ODSEK
uprizori v nedeljo 28. februarja ob 16.30 v Katoliškem domu v Gorici dramo Franceta Bevka
MATERIN GREH
v režiji Aleksi j a Pregarca TOPLO VABLJENI!
Vesel pustni večer v Katoliškem domu