0554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.muKtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,	.......
Abb. postale I gruppo Lena 5UU IIT
Lelo XXXVIII. Šl. 285 (11.413)
TRST, torek, 28. decembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V okviru prizadevanj za dosego sporazuma o ceni dela in o delovnih pogodbah
Predstavniki vlade se bodo danes srečali z delodajalci in sindikati
Le malo upanja, da bi današnja ločena sestanka obrodila sadove - Vprašanje cene dela težka preizkušnja za Fanfanijevo vlado - Stališča industrijeev iii sindikatov
RIM — Predstavniki vlade se bodo danes na ločenih sestankih srečali s sindikati in z delodajalci. Ministri za delo Scotti, za zaklad Goria, za proračun Bodrato in za finance Korte bodo tako prvič preverili možnost dosege okvirnega sporazuma o ceni dela in o obnovitvi delovnih pogodb pred 2«. januarjem prihodnjega leta. Ta datum si je namreč predsednik Fanfani postavil za prvi cilj svojega vkidnega programa. Resnici na ljubo teče voda že v grlo, saj je zveza industrijeev odpovedala dogovor o draginjski dokladi, ki bo tako prenehal veljati 31. januarja: če do tega dne ne dosežejo sporazuma in če začnejo industrijei svoje stališče res izvajati, to je da delavcem ne plačajo draginjske doklade za zadnje tri mesece, bo verjetno prišlo do radikalne zaostritve odnosov med delavci in delodajalci, kar bi lahko predstavljalo hud udarec tudi za Fanfanijevo vlado.
Današnje srečanje zadeva približno 40 odstotkov vseh odvisnih delavcev v Italiji. Po zadnjem dogovoru med sindikati in nekaterimi manjšimi organizacijami delodajalcev je marsikdo že mislil, da je sedaj odprta pot za okvirni dogovor.
Vse pa kaže, da ni tako, ampak da je na obeh straneh le malo optimizma, kljub verjetni iskreni volji, da bi do dogovora prišlo. Zveza in-dustrijcev je namreč že kritizirala sprejeti sporazum z manjšimi organizacijami delodajalcev, češ da le nakazuje postopek in določa obveze, ki pa jib bo šele treba preveriti, ter da dejansko pomeni odstopanje od boja proti inflaciji in od zahteve Po večji konkurenčnosti proizvodnih podjetij. Nekoliko bolj pozitivno, pa čeprav v bistvu odklonilno, je stali šče ASAP, to je organizacije, ki združuje podjetja v sklopu ENI. Pri tem so seveda najbolj borbeni zasebni delodajalci, to je Confindu-stria, ki ponovno poudarja, da je sporazum o ceni dela pogoj za spo-
ZARADI IZJAV TAJNIKA DE MITE
Nova polemika med KD in laičnimi strankami
Tajnik KD trdi, da laični pol sploh ne obstaja in zagovarja bipolarizacijo italijanskega političnega življenja
RIM — Božična polemika zadeva tokrat KD na eni strani in stranke laičnega pola na drugi. V svojem intervjuju nekemu rimskemu tedniku je namreč demokristjanski tajnik De Mita izjavil, da tako imenovani »socialistično-laični pob ne obstaja niti na političnem niti na kulturnem področju. Kot je bilo pričakovati so njegove izjave povzročile živahno reakcijo laičnih strank: včeraj so v Rimu zabeležili cel zbor najrazličnejših bolj ali manj ogorčenih komentarjev. Najbolj strupeni
Za zapahi 6 pripadnikov BR
MILAN — Poveljništvo milanskih karabinjerjev je potrdilo, da so v preteklih dneh aretirali šest domnevnih teroristov, pripadnikov brigade Waller A-lasia, ki so jim nastavili past po odkritju brloga v Cinisellu Balsamu. Skupino, v kateri sta tudi dve ženski, dolžijo združevanja v prevratniške namene, osnovanja oborožene tolpe in sodelovanja pri ugrabitvi u-pravnika Alfa Romea, Romana Sandruccija. Posameznike pa bremeni še vrsta drugih kaznivih dejanj in tudi umorov, zaradi katerih so jih že mesece iskali.
Operacija karabinjerjev je vseskozi potekala v strogi tajnosti, prav Rdeče brigade Pa so s telefonskim pozivom Radiu popolare, na večer pred božičem oznanile aretacije v svojih vrstah. To so storil! prav poslednji ostanki od nekdaj močnega voda milanskih briga-distov. ki jih nameravajo varnostne sile še izslediti.
linijo. De Mita se zavzema za dvostrankarski sistem, v katerem naj bi krščanska demokracija bila na obla sti, komunistična partija pa naj bi bila daleč na j več ja, če že ne edina opozicijska stranica. Vse drugo po mnenju De Mite sploh ne obstaja. V nadaljevanju socialistično glasilo trdi, da so prav socialistične in laične sile dale odločen prispevek kulturni in omikani rasti italijanske družbe in da so prav te sile sprožile proces ki je pripeljal do obno vitve odnosov med komunisti in krščansko demokracijo.
V liberalnih vrstah gre zabeležiti večjo zadržanost, čeprav je tudi pri njih polemična nota zelo visoka. Namestnik tajnika Patuelli pravi, da bo mogoče nadaljevati sodelovanje v okviru vlade samo če bo slednje ostalo na ravni enakopravnosti med KD in njenimi laičnimi zavezniki.
R. G.
razumevanje o delovnih pogodbah. Medtem ko sta namreč Intersind in ASAP, to je predstavništvi državnih podjetij, že pristali na začetek pogajanj o obnovitvi delovnih pogodb, pa čeprav je ta pristanek dokaj dvoumen, tega ni mogoče trditi o Con-findustrii, ki trmasto vztraja, pri svojem stališču popolne zaprtosti.
Po drugi strani pa sindikati vztn ja.jo pri nujnosti, da se vlada aktivno zavzame za rešitev tega sikj ra. Pomožni tajnik CGU. Agostino Marianetti je včeraj v nekem intervjuju izjavil, da b: morala vlada prevzeti celo vlogo posrednika, vendar ne samo v zvezi z vprašanjem cene dcia ampak tudi kar zadeva obnovitev dele vni 1 Dogodb. Marianetti pa je poudaril, da vlada ne bo mogla avtoritativno ukre pati in vsiljevati svojih stališč. Po mnenju tajnika UIL Enza Martine .je vladni poseg zelo koristen, kat lahko premakne sedanje stanje z mrtve točke. Martina je dejal, da bi bilo treba tudi z Zvezo indu-strijcev doseči tak sporazum, kot so ga sindikati dosegLi z manjšimi organizacijami delodajalcev, s tem, da je prisotnost vlade bolj obvezu joča tudi za državna podjetja. Tajnik CISL Del Piano pa je mnenja, da današnji sestanek ne bo obrodil nobenih uspehov, poudaril oa .je, da bi bi’a potrebna večja odločnost vlade, ki bi lahko izdelala svoj predlog že pred časom, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na potek pogajanj. Del Hano je tudi poudaril, da ima vtis, da vlada deluje neorganizirano, kar dokazujejo tudi zadnji dogodki v zvezi -, davčnimi odbitki in s podražitvijo električnega toka, o kateri se vlada ni predhodno posvetovala 3 sindikati. Predstavnik CISL je tudi zelo skeptičen o koristi srečanj, ni majo namen, da preverijo stališča posameznih organizacij, odločno pa je zagovarjal sindikalno platformo za obnovitev delovnih pogodb in /a reformo premične lestvice.
Do petka plačati davčni predujem
RIM — Kdor še ni plača! pred ujma na davek IRPEF, IRPEG aii 1LOR za leto 1982, lahko to naredi še do petka. 31. decembra zapade podaljšani rok za to plačiio: ta rok so podaljšali zaradi dolgotrajnih stavk bančnih uslužbencev. S tem predujmom bi se mora'o steči v državno blaga mo približno 10 tisoč milijard lir.
Sodnik Martella pojde v ZR Nemčijo
RIM — Petim bolgarskim časni karjem, ki so dospeli v Italijo, da bi od blizu sledili preiskavi o atentatu na papeža Janeza Pavla II., ni uspelo priti do zadržanega pre islcovalnega sodnika Daria Martel-ie. Ta se odpravlja v ZR Nemčijo, kjer bo zaslišal Turka Celebija, a-retiranega na podlagi mednarodnega zapornega naloga v okViru preiskav o atentatu. Rimski sodnik pa se za sedaj še ni odločil sprejeti bolgarskega vabila, naj se osebno poda v Sofijo, morda tudi zato, ker med državama ne obstoja sporazum o obiskih tujih sodnikov v preiskovalne namene.
Z novim zanimanjem spremlja potek italijanske preiskave te dni tu di ameriški tisk. Tednik Newsweek prinaša intervju z italijanskim pravosodnim ministrom Darido, ki zagotavlja, da v «zadevi Bolgarija* ni prav nič izmišljenega, saj za vse obtožbe obstajajo trdni dokazi, čeprav bo na proces proti zaprtim o-sebam treba počakati vsaj še eno leto. O verodostojnosti italijanskih obtožb razmišlja tudi Time Magazin in pri tem omenja nekatere dvome, ki prihaia.jo iz Velike Britanije in ZR Nemčije. ZDA pa ostajajo previdne, ker se po mnenju tednika bojijo posledic, ki bi jili morebitna vvashingtonska uradna obtožba Boh garije in KGB, utegn:la povzročiti med evropskimi pacifisti, tako občutljivimi za vse, kar lahko škoduje procesu popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom.
NA PETKOVI SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZK JUGOSLAVIJE
Prednost zunanji likvidnosti države in rednemu plačevanju dolgov tujini
Referat o nalogah ZKJ pri uresničevanju ekonomske politike v letu 1983 je imel sekretar predsedstva CK ZKJ Nikola Stojanovič
BEOGRAD — Na petkovi seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so ocenili uresničevanje sklepov s prejšnje — tretje seje. na kateri so določili konkretne naloge v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo.
Uvodni referat o tem. kakor tudi o nalogah ZKJ pri uresničevanju ekonomske politike v letu 1983, je imel sekretar predsedstva CK ZKJ Nikola Stojanovič. Povzemamo nekaj poudarkov iz njegove diskusije:
'•Naša prednostna naloga jc. za gotoviti zunanjo likvidnost države in odplačevati dolgove tujini. Izka zalo se je. da nam niso bili znani vsi vidiki tega problema. Zato ,ie izostala primerna in pravočasna družbenoekonomska akcija in so se razmere žarele močno slabša1 i. CK j ZKJ je vplival, da se je ta problem začel obravnavati in reševati bolj organizirano. Redno smo, čeprav z velikimi težavami, odplače-
vali naše obveznosti do tujine, kar je ne le gospodarskega, ampak tudi velikega političnega pomena, glede na neodvisen položaj Jugoslavije in njen ugled v svetu.
Upoštevati moramo tudi nekatere tendence in prakso, ki jo je treba uspešno odpravljati. Opaziti je bilo na primer posicuse. da bi dolgove prevalili na drugega, da ne bi bili skrb predvsem tistili organizacij, ki so izkoristile posojila, govori se o upravičenosti socializacije dolgov do tujine. Prav tako so upravičena mnenja, da so se pri tem začeli krepiti trdi nekateri dejavniki in stremljenja centralističnega odločanja.
Na tem področni nas tudi v prihodnje čakajo velike idejnopolitične naloge in obveznost, da v okviru politike, ki je nred'agana za nri-hodn.ie leto, poiščemo rešitve, ki bodo zagotavljale razvoj in uspešno odtilačveanje dortov. da na bo to odločanje usklajeno s sistemom so-
cialističnega samoupravljanja.
Po nedavno sprejetih ekonomskih ukrepih se je dinar okrepil kot e dino sredstvo plačevanja . državi. Izboljšal se je tudi tečaj dinarja na borzah v številnih državah sveta, glede na druge valute. Prav tako je vse manj pojavov pogojevanja nakupa ali prodaje proizvodov za devize, zasebnega kliringa, neupravičenega in razsipniškega odnašanja dinarskih sredstev i. države.
Vse ieto smo se soočali z resni-nr težavami pri preskrbi preb'val stva z nekaterimi pomembnimi življenjskimi izdelki in blagom široke potrošnje, in to tudi v pri meri N ko nismo odvisni od uvoza. To ie v največji meri posledica neuspešnosti in premajhne odgovornost številnih OZD in pristojnih izvršnih organov občin in most. Na tem področ:u se kažeic vse posledice slabe organiziranosti trgovine, nje ne nepovezanosti s proizvodnimi organizacijami in zapiran.je pred
IIIIIIIMIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIItllllllUllIlItlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlMMIIHlIlllllllllllllllllMlllllllIllIinilfiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiM
NOV VflL KRVAVEGA NASILJA V VRSTAH SICILSKEGA PODZEMLJA
Notranje razprtije palermske mafije zahtevale v dveh dneh sedem mrtvih
«Svetoštefanski pokola sodi v okvir zapletenega boja za prevlado nekaterih mafijskih družin nad drugimi • Dosedanja preiskava policijskih oblasti se doslej naslanja le na domneve
PALERMO — Sedem mrtvih in i četa in strica. Oba Ficana so ubili, I Tommasa Buseette (ki se trenutno en težko ranjen: to je rezultat obra-jko sta se vračala z božične večerje | skriva) in je pred kratkim poslal čunavanja, ki ga je v nedeljo ih' pri sorodnikih.	j	upravnik vseh legalnih dejavnosti
ponedeljek, v manj kot 30 unA;* Drugi »kazenski* pohod so mafij ' sjttjega tasta. Buscetto že več časa
opravilo palermsko podzemlje. Ta poboj spominja na znane raide ameriških gangsterjev v Chicagu, za časa zloglasne prohibicije, ko je tam cvladab z brzostrelko sloviti Al Capone. Vsekakor pa je, kot kaže, med nekdanjim Chicagom in današnjim Palermom precej podobnih potez.
Jrvi žrtvi palermskega poboja na dan sv. Stefana sta bila 59-letni Gaspare in njegov 26 letni sin Mi-chele Ficano. ki sta, kot kaže, izgubila življenje po «sorodniški liniji*. Njuna hči. oz. sestra, 21-letna Franeesca je namreč pred časom ušla v nasprotni talx>r skupno z, »izdajalcem* Giovanellom Grecom, kateremu so že v preteklosti ubili o-
ci organizirali proti Giuseppeju Benvegni, lastniku manjše tovarne zdravil, kateremu pa je bila usodna ^prijateljska linija*: prijateljeval je namreč z znanima mafijskima družinama Bontade in Inzerillo. Bore malo podatkov pa imajo preiskovalci o kmetovalcu Gaspareju Sacconeju, ki je bil Benvegnijev sopotnik, ko je ta padel v zasedo. Saccone je bil težko ranjen.
Tretji raid je zahteval največ žrtev: v pizzerii, ki jo je upravljal, je pod streli iz pištole kalibra 38, izgubil življenje 38-letni Giuseppe Genova, skupaj z njim pa tudi njegova uslužbenca, bratranca Orazio in Antonio D’Amico. Genova je bil zet znanega mafijskega voditelja
DANES PRIČETEK NEPOSREDNIH POGAJANJ MED IZRAELOM IN LIBANONOM
Srečanje v Kaldeju označujejo negotovost medsebojno nezaupanje in različni cilji
Begin želi doseči mirovno pogodbo med državama, Džemajel pa le umik izraelske vojske
so bili socialdemokrati, očitno nejevoljni pa tudi liberalci in republikanci, medtem ko socialisti odgovarjajo s kurzivom v svojem glasilu Avanti.
Nova polemika, čeprav je iz-I ruhnila v novoletnem premirju ne daje slutiti nič dobrega za komaj rojeno vlado, ki ima že lAihie roke dela s celo vrsto problemov (c*ei gospodarskih ukrepov do vprašanja premične lestvice, ki bo danes na dnevnem redu sestanita med mini strom Scotti jem ter predstavniki Confindustrie in predstavniki sindikalnih organizacij, do eavčne po htike). TVaže. da bo tal:<ika predsednika vlade Fanfanija zelo enostavna: za polemike med strankami se sploh ne bo zmenil in bo tako s svojim molkom kolikor je mogoče dolival vodo na ogenj.
Glede De Mitovih izjav gre zabeležiti v prvi vrsti ogorčene izjave nekaterih socialdemokratskih predstavnikov, ki obtožujejo voditelja KD, da bi hotel restabilizirati sedanji politični okvir, izkopati jamo Fanfanijevi vlad: ter da se zavzema za predčasne volitve. De Mito prav tako obtožujejo, da zagovarja skrajno desničarsko gospodarsko politiko in da bi hotel obuditi svojo prvo ljubezen, se pra vi odnos s- komunistično partijo.
Socialistično glasilo Avanti s svoje strani pravi, da demokristjanski tajnik enostavno noče videti vsega tistega, kar ovira njegovo politično
BEJRUT — Hotel »Lebanon bcach* v Kaldeju (južni Libanon) bo danes prizorišče prvega neposrednega srečanja med delegacijama Izraela in Libanona po izbruhu libanonske krize. Gre za izredno pomembno srečanje v okviru prizadevanj za dosego miru na Bližnjem vzhodu, a se za sedaj rojev; v znamenju medsebojnega nezaupanja in propagandnih manevrov. Po eni strani želi Izrael z normalizacijo odnosov z Libanonom okrepiti fronto podpisnic campdavidskega sporazuma in ošibi-ti moč tako imenovanih neomajnih arabskih držav, libanonski predsednik Džemajel, ki si ne more privoščiti, da bi kar taki sklenil zavezništvo z državo, ki je z agresijo podjarmila večji del libanonskega ozemlja, pa bi se želel pogajati le o umiku Šaronove vojske in kvečjemu o vzpostavitvi varnejših mej (v obojestransko korist) med državama.
Beginov načrt, da doseže mirovno pogodbo z Džemajelom je ambiciozen, zato so njegovi sodelavci napeli vse sile, da bi se pogajanj lo tili s stališča močnejšega. Do zad njega so skušale te'avivske oblasti vsiliti Libanoncem dokument, ki bi potrdil politične nabavo srečanja v Kaldeju, a so ga Libanonci, tudi pod pritiskom arabskega sveta, ki je zagrozil, da bo pretrgal pomoč Bejrutu, če K' ta kloml nesprejemljivim izraelskim zahteva i, zavrnili.
Šlo nni bi torej v bistvu le za »operativno*, ne pa za prijateljsko srečanje. Vprašanje je seveda v kolikšni meri je Tzrael pripravljen zares umakniti svojo vojsko iz Libanona. števpni znaki namreč kažejo, da želi Begin podaljšati prisotnost svoje vojske na sosednjem ozemlju, dokler se v Gazi in Cis-
jordaniji ne bo končalo naseljevanje izraelskih kolonov. Precej je tudi obtožb (zlasti v arabskem svetu), da Tel Aviv namerno izkorišča li-banoasko krizo (in s lem v zvezi podpira in neti verske spopade na jugu države), da bi odvrnil pozornost sveta od načrta ameriškega predsednika Reagana za rešitev palestinskega vprašanja.
Prav kar se tega tiče je izraelski radio sporočil, da se je med svojim nedavnim obiskom v ZDA jordanski kralj Husein dogovoril z Reaganom, da se bo njegova država (ki naj bi se povezala v federacijo s Palestinci) udeležila bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, če bo srečanje med Izraelom in Libanonom uspešno.
Precejšen odmev pa je bržkone imela včeraj vest, ki jo je objavil ameriški tednik «Ne\vsvveek», da potekajo v Avstriji, pod pokroviteljstvom kanclerja Kreiskega, neposredna pogajanja med predstavniki Beginove vlade in Palestinske osvo bodilnc organizacije za izmenjavo osmih ujetih izraelskih vojakov za nedoločeno število palestinskih ujetnikov. Vest se zdi precej tvegana, a jo posredno podkrepi ja druga vest, da sta se včeraj v Majorci sestala prav Kreisky in vodja PLO Arafat.
RIM — Od ponedeljka, 3. januarja, bo mogoče pri bančnih okencih vnovčiti drugi snopič državnih zadolžnic, ki so jih v letu 1977 dajali
odvisnim delavcem namesto izplačevanja draginjske doklade, Skupno bo država vrnila delavcem približno 400 milijard Irt. Tretji in zadnji snopič državnih zadolžnic bo mogoče vnovčiti julija 1983.
Delavci Fiata v dopolnilni blagajni
TURIN — Z včerajšnjim dnem je
41.000	dalevcem Fiata v dopolnilni blagajni. Gre za izvajanje dogovora med vodstvom tovarne in sindikati. po katerem bo dopolnilna blagajna trajala teden dni. Prihodnji teden pa bo Fiat poslal v dopolnilno blagajno 25.000 delavcev.
iščejo nekatere nasprotne tolpe in ker ga ne morejo najti so mu v «o-pozorilo* ubili zeta.
Včeraj so v Palermu ubili še 49-letnega trgovca Paola Amodea. Glede vzrokov te »justifikacije* policija tava še v temi, ker, kot kaže, možakar ni bil v neposredni zvezi z mafijo. Baje pa je skrivaj posojal denar in morda bo treba iskati vzroke za njegov umor v tej smeri.
Varnostni organi so, seveda, ta koj uvedli preiskavo o vseh teli zločinih, vendar lahko doslej navedejo določene ugotovitve le na podlagi domnev, saj ne le niso ujeli še nobenega storilca, ampak tudi sicer jim »uradni* vzroki vseh umorov niso znani. Vse |>a kaže, da gre za nasprotovanje med dvema nasprotnima skupinama mafijskih kosk, zato bi bilo povsem mogo če, da so vsi ti zločini na neki na čin med seboj v zvezi.
V Palermu se bije namreč že ne kaj časa neizropsen boj med dvema mafijskima skupinama. Glede na to, da sodijo skoraj vse žrtve zadnjih dveh dnevov med osebe, ki so bile bolj ali manj povezane s tako imenovanimi »izgubljajočimi* mafijskimi družinami, je lahko sklepati, da so bili mandatarji iz vrst »zmagujočih* družin. Te so namreč v zadnjem času doživele nekaj hudih udarcev. Ukrepale so zdaj prav zato, da bi dokazale svojo moč, predvsem pa odločnost, da ne bodo izbirala sredstev pri svojem uveljavljanju.
Policija s posebno pozornostjo obravnava zlasti umor Giuseppeja Genove, ki je med vsemi verjetno najpomembnejši. Za njim je namreč stala pomembna mafijska osebnost Tomniaso Buscetta, ki se je že nekaj časa skrival v Južni Ameriki, po nekaterih vesteh pa naj bi se zdaj vrnil v Palermo, da bi svoji mafijski družini spet povrnil »ugled*, ki ga je začela izgubljati. Domnevni povratek Buseette povezujejo v Palermu tudi z izginotjem njegovih sinov Antonia in Benedetta, za katera pa ni znano ati sta postala žrtev kakega atentata ali pa sta svoje izginotje inscenirla in se zdaj ne-
kje skrivata. Govori se tudi. da se je Buscetti pridnižil prej omenjeni Gveco, kateremu so poleg očeta in strica ubili še trinajst di up h sorodnikov in prijateljev, vse to pa z namenom, da bi ga »izbezali* iz njegovega skrivališča, vendar doslej brez uspeha.
Vsekakor »svetoštefanski pokol*, kot že imenujejo zadnje krvave dogodke v Palermu, dokazuje, da na Siciliji še vedno niso našli ključa za nevtraliziran je mafijske aktiv losti. Oblasti so pred to zločinsko dejavnostjo še vedno pogostoma brez mo či, kar pa tudi dokazuje, da zgolj z represivnimi ukrepi verjetno ne bo lahko zatreti pojava. 180 umorov in sto izginotij na Siciliji v letu 1982 to le še potrjuje.
RIM — Danes in jutri ponovno stavkajo zdravniki v bolnišnicah.
vplivom organiziranih potrošnikov.
Motene so funkcije tržišča. La-rad! takšnih razmer smo uvedli nekatere metode preskrbe, ki so ixi-iKjlnonia v nasprotju s sistemom trznili odnosov — boni. seznami, vezana trgovina in podobno — kar ruši enotno jugoslovansko tržišče in ovira tiari) odprt osi svetovnemu' tržišču, vene so zamrznjene, veli 1 dar ni zaželenih odnosov in ravni v njihovem gibanju.
Moramo razvijati zavest o tem, da noben ločen interes, na nai bo še tako upravičen, ne more biti uresničen, če rešitev ni na liniji krepitve samoupravne skupnosti v' Jugoslaviji. Odločno moramo pre-: ma gorati stanje, da se v razpia 1 vab o posameznih konkretnih vprašanjih našega razvoja debino po republikah in poki a linah Ob polnem upoštevanju objektivno različ nili interesov in specifičnosti ve .,e nujno odl< cneje od’epiti od osnutkov etatistične zavesti v obnašanju in iskanju konkretnih rešitev v novi družbeno - ekonomski skupnosti ►
Po razpravi, ki se je nadaljevala tudi v soboto, c CK ZKJ sprejet sklepe. V katerih so določene operativne naloge komunistov v uresničevanju ekonomske politike v prihodnjem letu. Med drugim so v sklepe zapisali, da je treba »socialno politiko uskladiti s cilji ekonomske stabilizacije, posebej pa je treba skrbeti za zaščito standarda družin z najnižjimi dohodki. Zelo pomembno je dosledno in učinkovito uresničevanje sklepov 3. seje glede! preskrbe prebivalstva.
Zagotavljanje zunanje likvidnosti! države .je prednostno ekonomska -politično vprašanje. ZK si bo maksimalno prizadevala za sprejetje! vseh nujnih ukrepov in akcij v' organizacijah združenega dela. ban-1 kali in organih družbenopolitičnih! skupnosti, da bi zagotovili proizvod* njo in izvoz ter bi tako redno od plačevali dolgove tujini.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, banke in drugi subjekti, ki se zadolžujejo v tujini, morajo nositi polno ekonomsko in družbeno odgovornost za svoje kreditne obveznosti. Iz svojega in skupnega deviznega priliva na osnovi združevanja dela in sredstev ter dohodkovnih odnosov morajo plačevati obveznosti. V skladu s tem je treba določiti in sprejeti kriterije ter oblike solidarnosti. Prekiniti moramo s prakso in onemogočiti primere sorialraeic in prenašanje dolrev na druge. CK sodi, da je treba tuje kredite uporabljati strogo namensko,* piše med drugim v sklenili.
(dd)
ZLOČINSKO DEJANJE NA SREČO BREZ ŽRTEV
Dva protijugoslovanska atentata v Stuttgartu
Tarča atentatov sta bili poslovalnica Jugo-toursa in trgovina jugoslovanskega državljana
BONN — V predstavništvu Jugo-toursa in prodajalni nekega Jugoslovana v Stuttgartu sta včeraj ek splodlrali podtaknjeni bombi, žrtev ni bilo, materialne škode pa še niso ocenili: menijo pa, da gre za nekaj deset tisoč mark.
Bombi sta eksplodirali ob treh zjutraj. Peklenski stroj je bit podtaknjen na dvoriščni strani poslopja med kletjo in pisarno vodje predstavništva Jugotoursa. Sprednji del predstavništva ni poškodovan in poslovalnica je včeraj normalno de lala. Podobno je bilo z eksplozijo v prodajalni jugoslovanskega državlja na, ki tam prodaja živila iz Jugo-i slavije.
NA 14. KULTURNIH DNEVIH V CELOVCU O HUDEM NAPADU DEŽELNEGA GLAVARJA
Koroški Slovenci ostro zavrnili VVagnerja
CELOVEC — Z vso ostrino sta včeraj na 14. «koroških kulturnih dnevih» predsednilM obeh slovenskih osrednjih organizacij Wieser in Grilc zavrnila izjave koroškega deželnega glavarja Wagnerja, ki jih je dal v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo. \Vagnerjeve besede sta ocenila kut enega najhujših napadov kakega deželnega glavarja na slovensko inanjšino v povojnem času.
V/agner se je tile pred božičem spustil v hudo polemiko z nekaterimi stališči koroških Slovencev, pri čemer je najbolj prozorna njegova trditev, da slovenski voditelji zgu-
bljajo stik z bazo. Razen tega je znova zagrozil z ustanovitvijo »tretje sile*, ki bi osrednjima organizacijama koroških Slovencev ospora vala zastopstvo manjšine. Namignil je tudi, da slovenske organizacije morajo dobivati od nekod milijone in dodal, da po nepotrjenih govoricah ti milijoni dotekajo iz Jugoslavije. Slovencem pa je očital tudi — in to je očitno srž njegovega problema v tem predvolilnem Času v Avstriji. Ico gre socialist• m za vsak glas — da se povezujejo z alternativnimi gibanji in se s tem uvrščajo med tiste, tki hočejo uničiti obstoječi sistem». Wagner je tudi ob-
ljubil ustrezen odgovor strank in že kar sam začel, z dekvalifika cijami.
IVieser in Grilc sta včeraj Wo-gnerja odločno zavrnila. Grožnja s tretjo silo ni nič norega, je dejal Wieser, pa tudi realistična ni. kajti že od leta 1945 naprej vedno spet. zaman poskušajo ustvariti tako si-
lo.	Grilc pa jo je ocenil kot pobožno željo deželnega glavarja, kajti koroški Slovenci točno vedo, da sla samo osrednji organizaciji njihovo zastopstvo.
Oba predsednika sta sodila, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo poleg svobodnjaške in ljudske stran-
ke tudi socialistična pristala na zahtevo protislovenskih sil po central-nili šolah za Slovence, ki bi po mnenju manjšine pomenila pravo apard-heidsko politiko. V tej zvezi je namreč VJagner rekel, da socialisti »za zdaj» še ne mislijo spreminjati šolske ureditve.
V svojih nadaljnjih izvajanjih sta Grilc in Wieser obsodila avstrijsko manjšinsko politiko kot asimilacijsko in podčrtala, da določila avstrijske državne pogodbe tudi 27 let po podpisu še niso izpolnjena. Dejala sta tudi, da sedmojulijske manjšinske zakonodaje ne bo nikoli mogoče priznati kot izpolnitev člena
7 in zato tudi o vstopu v manjšinske sosvete ne more biti govora.
Kulturni dnesd so se nadaljevali z referatom ob 40. obletnici pregona in upora koroških Slovencev, ki ga je za štiri avtorje (Teodor Do-mej, Avguštin Malle, Janko Malle, Marjan Šturm,) prebral Marjan Šturm. V referatu so še enkrat strnjena politična ozadja in posledice nacističnega poskusa genocida nad koroškimi Slovenci, hkrati pa daje tudi pregled nad tem, kako so se koroški Slovenci spomnili te pomembne zgodovinske obeltnice.
(Sindok)
Staorilci zločina še niso znani. Jugoslovanski generalni konzul v Stuttgartu Branko Dimitrijev«: je za danes zaiiteval sprejem v deželnem notranjem ministrstvu Baden Wur-lemberga. (dd)
Za poglobitev jugoslovaasko-cjpplovsltfga gospodarskega sodelovanja
KAIRO — Obisk jugoslovanske de legacije, ki jo je v Egiptu vodi! član ZIS Rade Pavlovič je vzbudila v tukajšnjih, posebej gospodarskih krogih posebno pozornost.
člani jugoslovanske delegacije s< se pogovarjali s sedmimi egiptovski mi ministri, dvema podpredsednikoma vlade in premierom, na teh srečanjih pa so predvsem pripravljat zasedanje jugoslovansko-egiptovske ga odbora za gospodarsko sodelova nje.
Sodeč po sedanjih pogovorih na. bi bil februarski sestanek nekakšer preobrat v gospodarskih odnosih mec Jugoslavijo in Egiptom. Blagovna menjava, ki bo letos dosegla vrednost 300 milijonov dolarjev, naj b. se letno povečala najmanj za 1( odstotkov, vendar to ne bi bila več poglavitna oblika gospodarskega so delovanja. Prevladovale bi kooperacija, skupne naložile, investicij« in druge višje oblike sodelovanja. Tako že končujejo priprave za pod pis sporazuma o skupni proizvodnji traktorjev in ustanovitvi mešanega podjetja. Poleg tega pa j« Egipt jugoslovanske gospodarske or ganizacije povabil, naj sodelujej« pri programu egiptovske kmetijsk« proizvodnje.
KLJUB POMANJKANJU JUGOSLOVANSKIH GOSTOV TRGOVINE POLNE
Gospodarska kriza le malo vplivala na praznovanje božiča in Štefanovega
Ljudje so si marsikaj privoščili, aiso pa bili tako razsipni kot v preteklosti Dober obisk v okoliških restavracijah in v planinah, čeprav še ni dovolj snega
Tik pred božičem je tiskovna a gencija Ansa poročala: «To bo za Furlanijo - Julijsko krajino prvo božično praznovanje brez turističnega dotoka iz Slovenije in Hrvatske*. Množičnega navala jugoslovanskih kupcev v resnici ni bilo iz razumljivih razlogov, le tu pa tam je bilo . opaziti skupino gostov iz naše matične domovine: in vendar ni bila , prometna gneča v mestu nič manj . ša; v središču je bilo kot v mravlji-l šču, trgovci so dobro poslovali, ljudje so mrzlično hiteli nakupovat darila za svoje drage in se pripravljali na božič v znamenju potrošništva, ki ga je gospodarska kriza samo malce okrnila.
»Zaenkrat seveda še nimamo jasne podobe o predbožičnih trgovskih poslih*, nam je dejal tajnik pokra jinskega združenja trgovcev Rosso, »toda njihov obseg gotovo ni presegel onega iz prejšnjih let. Temu je botrovalo pomanjkanje odjemalcev iz sosedne republike, kot tudi zaostrovanje gospodarske krize pri
nas, ki je zadnje mesece privedla do odpusta 1.000 delovnih moči in posledičnega skrčenja nakupne zmogljivosti*.
Kot že uvodoma rečeno, smo vsaj v središču vseeno videli polne trgovine. Krajani so se založili z dobrotami za pod zob ob priliki božične vigilije pa tudi za božično kosilo v družinskem krogu so se pripravili, čeprav ne v takšni meri, kot je nekdaj velevala tradicija. Na dan božiča, zlasti pa na Štefanovo so se množično odpravili v okoliške gostilne in restavracije, mnogi so se odpeljali v Furlanijo, vse to pod blagoslovom vremena, ki je bilo kot naročeno: sončno, suho in kajpak mrzlo, a ne preveč.
Božična praznika so nekateri pre bili na Bovškem in na Bledu, kot so nam povedali pri agenciji Auro-ra s pripombo, da imajo že številne rezervacije za silvestrovanje v Zagrebu, na Lošinju, v Celju in spet na Bledu pa še v Palmi de Mallor-ca. To ni za vsak žep, dostopnejše
V LETU DNI NA TRŽAŠKEM
ŠTEVILO ZAPOSLENIH LJUDI NAZADOVALO ZA 2.000 ENOT
Podatke je objavila deželna uprava na podlagi ugotovitev zavoda ISTAT - Konec julija je bilo v rednem delovnem razmerju 95.000 občanov
Najnovejši pregled obsega in : itrukture zaposlenosti v Furlaniji | Julijski krajini, ki ga izdaja dežel-I ia uprava na podlagi podatkov > Osrednjega zavoda za statistike [ 'STAT, izkazuje, da je štelo pre rivalstvo tržaške pokrajine ob korv ;u letošnjega julija 281.000 enot, nedtem ko je znašalo konec juh a lani 284.000 enot (vsi podatki so •aokroženi na tisoč). Od tega je »ilo 130.000 žensk, medtem ko jih e bilo v istem času lani 2.000 ’eč, to je 132.000.
Delovnih moči je bilo koteč ju-ija letos 102.000 (lan* 106.000), od ega 95.000 (lani 97.000) redno zn oslenih, 7.000 (lani 9.000) brezpo elnih in 6.000 (lani prav toliko) iladih ljudi, ki se prvič pojaviia-5 na tržišču dela. Ljudi, nevklju-enih v pridobitne dejavnosti, je ■ilo na našem območju ob koncu stnšnjega juli.ja 178.000:'7* postav a obsega kakor rečeno tisti dei rebivalstva. ki iz tega ali onega azioga ni vključeno v gospodarje dejavnosti: na otroke stare do 3 let in na občane, stare nad 70 st. je od tega odpadlo 75.000 oseo-ov, na občane v »proizvodni dc ji*, to .je v starosti od 14 do 70 t, ki pa jih iz tega ali onega raz »ga ne zanima, da bi se kje za oslili. je odpadlo 100.000 osebkov, a občane v proizvodni dobi. ki bi ili sicer pripravljeni prevzeti kak io delo. vendar le »pod določeni ti pogoji*, pa 3.000 osebkov, če laj vzamemo v poštev še nekatere p javljene podatke in jih primer imo s podatki za .julij 1981, lahko »otovimo, da se je število zapos nih ljudi na Tržaškem v tem ča ivnem tazdobju skrčilo za 2.000. !ri čemer se .je število zaposlenih loških zmanjšalo celo za 3.000. j »lje da se je število ljudi, ki 1 čejo zaposlitev, zmanjšalo z 9.000 ji 7.000: in končno da se ie šte jlo prebivalstva v neproizvodni *i to je otrok do 13. 'rta in pri !lnih ljudi, starih nad 70 let, po-j: tičalo s 74 000 na 75.000, pri eter je ostalo število žensk v tej itegori.ii praktično nespremenjena višini 32.000 osebkov.
Tržaški občinski odbor je sklenil Izpisati javna natečaja za 12 mest jmočnika v otroških jaslih in spre-1 imenovanje 15 novih mestnih re-jrjev. ki so zmagali na nedavnem ii*:"skem natečaju.
Poleg tega je odbor sprejel sklep j odkupu nekaterih starih hiš v ijolici Starega trga. Hiše bo obči-
91 delavcev štivanske papirnice v dopolnilni blagajni
Enaindevetdeset delavcev šti-■anske papirnice — obrat šteje kupno 813 zaposlenih delov ih moči - je od včeraj v opolnilni blagajni Za ukrep je vodstvo tovarne ki prida grupi Burgo, odločilo po bstreznem sporazumu s sindi talnimi organizacijami Tem se je kakor znano posrečilo, ja so preprečile prvotno na mero vodstva tovarne, ki je ared časom zagrozilo z odpustom 103 delavcev Delavci v popolnimi blagajni bodo »rotirali* v smislu, da se bo sku >ina, ki je od včeraj v dopol lilni blagajni, vrnila na delo jez šest mesecev ter zamenja-a novo skupino, ki bo prav ta <o za pol leta izključena iz iroizvodnje. Sindikalne organi-I :acije so mnenja, da vpis do-enega števila delavcev v do »lnilno blagajno ne bo rešil itevilnih problemov papirnice, ti bi nujno potrebovala prož lejšo organizacijo pro.zvodnje, testa vo sanacijskega načrta in lajneniavo nekaterih zastarelih s ehničnih naprav.
na prenovila, kot namerava prenoviti še nekatera druga poslopja v u-licah Fortino, del Šale in S. Rocco. Z obnovo starih stavb bo občina usposobila približno 109 novih stanovanj.
Fulvia Supancic tajnica pokrajinskega SUNIA
Pokrajinsko vodstvo sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA je na svoji zadnji seji sprejelo odstop pokrajinske tajnice Jole Burlo in člana vodstva Giorgia De Rose. Oba sta namreč občinska svetovalca v tržaškem občinskem svetu, je po
pa je, denimo, tedensko bivanje od božiča do prvega dne 1983 kje v planinah Furlanije Julijske krajine: 350-400.000 lir po osebi za prenočevanje, silvestrovsko pojedino in uporabo raznih smuških vlečnic. Toda snega je v Furlaniji - Julijski krajini še prav malo, vseeno pa so zimskošportna središča dobro o-biskana.
Kot rečeno, je kriza potrošniško mrzlico nekoliko okrnila: ljudje so sicer navalili v trgovine, privoščili pa so si predvsem praktične artikle, to je trajnejše dobrine, kot so, re cimo, oblačila, obutev in tako naprej. Tudi po knjigi so segli, vendar zanjo niso toliko odšteli kot nekoč, nam je povedala usluž.benka znane knjigarne pri Korzu: »Nekdaj so nam v blagajni posamično pustili do 100.000 lir, tokrat so z denarci varčneje ravnali*.
Božič je mimo, praznično vzdušje pa še ne, saj nas čaka zasuk leta, ki bi ga prav vsakdo rad doživel kar na.ibrezskrbneje in veselo. Vsem to ne bo mogoče, zato pa naj se pridružimo voščilu delavcev, ki se združujejo v enotni sindikalni zvezi CGIL-CIŠL-UIL: «Naj leto 1983 prinese več zaposlenosti, nove delovne pogodbe in izdatnejšo mero demokracije na delovnih mestih in v družbi kot taki*. To so le zaključne besede voščilnega letaka, ki so ga razmnožili sindikati. V njem je zapopadena želja, naj bi tisti v Rimu in pri nas, ki nam krojijo usodo, s preobratom leta v pravičnejšo smer preokrenili družbeno-gospo-darsko politiko: zlasti v korist ne-premožnih slojev, seveda, da bi sleherni lahko zaživel tako kot narekuje človekovo dostojanstvo.
Božična homilija škofa Bfllomija
Tržaški škof Bellomi je imel za božič v cerkvi sv. Justa vsakoletno homilijo, v kateri je izrekel svoja voščila Trstu in njegovim vernikom, hkrati pa spregovoril o problemih sodobnega sveta in o vlogi kristjanov v njem.
Med drugim je tržaški škof na glasil vrsto socialnih vprašanj, kot so revščina, brezposelnost, problem zdravja in zdravstva itd. Tu je škof Bellomi poudaril pomen krščanske
dikatu.
Člani pokrajinskega vodstva SU’ NIA so se Burlovi in De Rosi toplo zahvalili za njuno dolgoletno delo, zahvalo vsedržavnega vodstva SU NIA pa sta prinesla člana vsedržavnega tajništva Bartocci in Luciani. Na mesto pokrajinskega tajnika za tržaško področje je bila izvoljena Fulvia Supancic.
je priklical k zmernosti v življenju
in k odklanjanju odvečnega. Boga-tč k temu, naj se zavzamejo, naj tvegajo in naj z vlaganjem premoženja v proizvodne namene odpirajo nova delovna mesta. Tistim pa, ki ima.io delo, je priporočil, naj bodo dobri in marHvi delavci in tudi ob zaključku svoje homilije poudaril nujo, da se kristjani izogibajo potratam in odvečnemu.
TRADICIONALNA PRIREDITEV NA STEFANOVO
S koncertom proseške godbe odprtje dvorane na Kontovelu
Poleg godbe na pihala je nastopil tudi ženski pevski zbor Prosek -Kontovel
Dvajset let po zaprtju je a fclosj
dvora
na Uospodarskega društva na Kon tovelu v nedeljo spet zaživela s tradicionalnim »Stefanovim koncer tomv, ki ga je priredilo proseško godbeno društvo in na katerem je kot gost, zapel tudi ženski zbor Prosek - Kontovel. »Dvorana je bi la dve desetletji neuporabna in za prta občinstvu, pred nekaj leti pa .je dala skupina vaščanov pobud.) za njeno preureditev. Delo so iz vedli sami domačini s prostovol.j nim delom in prispevki,* je dejal pred začetkom nedeljske prireditve domačin Igor Luksa, ki se je s«- zahvalil za pomoč Slovenski kul turno-gospodarski zvezi in zaželel, da bi postala dvorana c pet središče domačega kulturnega udejstvo vanja.
Tradicionalni »Štefanov koncert* Godbenega društva Prosek je bil kot nalašč za tolikšno slavje: dvo rana je bila prepolna, občinstvo pa "e obdarilo tako godbenike kot do mače pevke vsakič z zasluženim aplavzom.
Po pozdravu tajnika proseške godbe Milana Čuka so v dvorani že izzveneli zvoki uvodne koračni ce zatem pa venček tržaških pes mi' z naslovom »Trst jih poje*, ki ga je prav za proseško godbo pri redil dolinski skladatelj 1'anilo Skr gat. Pomlajena godba je nato za igrala fantazijo iz Verdijeve opere »Moč usode*: zahtevno skladbo so proseški godbeniki ubrano speljal; do konca. Lemannov »Piccadillvr-je s svojimi modernimi ritmi raz vedril občinstvo, še posebej učin kovit .je bil konec skladbe z dobro pripravljenim koreografskim efektom. Prvi del koncerta ';e nato za ključila uvertura »Vidoika* trža škega skladatelja Vasilija Mirka.
Med prvim in drugim delom se je predstavil ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. Pevke so pod vodstvom Janka Bana zapele pe' ljudskih pesmi, od katerih jg1 ori občinstvu najbolj »vžgala* »Skrinja orehova* v Vodopivčevi priredbi
Drugi del koncerta proseške godbe .je oblikovala simfonička «Kro-mngs Ouverture*. zatem pa sta bili že na vrsti praznični božični nes mi; najprej Berlinov »Beli božič*.
nato »Sveta noč*, ki so jo prisotni zapeli skupaj z godbo. Proseški m godbenikom in domačinom ie med koncertom čestital in zaželel še obilo uspehov Mirko Gantar pred rednik pihalnega orkestra iz L« gatca, s katerim vzdržuje proseška godba že vrsto let plodne stike Koncert, ki .je bil kar 36. nastop godbe letos, .je zaključila koračni ca Zlatorog, nakar so se godbe niki, gostje in domačini zaustavili še nekaj časa v dvorani ob kožar cu vina in prigrizku. Vso priredi tev .je napovedoval Bruno Rupel.
• Jutri se sestane rajonski svet za Kjadin in Rocol. Seja se bo pričela ob 19.30 na sedežu sveta.
NA GORICI SE JE BILO TEŽKO IZOGIBATI JABOLK...
Tradicionalno iuianje v Boljuncu
Zvečer v gledališču Francč Prešeren kulturna prireditev
Živahna dejavnost v tržaškem pristanišču
Po božičnem premoru se je delo v tržaškem pristanišču včeraj red no nadaljevalo. Ob pomolih je bilo privezanih 13 ladij. Od tega sta dve ladji izkrcali večjo količino premoga za centralo EN EL v Tržiču, ob pomolu VII pa sc. bile pri vezane še štiri druge ladje, in sicer dve kontejnerski enoti in dve trajektni ladji, natovorjeni z agru mi in raznim blagom. Na druge ladje so včeraj natovarjab pošiljko moke, namenjeno v pristanišče Aqaba, razne stroje in drugo blago, namenjeno v Egipt, ter pošil.i ko živine iz vzhodne Evrope,
Razstava o pričetkih tržaške industrije
Ob zaključku mednarodnega »Leta ostarelih* je tržaški pokrajinski sindikat upokojencev priredil v dvorani di Vittorio v Ul. Pondares tra-diconalni zabavni popoldan.
To je bila tudi priložnost, da so odprli slikarsko razstavo »I pensio-nati ricordano, Upokojenci se spo-minjajo*. ki jo je priredil deželni inštitut za raziskave sindikata CG IL. Slike so darovali posamezniki in ustanove, prikazujejo pa delo in nastajanje tržaške industrije. Razstava se bo vključila v širši dokumentarni ciklus »Arheologija industrije v tržaški pokrajini*.
STANOVANJSKI PROBLEM SE ZAOSTRUJE
Za šeststo tržaških družin nevarnost sodnega izgona
V vsej deželi bo val izgonov zajel okrog 3000 najemnikov ■ Sindikat stanovanjskih upravičencev napoveduje zasedbo neoddanih stanovanj
Eno izmed številnih vprašanj, ki jih bo treba rešiti v Italiji in v naši deželi, .je vprašanje hudega pomanjkanja stanovanj. Nove gradnje se uresničujejo zelo počasi in z velikimi zamudami, načrtov za nove gradnje pa je vsako leto manj. Problem postaja toliko bolj pereč, ker se bo S prihodnjim letom spro žil val stanovanjskih izgonov Ti
Ponovna stavka zdravnikov -V bolnišnicah
‘ v ,V 12 ;if *'■ Shlj i-,' »ivo**■ •»'•,• '<)<*1 itj.i
»> Zdravniki, k1 so zaposleni V
bolnišnicah, že spet stavkajo. Roke so prekrižali včeraj, na delo se vrnejo jutri. Razlogi tega so znani. Po eni strani hočejo zdravniki s stavko podkrepiti zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe, po drugi strani pa zahtevo po ureditvi oziroma o-krepitvi zdravstvenih struktur.
Delovna pogodba: zdravniki zatrjujejo, da so njihovi prejemki nižji od plač poprečnega uradnika; v primeri z 1. 1970 so narastli le za kakih 70 od sto, medtem ko so se življenjski stroški v tem času povečali skoraj v petkratnem merilu. Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe so se nadaljtvala prejšnji teden, ponovno bodo stekla v začetku januarja: ne glede na njihove rezultate bodo zdravniki ponovno stavkali od 4. do 7. januarja, če pa še dotlej ne bodo izbojevali pogodbe, se bodo odločili za stavko za nedoločen čas.
Zdravstvene strukture: zdravniki so mnenja, da so te danes ostarele in tudi prostorsko nezadostne. zato zahtevajo čimprejšnji in popoln zagon kati-narske bolnišnice ob ustreznem številu delovnih moči.
Kaže. da je nujnostna služba kljub stavki zagotovljena.
bodo še posebno številni v naši deželi, kier poznavalci razmer predvidevajo, da bo z nastopom novega leta stekel ustrezni postopek za okrog 3.000 družin Pomanjkanje stanovanj pesti vse štiri pokrajine Furlanije - Julijske krajine, najhujši pa je položaj prav
v naši pokrajini in konkretno v samem Trstu, kjer je že zdaj pred videnih okrog 600 izgonov, za ka tere so bile tudi že izrečene raz sodbe. Kako bodo pristome oblasti ukrepale za premostitev te nove krize, ni znano. Zavod za ljudske gradnje TACP ima v načrtu nekaj t.ovih gradenj, iz drža enih bla gajn so tudi napovedana določena finančna nakazila, pa tudi občinska uprava namerava zgraditi ne kaj stanovanjskih blokov, za kate re so določene (oziroma v neka terih primerih so v teku še poga janja) nekatere lokaci.je, ki zavzemajo razna območja izven tako imenovanih «načrtoV PEEP* od Sta rega mesta (Cavana) do žavelj. To da bodisi zaradi dolgotrajnih priprav, bodisi zaradi zamudnih po stopkov in bodisi še zaradi zamud pri likvidaciji obljubljenih držav nih nakazil, ni pričakovati, da bi bilo to pereče vprašanje rešeno v doglednem času. Sindikat stanu van.iskih upravičencev SUNIA v tej zvezi ne prikriva sveje zaskrbljenosti, jw drugi strani pa se zave
da, da bo treba tem 600 družinam, ki bodo v kratkem izgnana iz seda njih stanovanj, tako ali drugače priskočiti na pomoč. Predstavnik-sindikata so napovedali vrsto posegov v tej smeri ter ne izključujejo možnosti, da bi SUNIA ne zasedla stanovanj — v našem mestu .jih je kar lepo število — ki so že oalj časa prazna, ker jih lastniki, med katerimi prednjačijo nekatere pridobitne družbe, ne dajejo v najem.
Na tržaškem sejmišču zaključena razstava igrač
V nedeljo se je na tržaškem sejmišču zaključila prva razstava igrač »Tuttogiocattolo 82». Razstavljalo je približno 30 proizvajalcev igrač iz Italije in tujine.
Ob razstavi se je odvijala vrsta prireditev, ki zanimajo otroke in seveda ne samo otroke, saj je svet igrač že krepko segel med želje odraslih.
Eli« Fattovich

MALA ČRNA KRONIKA
Silovito trčenje dan pred božičem v podvozu pri Briščkih
Na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice se od petka popoldne bori s smrtjo 37-letni Bruno Biasiol iz Repniča 27, ki se je na božično vigilijo hudo ponesrečil v čelnem trčenju med dvema avtomobiloma v podvozu pod železniško progo pri Briščkih. Nesreča se je pripetila v popoldanskih urah: Bia siol se je po vsej verjetnosti vračal s svojim fiatom 131 »famiglia-re» proti domu, ko je v podvozu avtomobil iz še nepojasnjenih razlogov treščil v nasproti vozeči peugeot, za volanom katerega je sedel 36-letni Mario Soppani iz Istrske ulice, ki je bil namenjen proti Proseku.
Trčenje je bilo silovito. Biasiola so šele čez čas potegnili iz pločevine (tako rešilec Rdečega križa kot tudi karabinjerji so prišli i. zamudo na kraj nesreče, ker niso bili točno obveščeni o trčenju) in ga hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico: v nesreči se je udaril v prsi, zlomilo mu je več reber, zaradi česar se zdravniki boje komplikacij na pljučih, zlomil si je desno nogo in po
vsej verjetnosti tudi kolk. S strogo pridržano prognozo so ga sprejeli, kot rečeno, na oddelku za oživljanje.
Voznik peugeota Soppani si je v trčenju zlomil gleženj desne noge, udaril pa se je v prsi. Okreval bo v 40 dneh.
Silvano Vittor spet v zaporu
(zaradi pomoči Calviju)
Silvano Vittor, tržaški tihotapec vpleten v afero Calvi, sedi od preteklega petka v koronejskih zaporih. Vittor, ki naj bi junija omogočil beg milanskega bančnika prek Jugoslavije in Avstrije v London, kjer so ga nekaj dni pozneje našli obešenega pod mostom Črnih menihov, se je bil pravkar vrnil v Trst iz Avstrije in se je odpravljal na smučanje. ko so ga karabinjerji aretirali. Zaporni nalog ga obtožuje, da je nudil pomoč Calviju pri njego vem begu: pospremil naj bi ga s svojim motornim čolnom v Jugoslavijo, kjer naj bi eden od jugoslovanskih obmejnih miličnikov ožigosal ponarejeni Calvijev potni list ter tako »uradno* potrdil bančnikov prihod v bližnjo republiko. Od tod je imel nato Calvi prosto pot do
llltlllMMHIIfMttllltlltMtllHIIIIIMtllltlMIIMMIMIIIIIIIMmtlltlllfVMHIIIfllllltlltllltllffllltttmillttllltllllHHMIM
ELI0 FATTOVICH SE JE SAM JAVIL POLICIJI NA BOŽIČ
Danes bodo zaslišali mladeniča hi je skril truplo narkomanke
Obtožujejo ga skrivanja trupla m prodajanja mamil
Preiskovalni sodnik bo danes zaslišal 30-letnega Elia Fattovicha, mladeniča, ki je osumljen, da je skril pri Ferlugih truplo 27-letne Antonelle Gesue, potem ko je dekle v noči med četrtkom. 16., in petkom, 17. decembra, v podstrešni sobi v Ul. Vecellio podleglo prekomerni dozi heroina. Fattovich se je na božič popoldne sam javil na kvesturi, kjer so ga aretirali, saj je namestnik državnega pravdnika dr. Coassin izdal proti njemu zaporni nalog zaradi skrivanja trupla in prodajanja mamil. Mladenič je pretekli torek obvestil duhovnika Maria Vatto, da je nekaj dni prej prenesel na Kras truplo Gesuejeve in mu točno opisal prostor, kjer ga je bil skril pod listjem; obenem je zaprosil duhovnika, naj on obvesti policijo, dejal pa je še, da se bo kmalu sam javil organom javne var nosti.
Agenti letečega oddelka so točno na opisanem mestu našli truplo dekleta, ki je umrla — tako je dokazala obdukcija trupla — zaradi prekomernega zaužitja eroina. Policija je kmalu tudi ugotovila istovetnost mladeniča, ki je obvestil duhovnika Vatto n ga začela iskati.
Fattovich se je po dogodku oddaljil iz Trsta in se j^ vrnil v naše mesto z vlakom na božič, takoj zatem se je javil policiji. Preiskovalcem bo moral sedaj pojasniti, kaj se je pripetilo v podstrešni sobi tisto tragično noč med 16. in 17. decembrom. osvetliti pa bo moral tudi nekatere nejasnosti v zvezi s prenosom trupla iz mesta na Kras: sodni organi namreč sumijo, da mu je pri tem pomagala še kaka oseba.
Elio Fattovich je bil znan v krogu tržaških narkomanov po tem, da je razpečeval manjša količine mamil. Že pred časom je imel zaradi posesti mamil opravka s pravico, toda ne italijansko, temveč s tajskimi sodnimi organi. Na Tajskem so ga namreč pred leti aretirali potem ko so našli v eni od lutk, ki jih je imel s sabo, skritih 70 gramov heroina. Na procesu je bil obsojen na šest let ječe, od katerih je presedel tri v zaporu, nakar so ga izpustili na svobodo. Po tisti grenki preizkušnji se je vrnil v Trst, kjer pa ga je pred cesetimi dnevi dočakala še bolj tragična usoda v podstrešni sobi v Ul. Vecellio.
Avstrije in nato do Londona.
Vittorja so aretirali že junija pod isto obtožbo, a so ga mesec kasneje izpustili na začasno svobodo. Po vsej verjetnosti so tržaški preiskovalci zbrali proti njemu nove bremenilne dokaze: od tod nova aretacija na božično vigilijo.
Eksplozija plinske
jeklenke pri Domju
V enonadstropnem poslopju pri Domju na cesti za Ricmanje 74 je včeraj popoldne eksplodirala plinska jeklenka: v eksploziji je bila ena oseba ranjena, pok pa je precej poškodoval hišo. Vse kaže, da je nesreči botrovalo uhajanje plina iz jeklenke, ki so jo bili prav včeraj zjutraj zamenjali in priklopili k pečici za gretje. Po vsej verjetnosti je prišlo do eksplozije, potem ko se je lastnik 39-letni Sergio Stefanovič vrnil domov in si prižgal cigareto. Eksplozija je podrla del notranjega zida, prebila vrata in okna, ognjeni zublji in dim pa so počrnili stanovanje. Škode je za približno 5 do 6 milijonov lir. Stefanoviča so prepeljali zaradi opeklin druge stopnje po obrazu in rokah v glavno bolnišnico. Zdravil se bo mesec dni.
Sveti Štefan v Boljuncu pomeni praznično snidenje vaščanov in o-količanov, ki si za božične praznike zaželijo trenutek oddiha in sprostitve. Tudi letos, kot vsako leto, so Boljunčani obnovili starodavno tradicijo lučanja in v nedeljo popoldne se je Na gorici zbrala množica radovednežev in vseh tistih, ki z zanimanjem radi prisostvujejo starim običajem naših vasi. Ko se je iz zvonika oglasilo pritrkavanje, so izza uličic pritekle na gorico vaške mladenke in zagnale med množico jabolka. Kakšnih petnajst deklet je bilo z vseh predelov vasi, vsaka je prinesla pet, šest kilogramov jabolk, ki so nato letela, koder je neslo; komur se je uspelo izogniti, se je izognil, komur pa se ni uspelo . . .
Zvečer pa je bila v občinskem gledališču France Prešeren Štefanova prireditev, ki jo je uprizorilo boljunsko kulturno društvo France Prešeren. Redkokdaj zabeležimo v gledališču takšno prisotnost, saj ga ni bilo kotička v dvorani, ki bi ne bil do kraja natrpan, vrste pa so se nadaljevale še v foyer. Na programu je bil nastop boljunskih zborov; po dve pesmi sta zapela mešani zbor F, Prešeren, ki ga vodi Drago Žerjal in Mladinski zbor F. Prešeren, ki ga vodi Giorgio Gustinčič. Nastopil je tudi tamburaški ansambel, ki je tokrat eno pesem izvedel v kombinaciji z mladinskim zborom. Veliko, navdušenje med občinstvom je vzbudila igra Tatjane Turko; »Povsod je lepo, najlepše je doma*, izvedena v pristnem in sočnem boljunskem narečju. To je bila res veseloigra v pravem pomenu besede, saj se je občinstvo več kot dobro uro brez prestanka zabavalo ob duhovitih dvogovorih in zelo dinamičnih scenskih upodobitvah. I-gri sicer manjka nekoliko vsebinske zaokroženosti, vendar so bili 1-gralci dovolj prepričljivi in neposredni v svojih karikaturnih vlogah. Pohvalo zaslužijo namreč vsi: celotna igralska zasedba, avtorica in pomožno tehnično osebje.
Ponovitev Štefanove prireditve bo na sporedu spet v petek, 7. in v nedeljo, 9. , januarja. Kdor se želi do solz nasmejati, naj ne zamudi priložnosti, ki se mu ponuja! (ris)
• Tržaška občina sporoča, da so se zaključila dela, ki jih je opravilo podjetje ACF.GA, za obnovo cestne razsvetljave v številnih tržaških u-licah. Občina je tako menjala kar 560 starih luči z novimi.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Zveza cerkvenih pevskih zborov sporoča, da bodo vaje za božični koncert predviden za nedeljo, 9. januarja. v tržaški stolnici sv Justa, danes, 28. decembra, ob 20.30 na sedežu zveze - Ul. Donizetti 3.
KD Rovte - Kolonkovec priredi 31. decembra silvestrovanje v društvenih prostorih - Ul. Monte Sernio 27.
GLEDE RAZLASTITEV
Predstavniki KZ in NZ v Nabrežini in Križu
V	teh dneh so razlaščenci iz Križa in Nabrežine prejeli ponudbe o višini odškodnine za razlaščeno zemljo. Ponudbo lahko sprejmejo le pismeno s tem, da podpišejo original ponudbe in ga pošljejo na sedež družbe AN AS v Trstu; priložiti pa morajo tudi nekatere dokumente.
Ker pa so pogoji posameznih razlaščencev povsem različni (nekateri so kmetje, drugi pa ne, tretji imajo najemnike itd.), je tudi dokumentaciia. ki jo morajo priložiti drugačna od primera do primera. Predstavniki Kmečke zveze in konzorcija Naša zemlja bodo zato na razpolago vsem zainteresiranim iz Križa in Nabrežine, da jim obrazložijo njihovo stanje.
V	Nabrežini se bodo mudili danes, 28. i.m., v prostorih PD Igo Gruden, od 9. do 12. ure ter od 15.00 do 17.30.
V	Križu pa bodo r.a razpolago jutri, 29. t.m., v Kulturnem domu A. Sirk (na sedežu zadruge Kriški breg), od 9. do 12. ure ter od 15.0>0 do 17.30.
Ker se bo z 11. januarjem začelo ugotavljanje stanja zemljišč na področju zgoniške občine, bosta Kmečka zveza in konzorcij Naša zemlja nekaj dni prej organizirala sestanek za prizadete, na katerem bosta obrazložila postopke in vse kar je s tem v zvezi.
Razna obvestila
Združenje Union vabi na družabno silvestrovanje. Cena 15.000 lir. Vstop z rezervacijo. Za informacije telefonirati na št. 64459 vsak dan od 17. do 20. ure.
ŠD Breg obvešča, da so rezervacije za silvestrovanje, ki bo v gledališču France Prešeren na razpolago pri blagajni gledališča od 20. do 21, ure — tel. 228-490.
Prispevki : r
Namesto novoletnih voščil dragim prijateljem in znancem darujeta Marica Š. in Alma R. 5.000 za Dijaško matico, 5.000 za Združenje bivših Aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 5.000 lir za KD Bar-kovlje.
Ob 10. obletnici smrti nepozabne mame Marije Santin roj. Rojc darujeta hčerka Ilde z družino 15.000 za PD Slovenec in hčerka Ada 15.000 lir za PD Slavec.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov lz Podlonjerja, KD Union in KD Škamperle izrekajo iskreno sožalje moža Karlotu in sinu Aldu ob smrti drage žene in mame Kristine Pipan.
Kolektiv TPPZ Pinko Tomažič izreka svojemu članu Aldu Pipanu globoko sožalje ob Izgubi mame
KRISTINE
Zapustila nas je naša draga teta
ANGELA GRILANC
Pogreb bo jutri, 29. decembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice skozi Salež v zgoniško cerkev.
Za njo žalujejo: svakinja, nečakinje, nečaki in drugo sorodstvo
Salež, Ljubljana, 28. decembra 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena in mama
KRISTINA ROJC por. PIPAN
Pogreb bo danes, 28. decembra, ob glavne bolnišnice.
11. uri iz mrtvašnice
Žalujoči: mož Karlo, sin Aldo in drugo sorodstvo
Trst, 28. decembra 1982
27. 12. 1981
27. 12. 1982
Minilo je leto dni. odkar je za vedno odšel od nas naš dragi
FRANC TOMŠIČ
Z veliko ljubeznijo se ga spominjata
žena in hčerka z družino
Trst, Koper, 28. decembra 1982
27. 12. 1972
27. 12. 1982
Ob 10. obletnici smrti nepozabne mame
Marije Santin roj. Rojc
se je spominjata
hčeri z družinama
Boršt, 28. decembra 1982
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
SSG-
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje v Novi Gorici z delom M. Kmecla «Mutast’ bratje* danes, ob 20. uri; jutri, ob 2C. uri ter v četrtek, ob 10.15 in 20. uri.
VERDI
Jutri, ob 20. uri šesta predstava Illersbergove opere «Triptih* (red E/F). Tokrat bo v glavni vlogi nastopila sopranistka Gina Fior-daliso. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
AVDITORIJ
Do 3. jan. 83 bo vsak dan ob 20.30 na sporedu enodejanka Itala S veva «Conzai per le feste*. Režija M. Ma-ranzana. Scenarij: S. D’Osmo. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni - Pasaža Protti 2.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 5. jan. 83 - razstava Shakespeare in njegov čas.
VELIKA DVORANA
Jutri. 29. t.m.. ob 19.30: Akademija za glasbo.
OKROGLA DVORANA
Danes. 28. t.m., ob 19.30: Kantav-tor Marjan Smode z ansamblom.
Kino
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV - ODBOR
priredijo jutri, 29. decembra, ob 17. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, tradicionalno
NOVOLETNO DRUŽABNOST
Vabljeni vsi člani in prijatelji !
f Čestitke
Danes praznuje 11. rojstni dan VALENTINA VRABEC iz Prečnika. Mnogo sreče, zdravja in uspeha v šoli ji želijo mama, tata, nona, brata Franko in Darjo ter sestri Lilijana in Majda z družino. Mala Alenka pošilja teti 11 poljubčkov.
Včeraj je praznovala 13. rojstni dan MARTINA GULIČ. Vse najboljše in mnogo uspeha v šoli ji želijo brat Damjan, papa, mama in nono.
Razstave
V Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška Lojze Spacal razstavlja slike in kolaže malega formata.
- . sauss1 ■
HANCA-Dl CfiEDITO Dl TRI-ESTE TRŽAŠKA-K RED ITN A B A N KA
v- ' /C. -S. P. Airt;'	,
"retar - ulica P. pjuzi id iviljffi qi-4^b
23. 12. 1982
Cappella Uuderground 16.00 «1 primi anni di Walt Disney*. Risanka.
Ariston 16.00 «FitzcaiTaldo». C. Car-dinale.
Eden 17.30 «Amici miei II.». Ugo Tognazzi.
Nazionaie 15.00 »Annie*. Fibn za vsakogar.
Ritz 16.00—22.15 «Bingo bongo*. Film za vsakogar.
Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre». Film za vsakogar.
Fenice 16.00 »TestaocrOce*. N. Manfredi in R. Pozzetto. Film za vse.
Mlgnon 15.00 »Ceneientola*. Risani film.
Filodrammatieo 15.00 «Morbosita». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Le mele sono mature*.
Capitol 16.30 «Pink Floyd — The wall».
Cristallo 16.00 »Universita dello streapetease» «Morbosita*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 »Tenebre*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Orario continuato per segretarie insaziabili*. Prepovedan mladini pod 18.. letom.
Vittorio Veneto 16.o0 «Easy rider*. P. Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.30 «1 3 dell’operazione drago*. Bruce Lee.
Ameriški dolar	1.370.—
Kanadski dolar	1.100.—
Švicarski frank	683.—
Danska krona	, 160,-
Norveška krona	190.—
Švedska krona	185.—
Holandski florint	517.—
Francoski frank	201.—
Belgijski frank	25.—
Funt šterling	2.190.—
Irski šterling	1.880.—
Nemška marka	574.—
Avstrijski šiling	81.50
Portugalski escudo	12,-
Pezeta	10,-
Jen	5,-
Avstralski dolar	1.280,-
Drahma	16,-
Debeli dinar	19 25
Srednji dinar	19 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes

Danes, TOREK, 28. decembra
NEDOLŽNI OTROCI
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Lp-na vzide ob 1,4.47 in žatone ‘Ob 5.07.
Jutri, SREDA, 29. decembra TOMAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,7 stopinje, najnižja 5,9 stopinje, ob 18. uri 6,2 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA, SMETI IN OKLICI
RODILI SO SE: Massimiliano Rigo, Peter Verri, Alessandro Lanza, Nicola Scalamera, Ingrid Croce, Martina Balbi, Daniele Zacchigna.
UMRLI SO: 54 letni Edgardo Da-todi. 38-letna Rita Bisiacchi por. Da miani. 89-letna Elisabetta Fernetti vd. Gardina. 86-letna Maria Codia vd. Gnesda, 69-letna Battistina Fa-bris, 75-letna Alba Honigmann vd. Serdi, 80-letni Ferdinando Fragia-como, 88-letna Antonia Hrovatin. 86-letna Carmela Terzin vd. Spaven-ti. 87-letna Giovanna Serazin vd. Trigalu, 88 letna Angela Gherlani, 63-letna Cristina Roich por. Pipan. 7Lletni Leone Superma, 85-letna Rosa Docovich vd. Tamburin. 64-letni A'-mando De Volpi, 82 letna Maria Tumanisevilli vd. Codogno, 79-letna I.oretta Vodopia por. Zilio. 82 letna Giuseppina Clari vd. Giuressi. 76-Mna Anna Pischianz vd. Lorenzi, 20-letni Renzo Minigutti, 97 letna Maria Sciuca vd. Comici, 70-letni Giovanni Vranich, 53-letna Giuseppina Olenik por. Crevntin, 41 letna Grazia Picca, 86 letna Maria Rava-lico vd. Denipoti, 61-letni • Umberto Stanicb. 85-let,ni Roberto Lavoro. 58-lefna Maria Stipancic por. Muesker. 49 letni Renato Primosi. 73-letni Paolo Dragovina. 67-letni Pietro Damia-ni di Vergada. 78-letna Teiesina Albertini por. Baston. 93-letna Anna Bara vd. Bprton. 77 letna Caterina Mattia vd. Trento, 85-letna Angela Stepancieh vd. Marchesi, 76-letni Ar-mando Verson. 75-letna Carmen Del-1’Agnolo vd. Benoli.
OKLICI: specializiran tehnik Dano Mericci in optik Margherita Pfellasčhiar, upokojenec Francesco Pauletto in bolničarka Fulvia Pa-dovan, tehnik SIP Gianfranco Pon-tin in uradnica Adriana Mininel, trgovski pomočnik Roberto Ciini in uradnica Marina Cavalieri, zdravnik Giorgio Carlomagno in zdravnica Gabriella Candussi. mehanik Aldo Sinožič in študentka Aurora Prelaz-zi. gozdar Cel so Bortot in gospodinja Daria Bullo, pomožni _ delavec Gaetano Francesco Catobro in ar-hivistka Giuseopina Strati. uradnik Giorgio Daboni in uradnica Gabriella Possamai. mehanik Maurizio Co-slovich in delavka Rosannr Goina. varilec Antonio Oleotto in strežnica Fiorenza T.nches, tehnični uradnik OiuTiano Moreal in uradnica Maria Carlon.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Vi

LEKARNE v OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124, Bazovica, cel. 226 165; Opčine; tel. 2114101; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel 100-121; Sesljati: tel. 209 197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627 predpraznična ud 14 do Sl. ure in praznična 'id 8. do 20 ure. tel. 68-441.
LOTERIJA					
BARI	13	31	74	77	2
CAGLIAR1	39	27	11	9	4
FIRENCE	32	64	75	41	88
GENOVA	27	82	65	75	51
MILAN	17	72	83	34	8
NEAPELJ	11	70	49	36	10
PALERMO	16	72	76	88	40
RIM	64	42	'2	87	66
TURIN	43	37	39	57	21
BENETKE	57	58	52	40	60
ENALOTTO					
1 X X 111		1 2 X		X 2 X	
NATEČAJ
NABREŽINSKE OBČINE
Občina Devin Nabrežina išče za fakojšnji sprejem v začasno služ bo osebje s kvalifikacijo splošne-(ga) boiničar-ke(ja) in čistilke, k: ga bo dodelila Domu za ostarele «B.tov Stuparich* v Sesljanu Pogoji:
—	starostna meja najmanj 18 it) največ 35 let, razen izjem, ki .jih predvideva zakon:
—	italijansko državi jamstvo;
—	spričevalo splošne(ga) bolničar-ke(.ia) — samo za kvalifikaciji' splošne(ga) bolničar-ke(ja).
Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na nekol-kovanem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest pogojev, ki so potrebni za sprejem v službi', do 12. ure dne 29. decembra 1982
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72	'
PRODAM čebulice narcis (tromboni). Telefon 040/229192.
SLOVENSKO uvozno - izvozno podjetje išče uradnika/co z obvladanjem komercialnih poslov. Telefonirati cd 8. do 13. ure na št. 040/61519.
IŠČEM vajenca z dobro voljo za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vajenec*.
ZARADI preureditve trgovine prodam raznovrstno pohištvo po izredno ugodnih cenah. Telefonirati na št. 040 54390.
ORIGINALNO stilno pohištvo prodam po ugodni ceni. Telefonirati na številko 040 575145.
PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km, prodam po ugodni ceni. Telefon 010/220-363 Bogateč, Sv. Križ 99.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek sporoča, da bo zaradi praznikov ambulanta zaprta do 8. januarja 1983.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj.
FRIZERSKI SALON Neva - Dolina obvešča cenjene stranke, da bo zaradi piV/.nikoč 'salon odprt tudi jutri, 29. decembra.
UGODNO--prodam- fiat 131 - 1300" 5 orestav - letnik 1976. prevoženih 35 tisoč kilometrov.
UGODNO prodam fiat 131 - letnik 1975, prevoženih 80 tisoč kilometrov, tel. na št. 040/227284.
KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog '2. ali 19. ure.
PO UGODNI CENI prodam opremo za gostinski obrat (štedilnik, hladilnik. mize. stolice, pribor, posodo). Tel. 0481/882163.
KVOTE 12 - 18.537.000
11 -10 —
612.800
55.100
lir
lir
lir
PelUecrrio
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe
KRZNA, JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI -seh vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Via le XX settemhre 16 Tel. 796-301
DNEVNA SLUŽBA LFKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4. Ul. 3emini 4. Ul. Commerciale 26, Trg ?XV aprila 6. Sesljan, Opčine, Mije (Lungomare Venezia 3). jod 8.30 Ho 16.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Setlefontane 39, Trg Unita 4.
mm
m

Zlatarna • Urarna
Laurenti
nudi veliko izbiro vseh vrst ur:
ročnih, stenskih in budilk
SERVISNI CENTER
SEIKO
TRST — L.go Santorio 4 Tel.: 723-240
VATOVeC
Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076
BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI. MAGNETOFONI
IN HI-FI NAPRAVE
,t; /-, -,.v
• Ugodne cene. vljudnost, domačnost
• Brezplačna dostava		na dom	ali na meji
Ignis	Bosch	Philips	Hoover
Candy	Blaupunkt	Sanyo	Braun
Rex	Grundig	Hitachi	Moulinex
San Giorgio	Telefunken	Inno-Hit	Girmi
Ariston	Metz	Krups	Singer
IZ DOKUMENTA SINDIKATOV V GORICI IN NOVI GORIC!
Samo »b večjem povezovanju gospodarstva bo meja element splošnega razvoja
-C
Sindikati poudarjajo nujnost čimprejšnje zgraditve avtoceste od prehoda Standrei-Vrtojba do Razdrtega in izpolnitev drugih načrtov, vsebovanih v osimskih dogovorih
V Novi Goriči in Gorici so objavili zaključni dokument pogovorov oziroma srečanja med Občinskim svetom Zveze sindikatov Neva Gorica in Federacijo italijanskih sindikatov CG1L - C1SL - UIL za Goriško pokrajino. Na tem srečanju
močij ob meji podpisali Danilo Ba šin. Viljem Pahor, Davorin Lozej, Jože Eleršič in Sergej Koglot. V imenu sindikalne federacije CGIL -CISL - UIL za goriško pokrajino pa so zaključno sporočilo o pogovorih podpisali Luciano Pini, Renato Pa-
«Delegaciji sta posebej poudarili obseg in nevarnosti poglabljanja splošne gospodarske krize, ki prizadeva tudi območje ob italijansko-jugoslovanski meji, in ugotovili, da je izhod iz te krize samo v načrtnem uresničevanju tesnejših in sodobnejših odnosov v sklopu medsebojnega sodelovanja na vseh področjih. Samo ob večjem povezovanju na ekonomskem in kulturnem področju med obema narodoma, bo meja dejansko pomenila element splošnega razvoja in socialne var nesti, kar je pomemben prispevek v prizadevanjih za zaščito miru v svetu. Delegaciji sta zahtevah, da pristojni organi obeh držav nudijo jasne in pravočasne politične usmeritve. ki naj omogočijo izvedbo kakovostnega razvoja na področju iz: menjave dobrin in gospodarske kooperacije. tako da se ustvarijo trdni in trajni medsebojni odnosi v obojestransko korist.*
Gospodarsko sodelovanje naj bi bilo osnova za razvoj območij ob meji, o čemer dokument poudarja tole:
«Posoški sindikati in občinski svet Zveze sindikatov Nova Gorica bodo spodbudili pristojne gospodarske in politične organizacije, da bi poglobljeno preučili ekonomski del osimskih sporazumov s posebnim o?irom na mešano prosto industrijsko cono, ob upoštevanju nekaterih težav, ki so se pojavile glede na njeno realizacijo na določeni lokaciji. Preučili bi tudi možnost, da se uveljavijo olajšave, predvidene v prosti coni. za vsa mešana podjetja, ki bi nastajala ob meji od Trsta do Gorice, tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Za gradnjo potreben prostor bi morali poiskati v • žei obstoje c'ih industrijskih kompleksih. Na ta način , ne bi yo šegah v kmetijska zemljišča in prizadeli interesov .prebivalstva.*
V poročilu o pogovorili sindikatov iz Nove Gorice in Gorice je še na-glašena nujnost čimprejšnje uresničitve ah dopolnitvi zlasti naslednjih načrtov: izgradnje avtocestnega odseka med mejnim prehodom Vrtojba-Štandrež in Razdrtim (tudi s finančnim prispevkom Evropske gospodarske skupnosti) izgradnje prometnega terminala v Gorici; dokončanje sabotinske ceste; začetek gradnje go-riške obvoznice med ločniškim mostom in Solkanom ter med ločniškim mostom in industrijsko cono; ovrednotenja novega mejnega prehoda Vrtojba-Štandrež s primernimi pobudami. Za novogoriške sindikate so dokument s predlogi za razvoj' ob-
fatto in Assunto Garozzo.
so obravnavali zlasti naloge z* po- pais, Giuliano Bon, Giovanni Pado-globitev gospodarskega in drugih j van, Achille Caloutti, Armando Ben-oblik sodelovanja na našem področju državne meje med Jugoslavijo in Italijo, tudi upoštevajoč omejitve za prehod meje in druge ukrepe, ki jih je v okviru svoje stabilizacijsko politike sprejela Jugoslavija. V dokumentu o pogovorih — o njih je sicer »Primorski dnevnik* poročal — je rečeno tudi naslednje:
Miška občina formalno za ustanovitev turistične ustanove
Dalj časa .je že govor o umestnosti ustanovitve avtonomne letovi-ščarske ustanove za tržiško območ je. Te dni je tržiška občina storila prvi konkretni korak v tem smislu. Odobren .je bil namreč predlog, da se od pristojnih oblasti zahteva
ustanovitev avtonomne turistične ustanove, ki bi sicer zaenkrat zajemala samo območje tržiške obči ne, ki pa bi se kasneje, v skladu z. obstoječimi načrti s področja turizma in varstva okolja, razširila mdi na območja sosednjih občin, zlasti na območje Štarancana in Doberdoba, pa tudi na področje Turjaka, Škocjana in Šempetra ob Soči.
Medtem ko so po mnenju pred lagateljev v slednjih treh občinah ugodne možnosti za razvoj kmečkega turi/ma; naj bi na področju Tržiča in Štarancana razvijah zlasti tako imenovani obmorski turi ',em (bralce bi radi opozorih na načrt ureditve štarancanske marine. o čemer smo pred kratkim poročali). Z urejevanjem gozdnatih področij nad Tržičem in ureditvijo okolice Doberdobskega .jezera, pa bi na tem območju nastale mož nosti za razvijanje tako imenova nega ekološkega turizma.
OD 21. DO 29. JANUARJA
Srečanje malih odrov Tri predstave tudi v Gorici
V Kulturnem domu bodo predstave 22., 24. in 26. januarja - Pred stavila se bodo Primorsko dramsko gledališče, Lutkovno gledališči iz Ljubljane in Slovensko narodno gledališče is Maribora
Dvanajsto goriško srečanje malih odrov bo, kakor smo že poročali, od 21. do 29. januarja. Večino predstav bodo gledališke skupine odigra !e v Novi Gorici, tri predstave pa bodo uprizorili tudi v Kulturnem domu v Gorici. Tu bodo nastopili Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Držičevim Skopuhom, prireditev bo 24. januarja. Lutkovno gledališče iz Ljubljane s Štokovo Božansko komedijo, gostovanje bo 26. januarja ter Slovensko narodno gledališče iz Maribora z delom J. Mrožka Ambasado . Mariborčani bodo v Kulturnem domu nastopih 22. januarja.
Ob tem velja zabeležiti še vest, da se je povečalo število nastopajočih gledaliških ansamblov, tako iz Jugoslavije, kakor tudi iz tujine. Tz Barcelone pričakujejo prihod skupine El teatro Fronterizo. na dvanajstem srečanju malih odrov pa bo nastopilo tudi Srpsko narodno po-zorište iz Novega Sada z Radulovi-čevo Golobnjačo.
tHiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinuiimiiMiMiiiiiiiiumiiiiiiiHiiuiiiiiimiiifiiiMiiiiiiiiiuMiiiiiuiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Prvi stroji na J eremitišču Začenja se izgradnja avtoporta
Izobraževalni center EKSA v Gradišku žc uspešno deluje
Z dograditvijo področnega razvojnega centra v Gradišču, je deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) izpolnila načrt izgi adn.f izobraževalnih centrov za mlaue kmetijske proizvajalce. Pred dnev: si je novi center ogledala delegacija upraviteljev občine Gradišča pod vodstvom župana Trevisana tei se seznanila s cilji in dosežki takega načina strokovnega izobraževanja. Predsednik deželne ustanove Lucca je upraviteljem tudi žago tovil, da je izobraževalni center, ki ga upravljajo skupaj z združenjem kmečkih dni?in, na razpolage tudi vsem društvom in ustanovam s tega območja, ki si prizadevajo za razvoj kmetijstva. Center v Gradišču že služi svotomu namenu, saj tu pridobiva potrebno znanje lepo število mladih kmetovalcev. Pctik poteka po doslej že uspešno preizkušeni metodi: tečajniki so dolo-čeno časovno obdobje prisotni v šo'i. zatem pa pridobljeno znanje preizkušajo na domači kmetiji. Gre torej za nekakšen študij ob delu.
Šc di) 8. januarja razstava obrtniških izdelkov v avdiloriju
, V razstavnih prostorih genskega avditorija se nadaljuto razstava o-brtniških izdelkov zadruge La mota in La feice, zadruge knjigovezov in konzorciia »Maestri d'arte». Razstava je odprta ob de,avn','ih cd 10.-30 do 12.30 ter od 17.Tu do 19.30, do 8. januarja.
> Tovorno postajališče na Jerepii-tišču, avtoporto, kakor so za ta objekt pogruntali ime tehniki, postaja stvarnost. Te dni so namreč prvi stroji žarih v rodovitno in stoletja dolgo obdelovano štandreško zemljo, kjer naj bi v razmeroma kratkem času zrasli novi objekti, ki naj bi dah precejšnjega zagona sicer precej zadihanemu goriškemu gospodarstvu. Zemeljska dela so pričeli na jugozahodnem območju Jerematišča, ki ga bodo, v smislu načrta, najprej pozidali, medtem ko bodo kasneje avtoport razširili še na preostali del intenzivno obdelanih površin. Zaenkrat so s stroji pričeli odstranjevati vrhnjo, kakih 50 do 70 centimetrov debelo plast rodovit-
ne zemlje, Id, jo nameravajo' šten,-dreški kmetje uporabili drugje. Zemljo naj bi namreč speljali na prodnata zemljišča ob Soči ter tako bistveno izboljšali njihovo kakovost. Lastniki parcel, ki so svoja zemljišča odstopih za gradnjo avtoporta imajo namreč pravico, da si vrhnji stoj zemlje odbijejo, ali drugače uporabijo, nam je te dni v pogovoru dejal Viljem Zavadlav iz Štan-dreža, ki nam je povedal tudi, kako .je z odškodninami, oziroma izplačilom za zasežena zemljišča.
Prve pogodbe so podpisali pred približno enim mesecem, dogovorjeno pa je. da bo odškodnina izplačana v roku 90 dni od podpisa pogodbe. V najboljšem slučaju bodo
p/vi "lastniki prejeli-odskodnino že februarja ah marca meseca. V najboljšem slučaju, kajti štandrežci so si v zadnjih letih, ko so bih že nekajkrat prizadeti z razlastitvami, nabrali tudi precej izkušenj. «Ne verjamemo, da nam bodo res izplačali v določenem roku, ker je to skoraj nemogoče,* nam je dejal Zavadlav, «vendar pa želimo preprečiti, da bi prizadeti lastniki morali čakati na odškodnino predolgo.* »Kaj pa, če občina ne bo izpolnila sprejete obveznosti?* »Če ne bo šlo drugače, bomo ustavili dela.* Sicer je upati, da do tega ne bo prišlo. Nadaljnje zavlačevanje pri izgradnji objekta najbrž ne bi koristilo nikomur.
***************** ******** ***	•••••••• ■ • ■ !••••■•••••• ■■tiflstivaiiiiiaifatiitgtaitsiiiiitiiaicitBvivitiitovtiiviiitiiiiifiitfiitflitsiflvtiiiivviitfiifiiM st • m> ■ 4aifliiiiiiitiBtii9ivstvittiiiiiaaflitsitist«tit(wf(iit>aviiiiiBVViivfii«viti>i • is ■ 11 viinai 11 vi iiiim
PRIPRAVA ZAKONA ZA ZAŠČITO MANJSlii
Meseca marca glasovanje v zbornici in senatu
11. januarja bodo odločili, katere jezikovne skupine bodo poleg Furlanov in Sardincev še obiskati
Proti koncu meseca marca prihodnjega leta bo italijanski parlament odobril-zakonski osnutek za ovrednotenje manjšinskih jezikov. in kultur. To vest so ob sklenitvi sestanka ožjega odbora sjioročili javnosti predsednik ožjega odbora južnotirolski poslanec Riz in člana odbora krščanski demokrat Bressan in komunist Baracetti. Ožji odbor, ki deluje pri poslanski zbornici, je na svoji zadnji seji odobril program svojega dela. Ob obnovitvi parlamentarne dejavnosti se bo odbor v torek, J.1. januarja sestal zato, da odloči, ka tere jezikovne skupine bodo še vključili v okvirni zakon, ki zaenkrat predvideva, da bodo tega zakona deležni samo Furlani Sardi. Na tem sestanku bodo odločili, s katerimi predstavniki dežel in jezikovnih skupin se bodo do konca januarja Se pogovarjali; pri tem pa bodo prišli v poštev tudi znanstveniki in strokovnjaki na tem področju.
Vsekakor se bo komisija za ustavna vprašanja pod predsedstvom poslanca Riža v ponedeljek, 31. januarja na Sardiniji pogovarjala s tamkajšnjimi dejavniki, podobno kot se je ored časom pogovarjala v Furlaniji.
Ožja komisija je nadalje sklenila, da bo do konca februarja izdelala enotno besedilo zakonskega osnutka, ki ga bo najprej predložila komisiji za ustavne zadeve, v prvih dneh marca pa parlamentu, najprej poslanski zbornici, kasneje pa še senatu.
Trčenje v naletu
Šest oseb je bilo ranjenih v pro metni nesreči, v nedeljo proti večeru, na državni cesti med Gorico in Krminom blizu Šlovrenca. 38-letni Claudto Tonch°ha iz Gorice je s fiatom 132 trčil v pred njim vozeči fiat 126, ki ga jč upravljala 26-letna
Emanuela Visintin iz Morara. V ne sreči sta se laže ranila oba voznika ter TonchelLijev sopotnik, 32-letni Vinko Maligoj. Ranjeni so bih tudi tri potniki v fiatu 126 in sicer 26-letna Daniela Visintin iz Morara, 26-letni Alessandro Brunizzo iz Gorice ter 22-letna Marina Vekiet prav tako iz Morara. Najhuje se je ranila prav Vekietova, ki se bo zdravila mesec dni.
Novi odbor Društva slovenskih upokojencev
Sredi decembra so se na usta novnem občnem zboru v Gorici zbrali člani Društva slovenskih u-lokojencev na Goriškem, nekaj dni zatem pa .je bila še tudi seja novoizvoljenega odbora, kjer so se po menih o delu ter porazdelili odgovornosti v društvu. Za predsednika je bil izvoljen Bogomil Paulin, za podpredsednika Miladin Černe, taj niške posle pa bo opravljal Jožko Marinič, pomagala mu bo Marica Koršič, medtem ko bo za blagajni ške posle skrbela Vilma Bregant. V petnajstčlanskem odboru so še Jožef Ceščut, Mario Maraž, Stanko Brešan, Angela Nanut, Emil Vogrič, Edvard Klanjšček, Jožica Tomšič, Franjo Žvanut, Mario Bre zigar in Karmela Mikluž. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Zdenko Vogrič, Edvard Bensa in Srečko Mikluž. v razsodišče pa Artur Koshuta, Silvan Terpin in Ida Mozetič.
Člani društva so po občnem zbo ru že tudi pripravih prvo družabno prireditev in sicer v nedeljo. 26. t.m., v prostorih v Ul. Croce 3.
POTREBNI SO IZDATNE NA101BB
RAZISKAVE SO POKAZALE DA JE V RABLJU ŠE DOSTI RUDE
Od 18 milijard lir jih bo dežela prispevala polovico • Te dni izplačana prva milijarda
Deželni odbornik za industrijo in podpredsednik deželnega odbora Franco De Carlj je odobril družbi Samin, ki pripada podjetju z državno udeležbo ENI, milijardo lir deželnega prispevka za posodobitev rudnika cinka in svinca v Rablju v Kanalski dolini. Ta prispevek predstavlja en del celokupnega zneska nekaj nad osem mihjard lir, ki jih je dežela sklenila prispevati družbi za razvoj rudnika. Ta znesek predstavlja petdeset odstotkov vsote, ki bo vložena v razširitev rudniških kapacitet. K temu je treba dodati, da bodo v rudnik vložih sredstva tudi iz sklada, ki ga bodo napajah iz vsedržavnega zakona za razvoj rudarstva.
Odločitev za povečanje izkoriščanja rudnika je bila sprejeta 1979. leta, ko so strokovnjaki po predhodnem temeljitem raziskovalnem delu ugotovili, da je v hribu pri Rablju še dovolj rude, vendar jo bo mogoče dovolj poceni kopati samo z uvedbo sodobne mehanizacije. Do takrat so sodih, da je rudnik izčrpan in da bi bila kakršnakoli naložba neproduktivna. Raziskave pa so pokazale, da je pod spodnjim, 17. «hveilom», kot se imenuje po italijansko, odnosno obzorjem, kot se imenujejo po slovensko rudniške galerije, ki so skopane druga pod drugo, še dovolj rude, samo da je do nje potrebno priti s sodobno tehnologijo. Vsako obzorje v rabeljskem rudniku je 40 metrov globlje. Raziskave so pokazale, da je 80 metrov pod 17. obzorjem še dovolj rude. do nje p« je mogoče priti na dva načina, ah tako. da se do tja skoplje navpični jašek in odpre novo obzorje, ah pa z izkopom navzdol vodečega polžastega predora, v katerem bi uporabljali najsodobnejšo tehnologijo. Odločili so se za drugo rešitev. Delo v takšni globini je zelo naporno in tvegano. Stari
rudarji vedo povedati, da so včasih v 17. obzorje pošiljali delavce za kazen. Dandanes bodo delovni pogoji prav gotovo znosnejši, saj bodo nekdanje ročno delo opravljali stroji.
Sedaj živi od dela v rudniku 350 družin, k njim pa je potrebno prišteti še tiste, ki se ukvarjajo s prevozom rude.
V rudniku je zaposlenih tudi preko sto rudarjev iz vasi v zgornji Soški. dolini, ki se vsak dan z avtobusom vozijo na delo v Rabelj. Gre za delavce z dolgoletno tradicijo, o katerih vedo povedati, da bi brez njih rudnik že zdavnaj zaprh. Med obema vojnama in takoj p» vojni so se številni za stalno naselih v Rablju. Danes so povečini upokojeni in se z njimi lahko pogovoriš v kakšni gostilni, kako je bilo včasih in kako je sedaj.
Mladinski
krožek
Gorita
priredi
SILVESTROVANJE
V KULTURNEM DOMU
za mlade vseh starosti z ansamblom ARA MAKAO.
Spored silvestrovanja: ob 21. uri začetek zabave ob 22. uri silvestrska večerja ob 24. uri voščila ob šampanjcu ob 1. uri velika novoletna loterija
Mizo in večerjo lahko rezervirate vsak popoldan najkasneje do 29. decembra v uradu MK-G, Ul. Croce 3 (tel. 84 495).
f Čestitke
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem iskreno čestita tov. JOŽICI TOMŠIČ, bivši podpredsednici in sedanji odbornici ter častnemu predsedniku tov. VOJKU FER-LUGI za prejeto priznanje SKGZ -plaketo borile in dela.
Razna obvestila
KD Oton Župančič in Mladinski
odsek prirejata silvestrovanje v do mu Andreja Budala. Vpisovanj« vsak dan od 18. do 20. ure v domt Andreja Budala.
Razstave
Več kakor trideset let v službi Zelenega križa
Več kakor tri desetletja je o-pravljal pomembno nalogo šoferja - bolničarja pri goriškem Žele nem križu, pri humanitarni orga nizaciji, kjer nudi svojo pomoč tudi zdaj, po upokojitvi.
To je na kratko zgodba Giovan-uija Zamparinija, ki je avgusta lotos stopil v zasluženi pokoj, ki pa nikakor še ne namerava spre-či, saj Zelenemu križu skoraj vsak dan nameni del svojega prostega časa. Te dni so delovni tovariši Zamparinijevo upokojitev tudi primerno počastili na družabnosti v nekem lokalu v Brdih.. Bilo je pač primerno, saj so pri Zelenem križu zadnjo upokojitev dočakali pred dvajsetimi letL
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavlja svoja'dela umetniški slikar Klavdij Tutta. Največ prikazuje risb. Razstava bo odprta do 15. januarja 1983; ogledati si jo je mogoče vsak dan. razen ponedeljka, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob nedeljah od 15. do 19. ure.
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava likovnih del, stvaritev Maksima Sedeja ml. Odprta bo do 20. januarja 1983, ogledati pa si jo je mogoče vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času.
V	Galeriji osnoVne šole Solkan
razstavlja svoje shke umetnik Žarko Vrezec. Razstavo si je mogoče ogledati ob delavnikih med 8. in 19. uro, odprta pa bo do 10. januarja 1983. Tudi ta razstava je pod pokroviteljstvom GOSTOLA. to je Goriških strojnih tovarn in livarn.
Kino
(lu riru
VERDI 18.00—20.00 «Bingo bongo Adriano Celentano.
CORSO 18.00—22.00 «Cenerentola Walt Disney.
VITTORIA 17.30—22.00 »Lo specch del piacere*. Barvni film. Prep vedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «La raga za di Trieste*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Pornosho a Montecarlo*.
Morit Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 «živeti skupaj Ameriška komedija.
SVOBODA 18.00—20.00 »Smrt na m ji*. Ameriška kriminalka.
DESKLE 19.30 »Zapeljivci v ned ljo». Ameriški erotični film


Primorski dnevnik 4
28. decembra 1982
KAJ BODO NOVEGA IN ZANIMIVEGA NUDILI ŠTEVILNIM OBISKOVALCEM
Prireditveni boom portoroškega Avditorija
Direktor Zvone Petek najavlja tudi široko sodelovanje z zamejskimi organizacijami
Letos je portoroški avditorij z raznimi atraktivnimi prireditvami irecej pripomogel, da se je sloves Portoroža še bolj razširil tako doma :ot v tujini. Novi direktor Zvone Petek je sicer diplomirani novinar. rendar ima turizem v malem prstu, saj si je s televizijskimi oddajami tega področja nabral kopico bogatih izkušenj. Njegovo načelo je, da e treba ohraniti prireditve, ki imajo tradicijo, hkrati pa ponuditi ;uristom zmeraj kaj novega- Tako sva začela pogovor prav pri tej 'emi: kaj bo novega?
PO PREDSTAVITVI NJEGOVE NOVE PESNIŠKE ZBIRKE
Aleksij Pregare:
«MOJA POT DO TEBE»
; Izdvojil bi predvsem tri večje pri- ] bo v Portorožu mednarodni teniški editve. Drugega julija bomo orga-, turnir, v maju načrtujemo sejem lizirali medna: odni finalni nastop! cvetja, Tartinijeve dneve, medna ,nladih pevcev in glasbenikov do 15 rodni bridge turnir, mednarodni TV et. ki se bodo najbolje uvrstili na j festival in kmečki praznik v Ravnu, iredtekmovanjih. Sodelovali bodo ju-1 v juniju pa mednarodni TV festival .;oslovanski in italijanski pevci. Od 'pesmi in zabave s sodelovanjem TV -drugega avgusta dalje se bodo vrsti-1 ekip Avstrije, Madžarske, Italije, ’ e nekajdnevne zabavne, športne in ! ZR Nemčije in Jugoslavije. V glav-Iruge prireditve v okviru Portoro-1 ni sezoni pa se bodo prireditve vrsti-
ke noči, Tu naj omenim medna '*	----
odni Ex tempore v pesku, poletni lameval, mednarodni zabavni glas-*ni program, veliki ognjemet ter inalno izbiro najlepšega dekleta z
beh strani Jadranskega morja. To « pravzaprav glavna novost Porto-oške noči, saj bodo predtekmovanja ■ jugoslovanskih in italijanskih le-ovišcih, kriterij pa ne bo samo zu janji videz, ampak tudi smisel za gospodinjstvo, šport itd. Končno je u v načrtu še festival vzhodnoevropske folklore (predtekmovanje n finalno tekmovanje najboljših fol-tlomih skupin iz. vzhodnoevropskih ležeD. Prireditev je predvidena za «vrovizi'ski prenos, pri organizaciji ta bo pomagala tudi Italija.
Torej široko sodelovanje s sosed-ijo republiko?
Zakaj ne. saj je to v skupnem nteresu razvoja turizma. Razen že tavedenih prireditev, načrtujemo tuji sodelovanje s tržaško turistično irireditveno ustanovo San Giusto v mislu izmenjave naših in njihovih irogramov. Rad bi poudaril tudi na e želje, da kljub raznim in kot tapovedujejo le prehodnim težavam, liroko zasnujemo sodelovanje s slovenskimi zamejskimi organizaci jami, le 23. decembra bodo gostovali na 'bali di jaki tržaškega dijaškega do-na in mladinci Reke z animiranim »aletom Ostržek. Predstava bo za tiranske osnovne šole in vrtce, ogle-lali pa si jo bodo tudi predstavniki Cankarjevega doma zasadi morebit-iega gostovanja v Ljubljani. Prav jdaj pa se pogovarjamo tudi o stal-lih gostovanjih slovenskega stalnega jledališča iz Trsta v avditoriju in o nožnostih razpisa abonmaja.
I V okvirnem programu za letos načrtujete ob glavnih tudi na de-,etine drugih prireditev?
, Vsako večje turistično središče te li k celoletni prireditveni kontinui-eti. S prvimi prireditvami v pred-ezoni bomo začeli v februarju, ko lačrtujemo praznik cipljevi (pečenje |ib na obali folklora, plčs in .tekmo-
vanje v trnkarjenju) ter^ust.i flpre rod in karneval v hotelih. V aprilu
le tako rekoč vsak dan (zabavne igre za mlade in odrasle, prome nadni koncerti, nastopi folklornih skupin itd.). Od večjih prireditev pa naj omenim mednarodno tekmovanje športnih pilotov. Istrske dneve, Melodije morja in sonca, Solinarske dneve, Pomorsk krst v Piranu in mednarodno tekmovanje v akrobatskem rock’n rollu.
Boste vse to zmogli z razmeroma številčno šibko kadrovsko zasedbo?
Zdaj se je kadrovska situacija nekoliko popravila, vendar je uspeh odvisen predvsem od dobrega sodelovanja, kakor je to v primeru obalne kraške turistične poslovne skupnosti.
Kako gledate na predvideno u-stanovitev sestavljene organizacije združenega dela Agroživilstvo in turizem?
Vsekakor dobra zamisel, saj se interesi kmetijstva in turizma ter vsega, kar se naslanja na ti dve panogi, med seboj prepletajo. Od združevanja dela in sredstev v tako organizirani obliki si tudi naša temeljna organizacija več obeta.
Za konec še vprašanje, ki zadeva kongresni turizem. Kaže, da je ta dejavnost, ki Je bila še pred kratkim poglavitna, zdaj povsem usahnila?
Res je, da je zaradi varčevalnih ukrepov zdaj v Jugoslaviji zelo malo kongresov, simpozijev, posvetovanj in podobno. Toda to še ne pomeni, da smo se odpovedali kongresnemu turizmu, saj se odpirajo lepe možnosti v tujini. Prav zdaj pripravljamo kongresni katalog, v katerem bomo podrobno obrazložili našo ponudbo glede dvorane, avdiovizualnih naprav, bivalnih razmer itd. Razmišljamo tudi o ustanovitvi računalniškega centra, o organizaciji posvetovanja za strokovno izpopolnjevanje receptorjev in podobno. Skratka, tudi mi se zavedamo, da se je treba prilagajati	raz-
meram in poiskati , take .-oblike, naše dejavnosti, ki bodo koristne tako za nas kot za	^	|
mmm
Portoroška plaža: Z letošnjega mednarodnega ex tempore v pesku
Aleksi ja Pregarca poznam ‘že mnogo let. Vsaj dvajset, če že ne več. Prebral sem njegove prve pesmi, videl sem ga kot gledališkega igralca v Trstu, Ljubljani in Novi Gorici, poslušal vse njegove radijske igre in imel priložnost, da se seznanim tudi z njegovo režijsko dejavnostjo. Sledil sem torej vsem etapam njegovega človeškega, kulturnega in umetniškega razvoja od trenutka, ko je iz nemirnega mladeniča začel rasti v več smeri, da bi tako imel čim več možnosti, da izpove svoje tesnobno začudenje spričo nerazumljivega sveta, sredi katerega ga je pahnila usoda. Poznam ga in cenim kot pesnika, igralca, dramatika in režiserja, a še najboljšega občudujem kot človeka, ki verjame v svojo vlogo v svetu in v duhovne vrednote, ki tej vlogi dajejo vsebino in hkrati tudi smoter. Kot človeka, ki skuša razumeti samega sebe in iz sebe, iztisniti vse, kar je najplemenitejšega. Kot človeka, ki išče sočloveka nesreči, ne pa samo ob donosnih kupčijah ali v veselih družbah.
Takih ljudi, verjemite mi, je danes malo.
Zaradi tega sem tudi v tem njegovem delu, v pesniški zbirki hotel videti najprej človeka in še-
imvtMlliltlfif iMMlMIlIMfllHtlllMMtMHIttlHIItltltinMtlfllllllttflM
PRIPRAVLJA JO DR. FRANE JURIŠEVIČ
Filatelistična dokumentacija naše zgodovine skozi sto let
Neumorni filatelistični delavec 'in pisec številnih filatelističnih k ij g in razprav dr. Fran Juriševič iz Kopra, pripravlja novi ciklus razstav «Nacionalni preporod Slovenskega Primorja in I-stre*. Gre za stare razglednice in d-uge filatelistične dokumente z 'nacionalno, socialno, kulturno in 'krajevno motiviko iz razdobja 1850 do 1950, ki so kronološko razporejeni od prvih začetkov nacio-Vnalnega preporoda pa do upora ‘proti fašističnemu nasilju in zrna 'ge NOB. Posebna zanimivost raz-jistave so razglednice s fotografijami in verzi Simona Gregorčiča in razno drugo gradivo, ki jasno ka že na odmevnost pesnikove na-icionalne in socialne misli tako v Iracionalnem preporodu, kakor tu-?di pozneje v NOB.
J Razstava je bila v preteklih le-Ptih v Tolminu, Sežani. Ilirski Bistrici. Postojni, Kranju, Skednju fin Dolini, za prihodnje leto pa pripravlja dr. Juriševič novi, izpopolnjeni in obogateni ciklus, ki bo j obšel razne kraje v Sloveniji, v zamejstvu pa naj bi bila razstava
v Trstu in Gorici. Svojo pot bo začela v februarju v Braniku ob krajevnem prazniku. Kakor je znano, je v tem kraju več let služboval Simon Gregorčič in tu je med drugim napisal tudi priljubljeno pesem »Pod trto bivam zdaj . . .»
Kakor smo izvedeli od dr. Ju-riševiča, je koprski filatelistični klub dokaj razširil svojo aktivnost, zlasti kar zadeva izdajo priložnostnih ovitkov in spominskih žigov ob raznih proslavah. Prihodnje leto bo štiridesetletnica pomembnih dogodkov iz zgodovine NOB. ki jih bodo na razne načine beležili skozi filatelistične dokumente (med drugim tudi ustanavljanje relejnih partizanskih kurirskih postaj na Primorskem). Zdaj so začeli ustanavljati tudi mladinske filatelistične krožke, zelo tesno pa sodelujejo tudi z zamejstvom in z nekaterimi mesti v notranjosti Italije. Tako so v Genovi organizirali razstavo «Predfilatelistična pisma* in »Odporniško gibanje v Jugoslaviji skozi filatelistične dokumente*. L. O.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiitiifiutmiiiitiiimiiHtiiiiniiiiiitiiiimiiitiiuiitiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiHi
PREDSTAVITEV KNJIGE DR. TOMAŽA BREJCA V KOPRU
Zakladi slikarstva na slovenski obali od renesanse do devetnajstega stoletja
Knjigo sta založili koprska založba Lipa in Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran ob finančni podpori Kulturne skupnosti Slovenije
V Kopru so te dni predstavili knjigo dr. Tomaža Brejca Slikarstvo na slovenski obali od XV. do XIX. stoletja. Založili sta jo koprska založba Lipa in Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran ob finančni podpori Kulturne skupnosti Slovenije (naklada 600 izvodov).
Predstavitve so se udeležili številni kulturni in drugi javni delavci žal pa je bil avtor zaradi bolezni odsoten. V uvodni besedi je predstavnik založbe Lipa prof. Jože' 'Hočevar povedal, da so se zaradi finančnih težav več let prit, zadevali za * izid knjige, zdaj pa je pred nami prva širša legitimacija preteklosti slovenske obale na slikarskem področju. Avtor sodi v povojno, mlado generacijo slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Odlikuje ga širok obseg delovanja, saj je ob spremljanju problematike primorskega slikarstva med renesanso in XIX. stoletjem pisal o novejših in avantgardnih likovnih gibanjih, analiziral evropske likovne tokove modernizma, raziskavaI odnose med evropskimi umetnostnimi središči in slovenskim slikarstvom v XIX. in XX. stoletju in napisal obsežno knjigo Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo ter monografijo o Jožetu Petkovšku. Za pravkar izdano knjigo je začel zbirati gradivo kot konservator Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran, zdaj pa je docent za umetnostno zgodovino na ljubljanski akademiji za likovno umetnost.
Obširneje je nato o avtorjevem delu govoril umetnostni zgodovinar Edi Grdina iz Kopra. Povedal je, da se je Brejc vestno in temeljito lotil zahtevnega dela in nam približal bogate zaklade slikarstva slovenske obale in njenega zaledja od renesanse do XIX. stoletja, ki so se razvijali ob vplivu domačih in tujih, predvsem be-nečanskih umetnostnih tokov. Ob njih so se oplajali domači u-stvarjalci, rastel in oblikoval pa se je ob njih tudi okus naročnikov, kupcev slikarskih del.
Dr. Tomaž Brejc je v knjigi najprej obdelal vire ter pri tem predvsem omenil Caprinovo Istria No-bilissima, nato pa je zajel sintezo štirih stoletij slikarstva na slo-
venski obali od Paola Veneziana, prek mojstrov nedvomnega Bellinije vega kroga do Vittoreja in Be-nedetta Carpaccia. Čeprav gre za zelo bogato gradivo, je vendar treba omeniti, da je nepopolno, ker so mnoge slike leta 1940 odpeljali v Italijo. V drugem delu knjige je popis vseh nahajališč, kjer so najdragocenejša slikarska dela (predvsem cerkve in muzeji), hkrati pa je tu navedena tudi vsa bibliografija, ki govori o beneškem slikarstvu. Na koncu je v prilogi še 30 fotografij umetniških' del.
V razpravi je več udeležencev poudarilo pomen Brejčevega dela, ki nas hkrati zavezuje za prihodnost, da v celoti obdelamo primorski kulturno umetnostni prostor, Udeleženci so tudi pozdravili prizadevanja, da bi se končno umetnine, ki so jim med drugo svetovno vojno odpeljali v Italijo, vrnile v kraje, kjer so nastale, ali pa so v njih našle svoja stoletna hra-nišča.
L. O.
Deželna razstava v palači Costanzi
Če smo ob tolikerih dosedanjih deželnih božičnih likovnih razstavah v palači rCostanzh ugotavljali, da bi bilo dobro, če bi bila izbira komisije strožja, ker bi z izločitvijo še kakega dela pregled likovne u-stvarjalnosti v deželi pridobil na svoji vrednosti in veljavi, nas letošnja deželna božična razstava preseneča s svojo kvaliteto. Na stenah velike razstavne dvorane palače Costanzi in na številnih panojih bo do 5. januarja bližnjega novega leta na ogled kar 91 del, olj, kolažev in skulptur prav tolikerih likovnih mojstrov iz vse dežele, ki so se odzvali vabilu deželnega sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov.
Prvi film
na Gradiščanskem v hrvaškem jeziku
DUNAJ, decembra — Nedavno so v gradiščanskem trgu Veliki Borištof prikazali film z naslo-
vom »Zgodovina Velikoga Berišto-fa - razvoj nekega naselja». Kot vidimo, gre za film, ki govori o trgu Borištof na Gradiščanskem v Avstriji, kjer je hrvaški človek doma že polna štiri stoletja, kot povsod na Gradiščanskem. Film, o katerem je govor, so posneli trije mladi gradiščanski Hrvati in sicer v hrvaščini in publika, ki je prisostvovala predvajanju filma v Velikom Berištofu, je bila nad njim navdušena. Glasilo gradiščan-i skih Hrvtftov rHrvatske. novinec pa so v svojem zapisu podčrtale, da so trije avtorji filma «preko-račili meje tradicionalnega kulturnega delovanja gradiščanskih Hr-
vatov, se otresli malodušnega lo-kalizma in na svoj način prispevali k večni viziji našega naroda, s svojim delom pa prenesli važno in plemenito sporočilo vsakomur od nas o svoji vasi. no na šem narodu».
Po pisanju tednika tHrvatske rtovine» ima film o vasi Veliki Borištof pomembne dokumentar ne in umetniške kakovosti, ven dar je njegova zasluga še večja kajti s tem delom treh mladih ljudi je nakazana pot,, po kateri je treba iti, da bi se kulturna de javnost gradiščanskih Hrvatov raz vijala tako, kot je to potrebno kajti ubrati je treba nove poti.
le potem pesnika. Prepričan sem namreč, kot je najbrž tudi Aleksij Pregare prepričan, da mora biti umetnost, še posebno danes, v službi človeka in ne obratno, kajti velika kriza, ki je v tem stoletju nastala na področju estetike in tudi etike, izhaja bržkone prav iz napačnega prosvetljenega in romantičnega izhodišča iz prejšnjih stoletij, da so najdragocenejše duhovne vrednote absolutnost, to je metafizična kategorija, ki obstaja izven človeka, in kateri se človek zaman skuša približati. Zato se moramo vrniti k samemu izvoru umetnosti, k zgodovinskemu trenutku, ko sta bila človek in umetnik združena v eni sami osebi, in vzpostaviti nove odnose med poezijo in družbo ali, drugače rečeno, med človekom in njegovim hrepenenjem po lepem in pravičnem.
In prav to skuša delati Aleksij Pregare. In še posebno v tej pesniški zbirki, v kateri nastopa kot človek, ki izhaja iz resničnosti našega sodobnega življenja in preko poezije dramatično išče samega sebe in nove estetske vrednote, pogojene v potrošniški civilizaciji. V tej luči je prvi del zbirke z naslovom »V predilnici* vse prej ko socialna poezija, pa čeprav obravnava izrazito socialno tematiko. Pregare se poslužuje osebne izkušnje, da govori o lastni tesnobi in o lastnem sprejemanju neke krute resničnosti, ki je prej sploh ni poznal in ki ga je prav'zaradi tega še bolj presenetila in potrla.
V njegovem srcu, še morda prej ko v njegovem duhu in njegovih možganih, postane tako predilnica simbol razočaranja nad sedanjo družbo in njeno sposobnostjo, da bi pripravila '\weku boljše in srečnejše življenje. Upor proti socialni krivici je torej prej človeški kot ideološki ali pa enostavno sindikalni, kakršnega, žal. prepo-gostoma srečujemo v tradicionalni socialni poeziji tega stoletja.
S tem v skladu je tudi Pregar-čeva pesniška govorica, ki ne popušča cenenim in retoričnim geslom, ampak se preko filtra poezije dviga v sfero čiste emocije, v kateri se gnev, jeza, revolt in bridko razočaranje očistijo vseh banalnih atributov in postanejo duhovna dejstva. In prav ob tem se mi zdi zanimivo poudariti, da se Pregare v ciklu »V predilnici* še najbolj okorišča svojega poznanja vseh glavnih poetičnih tokov tega stoletja od futurizma preko hermetizma do novorealizma, kar daje njegovi poeziji neko zelo redko in dragpcepo sjbgdvnp' homogenost, v kateri so v harmoničnem sorazmerji prisotne vse pe sniške izkušnje našega Časa. Hkra-’ ti pa so tudi prisotni zelo veljav-
MfiniiiiiMiiiiiiiffiiiitmtiiiitifiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiHmtmiffiiiimiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMMiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiMtiiiviiiitifiiiiiiiiimiiitiiiifiiMiitifiiit
V JUBILEJNI REZIJI EMILA FRELIHA
Puccinijeva «Turandot» v Ljubljani z Radmilo Bakocevič v naslovni vlogi
'O življenjskem in igralskem jubileju Emila Freliha, našega zvestega sodelavca že vrsto let, smo že pisali, nismo pa še poročali o njegovi jubilejni režiji Puccinijeve opere «Turandot» v ljubljanski 0-peri. O njej in o predstavi sploh poroča ljubljanski sodelavec naše kulturne rubrike, Marjan Zlobec naslednje:
Ob svoji zadnji režiji se je Emil Frelih v gledališkem listu Opere SNG spominjal svojih dosedanjih srečanj s Turandot, poleg one predstave z Zinko Kunc, le šest let po svetovni premieri dela v Scali, prek svoje prve režije te opere v Novem Sadu leta 1958, do danes. Podrobneje je pojasnil svoj odnos do režije oziroma režijski koncept, ki temelji na glasbenem gledališču.
Ljubljanska Turandot je na premieri doživela topel sprejem, z burnimi ovacijami ob koncu predstave, s katerimi je občinstvo v nabito polnem gledališču nagradilo predvsem beograjsko gostjo Radmilo Bakočevič v naslovni vlo-
gi Turandot. Sopranistka je brez dvoma dominirala in s svojim nastopom zasenčila tako tenorista Dimitra Damjanova kot ostale soliste in nastopajoče. Zasluga za uspeh premiere je njen, spričo prodornega dramskega soprana, zanesljivosti v celovitem oblikova nju vloge, gracioznosti rok (njena tipičnost v vseh vlogah), šarma, lepega glasu v vseh legah, skratka vloge, ki je eminentni jugoslovanski umetnici mednarodnega slovesa pisana na kožo. Dimitar Damjanov je bil na premieri pevsko zanesljiv in je v tretjem dejanju požel buren aplavz na odprti sceni, vendar pa je kot igralec premalo prepričljiv, premalo se zna prilagajati zahtevam zgodbe, medtem ko so njegove arije (z razširjenimi rokami) lep primer neob-vladovanja telesa, kar sodobnega gledalca moti. Med pevskimi vlogami velja omeniti še Olgo Gra-celj v vlogi Liu, predvsem po izdelani pevski plati in izvrstni pevski tehnici. žal na premieri ni šlo brez spodrsljajev — tako v šibki
zasedbi moškega dela zbora kot nujnem nadomestilu Pinga z beograjskim gostom kar je nekoliko porušilo naštudirani igralski koncept trojice Ping, Pang, Pong (E-dvard Sršen je zbolel, pela sta še Jože Kores in Karel Jerič). Režiser Emil Frelih je v predstavo vnesel nekaj novosti, na primer, balet, tehtno razgibal odrsko dogajanje s pomočjo zbora, vendar se zdi ljubljanski oder za širši režijski koncept še premajhen, zalo dobro mišljene poteze niso prišle povsem do izraza. Eksotično sceno je zasnoval Marjan Pliberšek, lepe kostume pa Mija Jarčeva. Orkester pod skrbnim vodstvom dirigenta Vladimira Koblerja je bil zanesljiv, dobro pripravljen in bi v boljšem akustičnem prostoru še bolj prišel do izraza. Pucciniieva Turandot bo bržkone razprodana z vsemi reprizami. Sloves Bakoče-vičeve predvsem pa njena vrhunska kreacija osrednje ženske vloge, je že sam po sebi velik magnet za naše operno občinstvo.
MARIJAN ZLOBEC
ni predlogi za poezijo devetdeset tih let, ki bo nujno morala upoštevati preteklost, to se pravi svoje korenine, če bo resnično hotela napredovati. In to velja še posebno za slovensko poezijo, ki iz razlogov, ki jih tu ne kaže naštevati, še ni našla svojega pravega mesta v drugi polovici našega stoletja. Morda ni zgolj slučaj, da se je Aleksij Pregare rodil ob slovenski mediteranski meji in da zna zato družiti neskončne morske horizonte z melanholijo iti duševno utesnjenostjo alpskega sveta.
Nekoliko drugačna je PregarČe-va pesniška govorica v' drugem delu zbirke in sicer v ciklu »Moja pot do tebe», ki daje naslov celotni knjigi. Pesnik se tu še bolj poglobi v svoj notranji svet. Dinamika verza se umiri. Toda ne umiri se dramatičnost vsebine, ki temelji na konfliktu med sebičnostjo in nesebičnostjo ali, simbolno povedano, med jazom, ki hrepeni po absolutni svobodi, in ljubeznijo, ki pomeni odpoved.
Kar nas ob branju tega ciklusa najbolj gane, ni torej neizogibna drama ljubezni, ki ne more biti večna, marveč boj človeka s samim seboj in s svojo nezmožnostjo, da bi ustvaril srečo. Zato »Moja pot do tebe* ni cikel ljubezenskih pesmi, kot se človeku
Meksij Pregare
zdi na prvi pogled, marveč dramatično pričanje sodobnega človeka o visoki ceni, ki jo mora plačati zato, da bi za kratek hip pričaral možnost, da lahko reče: «Nisem živel zastonj.*
Grenkoba, ki jo začutimo ob branju teh Pregarčevih pesmi, izhaja predvsem iz ugotovitve, da gre za kruto odkritosrčnost, to je za golo resnico. Kot bi pesnik stal, pred ogledalom in v njem videl samo svoje okostje in sredi njega, majhno senco svojega srca, ki noče izginiti in mu zato povzroča še večje bolečine. Dobršen del čara tega ciklusa je prav gotovo v neusmiljenem odnosu do resnice, pa naj bo ta resnica v sa-. mem pesniku, v ljubljeni osebi ali pa v svetu. In naj ob tem poudarim, da ne gre za racionalna razmišljanja o ničevnosti vsega, marveč za dramatična ugotavljanja o človekovi nesposobnosti, da bi znal graditi svoje življenje izven okvira svoje nesreče.
Pesnik je torej prisoten tudi tam, kjer se poslužuje najbolj ra-zumskih in najbolj realističnih prispodob. Celo tam, kjer lovi ravnovesje med nepesniškim, naturalističnim izrazom in nežnostjo občutene ganjenosti.
Na splošno lahko torej trdim, da se Pregare v tej pesniški zbirki pokaže kot glasnik našega časa, ki ga razgalja do zadnjih posledic v imenu resnice za vsako ceno in v imenu vere v popolnega človeka, to je v človeka, ki se končno zave tudi svoje duhovne vloge v svetu in v n,jej išče edini možni izhod iz tesnobne stiske, v katero ga je prisilila naša civilizacija. V tem pogledu zavzema v panorami sodobnega slovenskega pesništva prav gotovo zelo vidno mesto. V njem se slovensko nagnjenje k čisti liričnosti burano druži z mediteranskim klasičnim smislom za mero. V njem se Kosovelov duh srečuje s Quasimodom in še posebno z Montalejem. V njem se končno poezija vrača k človeku.
JOSIP TAVČAR
LJUBOMIR ČERNE
7.-8.
BEG IZ ZAPORA SS NA TRGU OBERDAN
Moja celica je bila ob glavnem zidu, ki je ločeval tretji sl celotne kleti palače. Kmalu potem, ko so me v torek iprli v to celico, sem opazil, da je na desnem koncu ce-;e spodaj na zid pritrjena deska približne dimenzije 40x40 n Desko sta držali k zidu dve vzidani žici. Sklepal sem, i je to zacementirana odprtina, ki so jo zazidali takrat, 3 so gradili celice. Poskusil sem desko odmajati, pa sem gotovil, da ni dovolj pritrjena, opustil sem ta namen, aslednje jutro bi drago plačal, če bi Švabi videli, da sem ij poskušal. Verjetno so to zidno odprtino napravili, ko > zidali palačo, za kroženje zraka ali za kaj drugega, smur naj bi služila.
Z Miljčanom in Zavadlavom smo ugotovili, da tudi ■mes ni veliko prometa v bunkerju. Popoldne se ni dodalo nič posebnega, le običajni ogledi niso izostali.
Zmračilo se je že, ko smo zaslišali odklepanje glavnih -at bunkerja, prekinili smo govorjenje med seboj. Ropot iklepanja me je vsakič močno vznemiril, verjetno tudi se ostale jetnike. Vsakič so bila možna velika preseneča. Ob vratih se je zaslišalo nervozno in odsekano go-
vorjenje Švabov in za tem še vpitje, vmes pa žensko zategnjeno stokanje. Videl sem, da esesovec nekaj vleče v bunker. Mislil sem, da vleče vrečo polno kakega materiala. Ni bilo tako, vlekel je žensko telo, z druge strani mu je pomagal drugi esesovec. Pustila sta žensko na tleh hodnika, odklenila edino še prazno celico bunkerja. Nato sta jetnico prijela, eden za noge, drugi pod ramena in jo potisnila v celico. Njena celica je bila nasproti vhodnim vratom v bunker. Hodnik bunkerja je imel obliko črke L. Iz moje celice se je vse videlo, kar se je dogajalo ob vhodnih vratih. Esesovca sta zaklenila celico in odšla iz bunkerja.
Prizor me je spravil ponovno v strah. Misel, kaj vse nas čaka, je bila nepotešljiva.
Tišino, ki je nastala po tem dogodku, je presekalo zategujoče stokanje pravkar pripeljane jetnice. Tarnanje ženske je počasi prešlo v jokajoče vpitje, iz katerega sem spoznal, da je to Slovenka. Moja celica je bila najbližja njeni, kakih 5-6 metrov je bila oddaljena. Ko se je nekoliko umirila, sem skušal vzpostaviti z njo besedni stik. Nekaj tolažilnih besed v slovenščini ji je prav prišlo. Komaj sem jo razumel, ko je hripavo povedala, da ne more prenašati bolečin, ki so ji jih prizadeli esesovci na zaslišanju. Tarnala je, da jo zebe, ker sta jo Švaba pustila ležati kar na golih tleh. Stokala je kar naprej, vmes večkrat poklicala svojo mater in vsakič potarnala, kaj so esesovci napravili iz nje.
»Nisem več za nobeno rabo, moje življenje je končano, na meni ao brez sramu počenjali vsa mogoča najgrša de-
janja, prav nič si ne morem pomagati sama, kaj bo z menoj?* je stokala. Tarnanj ni bilo konca. V presledkih mi je skušala pojasniti svojo tragedijo, kako so jo silili, naj prizna in jo pri tem zverinsko mučili do onemoglosti. Vprašal sem jo, od kod je ali je Tržačanka in ali njeni vedo, kje je. Ni vedela, če so njeni znali, kje se nahaja in kaj je z njo. Povedal sem ji, da se nahaja v esesovskih zaporih, v bunkerju na Trgu Oberdan. Ob tem je jokaje zaihtela in nato povedala, da je Kraševka, rojena v Avberju pri Tomaju.
Ob tem sporočilu sem ostal brez besed. Ko sem se zbral, sem jo vprašal, če je ona Zorka. Potrdila mi je: »Da, Zorka sem, nekdanja Zorka* Ob tem sem ;i povedal, da sem Pavel iz Tomaja. Presenečeno mi je rekla »Joj, ti si Pavel, kaj nas bodo vse pobili, Pavel, niti psu ne želim kaj takega, kar so počeli z menoj. Drži se. Kdor kaj prizna, mu ni boljše, samo uživajo, ko morijo.* Povedal sem ji, da so me esesovci večkrat iskali na Krasu in da me sedaj imajo v rokah, da so me že zasliševali v Ulici Gin-nastica in sedaj tu.
Kazalo je, da je Zorki nekoliko odleglo po najinem razgovoru in spoznanju, vendar njenega stokanja ni bilo konec niti tedaj, ko je esesovec prišel na prvi in drugi ogled. Esesovec je samo pogledal skozi okence na vratih njene celice, ni čutil potrebe, da bi jo spravil na brando. Nihče izmed zapornikov ji ni mogel prav nič pomagati. Slišati je bilo samo tolažilne besede, ki so prihajale iz' raznih koncev bunkerja. »Coraggio compagna* — pogum tovarišica, »ne joči več*, take besede sc se v presledkih
ponavljale med kihanjem in kašlanjem zapornikov. Tovarišica Zorka celo noč ni prenehala ječati in jokati.
Zavadlav in Miljčan sta poslušala najin razgovor. Oba sta izrazila gnev nad nasiljem Švabov.
O trpljenju tov. Zorke in njenem koncu, obešena je bila 23. aprila 1944 v Ul. Ghega v Trstu, vemo vsi, ki smo jo poznali. Skupno z njo so obesili 52 tovarišev in tovarišic. Ob 30-letnici njene smrti sem napisal članek, ki je bil objavljen s sliko v Primorskem dnevniku 14.4.1974 in v Primorskih novicah.
Sobota, 7. aprila. Običajni ogled celic sta Švaba opravila na hitro. Po navadi sta to delo opravljala celo uro. Zorkine celice tudi tokrat nista odprla. Njeno ječanje ju ni omehčalo. Prepustila sta jo lastni usodi.
Čiščenja celic tega jutra ni bilo. Na zaslišanje niso peljali nobenega jetnika. Švabi so razdelili komis in vodo. Tudi v celico Zorke so dali vodo in komis, ob tem nista Švaba z njo spregovorila niti besede. V teku jutra so nas posamezno peljali na zrak. Tudi to je bilo opravljeno v skrajšanem času, kot prejšnje dni. Vse so nas odpravili v dobri uri. Ko smo šli na zrak in ob povratku je vsak zapornik imel glavo obrnjeno proti okencu celice Zorke, a za okencem ni bilo obraza.
Popoldne je minevalo v znamenju kihanja in pokašljevanja jetnikov ter stokanja Zorke Grmek. Iz gornjih prostorov se je slišalo petje, Švabi so se veselili praznikov. »Praznujejo Veliko noč*, se je oglasil Miljčan, Zavadlav pa potarnal: »Oni praznujejo, mi pa tukaj.* Popoldne se ni pojavil noben paznik-esesovec, verjetno so vsi praznovali.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
28. decembra 1982
Zares pogumen ali raje drzen mož. 33-letnl Wayne Dickerson se je 30. oktobra odpravil na pot čez Atlantik i zelo majhno jadrnico. Odplul je iz Allertona v Massachusettsu in namerava pripluti v Falsmoiith na Angleškem. Toda od dne, ko je odplul ga na »veliki luži» ni nihče več videl niti opazil s kake ladje ali s kakega letala. Seveda je njegovo plovilo zelo majhno in zato kaj malo opazno
..............m*.....mi.................1,111,1..
V GALERIJI KNJIŽNICE CIRILA KOSMAČA V TOLMINU
Društvo slikarjev-amaterjev je dalo na ogled svoja dela
«5koraj vsi so zvesti svoji tolminski pokrajini, ki je neizčrpen vir navdiha»
Te besede je v knjigo vtisov zapisal profesor Janez Dolenc in še dodal: «Vsak ima nekaj, kar nas očara.*
Lahko smo upravičeno zadovoljni — in ponosni!' — da imamo na Tolminskem tako Društvo slikarjev - amaterjev, katerega člani so izredno delavni, saj je sedanja rizstava že dvanajsta po vrsti. Predsednik ZKPO Ivan Jermol je v predstavitvi med drugim dejal:
«Ko odpiramo slikarsko razstavo, brez težav ugotovimo nekaj, kar nas še posebej razveseljuje in sicer, da društvo zagnanih entuziastov še naprej organizirano in zvesto deluje, in drugo, da so pri svojem delu nedvomno dosegli viden napredek, kar lahko u-gotovimo ob pogledu na njihova dela.»
Na sedanji skupinski razstavi sodeluje 15 likovnikov s 47 deli. Večina razstavljenih del nosi letnico 1982, kar pomeni, da so člani iznfdno delavni. Med petnajstimi razstavljalci je tudi nekaj novih imen. ki jih na prejšnjih razstavah nismo srečali. To so Vili Kemper, Nataša Klaut, Zdenka Volarič, živa Zalokar, Rade Rat in Vid Miklavčič.
Poglejmo od blizu dela nekaterih razstavljavcev. Slika Vida Miklavčiča «Rezina domačija v Trenti* nam je bila všeč in smo v beležnico zapisali: Res lep izrez iz naše čudovite Trente. V duhu smo zagledali dolino Trente v vsej njeni še nedotaknjeni naravni lepoti, z lesenimi ograjami ob straneh ceste, med pašniki in okoli skromnih domačij.
Blizu temu ljubitelju pokrajine je Kajzer Peter, ki razstavlja tri motive: «Spomin», «Kljubovanje* in *Na Jerovich. S sliko «Kljubo-vanje» prikazuje borbo viharnikov za obstoj visoko v skalovju, kjer ie primanjkuje pogojev za uspešno rast. S sliko tSpomin* je Kajzer prikazal ruševine po potresu leta 197S. Prav je, da nam je ta slikar amater na platnu ohranil ruševine, ki so ostale po potresu. Zanamcem bo slika čez petdeset in več let — živa priča razdejanj, ki ga je bilo povzročilo nihanje zeme’jske skorje.
Naša znanka že z več prejšnjih razstav Danica Kuščer ima na razstavi pet slik: »Ob Soči* /. in
11.,	«Motiv iz Trente*, «Ponikye* in «Trentarski motiv*. Z motivoma Ob Soči 1. in 11. se predstav-
lja z novo slikarsko tehnikoi Kaže, da išče novo pot izražan a v barvah. Nam sta bila pri ogledovanju bližja oba Trentarska motiva in Ponikve. Ob zadnji skupinski razstavi sredi januarja letos smo o delih Kuščarjeve zapisali: Lahko zapišemo, da je že na poti iz amaterstva k pravi umetnosti.
Andrej Jermol razstavlja sedem del: «Pod lepm šničjem*, »Bor-jana», «Ob izviru Tolminke*, «Na Lom planini*, tPronadanje*. Peroviča* in •»■Nad Baško grapo*. Ko smo si pozorno ogledovali motive, nas je presenetil napredek od predzadnje skupinske razstave v Domu JLA. Slikar - amater nas pelje k izviru Tolminke, ki tistim lepotam, ki nh obiskovalec doživlja in občuduje. Slika •»Propadanje* vzbuja Občutek; da nekaj ni prav, da je nekaj narobe, ko dopuščamo, da propadajo take kmečke domačije. Sdka" cjerovica* prikazuje kmečko domačijo, ki še stoji pckoncu, vendar vse okoli nje kaže, da ne bo več dolgo. Zlom^ena veja, trava in plevel zaraščata dvorišče, ruševine pred hišo, vse to vzbuja občutek ob-ža’ovanja in očitke tistim, ki so za tako stanje odgovorni. Pet od razstavljenih slik ima letnico 1982.
Vili Kemper razstavlja tri slike: tSlap Boka*, «Koritnica pri Klužah* in «Sočo pod Svinjakom* (Pravilneje bi bilo: Soča pod Sl n jakom).
Jana Dolenc razstavlja dva motiva: «Tolminske Ravne* in «Lu-ketova podrtija*. Zadnja slika vzbuja grenke občutke, da je podrtija resnična in ne plod fantazije. Slika bo osta'a kot dokument časa, ko je bilo kmetijstvo zapostavljeno.
Sledijo slike Andreja Skalina: «lzviri starih rek*, K reki* in ^Srebrno jutro*, Marjana Černigoja dela: »Dolina Soče* in »Potolč p Trenti* in Dušice šlend’er slike: tProdor hladu*. cBarvni vtisi*, «Počitek* in ^Svetlobni obrat*. Zadnji je avtoportret Žive Zalokar.
Poseben del razstave je posvečen dvema letos umrlima članoma: Borisu Opokovu in portretistu Rudiju Šturmu. Opokov ing. Boris je bil občutljiv krajinar s prefinjenim čutom za lepoto narave. Rudi Šturm pa je bil oster o-pazovalec človeških obrazov. To kažejo tudi n:egovi trije razstavljeni portreti: Stoletnik iz vasi
Krn, Kavs Anton in Domačin. Na Kamnem hranijo njegovi domači nad 200 študijskih portretov, številni njegovi portreti pa krasijo stene znancev na Tolminskem in v zamejstvu.
Moški oktet Simon Gregcgorčič iz Kobarida je ob odprtju razstave v spomin na oba umrla umetnika zapel vsakemu eno pesem, inž. Borisu Opokovu pesem njegove ruske zemlje Rudiju Šturmu pa Gregorčičevo izgubljeni cvet. Ob petju smo vsi občutili praznino, ki je nastala na Tolminskem s smrtjo obeh članov Društva slikarjev -Za zaključek naj ponovimo besede, ki jih je 15. januarja letos ob odprtju skupinske razstave tolminskih slikarjev - amaterjev po vedal mentor Matjaž Schmidt:
cTa razstava. (Ukazuje, da ima amaterska kultura na Tolminskem zdravo jedro, moč in sposobnost, da se reproducira in razrašča.* ' ‘ Razstava bo odprta za obiskovalce do 14. januarja 1983.
A. P. — Ogarev
DIET RO LO SPECCHIO (»Big-ger than lifet), 1956. Canale 5 nocoj ob 21.30. Režija: Nicholas Ray. Igrajo James Mas on, Barbara Rush.
Kaj Američani mislijo o zdravilih, je tema filma. Vendar je tudi priložnost za razmišljanje o družini. Ray je eden tistih režiserjev, ki ni trpel Hollywooda, vendar mu je uspelo (z velikim težavami) posneti nekaj ijiojštro-vin, kot so »Johni Guitar* in «Gio-ventii bruci ata* (nastopa J. Dean).
PET LAHKIH KOSOV (»Five easy pieresu), 1971. V sredo, TV Ljnbljana ob 21.00. Režija: Bob Rafaelson. Igrajo: Jack Nichol-son, Karen Black, Susan Auspach.
Večni upornik, fant iz srednje ameriške meščanske družine, Id nemirno tava po deželi: to je Jack Nicholson. Tema filma: beg kakor reakcija obstoječemu.
JULES E JIM (»Jules et Jim*), 1960. V četrtek, Rete 4 ob 21.30. Režija: Francois Truffaut. Igrajo: Jeanne Moreau, Oskar VVer-ner in Henri Sarre.
Tiha simfonija pogledov, sveže utripanje mladosti, neuresničljiv trikotnik čustev, hrepenenja in prijateljstva.
VVOODSTOCK, 1969. V četrtek, RAI 3 ob 20.40. Režija: M. VVad-leigh. Montaža: M. VVadleigh, M. Scorsese in T. Sshoonmaker. Nastopajo: Joan Baez, Joe Cocker, Jlmi Hendrix, Carlos Santana, The Who, Then Years After, C.S.N&Y., Janis Joplin, Jaffer-son Airplane, Rltchie Havens in drugi.
ŠKORPIJON UBIJA, 1971. V so-bo'o, TV Ljubljana, ob 1.25. Režija: Don Siegel. Igrajo: Clint Easfwood, Harry Guardino in drugi.
Prvi v novem letu govori o Harryju, nepodkupljivem policaju, ki spravi krvoločnega morilca za rešetke; oproščen zaradi pomanjkanja dokazov se bo vrnil zopet na svojo pot v betonsko džunglo. Bodisi morilec kot policaj sta žrtvi nasilja in se morata soočati z nasprotji družbe. Policaj mora ravnati z zavezanimi rokami, za‘o sklene, da bo po svoje obračunal z morilcem, Don Siegel se je izkazal predvsem s kriminalkami, ki so prinesle slavo tudi glavnemu junaku tega filma: Clintu Eastvvoodu.
FITZCARRALDO. Režija: Wer-ner Herzog. Scenografija: Henning von Gierke. Glasba: Popol Vuh. Ig ajo Klaus Kinski, Claudia Car-dinale, Jose Lewgay in drugi.
Peru. Iquitos, mesto v še nedotaknjen^ .jjpzdu na začetku stoletja. Mesto, razdvojeno v blat-jer se o~' :oder sto-rezideh-
ce bogatašev, veleposestnikov, trgovcev kavčuja. Fitzcarraldo sanja, da bi v to nesrečno okolje
prinesel zapadnjaško kulturo in še posebej operno petje italijanskega velikana Enrica Carusa. Da bi kril stroške svojega načrta izkorišča naravno bogastvo kraja. Oboževalec opernega petja hoče zgraditi ogromen teater v amazonski hosti. In še: ladjo prenesejo mimo brzic čez hrib, da bi lahko slavnostno odplula proti morju. Vse to, da bi počastili Verdija.
Herzog je dejal, da mu pomeni film srečanje med dvema nezdružljivima kulturama: med kulturo vcepljenega in nezaželenega izkoriščevalca in kulturo Indiosa. Snemanje filma je trajalo dve leti in je zahtevalo precej sprememb med samim delom: Mick Jagger npr. je zaradi pevskih (zvezdniških) obveznosti moral zapustiti hosto. Amazonke, tako da so vso njegovo vlogo izključili iz filma.
O filmu sam režiser pravi, da mu opera ne pomeni dosti in da je njegovo delo v bistvu stalno raziskovanje nenormalnih plati življenja. Nekemu kritiku, ki mu je očital norost, da se loteva po-dobrih filmov, je Herzog odgovoril: »Mar niso bolj blazni, marginalni, eksoterični meščanski moralisti?*
Goriški Kulturni dom je v zadnjem mesecu (od 24. novembra do 22. decembra) zaživel kot pomembno kulturno središče na filmskem področju. V soorgani-zaci.ji Kinoateljeja in italijanskega krožka Piccolo Cineforum je v tem obdobju potekala manifestacija. ki smo ji nadeli ime KINEMA (Kino in Cinema). Na splošno dober izbor filmov (okusom vseh je pač nemogoče ustreči) je obiskovalce zadovoljil; najbolj pomemben dogodek v nizu osmih (točneje devetih, če računamo na eno ponovitev) prikazanih fi'mov so bile premiere slovenskih filmov: »Razseljena ose-ba», »Rdeči boogie* in pa »Učna leta izumitelja Polža*
Velik odmev pri obiskovalcih (kar pa ne moremo trditi za lokalne obveščevalne medije) so vzbudila srečanja z režiserji in igralci omenjenih slovenskih filmov. Odprti pogovori in iskreno izmenjavanje mnenj je ustrezalo tudi povabljenim gostom iz Slovenije, ker se jim pač le poredkoma nudi priložnost, da bi neposredno preverjali z gledalci uspešnost tvojega dela. Navdušeni obrazi udeležencev pa so največja pohvala in zadoščenje za organizatorje za opiavljeno delo: toliko bolj spodbudno, da se take in podobne iniciative nadaljujejo za še' plodnejšo rast našega človeka.
«KINEMA bo začel ponovno o-bratovati prihodnje leto, predvidoma v drugi polovici januarja, za kar so člani obeh krožkov že na delu.
Cankarjeva založba: 85 knjig (I.)
(Nadaljevanje božične številke)
Na to zbirko se navezujeta še dve knjigi in marksistična estetika. Prvo delo so Izbrani spisi Berta Brechta. Da je v slovenščini potrebna izdaja Brechtovih teoretski:! spisov, da bi lahko ta izdaja odigrala pomembno vlogo pri oživljanju historičnomateriaii-stičnega pristopa k umetnostnim pojavom v sedanjem trenutku idejnega boja pri nas. tega ni treba posebej upravičevati, saj je Brechtov ključni pomen za marksistično umetnostno prakso in nje teoretsko dojetje dovolj jasen, tako kot je jasno, zakaj Brecht navzlic nekaj izvedbam odrskih del in nekaj knjižnim izdajam ne deluje kot živa vzpodbuda naši vladajoči umetnostni in teoretski praksi.
Koncept izbora. Najprej je treba poudariti, da izbor izključuje serijo njegovih izredno pomembnih zapiskov c problemih realizma v razmerju do formalizma itn., ti spisi bi namreč tvorili jedro zbornika. posvečenega vsem trem e-tapam velike debate o realizmu v nemški marksistični misli. Celo-
ta te debate, v kateri kot osrednja nasprotna pola nastopata poziciji Lukacz* in Brechta, zahteva in zasluži tudi celovito predstavitev in bi ločena objava Brechtovih spisov onemogočila, da jih dojamemo v njihovem konkretnem kontekstu. Zaradi velike teoretske teže Brechtovih spisov obsega izbor dva dela: prvi prinaša Brechtova razmišljanja o družbi, idejnem boju in problemih raznih u-metnostnih zvrsti, izvzemši gledališče, drugi pa kajpada njegove spise o gledališču. Koncept obeh knjig je tak, da jedro posamezne knjige tvori celoten prevod nekega daljšega, temeljnega teksta, ki mu sledi vrsta krajših zapiskov. V prvem delu je to ME-H, Buch der Wendungen. Drugi del knjige poleg Der Messingkauf kot osrednjega Brechtovega spisa o gledališču vsebuje še tri krajše sklope: njegova splošna teoretska razmišljanj o gledališču, ki, pomenijo predhodno stopnjo ali nadaljnji razvoj postavk iz Messingkauf (n.pr. pozna razmišljanja o »dialektičnem gledališču* kot preseže-nju »epskega gledališča*): glav-
ne tekste, v katerih Brecht re-flektira razsežnosti posameznih svojih dram (zapiski o Beraški o-peri, »učnih komadih*, Galileju itd.); izbor Brechtovih zapiskov o klasičnih in sodobnih dramskih tekstih (fragmenti o Shakespearu itn.).
Drugo delo s tega področja pa je knjiga domačega avtorja Aleša Erjavca pod naslovom »Umetnost, znanost in ideologija*. Avtor kritično analizira in ocenjuje povojne francoske umetnostne teorije in sicer tiste, ki se delno ali predvsem opirajo na Marxa. Delo je zastavljeno kronološko. Zajema obdobje od prvih povojnih let do polovice sedemdesetih let, pri čemer je poudarek na vidnejših avtorjih in skupinah. Obenem so zajete tudi sočasne ali predhodne teorije, filozofemi ali filozofske smeri (ruski formalizem, francoska epistemologija, francoski pozitivizem, spopad s stalinizmom in eksistencializmom, strukturalizem, psihoanaliza in semiotika), ki so pogojevale, vplivale ali tvorile sestavni del teorij teh avtorjev.
Tradicionalna likovna razstava v galeriji Costanzi
Na Tržaškem zagotovo je ni likovne pobude, ki bi se mogla kosati z deželno likovno razstavo, ki so ji nadeli ime tudi božična razstava, ker se pač vrši v božičnih in novoletnih dneh. Doslej je bilo v našem mestu že več tudi pomembnejših razstav. Na primer velika razstava deželnega slikarstva 1900 - 1950, toda deželna razstava, o kateri je sedaj govor, se ponavlja že ves povojni čas in so 22. t.m. v veliki razstavni dvorani palače Costanzi odprli že 36. zaporedno deželno likovno razstavo.
O tem priča tudi raven letošnje razstave, če smo namreč ob podobnih priložnostih v preteklih letih velikokrat zapisali, da bi bilo lepo in prav, če bi bila izbirna in ocenjevalna komisija bolj stroga, ker bi s tem raven teh razstav pridobila, moremo sedaj reči, da je raven letošnje razstave razmeroma visoka. To velja Še tem bolj, ker so tokrat na panoje in stene galerije v palači Costanzi razobesili icar 91 del prav tolikerih slikarjev in kiparjev naše dežele. Tokrat je treba tudi reči, da se je vabilu organizatorja razstave namreč Sindikata slikarjev, kiparjev in grafikov dežele Furlanije - Julijske krajine odzvalo zelo veliko likovnikov, saj je morala izbirna komisija izbirati med 136 predloženimi deli. Seveda delo izbirne in ocenjevalne komisije ni lahko, pa tudi ne hvaležno, saj je pogosto zelo težko določiti, kaj na razstavo spada in kaj ne. In resnici na ljubo moramo reči, da komisija nima nekega povsem objektivnega merila, ker ga tudi ne more imeti, saj so ocene vedno osebne, povsem subjektivne,
Na svečanem odprtju razstave, ki se ga je udeležilo izredno veliko ljudi, toliko, da je bila v dvorani prava gneča, so bile razdeljene tudi nagrade in aruga priznanja, kot je določila ocenjevalna komisija, pač v smislu razpoložljivih nagrad in priznanj. Najvišje priznanje, ki se kaže v odkupni nagradi dežele Furlanije -Julijske krajine, je dobil Antonio Del San. Plaketo vladnega komisariata so dali Guidu Antoniu, srednjeveški pečat tržaške občine je dobila skupina Bessarione -Mari - Stock za skupinsko delo. Lepo priznanje «Riccardo Bastia-nutlo*, ki ga je dala na razpolago vdova slikarja Bastianutta Bedra Zandegiacomo in ki ga podelijo obetavnemu mlademu slikarju, je ocenjevalna komisija dodelila mlademu Goričanu Mariu Di Ioriu. Slikar Claudio Mvroltp-je bil ponovno nagrajen, dobil je kolajno tržaškega Krožka za kulturo in umetnost,-' vtem ko jtr-Fer* ruccio Bernini dobil priznanje miljske občine, podobno nagrado je dobil tudi Franco Chersicola, vtem ko je komisija dodelila Lucianu De Gironcoliju plaketo tržaške ustanove za gostinstvo in turizem. Končno je kupo podjetja Lloyd Adriatico Assicurazioni dobil Rado, torej dr. štrukelj mlajši.
Sledijo trije kiparji, črnski mojster Lowell EU' ■ je dobil kolajno ustanove Union des Assuran-ces de Pariš, Renzo Possenelli je dobil plaketo ustanove Societa Ar-tistica Letteraria, Sergio Stocca pa plaketo Tržaškega Llopda.
Zelo nazoren pregled likovne u-stvarjalnosti, ki jo premore naše dežela, bo na voljo občinstva do 9. januarja 1983.
Seveda bi bilo treba sedaj povedati kaj več o razstavi, to se pravi o razstavljenih delih. Rekli smo, da je celoten pogled na razstavo dober, da je raven letošnje razstave iznad običajne ravni. Toda to ni dovolj. Reči bi bilo treba besedo dve tudi o posameznih likovnikih. Toda kako naj se v oceni zvrsti kar obilnih devetdeset del oziroma slikarjev in kiparjev. Zato se bomo tokrat omejili le na to, da bomo podčrtali dejstvo, da so na razstavi zastopani vsi stili, vsi tokovi, da so so tu tudi lepljenke, da je tokrat več plastike, torej kipov ali če hočemo likovnih del v treh dimenzijah, skratka, da nam razstava daje lepo podobo tega, kar zmore na tem področju naša dežela.
n d i □ W ^\ff\
Bližala, se je že noč, premišljeval sem o tem, kaj vse si Švabi privoščijo z ljudmi. Poleg vseh muk, ki jih prizadenejo, so vsa dogajanja v bunkerju tako speljana, da ves čas psihično mučijo zapornike.
Nastal je ropot ob vhodnih vratih, odklepanje in glasno govorjenje. Vstopil je esesovec, za njim moški v civilu, nato še drugi esesovec. Sedaj se bo začelo, sem si mislil, prepričan, da so prišli, da me peljejo na zaslišanje. Civilist in esesovec sta obstala ob vhodu, drugi esesovec pa je hodil nekaj časa gor in dol po hodniku bunkerja, nakar se je ustavil ob moji celici in jo odklenil. Spreletavala me je misel, da moram na zaslišanje, kar je v meni povzročalo težke občutke. Spomnil sem se besed Miljčana, ki je rekel, da so pijani Švabi še bolj divji ob zaslišanjih. Kar trije so prišli po mene, sem si mislil. Za druge zapornike niso prihajali po trije.
Ob njihovem prihodu se mi je zdelo, da je civilist eden od onih dveh, ki so me prevzeli v Coroneu in zasliševali pretekli torek zvečer. Esesovec me je potegnil na hodnik, stopil v celico, nato se je obrnil do drugega ese-sovca, nekaj sta govorila, nato sta me brez besed porinila v celico in za menoj še civilista. Celico sta zaklenila in odšla. Kaj naj vse to pomeni, nisem bil v stanju takoj oceniti. Niso me peljali na zaslišanje, dali so mi v celico človeka, ki sem ga bal, da je njihov, še predvsem, ker se ni predstavil, niti pozdravil.
Naslonil se je na zid in nervozno ogledoval prostor, verjetno je tudi on mislil o meni isto. Dolgo sva molčala, stala vsak ob svojem zidu, nisva si zaupala. Čakal sem, da bo on pričel govoriti. In res, v italijanščini me je zaprosil, da bi raztegnil brando, da se vsede, ker da je zelo utrujen in izmučen. Na moje privoljenje je raztegnil bran-
do in legel na hrbet, noge je iztegnil do konca celice in kmalu zaspal. To je bil dokaz, da je bil res izmučen.
Spal je dobro uro, med spanjem je večkrat mahal z rokami in brcal z nogami. Prebudil se je in me vprašal, če je dolgo spal. Povedal sem mu, da kako uro. Po dolgem molčanju me je vprašal, če sem Tržačan. Povedal sem mu, da sem Kraševec. Na vprašanje, ali sem Slovenec, sem mu pritrdil. Zopet tišina. Čez čas sem ga vprašal, če je Tržačan. Odgovoril mi je pritrdilno. Tako sva počasi prebila led. Vprašal me je, če sem partizan. Odgovoril sem mu, da imajo Švabi vse Slovence za njim sovražne. On pa je dodal, da imajo tudi Italijane za take. Povedal sem mu, da je spal zelo nemirno, da je mahal z rokami in brcal z nogami. Malo je pomolčal, nato je povedal, da so ga silili na zaslišanju, da bi priznal dejanja, ki jih ni napravil in dodal: »Maledetti, puttane schifose* — prekleti, kurbe gnusne. Vse to je izgovoril srčno-nervozno, da mi je odpadla večina dvomov o njem.
Iz gornjih prostorov je bilo slišati pijano petje, vmes vriskanje in radijsko glasbo. Ob moji pripombi, da se Švabi veselijo, mi je odgovoril: «che crepino tutti» — naj poginejo vsi. Povedal sem mu, da se to ponavlja že tretji večer in da verjetno praznujejo velikonočne praznike. «0 la morte di qualcuno» — ali smrt nekoga, mi je odgovoril. Res je, sem dejal, da je bolj verjetno, da proslavljajo nasilstva in uboje, ki jih počenjajo vsak dan. Na njegovo vprašanje sem mu povedal, da sem v bunkerju od preteklega torka, da so me tisti večer zasliševali in tepli ter mi zagrozili še hujše pri bodočem spraševanju. Po tem zaslišanju pa me do danes niso več zasliševali, da se bojim, kaj bo. •Negare tutto, altrimenti č peggio* — tajiti vse, drugače je še huje, mi je odgovoril. Več ko sva se pogovarjala, bolj sva se spoznavala in si pričela zaupati še bolj.
Običajni ogled bunkerja je ta večer odpadel, verjetno, ker šo bili vsi hišni Švabi na zabavi. Stokanje tov. Zorke se je nekoliko poleglo, toda ni prenehalo. Novo nastalo stanje v moji celici, s prihodom novega sojetnika je krivo, da nisem ta večer vzpostavil govora z Zorko, niti ne z Milj-čanom in ne z Zavadlavom.
Dogovarjala sva se, kako bova počivala, in se sporazumela, da se bova vrstila na brandi približno vsaki dve uri. Zdelo se nama je, da je že pozno, toda Švabi so se še glasno zabavali, slišati je bilo glasove pijanih moških in žensko vriskanje-orgije.
Vprašal sem ga, kako se imenuje. Silvo, mi je odgovoril. Meni pa Ljubo. «Bel nome sloveno* — lepo slovensko ime, mi je rekel. Pojasnil sem mu, da je Ljubomir srbsko ime. Silvo mi je ponudil, naj ležem prvi. Odstopil sem mu prednost, ker sem znal, da je potreben počitka. Dejansko bi se bil rad tudi jaz odpočil, toda tega mu nisem dal razumeti. Nekaj časa je ležal, kar naenkrat pa je nervozno sedel na brando, nato vstal in mi rekel, naj ležem, ker on da ne more ležati. Postavil se je k zidu, kjer je bila zaščitna deska, ki sem jo že omenil, jo otipal in rekel: «Che porca Eva, č questo legno.*
Pojasnil sem mu, da sem to opazil že prvi dan, da je to verjetno deska, ki drži cementno maso in da so verjetno zadelali kako odprtino takrat, ko so urejali celice. Povedal sem mu, da sem ugotovil, da se deska premika, in da je nisem preveč majal, ker sem se bal, da bi se odtrgala in bi potem imel neprilike s Švabi, ker vsako jutro temeljito pregledajo vse celice. V svoji trenutni nervozi je Silvo malo močneje zamajal desko, da se je odtrgala od zida in se je za njo vsul v celico pesek in gramoz. Spreletelo naju je, da sva ostala brez besed. Kaj bo, ko bodo Švabi to videli.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Zgodba ljubezni in prijateljstva, 4 del - «Sara»
15.00	Šola in vzgoja
15.30	Posebna oddaja Dnevnika 1
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Neposredna oddaja iz Studia 3 v Rimu
17.10	Nils Holgersson, 12. del: Martinova tajnost
17.30	Nežni in kruti
18.00	Dick Turpin; Lisica, 2. del
18.50	Happy magic, glasbena oddaja, vmes TV film iz serije »Fonzie*
19.45	Almanah . Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	»Pomagaj sanjati*, 3. in zadnji del
21.35	Lultima diva:	Francesca
Bertini
22.20	Mister Fantasy - glasbena oddaja
23.20	Predsmučarska telovadba,
23.50	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.00 Tandem
14.05	Videogames, 1. del
14.20	Risanke
14.30	Videogames, 2. del
15.00	Prečudno je - oddaja o radovednosti
15.50	V studiu
16.00	Šola in vzgoja
16.20	Planet - Programi vsega sveta
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Filmska srečanja
18.40	Dnevnik 2 - športne vesti
18.50	Le strade da San Francisco.
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	»Ne da bi o njej kaj vedel*, film
»Ne da bi o njej kaj vedel* je naslov detektivke, ki jo je režiser Comencini napravil po delu La moglie pri vata, ki ga je napisal Leone Antonio Viola. Zgodba govori o neki misteriozni smrti, o preiskavi, ki jo izvrši neki pravnik, pravzaprav odvetnik, vendar pa ne na račun sodnih ali policijskih oblasti, pač pa na račun neke zavarovalnice. Govor je nadal.je še o neki ljubezni, o lepem mladem dekletu itd.
22.10	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.20	Srečanje v kinematografu
22.30	Oblaki slave
23.20	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
f*t81.15, »0,’tnfedec6‘>d'’4' tfezzi* . komedija v treh dejanjih
18.30	L'orecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
20.05	šola in vzgoja
20.40	Torkov koncert
21.40	Znanost med dvema vojnama
22.30	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV L|ubl|ana
10.00	Poročila
10.05	TV v šoli
16.30	Poročila
16.35	Loskitin in oblak, risanka
16.55	Mali svet
17.25	Ljudska glasbila in godci na Slovenskem
17.55	Obramba in samozaščita
V zadnji letošnji oddaji iz cikla «Obramba in samoza ščita* bo govor o ju geslo vanski ljudski armadi. Naj takoj povemo, da ne gre za običajni reportažni zapis iz njenega življenja in dela, temveč za nekoliko celovitejši prikaz vključevanja nje nih pripadnikov v prizadeva nja celotne družbe za ures ničevanje gospodarske sta bilizacije. Varčevanje, pred vsem pa smotrna uporaba sredstev, ki jih družba na menja za njihove potrebe, so sdcer stalnica v njihd vem delovanju, ob novih u krepih za oživitev gospodar stva pa seveda tudi tokrat ne stojijo ob strani — na sprotno, na nekaterih pod ročjih delovanja so lahko celo za zgled. Varčevanje na vsakem koraku, toda ne na račun bojne pripravljenosti enot. ustanov in poveljstev! Takšno temeljno opre delitev je moč vse pogoste je slišati iz vrst oboroženih sil. Iz pogovora z genera lem Edvardom Pavčičem bomo zvedeli, kako ta pri zadevanja uspešno uresniču jejo v ljubljanskem armad nem območju
18.25	Ljubljanski obzornik
18.25	Dedek mraz, izpolni nam željo
19.15	Cik, cak
19 24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.57 Propaeandna oddaja
20.00	Aktualna oddaja
20.40	Propagandna oddaja
20.45	D. H. Lawrence: Sinovi in ljubimci, nad.
21.40	V znamenju
Koper
13.30	in 16.00 Odprta meja
16.30	Z nami pred kamero
16.35	TVD Novice
16.40	Košarka - Jugoslovansko prvenstvo
18.10	Mladi policaji, film
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD Stičišče
20.15	Kanaškj razbojniki, film
21.25	TVD Danes
21.40	Festival gorskih filmov
Zagreb
15.55	Videostrani
16.05	Poročila
J6.10 Palčki nimajo pojma
16.40	Košarka: Partizan - CZ
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Glasbeni amaterji
19.30	TV dnevnik
20.00	Jugoslavija v letu 1982-83
20.50	Berlin Alexandreplatz -
nad.
TRST A
7.00.	8.00, 10.00. 14.00, 17.00 in
19.00	Poročila: 7 20 Dobro jutro po naše, 8.10 Almanah: Povejmo še kaj i otrocih; 8.45 Glasbena matineja. S koncertnega in oper nega repertoarja: H. Berlioz: Kr: stusovo otroštvo; 11.30 - 14.00 Pol-dnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Od Milj do Devina; 12 40 Moški zbor »Lira* iz Kamnika: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Rožanc: »Metulj*. Režija: Sergej Verč; 14 30 Kam. Peter Pan? Oddajo vodi Maja Lapornik: 15.30 Evergreeni;
16.00	»Pod Matajurjan*: 16 35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti. Pripravlja Tomaž Simčič:
18.00	Sodobni slovenski gledališki trenutek: Dušan Jovanovič: ^Sobota popoldne*. Izvedba. Slovensko stalno gledališče v Trstu, re žija: Mario Uršič.
* * •
V sklopu dramskega niza »sodobni slovenski gledališki trenutek* .ie danes ob 18. uri na sporedu igra Dušana Jovanoviča »Sobota popoldne*. Eden najzanimi vejših sodobnih slovenskih in ju goslovanskih avtorjev nas v tej igri seznanja z družino Moškrič ter z njenim prav nič posebnim vsakdanom. Naturalistična igra? Dnevna komedija ali ganljivka? Vse to in nič od tega hkrati. Vsekakor samo ndskočra deska za pogumno in igrivo oblikovanje nekega posebnega, krhkega in neponovljivega ravnotežja v nekem posebnem in neponovljivem času sobotnega jutra: Izvedba: Slovensko stalno gledališče v Trstu. Režija: Jože Babič.
KOPER
(SiovM-iski programi
6.00,	6.30, 7.15. 13.00. 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik:
6.45	Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV spored: 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper:
13.15	Kinospored: 13.30 Zanimivosti: 13.45 Nasvet Radia Koper:
14.10	Predstavitev oddaj in glasbene želje: 14.30 Revolucija in» glasba; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah: 16.15 Aktualna tema; 16.30 Zabavna glasba in EP; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(ltoll|onski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30 10.30, 11.30
12.30.	13.30, 14.30. 15.30, 16.3o’
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 9.30 Jutranji program; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Teksti in giasba: 10.32 Glasbeni kotiček: 11.36 Tisoč popevk: 12.00 Na prvi strani:
12.05	Glasba po željah: 14.33 Glas ba: 15.20 Glasbeni premor; 15.32 Crash; 16.00 Country glasba: 16.15 Orkester »Edig Gallettu; 16.45 Glasbeni premor 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba: 17.32 Juke box: 18.C0 Komorna glasba; 18.45 Sli širno se zopet jutri; ZakHuček programov.
RADIO 1
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 12.00
13.00.	15.00, 17.00. 19.00 21 00 in
23.00	Poročila: 6.00 - 9.00 Jutran;a program- 9.02 Radio in jaz; 9.5« Zeleni val; 10.30 Pesmi v času’
11.00	Prosti kotiček: 11.10 Glasba in teksti; 11.32 Nadaljevanka »I vinti*; 11.58 Zeleni val; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 12.58 Zeleni val:
13.25	Poštna kočija; 13.35 Master;
14.30	Oddaja o kozmetiki; 14.58 Zeleni val; 15.03 Ekonomija in de lo; 16.00 Kulturne aktualnosti:
17.30	Master under 18; 18.05 Kan ceri Roberta Schumanna; 18.38 Orkester Aleksandra Blonksteiner ja; 18.58 Zeleni val: 19.25 Nabož na oddaja; 19.30 Jazz glasba: 20 00 Italijansko gledališče v le tih 1850-1915; 20.40 Nepozabne ita lijanske pesmi: 20.58 Zeleni val; 21.03 šport; 21.30 Julijski večer;
21.55	»Spia e controspia*; 22.2? Avtoradio flash; 22.27 Audiobox:
22.50	Glasba; 22.58 Zeleni val'
23.10	Telefonski pogovor; 23 28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
4.30,	5.00. 6.00. 6.30, 8 00, 9 00
10.00,	11.00, 12.00, 14.00, 21.00.
22.00.	23.00, 24.00 Poročila. 6.10 in 6.45 Prometne razmere. 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troei; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Ekološki podvig
II.; 8.35 Glasbena šola Hrastnik:
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Re zerviranc za...; 11.Ob Ali pozna
U-35 Naše pesmi in plesi:
12.10	Danes smo izbrali; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po doma če; 13.00 Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...- 14.05 V korak J mladimi; 14.55 Minute za EP:
15.00	Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vr tiljak: 17.00 Studio ob 17. uri:
18.00	Sotočja; 19.00 Radijski dnev nik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci.
19.45	Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 »Vsaki dan čuje mo novega ka.i»; 20..40 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra:: L, Panduro: Oskar ali za kon težnosti; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Iz musicalov in glasbenih revij; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk: 0.05 Nočni pro gram - glasba.
cert na Štefanovo* domača godba
ISA.*'	, .

Odprtja dvorano se je udeležilo veliko število domačinov In gostov

»j.: fUSf.il; f
.L1 JiL'L_ -
t * i
m,^ - o
..— * :	ij
. .-.-SHS*:*

*:V

ras
gasssssa

FT, \ ~i m
i ■	i
Slovensko
društvo Iz F-JK »Doberdobu
dnevi
dogcdki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
x::X:x:xx:::xyXXX:X:X:X:X:XXX:X-xxvX-Xy:x::Xx:;:i:.x;x.X;XxXy.xX:X:X:Xv :X;X;XyXx:y:::;X:Xy.;X:XyxX:*:X:X*''X*: .	,X::yXyXvXy:;:xX;X;.:;;£v;v.x.v.yX:X:;vX;X;X:.>;.;.:.x:::y;yX:::;:X;xvX:Xxv:X:XXvXXxXyvIyXX:X:XxX;X;.v,:.v.v. v>:x-X'X-:X:Xy.yXv.7
w naHoiin *n nn Knntnuaiu nHnrti Hunrnnn nnsnndnruk»nn tiruHm v kni«ri u imoin tmrfininnnini r«n. Na Kontovelu je v novi dvorani gospodarskega društva nastopil tudi V Gregorčičevi dvorani sta Slovenski klub In Društvo zamejskih likovnikov v okviru običajnih torkovih
Na božič |e po slovenski maši na glavnem trgu v Nabrežini nastopila domača godba na pihala, ki je dllo družabni večer v Rovtah, na katerem |e predsednik lovskih družin
zaigrala splet božičnih pesmi	Ilirska Bistrica krstil novega člana
iv gledališču France Prešeren v Boljuncu je bila v nedel|o tradicionalna Štefanova prireditev, na kateri je nastopila dramska skupina domačega kulturnega društva z veseloigro v narečju «P'usut je l’pu, Na božično vilijo so v prostorih KO A. Sirk v Križu priredili božič- Prejšnji teden so se v gostilni Pri studencu v Dolini zbrali petinpetdesetletniki Iz Boljunca, Krogelj, Pre-
benega In Doline
SSflSffif
Dvorana bolfunškega gledališča je bila nabito polna
1 i
Na Štefanovi prireditvi
V okviru koncertov ob stoletnici rojstva skladatelja lllersbergu je
b zaključku k'pev^ov^KŠjernV*pomlnslfeV p*aket«Q^ ZSK°	V prostorih KD A. Sirk v Križu se nadaljuje Vecchieiova razstava V sredo je v veliki dvorani Kulturnega aoma v Trstu nastopil mešani pevski zbor Ivo Lola Ribar Iz Beograda, koncert je priredila Glasbena matico

Šibenka nepričakovano prva
Poslednje kolo 1. dela jugoslovanskega košarkarskega prven stva je poteklo v znamenju porazov vodečih. Od prve četverice je namreč le šibenka osvojila točke v gosteh, medtem ko so Jugoplastika, Crvena zvezda in Zadar ostali praznih rok.
V Tivoliju je bila Jugoplastika boljša od Olimpije v prvem polčasu, v drugem pa je prišlo do preobrata, za kar sta bila najzaslužnejša Subotič in še zlasti Vujačič, ki je dosegel zmagoviti koš, tako da sta zlata vredni točki ostali doma.
Pričakovati je bilo, da bo Crvena zvezda odpravila čačanskega Borca, vendar je v zadnjih minutah Borac z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo prešel v vodstvo in ga tudi ohranil do kraja.
V Sarajevu je Bosna strla odpor Zadrčanov šele v podaljšku, saj se je tekma v regularnem delu končala neodločeno 90:90. V podaljšku so eni in drugi ostali brez najboljših, bolje pa so se znašli domačini (Zrno je dal kar devet košev) in se tako priključil vodečim.
Šibenka je zmagala na Reki, kjer domači Kvarner sicer ni igral slabo, vendar je ob koncu ostal brez najboljših. Pri šibenčanih je bil s 33 koši najuspešnejši Petrovič.
Partizan je zanesljivo premagal Radničkega.
a tudi zagrebška Cibona ni imela večjih težav proti Budučnosti.
Tako je po prvem delu prvenstva šibenka sama na vrhu, na drugem mestu pa je kar pet ekip, ki so zbrale po 14 točk. Za njimi sta Cibona in Olimpija (12). Anticipirano srečanje 12. kola med Kramerjem in Jugoplastiko so odigrali že včeraj, nepričakovano pa so povedli Rečani. Druge spre membe na lestvici pa lahko pričakujemo že danes, saj bo Zadar gostoval v Ljubljani, v Beogradu pa se bosta pomerila Partizan in Crvena zvezda. Tako ob koncu lahko le ugotovimo, da v zadnjih sezonah ne pomnimo tako izenačenega prvenstva kot je letošnje.
IZIDI 11. KOLA
V	LJUBLJANI: Olimpija - Jugoplastika 100:97
V	ZAGREBU: Cibona - Budučnost 93:70
V	ČAČKU: Borac - Crvena zvezda 78:74
NA REKI: Kvarner - šibenka	97:101
V	BEOGRADU: Radnički . Partizan 96:104
V	SARAJEVU: Bosna - Zadar	103:100
VČERAJ: Kvarner - Jugoplastika	110:102
LESTVICA
Šibenka 16 točk, Jugoplastika, Crvena zvezda, Zadar, Partizan in Bosna 14, Cibona in Olimpija 12, Budučnost 10, Borac 6, Radnički, Kvarner 4.
DANAŠNJE KOLO
Partizan - Crvena zvezda (tudi po TV); Borac -Budučnost; Cibona . Šibenka; Olimpija - Zadar in Bosna - Radnički.
Sin Paola Rossija velja več od zlata
Aleluja, Aleluja! Rodil se je, vendar ne Jezus Kristus na Sveto noč v nekem betlehemskem hlevčku, ampak sin Paola Rossija v neki porodnišnici v Vicenzi. Kaj bi si mislil mali Jezušček, ko bi bil prodan, a ne vsemu človeštvu, ne njegovi nauki, ki so krojili in krojijo mišljenje velikega dela občestva, temveč fotografom nekega italijanskega te dnika, ki bo danes v prodaji . . .
Paolo Rossi, za Italijane nenad-kriljivi junak. Odisej, ki je prebrodil veliko nogometno morje svetovnega prvenstva, da bi odrešil nacijo, da bi ji navrgel slavo — je po stal oče. Prav groteskno, če ne že etično dvomljivo in človeško nezaslišano. je bilo v prejšnjih dneh v porodnišnici v Vicenzi.
Prave kriminalke so se odvijale. Fotografi na preži, novinarji za vsakim vogalom, hrup, ki se seveda v takem prostoru ne spodobi. Vendar nihče ni smel fotografirati malega Alessandra, kajti plemeniti oče, ki se je pred časom bal, da sin ne bo imel česa jesti, je prodal teksklu-zivo poroda» tedniku tSorrisi e can-zoni*. Skrb za otroka je namreč prevladala nad vsem . ..
In kolilco denarčkov velja že sedaj novorojenček? Okroglih 50 tisoč dolarjev, saj je to vsota, katero je Paolo Rossi vnovčil pri svoji »prodaji*. Skratka, 70 milijonov Ur, ta-

NOGOMET
V ČETRTEK NA VRHU
Finale mladinskega turnirja
Turnir je priredil športni odsek KD Danita v počastitev spomina prerano premimi lega F. Crilla
Ekipi iz Renč in Sv. Martina se bosta v četrtek, 30. decembra, po tegovali za I. mesto na mladinskem nogometnem turnirju, ki ga .je na Vrhu z uspehom priredil športni odsek kulturnega društva Danica. Obe ekipi sta namreč zmagali v kvalifikacijskih in polfinalnih tekmah, katerih se je udeležilo 8 mladinskih ekip iz zamejstva in matične domovine.
Turnir, ki se odvija na športnem igrišču na Vrhu, je tokrat drugi po vrsti in je posvečen prerano preminulemu domačinu Flaviju Gril-' lu. Na prvi priredbi so zmagali i-gralci iz Renč, ki bodo v četrtek imeli priložnost, da ponovijo uspeh.
Poglejmo, kako so se zaključile kvalifikacijske in polfinalne tekme.
Doberdob - Dol 4:1;
Reriče - Sovodnje 3:1;
POLFINALE:
Sv. Martin - Rupa/Peč 1:0;
Renče - Doberdob 4:0.
V četrtek, 30. t.m., bo torej sklepni del turnirja, in sicer z naslednjim sporedom:
12 30 finale za 3. mesto:
Rupa/Peč - Doberdob;
13.45	finale za 1. mesto:
Renče - Sv. Martin.
(pr)
V OKVIRU PROGRAMA POBRATENJA MED DRUŠTVOMA
Košarkarji Slovana pri Boru
Društvi bosta še okrepili dosedanje sodelovanje in stike • V treh prijateljskih tekmah gostje bojši
ko da Alessandro velja 20 tisoč lir na gram, več kot zlato.
Kaj naj si človek ob tem misli? Kaj naj si mislijo ostale matere, ki so bile v porodnišnici? Zaradi Rossijevega sina so bili namreč prepovedani vsi obiski, da bi se ne «infiltriral» kak fotograf nepravega lista — drugače bi šli milijončki po vodi. Kdo je slišal njihovo pripombo, da so tudi drugi otroci enako lepi in pomembni, najbrž Še bolj od sina srednjega napadalca it oh janske nogometne reprezentance? Nihče, kajti Alessandro Rossi je državna dragocenost, kot je drago cen njegov oče.
Najbrž ni treba drugih besed. Zgled Paola Rossiia dokazuje, da so noge pomembnejše od možganov, tudi če so neumite . , . Slavni italijanski nogometaš je torej simbol te «neumnosti», ali pa «prodajne» zvitosti.. .
V okviru programa pobratenja med Borom in Slovanom iz Ljub 1'ane. so tokrat prišli v goste košarkarji tega kluba, ki so dospeli
Rorovci so doživeli nov poraz. Tokrat jih je premagal Scoglietto, ki si je točki priboril predvsem z boljšo igro v obrambi. Borovci so
Trst s pionirsko, kadetsko in | proti koncu tekme imeli edinstve-
KVAL1FIKACIJE Sv. Martin - Vrh 4:3: Rupa/Peč - Jamlje
Turnir v Avstraliji
ADELAIDE — Finalni dvoboj teniškega turnirja v tem kraju so prekinili zaradi dožia iJL.ga bodo na' daljevali danes. Bauer (ZDA) in Johnstone (Avstrsf.) sta se razšla pij klanju l;,l *y prvem setu.
' mm*.
Brežani (na sliki med srečanjem proti Roianeseju) so v 12. prvenstvenem kolu v 3. AL odpravili tudi vodečo Aurisino
mladinsko vrsto. Tekme so pote-kale v prijateljskem vzdušju na stadionu «1. ma.i», kjer sta Slovanove predstavnike sprejela pred sednik ŠZ Bor Mitja Ra te ter načelnik košarkarske sekcije Sergij Perrot.
Po tekmovanju so mladi borovci pogostili svoje goste, vodstvi oben klubov pa sta se domenili za nadaljnje sodelovanje in pripra vili program, ki predla ide va še plodnejše stike med društvoma.
Kar se tekmovalnega dela tiče, smo zabeležili zmage ljubljanskih fantov na vseh treh tekmah. «Pla vi* se nikakor? niso mogli upirati boljšim gostom, kj t so vsekakor eden najkvalitetnejših košarkarskih kolektivov v Sloveniji.	_
REZULTATI PIONIRJI
Bor - Slovan 51:76 (26:33)
BOR: Burolo, Kovačič 6. Lip-polis 15, Pertot 19, Carbonara 3, Žetko 2, Mosetti, Marini 2, Uršič, Rudolf 2, Žgur, Trampuž, Capel lini.
SLOVAN: Nogaršek 4, Nejedli 8, Bučar, Lončar 18, Lipovec 7, Loboda 2, Poljanšek 2, Jermančič 8, Logar 25, Mesec. Sotlar 2,
KADETI
Bor - Slovan 51:76 (22:37)
BOR: Smotlak 2, Kovačič 6, Jogan 4, Pupulin, Vascoto 1. Fieri 2, Pregare 18, Volk 8, Tremul 8, Cerasari 3. Korošec 4.
SLOVAN: Korun 2, Kobal 25, Knez 12, Vide 7, Berus 6, Erčul 3, Šinkovec 7. Strbenc 5. Kužnik 6, 6, Smolič 10, Ulčar 2, Vidmar 2.
Bor (člani) - Slovan (mladinci) 43:64 (25:33)
BOR: Koren 2, Car.ciani 6. Race 22, Franko Koren 2, Bevčič 2, Jankovič, Čok 11.
SLOVAN: Pincolič, Modic 2, Stu-šek 7, Mahorič 4, Marolt, Kučaj 10, Jazbec 2, Zakrajšek 9, Klavžar 18, Urbanč, Krstič, Ličan 12.
Vato
DEŽELNO PRVENSTVO
KADETI
Bor — Scoglietto 80:84 (42:38)
BOR: Pregare 28 (0:1), Tremul 25 (5:8), Cerasari 4, Vascotto 2, Žerjal 2, Pisani 0, Smotlak 0, Kovačič 6, Korošec 8 (2:2), Volk 11 (1:3).
no priložnost za zmago, vendar so več žog izgubili zaradi netočnih podaj, kar je nasprotnik seveda izkoristil in tako so «plavi» ponovno o-stali praznih rok.
Vato
NOGOMET
Petrovič v Valencio
VALENCIA — Znani jugoslovanski reprezentant Vladimir Petrovič «Pižon», član beograjske Crvene zvezde, bo kmalu oblekel dres španskega prvoligaša Valencie, ki trenutno zaseda zadnje-meste na lestvici španskega nogometnega prvenstva.- -*■	*>»"*
Položaj v Udineseju
VIDEM — Športni direktor italijanskega nogoinetnegc prvoligaša U-dineseja Frgnco Dal Cin je izjavil, da bi morala ekipa zaključili letošnje prvenstvo na ali 8. mestu. Glede nakupa Giordana pa je dejal, da je bilo o tem že preveč napisanega in da najbrž ga ta nogometaš ne bo niti zanimal. Kar zadeva prihodnje prvenstvo pa je Dal Cin podčrtal, da bo v ekipi prišlo do neznatnih sprememb. Ko bi bila možnost nakupa še tret.ieg" tujca, pa bi se Udinese odločil za Brazilca Batisto.
SMUČARSKI SKOKI
Bajc 6. v Švici
ST. MORITZ — Na 71. tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih, ki je štelo za evropski pokal, je zmagal Švicar Sumi, odličen pa je bil Jugoslovan Vasja Bajc, ki je osvojil 6. mesto. Ostale jugoslovanske uvrstitve: 16. Bizjak, 32. Benedik in 36. Globočnik.
V^NEDELJO V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI
Nagradili so najboljše športnike Primorske za tekmovalno leto 82
Med športnicami je zasedla 1. mesto Lidja Lapanje, med športniki pa Jure Franko • Na odličnem 4. mestu tudi članica Krasa Sonja Milit
Konec leta je tudi čas raznih športnih anket in nagrajevanj posameznih športnikov in športnih organizacij. V nedeljo popoldne se je v tem smislu vršila v novogoriškem kulturnem domu zanimiva in prijetna športna prireditev, na ka teri so podelili priznanja najboljšim primorskim športnikom. Pobudi, ki so jo organizirale Primorske novice ter koprska radio in televizija, se je odzvalo veliko število gledalcev, posebno pa ljubiteljev športne dejavnosti.
Za najboljšo športnico Primorske za leto 1982 je bila izbrana Lidija Lapanje iz Nove Gorice (skakalka v višino — jugoslovanska državna rekorderka in balkanska prvakinja); za športnika pa smučar Jure Franko iz Solkana pri Novi Gorici. Za najuspešnejši primorski klub pa .je bil izbran Atletski klub Gorica, ki je v letošnjem letu dal kar osem atletov jugoslovanski atletski reprezentanci.
Izbor najboljših športnikov Primorske je bil izveden z anketo med
bralci Primorskih novic ter uredništvi zgoraj navedenih pobudnikov. Naj k temu še dodamo, da je četrto mesto med športnicami Primorske ža leto 82 zasedla Sonja Milič, namiznoteniška igralka' zgoniškega Krasa; precej glasov je tudi prejel košarkarski klub Jadran iz Trsta, nekaj pa še drugi zamejski športniki iz Trsta in Gorice. To dejstvo podčrtuje, da v okvir primorskih slovenskih športnikov sodijo tudi atleti slovenskih klubov v Italiji oziroma zamejci.
Na nedeljski prireditvi v Novi Gorici je pred nagrajevanjem spregovoril tudi predsednik skupščine občine Nova Gorica Zorko Debenjak, nato pa v imenu novogirških telesno-kulturnih organizacij Boris Kovšca. Nastopal je tudi član Primorskega dramskega gledališča Ivo Barišič, za glasbeno razvedrilo pa sta poskrbela ansambla Prizma iz Kopra ter Go iz Nove Gorice. Uspelo prireditev je neposredno prenašal koprski radio.
Lestvica zmagovalcev »Športnika
1.	— 1. Cajerls
2.	Scam
2.	— 1. Shedar
2. Evello
3.	— 1. Caranus
2. Calipso 4'. — 1. Gigin 2. Beder
5.	— 1. Sagittarlus
2. Sinforosa
6.	— 1. Emipodl
2. De Pericle
KVOTE
12 — - 7.152.090 Mr 11 —	355.000 lir
10 -	31.000 lir
X
2
2
1
1
2 1 1 1
X
2
■
Primorske 82» je naslednja:
ŠPORTNICA: 1. Lidija Lapanje (Nova Gorica). 2. Marija Dilice (Ko-per), 3. Lučana Vfnazza (Nova Gorica), 4. Sonja Milič (Trst), 5. Alenka Letig.
ŠPORTNIKI: 1. Jure Franko (Nova Gorica K 2. Goran Humar (Nova Gorica), 3. Jože Požar, 4. Darko Guštin in 5. Cergonia - Pistotnik.
ŠPORTNI KOLEKTIV: 1. Atletski klub Gorica (Nova Gorica), 2. Primorska alpinistična odprava (vzpon na Aconcaguo). 3. JK Jadro (Koper), 4. RK Lipa, 5, Kajakaški klub Soške elektrarne.
Bojan Križaj športnik leta
ZAGREB — Po anketi S po riških novosti, v kateri je sodelovalo 407 novinarjev iz 21 redakcij, so za najboljšega jugoslovanskega športnika leta 1982 razglasili smučarskega reprezentanta Bojana Križaja, za najboljšo športnico kegljavko Biserko Perman, za najboljšo žensko ekipo pa rokometno reprezentanco Jugoslavije. Pokal za fair play je dobil kanuist Matija Ljubek.
Rossi najboljši niid najboljšimi
Kontoveici (na posnetku med tekmo prott Stilih Aszurri) so doslej
zbrali le štiri točke in se tako še vedno borijo prest Izpadom iz pro-
------
...........................................................iiiiiitiiitiitiiitimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiintiitmiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iitiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiinuHiuninimMniliiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiii
SMUČARSKI TEK
V ČRNEM VRHU NAD IDRIJO
i
ODBOJKA
V
Sele februarja 8. trnovski maraton
Smučarskotekaška prireditev je 26. t.m. odpadla zaradi pomanjkanja snega
ČRNI VRH NAD IDRIJO - čeprav je na čmovrški planoti zapadlo dobrih 10 cm snega, je organizacijski komite trnovskega smučarskega maratona menil, da ga je premalo za izvedbo 8. trnovskega smučarskega maratona, vsakoletne množične prireditve smučarjev - tekačev, ki bi marala biti v nedeljo,
26. decembra v črnem vrhu nad ljubitelje smučarskega teka. Idrijo. Za letošnjo prireditev je bilo prijavljenih več kot 2.500 smučar-s- - tekačev iz Jugoslavije, Av-
in Jugoslaviji smučarski tek postal priljubljena športno-rekreativna pa noga več kot desettisočev ljudi vseh starosti in obeh spolov in, kar je še pomembnejše, večina smučarjev -tekačev se tako skoraj vse leto načrtno in vsestransko pripravlja na zimske aktivnosti. Teh pa bo vsako nedeljo v Sloveniji dovolj za vse
jev
strije in Italije.
Organizacijski komite Trnovskega smučarskega maratona si bo tako prizadeval, da bo prireditev 6. februarja prihodnje leto v črnem vrhu nad Idrijo, saj je pričakovati, da bo letošnja zima bolj radodarna s snegom. Idrijski organizatorji bodo prihodnje leto praznovali 10-let-nico izvedbe 1. trnovskega smučarskega maratona, ki je bil obenem tudi začetek organiziranega množičnega smučarskega teka v Jugoslaviji. Prav po zaslugi prizadevnih in delovnih organizatorjev Trnovskega smučarskega maratona iz. Idrije je v zadnjih letih po Sloveniji
j.........................»m.........m..................................-.................................................-.....................
t - ........................ - ' .................................... ....... _ ................ - ,
i NAŠI NOGOMETAŠI V MLADIH« LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH

B. Čuk (Zarja): Rezultati pri mlajših niso bistveni
Nadaljujemo pregled naših mla dinskih nogometnih enajsteric z ekipo najmlajših bazoviške Zarje. Za mnenje o dosedanjem poteku prvenstva mladih zarjanov smo vprašali njihovega trenerja Bogda na čuka.
»V glavnem sem zadovoljen*, je menil Čuk, «saj mislim, da je v mladinski!' prvenstvih poglavitno da mlade učiš prvine nogometa. Pri tem rezull ati niso zelo pomembni, saj gradimo za bodočnost.*
*Kakšni so po vašem mnenju razlogi, da je naš mladinski nogomet nekoliko v krizi, vsaj glede na rezultate, ki jih dosega?»
»Razlogov .je več. Tekmujemo z nekaterimi ekipami, ki imajo na razpolago večje število igralcev tako da so tudi na nekoliko višji kvalitetni ravni. Poleg tega pa lah
ko uvrščajo večje število igralcev, ki so takurekoč na meji svoje ka tegorije. Večkrat se namreč dogaja, da imajo naši igralci v kaki tekmi pred seboj nasprotnike, ki so leto ali dve starejši, kar se pri igri precej občuti. Opazil pa sen. da se nekatere italijanske ekipe poslužujejo nekaterih «trikov», Ki sicer spadajo h nogometu, z igro samo pa nimajo nobene zveze. V mislih imam predvsem zavlačevanje in grobo igro. Mogoče smo pre veq naivni, toda mi se teh »pri pomočkov* ne znamo posluževati*.
Ekipo sestavljajo:
VRATAR: Robert Kočevar BRANILCI: Alex Leban. Robert Kalc, Štefan Babič, Marjan Kalc, Massimo Cicotti, Andrej Oliva.
VEZNI IGRALCI: Diego Boneta Pavel. Stržaj, Fabrizio Stein, Pa vel Kerstič, Dean Paulina.
NAPADALCI: Štefar Zeugna, Mi tja Žagar.
DOSEDANJI REZULTATI: S. An-drea Zarja 1:0, Zarja - Vesna 5:1, aupercaffe - Zarja 5:0, Zarja - S. Luigi 1:0, Campanelle - Zarja 1:0, Zarja - Opicina 1:2, Roianese - Zarja 1:2, CGS - Zarja 2:1. 7arja -
Primorec 3:0. Olimpia - Zarja 4:1, Zarja - f hiarbola 3:0.
POLOŽAJ NA LESTVICI: v B Skupini pokrajinskega prvenstva na.jmlajših .je Zarja zbrala 8 točk In je trenutno na osmem mestu lestvice.
Igor Pavletič
Enajsterica Zarje, ki nastopa v prvenstvu uajmiajših
Smučarsko - tekaška manifestacija na črnovški planoti bo tudi posvečena 40 letnici ustanovitve legendarnega 9. korpusa NOV in POJ in priključitvi slovenskega Primorja k matici Jugoslaviji.
Silvo Kovač
Bogat spored tekaških prireditev
Tudi letos je Smučarska zveza Slovenije (oziroma Odbor za množične prireditve) izdala koledar tekaških množičnih prireditev v Sloveniji (sezona 1982 - 83). V programu je tudi precej tekaških pri reditev na Primorskem, kar pome ni, da se jih bodo ljubitelji tega športa iz zamejstva lahko udeležili v večjem številu. Prva takšna prireditev bo že 3. januar ja na Predmeji (Ajdovščina) in sicer «3. tek po partizanski Predmeji*, (proga dolga 6 in 15 km).
2-3. januarja bo na Lokvah pri Novi Gorici «4. lokvarski tek* (pro ga dolga 8, 10, 16 in 20 km).
Črni vrh bo prizorišče najbolj množične prireditve v Sloveniji in sicer, 6. februarja (proge dolge 21. 42, 13 in 10 km).
26. februarja bo ponovno na Lokvah smučarski tek »Pohod po smučinah IX. korpusa*. Naslednje leto namreč praznujemo 40-letnico ustanovitve IX. korpusa in ob tej priložnosti bo še vrsta drugih pri reditev.
12.	marca bo na Predmeji »Voj kov tek* (proga dolga 6 in 12 km).
13.	marca pa bo v Cerknem velika športna in politična manife stacija «Partizanske smučine Cerkno 1945».
Poleg zgoraj navedenih smučar skih prireditev bo prav gotovo še vrsta drugih podobnih prireditev, ki jih bodo organizirala razna primor ska društva in ki niso vključena v letošnji koledar. Ljubitelji smu čarskih tekaških prireditev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije, ki se nameravajo udele žiti teh manifestacij, se za po
drobnejše informacije lahko obrne .jo na sedeža ZSŠDI v Trstu ali Oviri
NOGOMET
Zaostali srečanji 3. AL
V nedeljo so odigrali zaostali tekmi nogometnega prvenstva tretje amaterske lige: Olimpia in Union sta izenačila 2:2; Grandi Motori in SanCAndrea pa sta prav tako igra-Jankovič Čok 11.
Lestvica tega prvenstva je sedaj naslednja: Aurisina, Primorec 18; Roianese 17, S. Sergio 15; S. Luigi, Breg, Olimpia 12; San Vito 11; Ra-buiese, S. Andrea 10; Chiarbola 8; Uni&n, Grandi Motori 6; Sant’Anna 5; Barbarians 0.
UMETNOSTNO DRSANJE
Nov svetovni rekord
MOSKVA — Sovjetski drsalec Pribitkov je včeraj izboljšal svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 5 tisoč metrov. To razdaljo je predrsal v času 6'51”17.
V 1. U.ViZiJI
Dokr nastop 01ynipie
Olympla — Torriana 3:1 (15:2, 15:11, 10:15, 15:6)
QLYMPLA: Malič, Devetak Pola Batistič, Robi in Igor Cotič. Ter pin.
V zadnjem prvenstvenem srečanju je 01ympia premagala Torriano, kj v začetku tekme sploh ni znala Dostaviti na noge poštene obtam be. Gostje so le redkokdaj šli v blok a jim ni nikoli Uspelo ustavi ti 0'ympiinega napada, v katerem je blestel Devetak, tokrat v izredni formi. Šele v tretjem nizu so si Gradiščani opomogli, ker so doma čipi začeli podcenjevati nasprot nike. Zato je Torriana osvojila tretji niz, a .je s tem le podaljšala igro: Olvmpia je bila tokrat res neustavljiva, kljub ‘.emu, da je manjkalo nekaj ključnih igralcev.
G R
PLAVANJE
Saljnikov najboljši v SZ
MOSKVA — Sovjetski plavalec Vladimir Saljnikov, svetovni rekorder na 400. 800 in tisoč 500 m kravl, je bil proglašen za najboljšega atleta Sovjetske zveze po soglasni od ločitvi sovjetske zveze športnih novinarjev.
Dunal odstavljen
SEVILLA — španski prvoligaš. Sevilla je odstavil dosedanjega trenerja Madžara Antala Dunaia in najel novega, Francoza Marcela Dominga.
.  ............>mli".n...umi.................................................linHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir m,,,,,,,,,,  
PARIZ — Italijanski nogometaš Paolo Rossi je bil proglašen za »najboljšega med svetovnimi prvaki* po anketi, ki jo je izvedel francoski športna dnevnik «L'Equipe». Rossi je na tej posebni lestvica prehitel angleškega de.ueterobojoa Daleya Thompsona, ki je letos dvakrat izboljšal svetovni rekord v tej disciplini in ameriškega teniškega igralca Jimmyja Connorsa, zmagovalca Wimbledona in Flushing Meadovva. Od četrtega do desetega mesta so se uvrstili Marita Koch (NDR), Carl Lewis (ZDA), Vladimir Saljnikov (Sovjetska zveza); Erika Hess (Švi.), Martina Navratilova (ZDA). Aleksander Romankov (Sovjetska zveza) in Marvin Hagler (ZDA).
NOGOMET
Zanimiva in korisina prijateljska tekma
Križani — Selekcija Krasa
L4J4)
KRIŽANI: Bogateč, Rebula, Sedmak, Vidoni, Kobal I, Kobal II, Kostnapfel, Candotti
SELEKCIJA KRASA: Peric, Devetak, Maks. Gustinčič, Vidali, Sedmak. Starc, Meden, Zguba.
STRELCI: Starc (2), Sedmak (2), Meden (4), Vidali, Candotti (4), Rebula. Kobal. Kostnapfel (3).
Na kriškem igrišču je bilo pred dnevi kljub slabemu vremenu zelo živahno. Na pobudo nekaterih dijakov višjih šol sta se namreč pomerili selekcija Krasa, za katero so nastopili dijaki s celotnega področja Krasa in pa ekipa Križanov Že od vsega začetka je bilo razvidno, da bo tekma zelo privlačna. Vsi so dobro opravili svojo nalogo, čeprav jih je večji del prvič stopilo na nogometno igrišče. Akcije so se vrstile kot na tekočem traku, pa trdi priložnosti za gol ni manjkalo.
V prvem polčasu so bili Križani boljši (Candotti je bil res nerešljiva ueanka) in bi si tudi kaj več zaslužili, v drugem polčasu pa so bili Kraševci v premoči, tako da j® remi pravičen izid.
Ob koncu omenimo, da so tak® pobude zelo koristne, saj se mladi med sabo lahko bolje spoznajo. S podobnimi prijateljskimi tekmami na lahko pridejo na svoj račun tudi taki, ki se z nogometom sicer aktivno ne ukvarjajo; vendar do njega gojijo veliko ljubezen.
Andrej Kostnapfel
ODBOJKA
DREVI OB 21. URI V ŠTANDREŽU
«Stari» in «miadi» bodo merili mori
V občinski telovadnici se bodo pomerili odbojkarji briškega območja
Odbojkarsko prvenstvo 1. moške divizije na Goriškem v času novolet nih počitnic miruje. Igralci briške šesterke Našega prapor ja pa sku šajo izkoristiti premor tako, da po leg rednega treninga opravijo tudi vrsto prijateljskih srečanj. Eno izmed teh srečanj bo že drevi v ob činski telovadnici v Štandrežu. Po merili se bodo namreč «niladi» in »stari* odbojkarji briškega območ .ja. Pn mladih bodo nastopali v glavnem igralci, ki so osnova da našn.je etape: postavo »starejših* pa bodo sestavljali nekateri izkušeni igralci sedanje ekipe ter nekateri bivši odbojkarji iz Pevme. z Oslavja in iz Št. Mavra.
Srečanje je prav gotovo zgolj prijateljskega značaja z namenom, da se še v večji meri poveže sedanja odbojkarska ekipa z zunanjim društvenim in vaškim svetom. Torej srečanje, ki je družbe nega značaja, oziroma tistega, če-
sar primanjkuje v marsikaterem našem društvu ali vasi.
Tekma med mladimi in starimi «praprotci» bo drevi v občinski telovadnici v Štandrežu s pričetkom ob 21. uri. (ik)
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
A SKUPINA - 3. KOLO Arcl Pieris — Soča	3:0
Prejšnji teden je šesterka Soče iz Sovodenj na gostovanju v Pie risu z gladkim' 3:0 žgubila proti
Moreni in Aleiu Štreklju se je pridružil prvorojenček
ANDRAŽ
Srečnima staršema čestita, malemu Andražu pa želi vso srečo ŠD Primorje.
tamkajšnji ekipi Arci. V dosedanjih treh nastopih so igralci iz Sovodenj doživeli prav toliko porazov. Upati je. da se bodo v naslednjih tek mah odbojkarji Soče »prebudili* in dosegli rezultate, katerih sobni doseči.
*• , •
OBVESTILA
so s po
m
;■ -■ A
PN
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu od danes, 28.12., do 31.12. odprt samo v jutranjih urah.
ŠK Kras — odsek otroške telovadbe
obvešča, da bo danes, 28. t.m., ob 16. uri v osnovnošolski telovadnici v Saležu zadnja skupna vaja za otroke, ki se bodo udeležili telovadne akademije v Ljubljani.
it
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
IkST Ul Montecchi 6. PP 559	rel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetia mesečno 120.00 letno 1200.00.
Poetni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
la SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 min)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormatu. sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lii beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
f 1 'rst 2aložnikow FIEG
28. decembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj*I »n tiska I
] I


KOALICIJA CDU-FDP SLEPO SLEDI ZGLEDU IZ WASHINGTONA
ZVEZNA VLADA V BONNU NEGATIVNO OCENILA PREDLOGE SZ 0 ZMANJŠANJU ŠTEVILA RAKET
Po mnenju opozicijske SPD zasluži predlog Andropova večjo pozornost
(Dopisnik Dela r.a Primorski dnevnik)
BONN — Najnovejši predlogi sovjetskega voditelja Andropova o zmanjšanju števila raket srednjega dosega v srednji Evropi «ne sežejo dovolj daleč* po mnenju zahodno-nemikega obrambnega ministra Manfreda VVcernerja.
»Moskva bi morala iti na ženevskih pogajanjih dlje in tudi upošte vati varnostne interese Nemcev*.
Woernerjeva izjava je odgovor na predlog Andropova, da bi Sovjetska zveza obdržala prav toliko raket, kot jih imata Britanija in Francija. vin niti ene več*, če bi se Za hod odpovedal dodatni oborožitvi, to je razmestitvi raket srednjega dosega v srednji Evropi. Po tem predlogu bi ZSSR, v evropskem delu svojega ozemlja obdržala 150 mobilnih in izredno natančnih raket SS-20 s 300 jedrskimi bojnimi konicami.
Po ■ Woernerjevem mnenju tiči v tem sovjetskem predlogu poskus nevtralizirati ameriški jedrski potencial srednjega dosega in s tem delno izključiti zvezno republiko iz varstvenega dosega. ZDA, medtem ko bi si Moskva zagotovila monopol pri moderniziranju orožij srednjega dosega. Zvezna republika bi bila še vedno brez zaščite Obrambnemu ministru se je pridružil državni sekretar v zunanjem
ministrstvu Mertes, ki je v pogovoru z dopisnikom Die Welta dejal da Andropov očitno poskuša uresničiti cilj svojega predhodnika Brežnjeva. da bi Evropo psihološko, politično in potem še vojaško odtrgal od ZDA. »Zvezna vlada je skupaj z vsemi zavezniki dobila vtis,» je rekel Mertes. «da Sovjetska z.veza še ni pripravljena izpolniti odločilnih kriterijev enakovredne varnosti.* Tem izjavam se je v tedniku vBild am Sonntag* pridružil tudi kancler Helmut Kohl. ki je pozval Moskvo, naj popusti pri razorožitvenih pogajanjih in sprejme zahodni predlog: ■sZ našimi prijatelji vztrajamo pri predlogu, da bi se odpovedali no-
nemški odgovor je plod temeljitih posvetovanj v zadnjih tednih in ni prav nič prenagljen.
Zakaj je potem. zvezna vlada po govoru Andropova izjavila, da bo njegov predlog »temeljito proučila*? Na to novinarjevo vprašanje je Mer tes odgovoril, da je treba na moskovsko ofenzivo odgovoriti po pravilih politične umetnosti, ker »obstajata dve ravni: tista v Ženevi in raven, na kateri poteka psihološki dvoboj*.
Socialni demokrati so drugačnega mnenja. Prejšnji teden je kanclerski kandidat SPD Hans Jochen Vogel rekel, da predlog Andropova zasluži že zato pozornost, »ker ra-
vim raketam srednjega dosega, če j čuna prvič rakete proti raketam in
bi SZ svoja že obstoječa orožja le vrste uničila.*
Številne izjave o predlogu Andropova z najvišjih mest si ni mogoče razlagati samo z zunanjepolitičnimi in vojaškimi nagibi. Pomemben de lež imajo najbrž tudi notranjepolitični, predvolilni razlogi, zlasti spri čo pomislekov, ki jih je slišati iz. socialnodemokratskega tabora, češ da je uradni Bonn »prenagljeno* odgovoril na sovjetski predlog.
Državni sekretar Mertes odgovarja, da so zahodni zavezniki že novembra vedeli za ta sovjetski pre dlog, saj ga je Moskva že takrat sprožila v Ženevi. Sedanji zahodno-
SPEKTAKULAREN NAPAD NA VLAK
NKOMOV! OBOROŽENI DISIDENTI PLENIJO NA JUGU ZIMBABVEJA
Naraščanje napetosti nevarno tudi zaradi poslabšanega gospodarskega položaja v državi
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Na nemirnem Jugu Zimbabveja, v pokrajini Malabele iand. so oboroženi disidenti konec tedna izvedli spektakularni napad v slogu iivjega zahoda na avtobu se. osebna vozila in na vlak ter pri tem ubili tri, ranili pa večje število ljudi. Disidenti izhajajo iz vrst nekdanje gverdske vojske Ž.IPRA pod vodstvom Joshua Nko ina, ki je svojčas delovala v tem delu dežele in ki se je čutila za postavljeno, ko je bila aprila pred lani razglašena neodvisnosi Zim babveja.
Kot .je včeraj objavila imbab vojska policija, .je do tega napada prišlo v petek zvečer ob pol dese tih kakih 95 kilometrov severno od središča pokrajine Matabeleland Bu!awaya. ko je večje število oba roženih disidentov ustavilo konvoj vozil na glavni cesti proti kraju Gvveru v osrčju dežele, mte njinn tri avtobuse, tovornjak in več o sebnih vozil. Napadalci so začeli vsevprek streljati in pri tem ubih dva potnika ter ranih več.je število drugih, nato pa so zaceli rooa-
V Parizu umrl Louis Aragon
PARIZ — Francija te dni žaluje za enim svojih poslednjih velikih mislecev. 96-letnim Louisom Aragonom. ki ga nedelje no ima za zadnjega klasika literature in največjega francoskega pesnika 20. stoletja.
Parižani se bodo danes od njega poslovili pred sedežem francoske KP, v katero je Ara gon vstopil leta 1927 in se v vseh treh desetletjih v njenih vrstah zavzemal za človekovo srečo, za mir. neodvisnost in demokracijo vseh dežel sveta. Boril se je za človeško podobo socializmu in ga je zato hudo pretreslo vse. kar je zasenčilo socialistične ideale.
Francoski degolisti ga uvrščajo v generacijo francoskih u metnikov. ki je svoj ustvarjalni zagon iskala v razbitju odnosov z družbo. Za .Vagona je v dvajsetih letih tako razbitje predstavljalo komunistično gi banje: izbral ga je. ne da bi ga jemal kot doktrino, saj je po svoji naravi -ni mogel jemati resno.
Tajnik KP1 Enrieo Berlin-guer je v svojem poklonu ob niegovi smrti. Aragona označil za enega največjih pesnikov in ustvarjalcev našega stoletja. velikega komunističnega razumnika in borca za mir.
ti. Po končanem ropanju so nar,a dalci avtobuse in tovornjak zaŽga li. Vtem .je po bližnji železnici pri peljal vlak in napadalci so z rake farni napadli lokomotivo ter stre l.iali po vagonih in pri tem zadeli neko potnico. Nato so se /. naro panim blagom umaknili v goščavo.
Do tega drznega napada je pri <lo samo tri dni oo tistem, ko so disidenti ustrelili starejši par bel vzhodno od Bulawa.ya. V ce-
letala proti letalom*. To kaže, da se Sovjetska zveza s svojih izhodišč polagoma potnika k bolj realističnim stališčem. Vogel je poudaril, da se bo kot kanclerski kandidat trudil, da bi prišlo v Ženevi do sporazuma. Hkrati je citiral odstavek iz volilnega programa SPD, ki vsebuje zahtevo, naj zvezna vlada vpliva na obe supersili. Izključiti je treba avtomatizem pri razmeščanju raket srednjega dosega v srednji Evropi.
Član presedstva SPD Wischnewski je dejal, da lx>do socialni demokrati jeseni 1983 (ko bi morali začeti razmeščati pershinge in krilate rakete v srednji Evropi) presodili, kako daleč sta se Amerika in Sovjetska zveza premaknili s svojih izhodiščnih stališč v smislu kompromisa. «če ženevska pogajanja zaradi pomanjkanja volje za sporazum na eni strani ne bodo rodila sadu, bo to prav gotovo bistveno vplivalo na našo odločitev.* Wischnevvski je pri tem jasno povedal, da ima v mislih zlasti ZDA. Washington ne sme misliti, da lahko vnaprej računa na soglasje Bonna, če bo vztrajal pri svojih stališčih iz leta 1961.
BOŽIDAR PAHOR
loti pa so disidenti, kot je objavila Zimbabve jf4M» pol«ina, v- umi
r.jih desetih mesecih zakrivili smrt stolih ljudi v pokru-jini Mata bel e knd. od tega desetih belcev. Vrhu lega so disidenti julija letos ugra bili šest tujih turistov, med njimi dva Američana, dva Angleža in dva Avstralcu, ki so potovali iz Bulavvaya proti Viktorijinim siapo vom na zahodu dežele. Navkljub široki policijski preiskavi iih vse do danes še niso našli. Ugrabitelji so terjali, naj oblasti v zameno za njihovo osvoboditev izpuste iz za r.ora nekdanje gverilske poveljr.i ke ZIPRA, zaprte po tistem, ko so nr. več farmah v okolici Bulawaya odkrili skrivališča orožja. Farmo so pripadale manjšinski oatriotičn: fronti pod vodstvom Joshua Nko rna, doma iz Bulawai a.
Za zimbabvejsko vlado je to na silje v pokrajini Matabeleland nevarno tudi zato. ker črpa iz trača cionalnih medplemenskih nasprotij med manjšinskim ljudstvom Nede bele. ki mu pripada Joshua Nko mo. ter večinskim ljudstvom Sho na, ki mu pripada premier Robci' Mugabe, kar .je bil tudi razlog za nastanek dveh ločenih gverilski1) vojsk v .lasu osvobodilnega beja. ZIPRA in ZANLA.
Sedanje ponovno naraščanje na petosti na Jugu Zimbabveja pa je še toliko nevarnejše zato. ker sc ravno ta čas dežela spopada tudi s hudimi gospodarskimi težavami, zlasti šc s pomanjkanjem goriva, po sabotaži na naftnih napravah v mozambiški luki Beiri v začetku j meseca. Konec tega tedna .je pre ■ inier Mugabe objavil, da so seda I nje težave z gorivom zgolj začas ne in da se bodo razmere kmalu izboljšale, ker so začeli dovažati gorivo iz Mozambika po. cesti in železnici. Problem pa je v pomanjkanju transportnih sredstev.
TIT DOBERŠEK
Odmevi na odpoklic grških študentov s skopske univerze
BEOGRAD —- Odločitev prosvetnih oblasti sosednje prijateljske republike Grčije, da se morajo grški državljani, ki študirajo na univerzi Ciril Metod v Skopju, vrniti v do movino. je naletela na neugodne odmeve na jugoslovanskih univerzah. Skupnost jugoslovanskih univerz meni, da republika Grčija kot suverena država nesporno lahko
ZARADI NAPAKE NA KRETNICAH
Trije mrtvi in mnogo ranjenih je nedokončen obračun trčenja dveh vlakovna Nizozemskem
K sreči sla vlaka vozila z zmerno hitrostjo - Težave s sovjetskimi potniki
svoje notranje in zurianje politike, v korist grškega ljudstva in drugih narodov, ki živijo na grškem ozemlju.
Skupnost jugoslovanskih univerz pa izraža resno zadržanost do pravice katere koli države, tudi prosvetnih oblasti republike Grčije — države, ki je bila stoletja eno naj- i močnejših žarišč svetovne kulture1 in civilizacije in ki je članica OZN — da s svojimi ukrepi izvaja diskriminacijo do narodov, ki uporabljajo jezik manjšega mednarodnega pome na. Tak odnos do naroda, ki govori makedonski jezik in ki ima vso svobodo in suverenost v okvirih SR!
Makedonije in SFRJ. skupnost ju- j goslovanskih univerz nima za pri-1 metnega, tudi zato. ker je republi- ! ka Grčija ratificirala mednarodni! sporazum o ekonomskih, družbenih in kulturnih pravicah, ter v zvezi s tem prevzela ustrezne obveznosti; do mednarodne skupnosti. Skupnost i jugoslovanskih univerz ocenjuje, da I je neobičajno in v univerzitetni prak j si na svetu neprimerno, da z odloki prosvetnih oblasti katere koli države izvajajo diskriminacijo do jugoslovanske univerze samo zato, ker teče na njej pouk v makedonskem jeziku, ki po oceni grških prosvetnih oblasti «ni jezik večjega mednarodnega pomena.* (dd)
■»niiiiiiMiiiMiiiiiiMiiiMiiHiiiiiiiiiii ii ii hii mi iii iniiiiiHM 111111111111 ii	ii miiiii iih	ii nnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiuiMiiiiiiimiiiiiiiuiiin.iuiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiin n iiiinimiiMiiiri im iMiiimim
NOBENEGA DVOMA VEČ, DA JE ŠLO Zfl ATENTAT PODZEMLJA
ŠE 2 OSEBI ZA ZAPAHI V OKVIRU PREISKAVE 0 TRAGIČNI EKSPLOZIJI V SREDIŠČU TURINA
Poleg storilca atentata je policija prijela tudi njegovega brata in lastnika veleblagovnice (zaradi lažnega pričevanja), v kateri je bil peklenski stroj
ROTTERDAM - Trije mrtvi, dvanajst težko ranjenih in mnogo lažje poškodovanih potnikov, je začasni obračun železniške nesreče, ki se je včeraj dopoldne pripetila na progi Haag-Rotterdam, na Nizozemskem. Čelno sta trčila mednarodni «Holland Express», ki je prihajal iz Kopenhagna s hitrostjo približno 40 kilometrov na uro. in vlak, ki je bil iz Rotterdama namenjen v Haag in je vozil s hitrostjo 80 kilometrov na uro.
Čeprav torej hitrost ni bila pretirana, so vagoni obeh vlakov močno poškodovani, saj jih je sila tr čenja stisnila med seboj, tako da so se nekateri vagoni povzpeli visoko v zrak. Po dosedanjih ugotovitvah, je nesreči botrovala napaka na kretnicah.
Huje ranjene potnike so reševalci nemudoma pospremili v rotterdamske bolnišnice, medtem ko so ostalim ranjencem pomagali v improviziranem reševalnem središču, ki so ga uredili v prostorih bližnjega nogometnega kluba.
Med potniki so bili tudi člani neke sovjetske delegacije, ki je iz ZRN potovala v Veliko Britanijo. Iz neznanih vzrokov pa Sovjeti niso hoteli zapustiti poškodovanega vagona. dokler ni posegel predstavnik njihove ambasade v Haagu in jih prepričal, da so pot nadaljevali z avtomobilom. Med njimi'je bila tudi lažje ranjena oseba. Podobno nerazumljivo obnašanje so sovjetski državljani pokazali tudi ob priliki nedavne nesreče sovjetskega letala tupoljev v Luxemburgu, ko so nekateri potniki dolgo oklevali, preden so se odločili zapustiti
Na sliki (telefoto AP): Popolnoma razdejani vagoni vlakov, ki sta zaradi kretniške napake čelno trčila na progi Haag-Rotterdam.
ANCONA — Danes popoldne bodo vzpostavili promet tudi po drugem tiru proge Ancona - Falconara; promet je bil prekinjen od usada 13. decembra in so zato vlaki vozili po enem samem tiru z velikimi zamudami.
TURIN — Število aretiranih oseb
v okviru preiskave o eksploziji v stanovanjskem poslopju v središču Turina, ki je zahtevala smrt sedmih stanovalcev, se je povzpelo na tri.
Poleg mladega pi estopnika Alda Arncneja (24 let), za katerega kaže, da ga je ranila bomba, ki jo je sam podtaknil, sta se za rešetka
__.•	..'i_	.	~_____
šene ga poslopja. Pino D’Amurri. Prvi naj bi skupaj z bratom povzročil eksplozijo zgradbe, drugega pa so aretirali zaradi lažnega pričevanja.
Že po prvem zaslišanju ni znal Roberto Anione z verodostojnimi argumenti podkrepiti svoj trhli alibi. Preiskovalci mu zato niso verjeli,
mi znašla še njegov starejši brat Ida se je na dan eksplozije nahajal Roberto (ki so ga bili pred nekaj v svojem stanovanju in so raje pri-tedni izpustili na prostost) in last- slulinili nekaterim pričam, ki so nik veleblagovnice (tarča atentato- izjavile, da so ga tik pred tragedijo rjev), ki je bila v pritličju poru-' videle pred poslopjem.
sprejema zakone in ukrepe za čim boljše izvajanje poglavitnih ciljev
||IIIIMIinmilMIII»llimilllMIIIHIIIIIIIIHHl»UIMIIHIIIIIIIIHIIIHI»IIHIIM»MIIIIMM*"«IIIMIIinillimilllUlMHll»MllllllllMlimilllH»milllHllllllllum«IMIMIIIIIIIIIIIIII*
Ob obletnici zasedbe Afganistana
Ob tretji obletnici sovjetskega vdora
eni od katerih so peljali osla pokritega z rdečo odejo in migom na sedanjega afganistanskega predsednika
uioioiiiii«iHiii»oiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiimiimmiimiiiitiiinioioiiioiiioii»iiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiH*HiiimiiiiiiMiiM»io*»H»HHoo<oo<o,oioiiiHiiimiiiiiiiimiiHmwiniiiii,,,,oooimiiiiiimiiniiiiiiiiniHiiiiiii»HnmB
Afganistan so v Teheranu uprizoriti protestne manifestacije, na z značilnim imenom Bubrak, z očitnim na-
(Telefoto AP)
NA OBALNEM PODROČJU NI DOVOLJ SREDSTEV ZA VSE GRADNJE
Pomanjkanje denarja krni želje
Komu dati prednost: bolnišnici, cesti ali vodovodu?
Precej bolj zapleten je položaj
DfVmurrija. Po eksploziji so ga preiskovalci pozvali, naj ne zapušča mesta, a je lastnik veleblagovnice vseeno izginil neznano kam in se v Turinu spet prikazal šele v soboto. Zakaj je zbežal in kje je bil? Verzija, ki jo je dal sam D’Amurri, ni prepričala preiskovalcev. Triindvajsetega decembra se je baje podal na krajši izlet zunaj mesta. Spotoma naj bi srečal neznanca, ki ga je nato odpeljal naprej s svojim avtom. Ta, ki je bil v resnici tat, pa ga je prisilil, da je z glavne ceste zavozil v osamljen gorati kraj, kjer mu je po krajšem pretepu sunil plašč in poškodoval avto.
Tako zapletena pripoved, kot rečeno, ni prepričala preiskovalcev, ki menijo, da ve D'Amurri marsikaj, a noče ničesar povedati, ker se boji povračilnih ukrepov tistega istega podzemlja, ki mu je uničil veleblagovnico.
Prva seja novega programskega sveta koprske televizije
KOPER — Na svoji seji je novi programski svet koprske TV spre-; jel programsko-politična izhodišča,
' za prihodnje leto. Koprska TV bo še dosledneje uresničevala svojo narodnostno funkcijo in se ustvar-! jalno uveljavljala kot sredstvo od-. prtosti na področju informiranja kul-i turnega ter vsestranskega sodelo-; vanja na obeh straneh meje. Novi 1 programski svet sestavljajo delegati italijanske narodnostne skupnosti, slovenske manjšine v Italiji in družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije in SR Hrvaške. V njegovi sestavi je izražena celovita funkcija koprske TV in njenega poslanstva v pogojih najtesnejšega sodelovanja med sosednjimi pokrajinami. Za predsednika programskega sveta je bil izvoljen Dušan Fortič, dolgoletni televizijski in družbenopolitični delavec.
KOPER — Stališče programsko seje obal ne konference SZDL o objekti1" skupnega po mena za obalne občine je bilo jasno: še na prej je treba dograjevati obalno cesto, re gijsko bolnišnico in vodovodno omrežje.
* Zaradi pomanjkanja denarja se bo treba zadovoljiti s počasnejšim ritmom v gradnji teh za 'obalo življenjsko pomembnih naložbe nih velikanov. Toda kateri naložbi bolj pri viti pipico in v katero vpreči vse sile? To je vprašanje, ki muči marsikaterega obalne ga družbenopolitičnega delavca, ko se skuša odločiti za najprimernejšo pot. Stališča pa se velikokrat razhajajo.
V regijsko bolnišnico nad Izolo, kjer sta vrhnji nadstropji še nedokončani, naj bi pre selili še približno 140 postelj internega in nevropsihiatričnega oddelka iz Ankarana, za kar bi potrebovali vsaj 250 milijonov dinar jev. S prispevkom občanov šestih južnoprimor skih občin bodo do konca leta 1985 zbrali 150 milijonov. 100 milijonov pa bo zmanjkalo. Seveda so fiksni in obratovalni stroški napol
zasedene bolnišnice precej višji, kot če bi bil pod isto st,-elio tudi interni oddelek. Z dru gimi besedami, obala bi prihranila nekaj deset milijonov na leto, če bi iz Ankarana preselila dejavnost v novo bolnišnico. Toda kam po 100 milijonov?
Druga naložba je obalna cesta, za katero naj bi tri obalne občine do leta 1985 uspele zbrati 160 milijonov dinarjev. Za ta denar bi lahko zgradili le kilometrski odsek ceste med priključkom pri Rudi in odcepom za Dvore.
Tretja naložba pa je vzporedni cevovod od Valete do Izole, kar naj bi v naslednjih letih nekoliko bolj ovlažilo v vročih dneh presu šene vodovodne cevi v Izoli in Kopru. Za ta del vzporednega cevovoda bi potrebovali 180 milijonov dinarjev. To pa je točno .35 mili jonov več. kot bi lahko zbrali do konca leta 1985 na obali.
Kaj storiti? Počakati z enim objektom in hiteti z drugim, graditi dva. vse tri ali nobenega?. Odločitev je še toliko bolj zapletena.
ker je Slovenijaceste - Tehnika ponudila 105 milijonov dinarjev kredita, a le za gradnjo ceste in vzporednega cevovoda. Drugi predlagajo, da bi bilo bolje počakati s cesto in cevovodom vsaj dve leti, dokončati bolnišnico, s tem razpoloviti sedanje dvojne stroške v bolnišnici in potem vse sile vpreči spet v cevovod in cesto. Seveda, ni treba posebej poudarjati, da si Koprčani bolj želijo vode, Pirančani ceste. Izolanom pa, ki so na sredi, je bolj ali manj vseeno, saj nimajo dovolj vode, pa tudi nedokončana cesta jih moti.
Te nove razmere so povsem spremenile odnos in zanimanje občanov do sestavljanja novih programskih smernic obale v prihodnjem letu. Dokončno pa se bodo lahko odločili šele takrat, ko bodo strokovnjaki obalnega izvršnega sveta izračunali kaj denarno pomeni odločitev za takšno ali drugačno prednostno listo. Seveda, tudi za ščepec več enotnosti in prav toliko manj zaprtosti v občinske meje ne bi škodovalo.
BORIS ŠULIGOJ
SOZD Timav
DO «HOTELl IN GOSTINSTVO SEŽANA*
VAS VABI V
GOSTIŠČE LIPICA v Lipici
Nudi lovske specialitete kot: divjačinska pašteta, divjačinska juha s fritati. lovska omleta, srnin ragu po gozdarsko, jelen v lovski omaki, pečenka od divjega prašiča, pečena divja raca — ter ostale lovske specialitete.
Rezervacije po tel. 003867/73-361 ali 73-009
Za silvestrovanja v vseh naših obratih sprejemamo telefonske rezervacije na št. 003867/73-361.
NEVEJSK0 SEDLO - STANOVANJA BUCANEVE Dostava božič '83 - Stanovanja od 40 kv m
Ogrevanje s števcem - topla voda - kamini Olajšana plačila - posojila - zamrznjene cene
IMMOBILIARE GREBLO s. N. c.
Telefon 299969 - 68789
Urad v Nevejskem sedlu je odprt ob sobotah - nedeljah - praznikih tel. 0433/54090
SPRINT AUTO
Ul. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250
AVTOMOBILSKE PLINSKE INSTALACIJE
(Zast. Landi Hartog mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile
PO ZELO UGODNIH CENAH

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu