Mostnina plaćana v gotovini Leto LXXI., št. 281 L]abl]ana, četrtek tj. decembra 1938 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Sloven*ki Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO JS UFBAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 81-22, 31-28, 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Msgr. dr. Josef Tirno Izgraditev slovaške avtonomije: V nedeljo bodo volitve na Slovaške« Madžari skušajo v predvolilni borbi še bol] razpihati slovaški separatizem, vsi trezni krogi, zavedajoč se, da bi to pomenilo konec nacionalne svobode čemur pa se upirajo PRAGA, 15. dec. e. Volitve v slovaški parlament bodo v nedeljo 18. t. m. Zelo čuden vtis pa je napravila v češki javnosti določba slovaških oblasti glede glasovanja, ki naj bi bilo po zakonu tajno. Oblasti pa so odredile posebne žare za Slovake in posebne za Čehe in 2ide. S slovaške strani poudarjajo, da je bilo to storjeno zaradi tega, da bi se moglo videti, v kakšni meri so Cehi lojalni napram sedanjemu položaju v Slovaški. Zanimivo je tudi, da je od- LONDON, 15. dec, e. Na včerajšnji seji parlamenta je ministrski predsednik Chamberlain podal važno izjavo o stališču angleške vlade glede zahtev Italije v Tunisu. Socialistični poslanec Henderson je vprašal Chamberlaina, če je vlada z o žiro m na določbe angleško-italijanskega pakta o ohranitvi statusa quo v Sredozemskem morju obvestila Rim, da napad na Tunis ne bo pustil Angljie d es interes ira-ne v primeru konflikta. Nato je Chamberlain odgovoril: Stališče vlade je, da se prevzete obveze spoštovanja statusa quo v Sredozemskem morju, ki je vsebovan v paktu, nanašajo nedvomno tudi na Tunis. Vsaka akcija, nasprotna temu paktu, bi imela v očeh Anglije lahko zelo resne posledice. Mi pa seveda ne moremo v naprej sugerirati svojega stališča v vprašanju eventuelnega napada na Tunis. London, 15. dec. a. (Havas). Morebitni nesporazum, kri bi mogel nastati iz pred včerajšnje rzjave Chamberlaina v parlamentu, ▼ kateri je dejal, da nima Anglija nobene ob ■vernosti za pomoč Franciji, 6e bi jo Italija napadla, ni bil odpravljen samo na da-pAomartski način, temveč prav tako I izjavo, Id jo je podal Chamberlain na koncu svojega včerajšnjega govora na batniketu zastopnik on,- tujega tiska. Diplomatski razgovori med zunanjim miaiistram Bonnetom in PARIZ, 15. dec. e\ Berlinski dopisnik »Joura« objavila vest, da se je Hitler iz Berchtesgadena vrnil v Berlin, kjer bo danes važna seja ministrskega sveta, ki se bo bavil e notranjo in zunanjo politiko. V notranji politiki pričakujejo nove protižidov-ske ukrepe, ki naj definitivno likvidirajo židovsko vprašanje. Glede zunanje politi- BERLIN. 15. dec. Prvi obrok kontribu-cdje, ki je bila naložena nemškim Židom zaradi atentata na nemškega poelaniske-ga. tajnika v Parizu, zapade v plačilo 15. decembra. V zvezi s tem je izdal finančni minister odlok, po katerem državne blagajne ne smejo sprejemati v plačilo vrednostnih papirjev in zemljiških posesti. Le v izjemnih primerih se smejo sprejemati v plačilo državni vrednostni papir- Berlin, 15. dec e. šef državne policije Himmler je izdal naredbo, ki zelo omejuje gibanje ciganov po rajhu. Na podlagi te odredbe bodo izgnani vsi tuji cigani in oni, ki so tuji državljani. V bodoče bo prepovedan prehod ciganov preko obmejnega ozemlja v Nemčijo. Naredba predvideva tudi specialne določbe za cigane in pol-cigane. Izvedena bo namreč rasna biološka preiskava vseh ciganov. V bodoče cigani r.e bodo smeli taboriti v obmejnih krajih, temveč samo na prostorih, ki bodo za nje v to svrho posebej določeni. V mestih z nad pol milijona prebivalci se cigani ne bodo smeli naseliti. Poleg tega so predvideni še zdravstveno-zaščitni ukrepi. Te poostritve smatrajo za potrebne že zaradi tega, ker kriminalna kronika v zadnjem času beleži največ kaznivih del zagrešenih po ciganih in polciganih in ker so bile vse poli-djake odredbo in poskus*, da bi se ci- rejeno, da volilci, ki glasujejo »da«, stopijo v celico in tam svoje glasovnice dajo v ovitek, potem pa izroče svoj ovitek zaprt, oni pa, ki glasujejo »ne«, morajo takoj izroditi volilni komisiji prazne ovitke. Ob priliki predvolilnih manifestacij je prišlo v nekaterih krajih do popolnoma separatističnih manifestacij, zlasti v Bratislavi, kjer je govoril dr. Tuka. Slovaški dijaki so demonstrirali za samostojno slovaško vojsko in samostojno državo. Glede na to angleškim poslanikom Phippsom so tekli istočasno kakor razgovori med Halifaxom in francoskim poslanikom Čorb inom v Londonu- Splošno previLadnije mišljenje, da je hotel Chamberlain s pomembnim dokazom popraviti v svojem govoru o francosko-an-gleškin odnosih, ki temelje na istih interesih, netočno toknačerje svoje predvčerajšnje izjave. Popolnoma je točno, da se z nobeno pogodbo ne zavaruje nedotakljivost francoskih posesti, vendar pa zahteva istovetnost francosko-angleških interesov na Sredozemskem morju, da se ti interesi ohranijo neokrnjeni, da se ohrani status quo in da mora biti plovba med Gibraltarjem in Sueškim prekopom popolnoma svobodna. Vse to bi bilo ogroženo, če bi Italija zagospodovala nad tuniško obalo in sicer nad onim njenim delom, ki je nasproti Siciliji. V krogih blizu vlade ponavljajo, da je stališče Chamberlaina popolnoma jasno in da poudarjanje tega njegovega stališča ni naletelo na mkakšno začudenje. S tem je CKamberlaTn pokazal tudi na škodljivost tendenčnega pisanja italijanskega tiska. Miroljubna prizadevanja, ki jih hoče Chamberlain na vsak način nadaljevati, se nikakor ne smejo smatrati za slabitev franco-sko-ađigleške skupnosti ke pa smatrajo, da bodo na seji ugotovljene smernice politike, ki jo naj rajb zavzame napram jugovzhodni Evropi. S tem je tudi v zvezi obisk madžarskih politikov v Berlinu. Končno dopisnik beleži tudi vest, ki se širi o obisku Hitlerja v Gdan-sku. ji in obveznice komunalnih posojil. Vsi vrednostni papirji se morajo deponirati pri pruski državni banki. BERLIN, 15. dec. Po odloku notranjega ministra Fricka izgube vsi židovski uiadniki, ki so bili upokojeni s 1. januarjem 1939, pravico do pokojnine. V upoštevanja vrednih primerih se takim uradnikom lahko prizna milostna pokojnina. gani za stalno naselili na enem kraju, doslej brez uspeha. Izsleditev ukrajinske zarote na Poljskem VARŠAVA, 15. dec. Listi poročajo, da so policijske oblasti odkrile zaroto, katere cilj je bila osvoboditev voditelja ukrajinske nacionalne teroristične organizacije Štefana Bandera iz zapora. Bandera je bil pred leti obsojen na 15 let ječe, ker je organiziral atentat na tedanjega notranjega ministra Bierackega. Zarotniki so dva jetni&ka nadzornika podkupili. Obljubili so jima po 40 zlotov, če bi pomagala pri osvoboditvi Bandera. Oba nadzornika kakor tudi vsi zarotniki so Mtt aretirani. je dr. Barbara Ban60 izjavil naslednje: Ta stvar je že rešena z ustavnim zakonom o slovaški avtonomiji. Vsem Slovakom je jasno, da Slovaška ne more obstojati kot samostojna država in da ne bi obstojala niti teden dni. Te demonstracije so bile sprejete z odobravanjem samo na Poljskem in Madžarskem. Nemci, ki so nam prijateljsko naklonjeni, niso navdušeni, ker vedo, da je to samo posledica madžarske propagande. BUDIMPEŠTA, 15. dec. e. Včerajšnja seja madžarskega parlamenta je bila zelo burna, burne j ša od vseh dosedanjih. Na dnevnem redu je bilo 27 interpelacij. Narodna poslanca hungaristične stranke Hu-bay in Racz sta interpelirala predsednika vlade in notranjega ministra zaradi nedavnih demonstracij v Budimpešti. Oba poslanca sta v svojem govoru ostro napadla vlado in je prišlo do burnih spopadov med njima in poslanci vladnega kluba. Poslanec Racz je v izjavi o razlogih stvoje interpelacije, protestiral proti zadušitvi hungarističnih demonstracij 1. decembra, češ, da imajo vladni nasprotniki iste pravice, kakor jih imajo omladinci, ki so se udeležili organiziranih demonstracij za vlado. Na te trditve je ministrski predsednik odgovoril, da bo, dokler bo on na oblasti, preprečeval, da se bo ulica vmešavala v politiko. Poslanec Hu- BUDIMPEŠTA, 15. dec. e. Agencija Štefani poroča, da bo grof Ciano v nedeljo odpotoval v Budimpešto. Listi poročajo, da se bodo razgovarjali v Budimpešti o vprašanjih, ki niso samo v zvezi z italijansko-madžarskimi odnošaji, temveč so v zvezi s splošnim položajem v Evropi. BUDIMPEŠTA, 15. dec e. Dan prihoda grofa Ciana še ni bil službeno objavljen, toda po zanesljivih informacijah smatrajo, da bo to v najkrajšem času. Grof Ciano bo ostal v Budimpešti dva ali tri dni. Prvi dan bo ostal v Budimpešti, nato pa bo prisostvoval lovu, ki ga bo priredil njemu na čast kraljevi namestnih Horthv. Čeprav s službenega mesta prihod grofa Ciana pojasnjujejo z njegovo udeležbo pri lovu, vendar ni nobenega dvoma, da je Roosevelt za novo gospodarsko konferenco WASHINGTON, 15. dec. AA. Sir Ge- orge Peys, znani angleški komunist, je včeraj obiskal predsednika Roosevelta v Beli hiši. Roosevelt je nato izajvil, da sir George Pevs predlaga svetovno gospodarsko konferenco. Nato so časnikarji spraševali Pevsa, če on res predlaga tako konferenco. Peys pa je odgovoril: Dovolite mi, da vam preberem za odgovor nekaj iz jutranjih listov. Tam stoji, da je Kuba na vseameriški konferenci predlagala, da naj se skliče svetovna gospodarska konferenca. Jaz sem popolnoma istega mnenja. Odmev Chamberlainovega govora v Berlinu BERLIN, 15. dec. AA. Nekateri nemški listi komentirajo govor angleškega ministrskega predsednika na banketu tujih časnikarjev, »Deutsche Allgemeine Zei-tung« poudarja, da so gotovi deli tega Chamberlainovega govora dali povod nemškemu veelposlaniku in članom veleposlaništva ter dopisnikom nemških časopisov, da se banketa ne udeleže; Drugače govor Chamberlaina ni naletel na neugoden odmev v nemškem časopisju. Odločno pa zavračajo nemški listi one dele Chamberlainovega govora, ki so povzročili, da je nemško veleposlaništvo in nemško časnikarsko zastopstvo moralo zavzeti svoje stališče. Italijani zahtevajo vedno več RIM. 15. dec. e. Na Korziki, v Tunisu, Džibutiju in drugih krajih se še vedno nadaljujejo demonstracije. Italijanski tisk zahteva sedaj tudi vilo Medici, v kateri je francoska akademija že nad 100 let. Vila je v Rimu in je last Francije._ Nemški dijaki ostanejo vCSR BERLIN, 15. dec. h Vodstvo nemških dijakov v inozemstvu je odredilo, da morajo vsi nemški dijaki, ki »o pristojni v ĆSR, ostati v Češkoslovaški in se vpisati na tamošnjih nemških visokih šolah, ker hi bil sicer nadaljnji obstoj nemških visokih šol v CSR ogrožen. Vsi že izvršeni vpisi na visokih šolah v Nemčiji, so razveljavljeni in bodo vsem prizadetim plačane pristojbine vrnjene. bay pa je protestiral proti načinu, s katerim so oblasti razgnale 1. decembra demonstrante. Zatrjeval je, da je bilo zaradi surovega nastopanja oblastnih organov 56 demonstrantov ranjenih, 1 pa ubit. Nato je odgovoril notranji minister Keresztes Fi-scher, ki je izjavil, da je bila policija že poprej obveščena, da se za 1. december pripravljajo velike politične demonstracije in da namerava hungaristična stranka 1. decembra na nasilen način prevzeti oblast. Dolžnost policije je bila, da uporabi najenergičnejše ukrepe, in to tembolj, ker hungaristično gibanje v prvi vrsti operira s kletvami in potvarjanjem resnice. Klevete in sumničenja segajo že do najvišjega mesta. V nadaljnem govoru je izjavil, da bodo policijski organi, če bi se taki primeri ponavljali, nastopali še z večjo strogostjo kakor dosedaj. njegov prihod izrazito političnega značaja. Politični razgovori grofa Ciana se bodo pričeli takoj po prihodu v Budimpešto in se bodo nadaljevali za časa lova. Zato bo lovu prisostvovalo tudi mnogo uglednih madžarskih politikov. Ob priliki Cianove-ga bivanja na Madžarskem bodo v prvi vrsti razpravljali o vseh mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Po zanesljivih obvestilih je pričakovati, da bodo po obisku grofa Ciana odnošaji med obema državama postali še tesnejši. Ravno tako, kakor prihodu grofa Ciana v Budimpešto, se pripisuje velika važnost tudi potovanju madžarskega zunanjega ministra v Berlin. V diplomatskih in političnih krogih ti dogodki vzbujajo živahno zanimanje. Bonnetovo poročilo PARIZ, 15. dec AA. Zunanji minister Bonnet je včeraj pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve podal poročilo o francoski zunanji politiki. Po seji je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Bonnet je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da vlada popolna solidarnost med činitelji, ki skrbe za francosko obrambo in med delom diplomacije. Podčrtal je, da sporazum z Anglijo nikdar poprej ni bil tako trden kakor je sedaj. Predsednik angleške vlade Chamberlain je to potrdil v svojem včerajšnjem govoru, ko je rekel, da so odnošaji med Francijo in Anglijo tako prisrčni, da prehajajo čez okvir pravih obvez in da slone na popolni istovetnosti interesov. Proslava rojstnega dne angleškega kralja v Dubrovniku DUBROVNIK, 15. dec. e. Povodom včerajšnjega rojstnega dne angleškega kralja Jurija VI., so bile vse naše ladje v luki okrašene z angleškimi zastavami. Na čast rojstnega dne kralja Jurija VI, je poveljnik angleške kri žarke »Aretouse« priredil kosilo, a v prostorih vojne akademije je zastopnika upravnika kapetan fregate Rakoševič angležem na čast priredil svečano večerjo, ki so ji prisostvovali tudi komandant mesta gen ral Vukovič, župan Bracanovič in drugi. Jutri v petek odpotuje angleški contre-admiral Wells v Beograd, kjer ostane več dni, a v torek se vrne v Dubrovnik. Predlog nezaupnice angleški vladi LONDON, 15. dee. AA Laburistična stranka bo stavila prihodnji ponedeljek 19. t m. v spodnjem domu predlog, da se glasuje o vprašanju zaupnice vladi. Predlog laburistov se glasi: Spodnji dom nima zaupanja v vladno zunanjo politiko. j 1 i predsednik avtonomne slovaške vlade, ki a vso naglico organizira slovaško samoupravo. Vsi češki uradniki morajo do 31. marca prihodnjega leta zapustiti Slovaško. S 1. januarjem jim bo slovaška vlada že ustavila plače. Vajda Voevod bo imenovan za poslanika Rumunije v Berlinu BUKAREŠTA, 15. dec. e. V dobro poučenih krogih smatrajo kot gotovo, da bo bivši ministrski predsednik Vajda Voevod imenovan za rumunskega poslanika v Berlinu. Vajda Voevod, ki je sedaj Član kronskega sveta, je bil štirikrat predsednik vlade Od leta 1935. je stalno zastopal politiko zbližan j a Rumunije z Berlinom in Rimom. V notranji politiki je Vajda Voevod zastopal nacionalno smer. Ker zelo dobro pozna politične razmere v Nemčiji, je bil določen za poslanika v Berlinu. Kak šen pomen pripisujejo temu, je najbolj razvidno iz dejstva, da je Vajda Voevod takoj pristal na imenovanje za poslanika z naslovom ministra in ni zahteval tako kakor njegov tovariš iz kronskega sveta Tatarescu, da bi bil imenovan za veleposlanika. Madžarska se pripravlja na izstop iz DN BUDIMPEŠTA, 15. dec. AA. Ker so nekateri listi objavili vest, da bo Madžarska kmalu izstopila iz Društva narodov, pristojni krogi izjavljajo, da to vpraša* nje ni aktualno. Vendar pa dostavljajo, da se madžarsko stališče lahko spremeni. Če bi okoliščine to zahtevale. Nacionalizacija gospodarstva v Romuniji BUKAREŠTA, 15. dec e. Včeraj je bHa pod predsedstvom kralja Karola seja ministrskega sveta. Ministrski svet je nadaljeval razpravo, ki se je začela pretekli petek. Gre za to, da se napravi podroben program o možnosti nacionalizacije gospodarstva, zlasti industrije v državi ln da se zaščiti rumunski živel J. Ministrski svet je sklenil, da se izvede nacionalizacija eksploatacije gozdov in obširno povečanje števila nacionalnega elementa v industriji. Podrobnosti o tem sklepu bodo objavljene prihodnji teden. Vsi okrožni načelnik! so prejeli nalog, da izdelajo predloge v smislu sklepov rninistrskega sveta. Novi predsednik čila Santiago de Chile, 15. dec. AA. Ha vas: Parlament je proglasil Agutra Cerda za predsednika republike. Sovjetska vohunska organizacija v Ameriki LOS ANGELES, 15. dec. Policija je prišla na sled sovjetski vohunski organizacij L v zvezd s tem je bilo aretiranih 13 oseb. Vodja organizacije je bil ravnatelj sovjetskega urada za tujski promet Mihajlo Gorin, ker je vzdrževal zveze z agentom tajne službe ameriške vojne mornarice, ki mu je dobavljal tajne podatke o ameriškem oboroževanju. WASHINGTON, 15. dec. AA. Havas: Pravosodno ministrstvo je objavilo, da je sovjetski podkonzul v New Yorku odpotoval v Los Angeles, kjer se bo udeleževal zasliševanja Mihaela Gorina, ki je bil aretiran, ker so ga osumili vohunstva. Dolže ga, da je sovjetski Rusiji posredoval ameriške vojaške tajnosti, posebno pa tajnosti ameriške mornarice. Borzna poročila. Curih, 15. decembra. Beograd 10. _ Pariz 11.63, London 20.665, New Ycrk 442.375, Bruselj 74.525, Milan 23.25. Amsterdam 240.30, Berlin 17725, Praga 15.10, Varšava 83.15, Bukarešta 3.26. Darv$tm za »Zvonikov* sklad . Status quo velja tuđi za Tunis Pojasnilo Chamberlaina v spodnji zbornici Burna seja madžarskega parlamenta Razprava o demonstracijah 1. decembra Važna seja nemške vlade Novi ukrepi proti Židom — Določitev bodočega stališča glede vzhodne Evrope Prvi obrok židovske globe v Nemčiji je zapadel z današnjim dnem — Plačati ga morajo v gotovini Sedaj pridejo na vrsto še cigani Vsi tuji državljani bodo izgnani, domači cigani pa se bodo morali stalno naseliti na določenih krajih Obisk grofa Ciana v Budimpešti V madžarski prestolnici ostane tri dni <— ttnm 3 »BSOTBHSKI HZKODc, Zaradi brce 43*000 din škode Maščevanje duševno omejenega sta zmetala hlode na zločinca - Vrt Ljubljana, 15. decembra Kakor se je maščeval deiavec Janez Brleč v Veliki Lasmi pn Šmarju, se more maščevati samo izredno zloben in obenem omejen človek. Brleč je podtaknil op en j v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Šuštarja, ker ga je Šuštar enkrat brcnil z nogo. Za.radd te brce je imel posestnik Šuštar ogromno škodo. Pogorel mu je hlev do tal z vsem gospodarstkim orodjem, v nevarnosti je bila hiša in vsa sosedna poslopja. ZaTadi ene brce bi lahko pogorelo pol vasi Škodo so ocenili na 43 000 din, zavarovalnica je Šuštarju izplačala ^mo 17.000 din zavarovalnine. Brleč je tudi eden izmed tistih zločincev, ki so tudi duševno manjvredni. Omejeni duh se pri njih druži z zločinskimi nagnjenji. Pred sodniki malega senata jc Brleč priznal svoj zločin. Prav nobenega kesa-nja ni kazal, slabe vesti in kosanja taki ljudje ne poznajo. Kaznovan je bij že zaradi tatvin in zaradi nečistovanja. Kaj rada sc pri takih ljudeh druži omejenost in zločinskost z bolnimi seksualnima nagoni. Sodišče je upoštevalo, da je obtoženec duševno omejen in mu je prisodilo zaradi tega manjšo kazen, kot jo zahteva zakon za duševno normalne požigalce. ki podtaknejo ogenj v maščevanju ponoči in povzročijo nevarnost za življenje in imetje ljudi. Prisodili so mu 2 leti in 8 mesecev robije. Brleč se je čudno nasmejati in kazen sprejel AMNESTIJO JE ZAMUDIL Pred meseci je bil delavec Pogačar Franc obsojen na 3 mesece zapora, ker je v družbi z delavcem Otonom Brankom zmetal na cesto pri Repnjah 10 debelih hlodov. Neki avtoprevoznik, ki je tisti dan vozil v avtobusu potnike po cesti iz Skaručne proti Vodicam, je rešil sebe in potnike samo zaradi tega, ker je zelo previdno vozil. Pri večji hitrosti bi avtomobila ne mogel ustaviti im b*i se zaletel v hlode, ki so ležali za velikim ovinkom in jih k>fer zaradi tega od daleč ni mogel opa*iti. Pogačar je priznal, da sta se z Brankom peljala s kolesom proti domu. med potjo pa se je Pogačar zaletel v hlod ob cesti. Oba sta bila vinjena. Maščevalna žilica jima ni daila miru. Sicer je bil Pogaičatr sam kriv, da se je zaletel v hlod, a človeška zJobnost se kaže včasih tako. da človek privošči kaj hudega nedolžnim ljudem. Fanta sta zmetala hlode na cesto im se odpeljala. Pogačar je bil aretiran in obsojen.. Brank pa je odrinil k vojakom in je šele včeraj prišel na vrsto. Zagovarjal se je, da je bvl tako pijan, da se ne spominjal več, kako in zakaj je s Pogačar- jem zmetal hlode na cesto in a šil kaznivo dejanje zoper vmraoat javnega prometa. Pogačar je bil deieion prvode-cembrske amnestije, Brank jo Je pa samu-dU. Za kaznivo dejanje, ki ga je storil ob istem času in na istem kraju z amnestiranim Pogačar jem, bo sedel 3 mesece t strogem zaporu. Kazen je sprejet. 7000 DIN ZA POHABLJENO ROKO Kot priča zaslišani delavec Štefan Vidic je predsedniku senata izjavil, da se je poravnal z obtožencem Janezom Burgar jem. Poka/al je pohabljeno roko, katero ne more več uporabljati pri delu, ker mu je Burgar zasadil nož v kite. Burgar mu je odštel za poškodbo 7000 din, Vidic pa je izjavil, da je Burgarju odpustil. Kljub temu ga je predsednik pozval, naj govori resnico kot priča, da ne bi bil Burgar morda napačno obsojen. Ni vseeno, ali je obtoženec zadal poškodbo v silobnanu ali v tepe-žu. Vidic je povedal, da je stal ob cesti, ko se je BurgaT zaletel vanj in mu rsflsrlH kar na lepem nož v roko ter zbežad. Bur-garja so namreč zasledovali vaški fantje, da bi z njim obračunali. Fantje na vasi imajo vedno med seboj neporavnane račune. Vidic je imel to smolo, da je prišel slučajno v bližino in jo je skupil čisto po nedolžnem. Burgar je oklal prvega, ki ga je STečal, ko je tekel za fanti, ki so ga nekaj časa pred tem obmetavali s kamenjem. Burgarju je senat prisodil 10 mesecev strogega zapora. RESNICO JE TREBA TAKOJ POVEDATI Na tretji razpravi proti peku Nikolaju Z., ki je bili obtožen, da je ukradel pločevinaste pečen jake iz Delavske pekarne, se je izkazalo, da Z. ni ukradel pečenjakov, temveč jih je kupil zelo poceni od nekega Srečka S. Nikolaju je že trda predla, sodniki mu niso mogli dosti verjeti, ker najprvo sploh ni hotel ničesar vedeti o ukradenih pečen jakih, potem je trdil, da so bili pečenjaki njegovi, ker so mu dokazali, da je pečen jake prodal. Končno je pa priznal, da mu je pečenjaike prodal Srečko S. Ker ga je ta prosil, naj ga na sodni ji ne izda. ni takoj povedal resnice, kar mu je bilo v škodo. Resnico je treba takoj povedati. Obtožen če va žena je slišala, ko je S. prosil moža, naj ga na sodniji ne pokoplje, neki Demšar je pa rudi razbremenili obtoženca, zato je bil Z. obsojen saimo zato, ker je kupil blago, ki je bilo ukradeno. Plačati bo moral 300 din denarne Slobe. Občni zbor našega najstarejšega športnega društva Pomanjkanje denarnih sredstev je bilo krivo, da sekcije SK Ilirije niso mogle uspešneje delovati Ljubljana, 15. decembra SK Ilirija, najstarejše obstoječe slovensko športno društvo, je imela snoči svoj 38. redni občni zbor. Zborovanje je otvoril klubov predsednik ing. Stanko Bloudek, ki je v uvodnem govoru podčrtal težke denarne prilike, ki v veliki meri tarejo športna društva. Podpora javnosti in oblasti niti malo ne ustreza potrebam, čeprav ni mogoče oporekati, da je SK Ilirija znatno prispevala k razmahu športnega pokreta. Predsednik se je toplo zahvalil vrlima članoma Tonetu Cererju in Branku Ziherlu, ki sta nad vse častno zastopala jugoslovenaki plavalni sport na evropskem prvenstvu v Londonu in se uvrstila med evropsko elito. Tudi se je zahvalil tisku, ki je zmerom podpiral težnje Ilirije. Iz tajniškega poročila g. Bal tesarja posnemamo, da se je klub tudi letos moral boriti s težkim denarnim položajem, ki ni dovolil popolnega razmaha klubovih sekcij. Klub se je letos združil z SK Rateče, s čimer se je ustvaril v gornji savski dolini pravi smučarski center. Smučarsko skakalnico v Mostecu je Ilirija oddala JZS proti primerni odškodnini, ima pa prvenstvene ugodnosti pri njeni oddaji klubom. Ilirija je letos vložila mnogo truda v ureditev svojega igrišča za Kolinsko tovarno, prepotrebna pa je še vedno zgraditev garderobe z umivalnicami. Klubovi dlani so v pretekli sezoni često nastopali ▼ naših državnih reprezentancah. Klub šteje 836 članov, med katerimi je 226 naraščaja in mladine. Sledila so poročila posameznih sekcij Za smučarsko je poročal njen načelnik taig. Koudelka. Sekcija je vložila največ truda v pridobivanje mladine in vzgojo naraščaja. V tem delu je uspela in vzgojila kader nadebudnih tekmovalcev. ki bodo kmalu zamašili vrzeli v seniorskih vrstah. Sekcija je v pretekli sezoni priredila več tečajev, ki so bili vsi dobro obiskani. Sek-elja je priredila več tekem, stalno pa so 86 njeni člani udeleževali tudi prireditev drugih klubov. Sekcija šteje 60 članov, ki so vsi aktivno nastopali. Za hokejsko sekcijo je poročal g. Tone Pogačnik. Glede prireditev je bila lani zaradi ugodne zime rekordna sezona. Sekcija je v teku dveh mesecev odigrala 14 tekem, povečini mednarodnih in dosegla pozitivno bilanco s 7 zmagami, 3 remiji in 4 porazi. Razpolaga z 22 igralci, ki so popolnoma opremljeni. Izjalovili so se vsi poskusi uvedbe državnega prvenstva, kar je v veliki meri zakrivil drsalni savez, ki v Zagrebu nima nobenih pogojev za uspešno delovanje. Drsalna sekcija (poročevalec g. Betetto) Je zaradi ugodne zime izvedla ves zasnovani športni spored. Mnogo je pomagalo novo drsališče v Planici, kjer so tekmovalci lahko vežbali do srede marca. Trening je vodil ing. Bloudek. Nekateri drsalci so dalje časa vežbali na Dunaju. Sekcijski člani so tudi letos osvojili vsa državna prvenstva in tudi za bodoče ni pričakovati spremembe. Za plavalno sekcijo je poročal dr. Ska-berne. Poročilo je bilo zelo obširno. Letošnja bilanca ni tako ugodna, kakor prejšnja leta. Odsotnost štirih najboljših tekmovalcev je onemogočila večje športne uspehe, razkroj klubske in športne zavesti med nekaterimi sekcijskimi člani pa daje iv slabe perspektive za bodočnost. Sek- cija razpolaga sicer z mnogoštevilnim sposobnim plavalnim naraščajem, slejkoprej pa primanjkuje ženskega naraščaja. Tehnično vodstvo treninga je bilo poverjeno nemškemu trenerju Ferdinandu GrossKe-ju, ki je pa med seniorskimi plavači ni našel potrebnega razumevanja. Zadnja leta se je posvečalo premalo pozornosti vzgoji naraščaja, kar se je pokazalo zlasti na tekmovanju za Jadranski pokal in to trajalo še nekaj časa, preden bo Iliri ia zasedla v jugoslovenskem plavalnem 399* tu prejšnje mesto. K uspenrn sta nai -tč pripomogla člana Cerer in Ziherl in We*--nerjeva. Sekcija je dala 4 člane v drživno reprezentanco. O poročilu se je razvila živahna debata, med katero so zastopniki tekmovalcev zavračali ostro kritiKo _eš da tj umestna. Predsednik *e debato u-kliučil s pozivom, da je le •» složnem <3li» in disciplini mogoč napredek. Za teniško sekcijo je poročal dr. Murko, v tekmovalnem pogledu je bil zQzna-movan velik napvadak in se je sekciif»'"o tekmovalno moštvo plp-ivalo v dr*svni fi_ nale. Velike uspehe je dr»segel Boris Smsr-du, ki se je uv:stil med juercslovnsko teniško elito in je tudi prvi Slovenec, k! ga je savez prstavil v državno reprezrnt?r co in v lestvico desetorice najboljših. Maks Fer lan je poročal o delovanju skijaške sekcije, ki je tudi letos 4plfpa*3a da spada med naji<'ealnejše in navklav-nejše v klubu Pod v^^tvom priz^a^eg1 sabljaškega učitelja amateria. po'jno'kov-nika Cvetka, so tekmovalci vkln" name dovali in zavzemajo v Jujrofla v\ii onaata med najbolišimi. Izredne usnebe »lani dosegli v floretu. zlasti ing. M^.ri'n. Pen_ gov in Ferlan. Na sve*cvnem prvenstvu so nastopili trije sekcijski «^ani. k* so rt* povratku zmage vito nastop'li na Dunaju Sledilo je kot zadr.je poročil? lahkoat-letske sekcije. Zaradi krize v načelstvu ftq pomanjkljvostih igrišča sekcijski člani ri-so imeli prilike primernega treninga kar je seveda vplivalo na uspeh*. Le*os so 9? najbolj uveliavljali Bručan. Bratovž in inženjer Stepišnik. Slednii je z.bolišal dr*nv_ ni rekord v metu kladiva Dokler sekcija ne bo dobila primerne garderobe in onre-me, ne bo mogla doseči prejšnje višine. Po blagajniškem in levizorskom poročilu so zborovalci soglasno odobrili delo odbora. Sledile so nadomestne volitve po žrebu odpadlih članov odbora, ki je S9„ daj sestavljen takole: Predsednik ing. Bloudek Stanko, podpredsednika Evgen Betetto. Anton Končan, tajnika Ivan Baltesar. Karel Valsaek, blagajnika Rudolf Medic. Boris Prežel j. gospodar Tcne Pogačnik, arhivar Ivo Komar, odborniki: dr. Vinko Vrhunec, dr. Drago Svetel. Josip Dolinar (Rateče), An. ton Petrič (Rateče), podpolkovnik Hraat, Drago Ferjančič, Ernest Nagy, Maks Ferlan, inženjer Stanko Maček. Načelniki sek cij smuška ing. Rudolf Kcudelka, drsalna Evgen Betetto, hokejska Viktor VodiSek, sabl jaška rjodpolkovnik Cvetko, teniška dr. Ivo Murko, bazenska dr. Ernest Maver. Načelnika plavalne in lahkoatletake »ekci_ je bosta določena naknadno. Revizorji: Viktor Rabič. Alfred Pflschl, Stane Palan, Vinko Jalen (Rateče), namestnika Vladko Kosec. Tone Kos; razsodišče: dr, Ivan Janko, dr. Jernej Demšar, dr. Josip Pretnar, dr. Bogdan žužek, dr. Josip Prodan. J Bitka za tržne prostore Ljubljana, 15. decembra. Danes ja ocelenel Kongresni trg; ia snoči so kmetje zaceli dovažati smrečje, davi je pa bil zaseden ža vas trg in razvila se je bitka za prostore. Kmalu bo zasedena se Zvezda In najbrž bodo številni prodajalci morali razpostaviti drevesca tudi v sosednih ulicah. Letos bo naprodaj več smrečja zato, ker še ni zapadel sneg in so kmetje lahko nasekali tem več drevesc, razen tega Je prevoz precej lažji, dokler ni snega. Smrečja ne prodajajo le kmetje, temveč tudi Številni priložnostni prodajalci, ki se preživljajo z raznimi prigodni mi prodajami, n. pr. ob vseh svetih s peskom, venci, cvetjem, zdaj pa s smrečjem. Nekateri kupujejo smrečje od kmetov v gozdu in si ga sami nasekajo, mnogi pa sklepajo kupčije na mitnicah. Kdor namerava prodajati božična drevesca v Ljubljani, se mora prej prijaviti na mestnem tržnem uradu. Prodajalce so začeli razvrščati vzdolž trga po vrstnem redu, kakor so se prijavljali; kdor prej pride, prej melje. Toda stari prodajalci smrečja na Kongresnem trgu zelo spoštujejo tradicijo, zato je bil davi križ z razvrstitvijo. Davi je bilo zavzetih 2e okrog 50 prostorov. Mnogi so zahtevali, naj jim dodele prostor, kjer so prodajali prejšnja leta, nekateri so hoteli prodajati, čeprav niso bili prijavljeni, zopet drugi so se pa upirali, da bi se umikali s prostorov, ki so jih že zasedli. Prodajalci dobro vedo, da mnogo zavisi od prostora in da bo letos posebno huda konkurenca. Mnogim se pa tudi zdi, da so vsi drugi prostori boljši od njihovega. Tako je že v začetku pokvarjena božična poezija. Kar ostane od nje, so le blage dišave po smrečju, da se bodo zdaj meščani lahko hodili sprehajat na svež gozdni zrak — na Kongresni trg. Sprehajat, kajti drevesca bodo kupovali šele zadnje dni. Danes ni bilo skoraj še nobene kupčije. Janezova Satu al vedel, de »osi Drzen vlom Radeče, 14. decembra Dne 1. decembra je bil deležen vlomilec in tat Grtcar Franc iz Gradišča občina Št. Rupert. amnestije. Sedeti bi moral šest let v ječi zaradi vlomov in tatvin, ki jih je bil zagrešil po Dolenjskem. Ko je prišel te dni iz zaporov, ni maral prijeti za pošteno delo. Pohajkoval je po okolici St. Ruperta ter snoval načrte kako bi na lahek način prišel do denarja. Na »pfflco« je vzel lesnega trgovca g Janka Celestina, ki ima svojo domačijo v Sopoti nad Radečami. V soboto se je skrivaj priplazil do hiše ter z blatom namazal šipe oken, da niso povzročile prevelikega ropota, ko jih je razbil. Hkrati pa je hofel bržčas tudi zabrisati sledove za svojimi prstnimi odtisi, ker je delal vse očividno v rokavicah. Z lahkoto je odprl okno ter skočil v stanovanje. Ker ta čas baš ni bilo nikogar doma, je tem lažje opravil svoj vlomilski posel. G. Celeshnu je t^dnesel temnorjavo novo obleko, zelenkast plašč, dva svetločrna klobuka. 10 srajc. 3 britve, dva stroja za striženje la«; in nov samokres v skupni vrednosti nad 4(100 din Drugi dan je opazil letnik vlom v svoje stanovanje, kar je takoj prijavil orožnikom v Radečah, ki so pričeli poizvedovati v Sopoti. Sum je kmalu padel na Gracarja. ki je na:im oblastem že znan kot vlomilec. Dtopevši v št. Rupert so vrli mdcški orožniki takoj zvedeli od nekega voznika, da je Gracar zamenjal s svojim bratom Hla žorn suknjo, katero so tudi našli na njegovem domu ter jo izročili laptniku e Cele-sttnu, O Gracarju »n ostalih ukradenih stvareh pa ni bilo duha ne sluha! Gracar se nedvomno klati po c«-ko-!ici Ra deč oziroma po kum^kem gorovju kjer bo skušal prodati nakradeno bl*«ii> /ato sva rimo vsakogar nr«xl naVmsom! Za njim so oblasti izdale r;r 1;cn KH'>r Hi kaj vedel o njem. naj javi to najrv'/jim varnostnim obiaf'.m (iraear :c vi-'>ke no** a ve debel, rdečega ob'a/a. p'«v-»* n Črnih las. \Tosi temen svršnik in črn klohnk ter dolge, rem ne hhi^c: obor n?"**\ / ;lenim so-mo-kresom Sta' je ^1 let Vsa Gracar jeva družina je na slabem glasu, Ojc Gracar ;c span oblastem, ko ^n i časom ponarejali v njtgOVi hiši |(K1 >-'l~;ir.-ke bankovce, V .* * e-re fe sam s*---- '«^1 v promet. Iz Um?- — LčiieTj-kn zborovanje JUT'. V soboto I7. t. m. ob levetin bo na litijski ljudsko SoB ufi:e'is];o 11 v°nje. Uvodoma bodo počast;li zborcvalci apomin kralja Aleksandra, na njego*. 50 rojstni dan. potem bodo pa proslavili 2u ;etnico Jugoslavije Sledila todo poročila odbornikov, učitelj g. Kotnik Komad iz Sv« Križa pa ho predaval o nsuo'ni :-inamentiki. Zborovalci si bodo še bkupno ogleda »i tukajšnje piedilnlce. Sobano zborovanje bo po več letih spet enkrat na sadežu sreza, zato iskren«« p adravijamo niše piePletne pionirje- 3 željo, da bi obiouil litijski zbor čim ve* aadov. Ii Poljčan — Krvav pretep zaradi starega dolga. Oni večer ao se že pozno v noč vračali s Pečice ij. gestiine trije fantje precej dobre volje in v živahnem razgovoru proti doaiu. Bili so posestniški ein Franc. I. iz Lo\tiika, njegov prijatelj K. in njun znanec neki F. iz Podplata, ki je delavec v ne kem tukajšnjem kamnolomu, K je temu delavcu očital stari dolg ui Sa terjal neprestano. Fanta je to razkacilo. da ga vpričo drugih terja za denar in se je vrgel na K, Temu je priakcčil na pomoč njegov prijatelj in rojak 18 letni t* Izzvmi delavec je tedaj potegnil nož in zamahnil. Zadal je L.-a v trebuh in mu prizadejal nevarno rano, potem je pa zbežal v noč. Ranjenca so jadrno naložili na voz in ga odpeljali k tukajšnjemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč. Ranjenec je za las ušel smrti, ker 90 greva k sreči ostala nepoškodovana. — Um se ji je omračii. Te dni se je mudila v PoljCaoah neka pocestnica iz Sp, Tjfff Namenjena je bila k zdravniku. Spotoma pa ee je ustavila a svojim možem, ki jo je spremljal, v trgovini, da si nakupi eno In drugo. Tedaj pa je naenkrat aaoeU kriliti s rokami sem in tja, pričela kričat* itd. Omračii se jI je um. Komaj se jo spranriM k. sAravniku, Id je po pregledu odredU prevos t Noto Celje. Ljubljana, 15. decembra Dober teden že je postaval Janez K. brez vsakega posla po vogalih, sreda val znance v enakem položaju in ra zini sijal, kako bi prišel do denarja. Včasih je pokukal v ta ali oni dalmatinski vinotoč, meneč, da bo tam naletel ns srečnejšega tovariša, ki poseda za mizo m ki bi ga po vab il na kozarec ter na prijazno besedo. Ponudil bi mu morda rudi topel prigrizek, a vsega tega ni bilo. Janez, ki je bH le precej sestradam, je slednjič sklenil stopiti od hiše do hiše in poprositi vbogajme. Krenil je raje iz središča mesta v predmestje, kjer jc manj nevarnosti. Ker je velik wi mlad. trša t fant, so ga seveda pri vstopu v prvo hišo gledali posrtnani in ga odslovili. To mu je vzelo precej pogum«, a lakota je bila močnejša od njegovega odpora proti beračenju, zato je romal še naprej v drugo tn tretjo hišo. Tu je dobil samo košček kruha, nekje pa se nru je naposled posrečilo dobiti toplo večerjo. K nožni k z makaroni in mesom je postavila preden j mlada, črno c4rfeeeaia ženska, ki ga je jela ljubeznivo spraševati o tem in onem. Janezu, ki se je sicer vedel nekam okorno, je to dobro ddo ki je na vsa vprašanja odgovarjal po&teno in odkrrto. Pravil je. da je prišel v mesto že pred meseci m dobil najprrej delo v neki tovarni, kjer so ga pa zaradi pomanjkanja naročil kma-lu odpostvli. Potem se je udinjal v neki gostilni za hlapca, pa rudi tam ni ostal doigo, ker se je vrni! od vojakov njegov prednik, ki je zopet nastopil staro mesto. Potem je opravljal priložnostna dela pri raznih hi^ah in gospodarjih in .. . — Niste morda nekoč pred tedni tudi pomagali nositi s Figovčevega dvorišča neki ženski velik zavitek obleke, ki ste ga oddali po njenem naročilu v neki tmfiki? — je NTurašala črno oblečena dobro to ica. _tte». 281 ▼ nesreči raJu&Jič, h kateremu je dobil Se hlače I Janez se je zaćudiJ, kako vc vse to, črno oblečena mlada žena pa je napravila resen obraz. — Je že res, da sem nekoč pomagal reki ženski nositi velik zavitek, nisem pa vedel« kaj je v njem. Tudi nisem zavitka oddal v trafiki, marveč sem ga po naioiilu odnesel v stanovanje Frajiceta Ž., ki mi je naročil, naj za hip počakam, nakar mi je za plačilo izročil ta-le suknjič, ki ga imam na sebi. — Ah tako, tako, — je dejala črr.o oblečena žena. — Ali bi me mogli odvesti v stanovanje tega Franceta. Janezu se je vse to precej čudno zdelo, vendar je pritrdil im odložil nol in vilice. 2ena se jc še vedno nekam zagonetno smehljala in vceknit ostreje pogledala v Janezove dobrodušne oči. — No, kar pripravljen sem. — jc menil Janez in vstal izza mize. Takoj jc bila opravljena tudi žena. vdova, ki je šele nedavno pokopala svojega moža. Stomla sta po cesti in zavila proti V< Kima tu, kit" Vtisi iz Anglije« ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Jadranska Straža: predavanje prof. Rafaela Bačarja »Potovanje rib v Jadranut ob 20. v restavracijski sobi : Zvezde«. Umetniška razstava Kos-Males-Gorše v Jakopičevem paviljonu _\\ AvtOmobilsKl Klub opozarja svoja članstvo, da bo drevi ob 20 30 zadnji dru. žabni večer v letošnjem letu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Se- lenburgova ulica 7, Iz Ge!]a _c Drevi ob osmih se bo pričela v celjskem gledališču vprizoritev Mrakove tragedije »Grohar«. Režira avtor sam, ki igra tudi naslovno in še eno nosilno vlogo. To najnovejše delo pisatelja Ivana Mraka bo vprizorila Mrakova gledališka skupina iz Ljubljane. Za krstno predstavo vlada živahno zanimanje. —C Upokoje-no učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo v soboto 17- t. m. ob 16. v posebni sobi hotela ^Uniona« v Celju sestanek. Na dnevnem redu je tudi počastitev šolskega upravitelja v p. s- Tomaža Graha, ki bo 27- t jn. dcpolnil 90 leto. _c Svarunova mcščan8kOŠOlska č©ta Mrkonjičevega stega skavtov v Celju priredi v petek 16. t. m. ob 16. v telovadnici II. deške narodne Solc* v Komenskega ulici božićnico s skavtsko akademijo in obdaritvijo dijakov celjskih šolskih zavodov. Vabljeni so vsa prijatelji mladine. —c Usoden karambol. V torek okrog 19. je trčil 51 letni Franc Cegnar, kontrolor v ekspozituri OUZD v Celju, s kolesom v nekega drugega kolesarja in padel tako nesrečno, da se je hudo poškodoval po glavi in hrbtu. Zdravi se v celjski bolnici. —c NeAreea- pri delu. Pri delu v celjski cinkarni se je v sredo dopoldne ponesrečil 37 letni delavec Prane Habjan z Ostrožne-ga pri Celju, Ko je razkladal stroje, je padel stroj nanj in mu zmečkal levo no^o v koleou. Habjana so prepeljali v celjsko bolnico, —c V ealjsKi bolnici je umrla v ponedeljek 27 letna Frančiška Pctova z Gorice, žena kurjača v zdravilišču Dobrni. S ft£n$6&e$a pfaina — Kino Union: Gla\*mt priča, (Kii..;a neonska igralka Svbitlia Schmitz bo privabila v dvorano največ gostov. Videli fimo jo pa že v mnogo bodjSih nemikiih filmih. Nekatere bo zanimail tudi Sveti.^lav Petrovič, ki nt vžiga več. Nekam sta* je že, i£ra /a silo, poje tudi samo za silo. FHm jc kri minaina d,ra«ma, toda ne prvovrstna, ker je preveč pestra zmes družabnih, krinv-niriih, ljubavnih m komičnih dogodkov. Ni tciko ufiand-ri, kS L U v c . V temi«, iz odlomka > Martin KačurVoigtlander> in nekaj bakrene pločevine. Aretiranec se je izgovarjal, da je aparat kupil od neznanca na kolodvoru, prav tako tudi pločevino. Njegove trditve pa so malo verjetne in »e zdi, da je tudi aparat in pločevino ukradel. —lj Star oka toliške službe božje v nedeljo ne bo. V nedeljo, 18. t. m. ne bo v kapeli star oka toliške cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 9, službe božje. Na božični praznik, 25. t. m. bo tiha sv. maša ob 8. in pol devetih, ob 9. uri pa slovesna peta sv. maša. Obhajalo se bo pri vsaki maši. Starokatoliška cerkvena občina priredi na božični večer ob 7. uri božičnico z obdarovanjem ubožnih otrok v restavraciji v »Zvezdi«. u— Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univerzitetnega profesorja f Chicagu. za gimnazijce in učence Tehniške srednje šole, višji oddelek, je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na mestni deski in na deskah v vežah šolskih poslopij. u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani vabi svoje članstvo in prijatelje društva na predavanje ge. Marije Vilfanove o temi: >Vtisi iz Anglije«, katero se bo vršilo dne 15. t. m. ob 20. uri v restavraciji >Zvezde*. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Ženski zbor ima drevi vajo ob pol 8. uri, mešani zbor ob 20. uri. Odbor —lj Na Krivih potih. Kakor ,-mo že poročali, je stražnik prijel v Kolodvorski ulici znanega tatu sukeni Pranca Strgar. ja, ki je imel pri sebi črn plašč in suknjič, ki ju je nameraval prodati. Na policiji je Strgar priznal, da je oboje ukra. del iz kleti nove stavbe v Ftignerjevi ulici, kjer imajo spravljeno obleko delavci. Policija je izvršila na Strgarjevem domu na Rudniku tudi hišno preiskavo in nasla tam celo zalogo ukradenega perila, ki je izginilo nedavno z voza perici Rozi Kir-novi na Ižanski cesti. Zaplenjeno perilo je vredno nad 3000 din. Aretirani Strgar je bil že 1 Okra t kaznovan. Z Jesenic — Slovenska služba božja v nedeljo, 18. t. m. bo ob 10. uri v Delavskem domu« na Savi slovenska služba božja s pridigo, h kateri se prijazno vabijo vsi starokato* liški verniki na Jesenicah in v okolici t«r vsi prijatelji slovenskega bogoslužja. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglasa ne priznamo. POLK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelki od &7. do 8. in od H8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2645 RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRIPOROČA SK delikatesna trgovina I. Buzzo-lini, Lingarjeva ul., za škofijo, Kresija. 2879 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, parila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana<, Oosposveteka cesta 12 " ZA VSAKO PRILIKO aajboljaeinnajcenejae »Hubertuse«, površnike, perilo in vsa oblačila nudi F R E 3 K E R Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 KLIŠEJE JUGOGRANICA 'PlTMAvJ*/3 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PSIHOGRAFOLOG KARMA H sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. ln od 15. do 19. popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c. ▼ LJubljani« 2783 PRODAM Poseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din MEDAKNA Ljubljana, Židovska ul 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji cent 2670 ČEBULO razpošilja Miki Vladimir, Sv. Marjeta, p. Moakanjci. 2886 TRGOVCI ! Orehova jedrca prodaja na veliko Josip SimiČič, Nova Gradiška. 2882 PTJBICE — KOKOŠKE ssMsaas in očiščene, 10 kg Din 180.—, orehova jedrca Ia, 10 kg Din 250.— franko podvoz razpošilja O. Drechsler, Tuzla. 2883 SLUŽBE BO par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, sprejmem takoj. — c. 18. narodna Tiskarna \- UUD4JANA NOVE LEPOTE POLTI I Gube se lahko odpravijo* $feki diinaislsj vaetioliski profesor te fcpjjjjal presenetiiivi element mlajSorti • BioceC ki P* adaj ▼ rožnati hrani sa božo Toksiofk Vporablja m sa noć ter hrani in pomlajuje kožo, ko spite Da ttaprsr* vita kožo svežo, i as no in bWiuna*%r> gledko. da se režite * s m drugih nedostatkov, vporabliaite vsako jutro belo kremo Tokalon. PBKPBOSTM tM MAJFIMBJŠS •aaetlp^^Ce* od m M to idai videti kakor, d« fca )e tO Wt fašm pokvarjena g brazdama tleraaia, ia pretvorieoa v krasno de* Miško pok. S kremami Tokalon so Aapeeca rezultati zajamčeni aH pa se denar vrne. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 15. decembra 1938. Slev 2ti\ Sokol Zgornja Šiška gradi svoj dom Sokolska misel in ljubezen do mlfnfiii' vse ovire Ljubljana, 15. decembra Koso leta 1930 - torej pied usniimi leti — ustanavlja'i Sokola v Zg. Šiški, je sicer bilo mnogo optimizma in odločne volje za delo, vendai je malokdo pričakoval, da se bo sokolska misel tako hitro in močno zasidrala v tem lepem predmestju velike Ljubljane. Toda vztrajno. smotrno in uspešno drtlo v telovadnici, uspeli javni nastopi, akademije in odrske prireditve so mlademu Sokolu kmalu pridobili naklonjenost najširših slojev. Rasel je številčne in kakovostno, letr za 'etom redno prirejal javne nastope, proslave in akademije, posečal prireditve drugih društev. Pričeli so golih rok, a že kmalu so si požrtvovalni člani deloma nabavili, deloma sam; izdelali potrebno telovadno orodje, ustanovili društveno knjižnico lasten gledališki in lutkovni oder. Neprestan razvoj pa "je zahteval od vseh, da prično misliti sčasoma tudi na lastno telovadišče in lasten dom. kajti sprva je bil Sokol gost v tesni šolski sobi. ki mu je služila za telovadnico, pozneje v dvorani g. Kosija, dokler je ta ni prezida! v stanovanja. V iskanju primernega prostora se je članom uprave oko ustavilo v opuščeni gramoznici sreskega cestnega odbora, ki je postala javno smetišče in kjer so se v lužah zarejali cel! roji komarjev. Mnogi so odsvetovali, da bi skušalo društvo pridobiti ta svet. češ, da se ne da osušiti in da bi moralo zanj žrtvovati težke tisočake. Toda krepka sokolska volja ni klonila. Za razmeroma ugodno ceno je društvo kupilo ta preko 11.000 m'2 velik svet in zapele so lopate v marljivih sokolskih rokah, ki so že v teku enega leta uredile iz zapuščenega smetišča in močvirja lepo letno telovadišče z igrišči, progami za tek itd. Postavile so nanj lesene paviljone, zasadile okrog smreke in topole, uredile električno razsvetljavo in že leta 1936 je društvo moglo z lepo uspelim nastopom otvoriti svoje novo lastno letno telovadišče, ki spada med največja telovadišča v ljubljanski župi. V nadaljnjih letih so telovadišče izpopolnili in opremili z drogom, krogi, bradljo, skoki in igrališčem za odbojko — obenem pa pričeli že mialitl na gradnjo lastne strehe. Izguba najete dvorane in ena zima pod zasilnim krovom sta društvo prisilila, da je pričelo z m ari i i vej šim zbiranjem prispevkov in da se je po raznih križpotih in ovirah odbor odločil pričeti z gradnjo lastnega doma. Dne 22. novembra so delavci zasadili svoje lopate za temelje doma, ki že krepko rase iz tal. toda dne 3. decembra je društvo zadela nesreča — pogoreli so paviljoni na telovadišču, v njih pa mnogo orodja, stoli in drug inventar. Kljub pozni nočni uri so prihiteli vrli domači gasilci prvi na pomoč, pozneje pa še gasilci iz Dravelj in mesta, toda Že domačim je uspelo zadušiti požar, t. j. rešiti vsaj premog in nekaj malenkosti, za kar jim na tem mestu bratska zahvala. Toda niti ta nesreča ni mogla članov odvrniti od započetega dela. ki bo kronano z uspehom, ako najdejo njih plemenita prizadevanja tudi v Širši javnosti odziva, ako Sokolu tudi javnost pomore B prispevki. Stotine mladine čaka na telovadnico, naša Zgornja Šiška bo olepšana z mogočno in res estetično stavbo, naše telo-\-adišče bo postalo vzoren stadion, krog katerega urede marljive roke še lep nasad, kar bo gotovo velikega pomena za to prijazno naselje na severu naše metropole, ki se tudi v tej smeri naglo razvija, članstvo našega Sokola je siromašno, saj so v njem povečini revni delavci, mali nameščenci in uradniki in le nekaj domačih posestnikov — toda vse druži ljubezen do sokolske misli, ljubezen do mladine in veselje do dela. kar pa še vedno ne zadošča za ogromne naloge in izdatke zvezane z izvršitvijo teh nalog. Uprava društva je zato uverjena, da društvu njegovi prijatelji ne bodo odrekli svoje pomoči, ko se obrne nanje s prošnjo za mal prispevek. Zdravo! Kakšna je invalidska uredba V primeri s prejšnjim zakonom so vojne žrtve z njo mnogo pridobile Ljubljana, 15. decembra Ker nova invalidska uredba še ni izšla v slovenskem prevodu, beograjski natis pa ni v Ljubljani naprodaj, in ker so nekateri napačno tolmačili uredbo tudi v časopisju, je potrebno, da pokažemo v glavnih obrisih, kakšna je v resnici »Uredba o vojnih invalidih in drugih žrtvah vojne«, kakor se uradno imenuje. Nova uredba se v re&nici v marsičem razlikuje od starega zakona in vojne žrtve so z njo mnogo pridobile v primeri s prejšnjim zakonom. V glavnem so uresničene zahteve invalidske organizacije, ki ni hotela popustiti v svojem stremljenju po olajšan j u trpi j en ja invalidov. KAJ PRIDOBE INVALIDI Po starem zakonu niso bifli zaščiteni mnogi invalidi, ker so bili davkoplačevalci in so imeli torej premoženje, čeprav so nekateri manjši posestniki živeli v veliki bodri. Po novi uredbi uživajo zakonsko zaščito vsi invalidi ne glede na to, koliko plačujejo neposrednih davkov. Uredba daje vojnim invalidom pravico do brezplačnega zdravljenja ne glede na vrsto bolezni a civilnim invalidom (to so med vojno ranjeni civilisti, ki jih je bilo zlasti mnogo v Srbiji) za zdravljenje bolezni kot posledic obolenja med vojno. Vse vojne žrtve dobivajo poslej brezplačno ortopedske priprave, proteze, čevlje itd. Invalidom kot trgovcem ali obrtnikom nudi uredba razne zakonske olajšave v poklicu Delo je za-jamičeno po uredbi slehernemu vojnemu mvalidu, če je zanj sposoben ter se prija vi in izpolnjuje predpisane pogoje Pred pisane so rudi sankcije, če bi kdo ne hotel izpolniti te odredbe ter hi prepreci1! »nvalv du zaposlenje. — Uredba predpisuje, da bodo trafike odslej prevzemali le invalidi razen v primeru, če bi bUa dodelitev trs fike komu drugemu zakonsko upravičena Uredba nudi invalidski organizaciji razne koncesije, ki jih bo smela okoriščati samo ona. Vsi dohodki teh koncesij se bodo ste kali v Narodnem invalidskem fondu — Vse vojne žrtve, zaščitene t uredbo, bodo uživale vozne olajšave in sicer *maio dovoljeno polovično voz m no dvanajstkrat na leto, med tem ko je invalidom, ki spadajo v prvo skupino in ki si na vožnji ne morejo sami pomagati dovoljena brezplačna vož oja kakor rudi njihc vim spremljevalcem — Invalid, ki je obsojen po kazenskem za k o niku na začasno izgubo častnih pravic, prejema med kaznijo •*amo polovico invalid nrne in doklad. drugo polovico dobiva dru žina odnosno svojci NAMESTU INVALIDSKIH SODISC REDNA SODIŠČA Odslej ne poslujejo več nižja invalid >>ka sodišča, ki so bila zelo nepriljubljena med invalidi. Pristojnost teb sodišč je pre okrasna sodišč*. Na vsakem o4w*uem sodišča bo določen poseben sod-n& m invalidske zadere. Razsojal bo samo po predloženih dokumentih m prostem pre- Za pregled ■mas*h m določa uredba mešane komisije, ki so v njih vojaški in civilni zdravniku Med njimi mora biti kirurg. Vrhovno nadzorstvo nad izvajanjem uredbe je pridržano ministru socialne politike. V ministrstvu socialne politike bo posloval invalidski oddelek, ki bo skrbel skupno z upravo Narodnega invalidskega fonda za pravimo izvajanje uredbe. Seveda bo tudi invalidska organizacija nadzorovala izvajanje uredbe, zlasti še, ker je po uredbi priznana kot obvezna organizacija vseh zakonsko zaščitenih vojnih žrtev. Določeno je bilo, da bo vrffcovoo invalidsko sodišče v Beogradu sestavljeno 15 dni po objavi uredbe, invalidska sodišča prve stopnje pa bodo ustanovljena pri okrožnih sodiščih mesec dna po objavi. VISINA PREJEMKOV Vojoj invalidn so razdeljeni po invalidnosti na 10 skupin. V prvo skupino spadajo stoodst invalidn. ki so v vsakdanjem življenju navezani na pomoč drugih ljudi, n. pr. slepci ali invalidi brez obeh nog. V drugo skupino so uvrščeni stoodstotni invalidi, ki se vsaj še premikajo brez pomoći drugih ljudi. V tretji skupini so invalidi z 00 odst. imva Iklnosti. v IV z 80 odst.. v V. s 70 odst. v VI. s 60 odst itd. do X. skupine z 20 odst invalidnosti. Invalidi, ki jim ni priznana vsaj 20 odst invalidnost, niso zaščiteni. V V. skupino spadajo imv»- Udri, ki so brez noge, torej le 70 odst. invalidnost. V višje skupine po tem takem spada malo invalidov. Invalidnina za invalide v i. skupini raa-ša 9000 din na leto brez doklad in prav toliko d oklada za oskrbovalca invalida. Dravinjska dok I ada v krajih prvega drag in j-skega razreda znaša za to skupino po 1080 din na leto za invalida in prav toliko za vsakega člana njegove družine, v kraju drugega draginjskega razreda 720 dan in v tretjem draginjskem razredu 360 din. Dravinjske doklade »o enake za vse invalide do 50 odst invalkinosti, a zadnje štiri skupine ne bodo prejemale nobenih draginj-skih doklad. V II. skupini znaša mv^lidnina 7200 din na leto. v III. 6480, v IV. 5760, v V. 5040, v VI. 4320, v VII. 3600, v VIII. 2160, v IX, 1440 in v X 960 din. V zadnjih štirih skupinah, ki so brez draginjskih doklad, so prejemki precej skromni: v VII. skupini 300 din na mesec, v VIII. le 180, v IX 120 in v X. samo 80 din na mesec. Prejemki torej nikakor niso tako visoki, kakor so se nekaterim zdeli. V nekem listu je nekdo navajal, da bodo dobivali posebno d oklado vsi vojni invalidi, in sicer v krajih, uvrščenih v I. dragrnjski razred, na dan 20 din, v II. dragrnjskem razredu 16 din rn v tretjem dragim jskemn razredu po 10 din. Do te doklade pa imajo pravico samo invalidi rezervni oficirji iz vojne dobe, če nimajo nad 1500 brutto mesečnih dohodkov v krajih prvega draginjskega razreda, ne nad 1200 din v krajih II. draginjskega razreda in ne nad °00 din v krajih tretjega draginjskega razreda. Te doklade bo pre jemalo torej zelo malo invalidov rezervnih oficirjev. Mihail Mojsejevič Botvinnik Med Šahovske mojstre je prišel takoj kot zmagovalec Največjo odgovornost na holandskem turnirju je imel nedvomno ruski mojster Mihail Mojsejevič Botvinnik. Tudi Euwe je imel težko odgovornost, ker je igral pred očmi svojih rojakov, ki so budno sledili vsaki njegovi potezi. Toda njegova domovina je majhna in Holandci so mirni ljudje, d očim so na BotvinnikoVe uspehe čakali milijoni razburjenih ruskih sahistov. Večkrat na dan je moral k telefonu bodisi sam ali kdo izmed prisotnih Rusov. Moskva kliče. Leningrad kliče. Kako se počuti Miša? Kako stoji? Ali je že dobil? Ali je dobil kmeta nazaj? Ali je v napadu? In če bi Miša slučajno ne bil vzor mirnega človeka, bi bil moral izgubiti eno partijo za drugo. Toda Botvinnik vzdrži mnogo. Je tri leta mlajši od Flohra, rojen je bil 11. aprila 1911 v Leningradu in po svojem značaju močno spominja na Euwea. Prijeten družabnik, večinoma dobre volje, je pa mnogo trši. boljši in pogumnejsi šahist. Drugače je pa v njegovi igri vse skrbno pripravljeno. Otvoritev obvlada enako dobro kakor Euwe, samo da ima več lastnih idej. V zaključkih je približno na isti visini kakor Euwe, odločno pa je boljši v srednji igri, ki jo igra enako metodično kakor otvoritev in njegove partije so često kakor iz enega kosa. Med šahovske mojstre je prišel takoj kot zmagovalec. Seveda se je tudi on učil delati poteze, toda takrat mu še ni bilo 10 let. Kot 14 letni deček je ze igral s Ca-pablanco, potem pa v simultanki Kot anonimen šahist med 40 drugimi. Povsem neznan je šel potem skozi vse šahovske razrede in svetu se je predstavil šele leta 1930 kot mojstei Leningrada. Do takrat so krepko obvladovali ruski šah stari šahisti Rabinovič. Hjin ženevski, Levenfiš, Romano v ski in drugi. Preskočiti tak jez al bilo lahko samo mladi moskovski šahisti so aaglo dohiteli stare mojstre, v Leningradu so se pa vsi poskusi izjalovili, do Kler se oi to posrečilo Botvinniku s prvim naskokom C:ez leto dni je zopet zmagal in potem še dvakrat toda to je bil že slavni Botvinnik, naslovni in splošno priznani prvak Sovjetske Rusije. Leta 1931 je zmagal prvič na vse ruskem turnirju kot prvi med mladimi šahisti. Kor prvi si Jc upal v rusko šahovsko levjo jamo Salo Flohr. Poslal je Botvinniku poziv preko [ljina-ženevskega, ki je bil takrat uradnik na ruskem poslaništvu v Pragi in spoprijela sta se ob koncu leta 1933 Izid je bil neodločen. V začetku je bil Flohr v premoči, toda Botvinnik je dobro dohiteval ia nazadnje je izravnal. Flohr je odšel še častno, slabše je odrezal Euvve, kJ se je skupaj s Kmochom udeležil manjšega turnirja v Leningradu. Botvinnik je bil prvi, Buwe šesti. Višek Botvinnikove slave je bil dosežen L 1935-na velikem moskovskem turnirju, kjer je zmagal skupaj s Flobrom pred Laskerjem ln C&pablanco. Leto dni pozneje je potrdil svoj sloves v Nottinghamu, kjer je delil prvo in drugo nagrado s Capablanco. Manj sreče je imel na turnirjih v inozemstvu, kjer pa tudi ni dosegel slabih uspehov. Toda ne takih, kakor doma. SIcer pa lani tudi doma ni mogel premagati Le-venfiša in moral mu je za dve leti prepustiti naslov ruskega prvaka. Toda take neuspehe ima vsak mojster. Ruska vlada prišteva med kulturne delavce tudi šahiste in po tem jih odlikuje. Prvo Botvinnikovo odlikovanje, oficielni naslov šahovskega velemojstra, zanj ni imelo posebne vrednosti. Bolj je bil vesel avtomobila in končno visokega odlikovanja. Pri tem je ostal Botvinnik po naših pojmih amater in je uslužben v Petrogra-du ko inženjer elektrotehnike. Na turnirju v Amsterdamu je opetovano pokazal svojo veliko umetnost. Izmed njegovih partij je bila menda najboljša zmaga nad prvakom Zedinjenih držav. Otok mačk Tri sto milj severovzhodno od Mauritru-*a sredi Indijskega oceana stoji otoček Fri-sate. znan komaj po imenu. To je koralni otoček malone brez vegetacije, vendar je pa na njem vsako noč zelo živahno. Nekega Angleža je slučajno zaneslo na ta otoček in opisa! je zanimivo življenje na njem. Ob lepem vremenu je prišel Anglež na otoček, kjer ai našel nobenih aledov o pticah Pač pa mnogo lukenj, kakor da žive na otočku zajci. Toda domači zajci bi na njem ne mogli živeti, ker bi ne imeli hrane, r^r.oči, ko je Anglež zaspal v svojem čolnu, ga je pa naenkrat zbudil silen mačji koncert Pograbil je pištolo in zagledati vse polno divjih mačk Komaj je stopil na otoček, so se zakadile vanj in da se ni pravočasno rešili v Čoln, bi bilo po njem. Angleža je seveda zanimalo, odkod so prišle mačke na pusti otoček. Sele tedaj mu je postalo jasno, odkod mnoge luknje v tleh. Na vprašanje, s čim se hranijo, je Anglež kmalu našel odgovor. Mačke so hodile ponoči na ribolov. Čakale so ob morju, dokler ni nastala oseka, potem so pa planile na ribe. Večkrat se je zgodilo, da so jih valovi odnesli v morje Poginilo jih pa ni mnogo, ker so vajene vode in so hitro splavale na obalo. Posebno rade imajo mačke na otočku F risa te želve. Mačk živi na otočku okrog 100.000. Zoologom se je zdelo Angleževo pripovedovanje bajka: dokler niso poslali na otoček posebne ekspedicije. Vse kaze. da je morala pred kakimi 20 leti priti na otoček breja mačka ali morda par mačk s potopljene ladje, in tako so se mačke na otoku razmnožile. ON JE ODREZAL DOBRO — Alt si imel v Parizu težave s svojo francoščino T — Jaz ne, pač pa Parižani. Plevicka obsojena na 20 let Pevka Plevicka, soproga generala Skob-lina, ki se je morala zagovarjati pred pariškim sodiščem v zadevi ugrabitve generala Millerja, je bila obsojena na 20 let prisilnega dela in 10 letno prepoved bivanja v Franciji. Državni tožilec se je postavil na stališče, da je Plevicka kriva in zahteval je, naj jo porota obsodi na dosmrtno robijo. Strogo kazen je zahteval tudi zastopnik generalove vdove. Zlasti je vztrajal na takozvanih sovjetskih sledovih in dokazoval, da je general Skob-lin podpiral sovjetske agente, da so mogli ugrabiti in ubiti generala Millerja ter odnesti njegovo truplo v Ha vre na sovjetski parnik »Marja Uljanova«. Zagovornik Plevicke se je postavil na stališče, da sovjetski sledovi niso resni in trdil je, da je Plevicka nedolžna, ker ni nobenih dokazov proti nji, razen izvestnih protislovij v njenem zagovoru. Enako stališče je zavzel tudi drugI zagovornik. Porota je bila pa drugačnega mnenja in ja obtoženko obsodila. Anton Potočnik 60 letnik Podsreda, 14. decembra G. Potočnik Anton, upokojeni šolski upravitelj v Pod sred i pri Rajhenburgu, je praznoval v ponedeljek svoj 60, rojstni dan. Kdo ne pozna g. Potočnika, ki je vedno dobre volje, po srcu pa velika dobričina, ki pomaga vsakomur z nasveti in rudi z dejanji. Ze od nekdaj je zaveden nacionalist ter se kot tak še danes udejstvuje na raznih poprisčih, predvsem pa na gospodarskem polju. Pri učiteljskem društvu J ULJ za srez Kozje je opravljal vse fumkoije od predsednika do tajnika, še danes je ostal zvest član društva, četudi je že v pokoju. Nas jubilant je bil rojen 12. decembra 1878. v Sv. Pavlu pri Preboldu. Po dovršeni maturi na učiteljišču v Mariboru leta 1898. je še iste jeseni nastopil službo »pro-vizoričnega podjučitelja« v Podsredi, kjer je delal na prosvetnem polju celih 39 let! Tri leta je celo poučeval tudi v Pečicah in Podsredi. Tedaj je poučeval skoraj 400 otrok, ki so ga vsi ljubili kakor svojega očeta. Do leta 1936 je opravljal upraviteljske posle, potem je bi3 pa zopet učitelji Začel je torej kot učitelj in končal kot učitelj. Lamske jeseni je bil upokojen. Toda neumorni g. Potočnik je še mladem iško čil in pri polnem zdravju. Za življenjsko družico si je izbral Erno Bregarjevo, ki mu Je rodila tri otroke. Našemu jubilantu želimo še mnogo srečnih let, da bi ga usoda ohranila do skrajnih meja človeškega življenja v družbi Ljubljene soproge in otrok. Postani in ostani član Vodnikove družbe: P.m.t 34 II zelenem peklu Zagledal je dr. Marsona, kako kleči pri ležečem možu. Sapo mu je zaprlo. Kri mu je izginila iz obraza, da je bil bled kakor zid. Na ležečega r-io-ža uprtih oči je izstopil iz letala in odhitel po mo-stičku na breg. Mož, ki ga je dr. Marson obvezoval, je bil — polkovnik Morris. Nad levim očesom je imel veliko krvavečo rano, ki je segala preko senca in se izgubljal* v laseh. Polkovnikov obraz je bil posinel. Bilo je lasno, da je izgubil mnogo krvi. Gray se je bal spregovoriti in motiti zdravnika, ki si je prizadeval ustaviti ranjencu kri in mu izprati rano. Mladeničev pogled se je končno uprl drugam. Videl je Halesa, kako obvezuje Walkerju neznatno rano in zagledal je Carterja, kako sedi mračen pri strojnici in nervozno kadi cigareto. Potem se je pa mladeničev pogled naenkrat ustavil na nepremično ležečem telesu. Spoznal je kapitana Willsa. Uganil je, da je mrtev. Videl je, kako drži v ranjeni desnici pištolo; nirtvečeva levica je bila skrčena in pest je tiščala na prsi. Tenka črna puščica se je bila zapi-čHa Willsu pod brado v telo. Gray je čutil, kako mu utriplje srce. Kar mu je zašumelo v ušesih in pred očmi se mu je stemnilo. Še dvakrat ali trikrat je prestopil, potem se je pa onesvestil. Ko je zopet odprl oči. je zrl v obraz dr. Marsona. — Nič se ne boj, fant! To je bila samo lahka omedlevica. Napij se malo in takoj ti odleže. Mladenič je segel po kozarcu vode in jo popil v dolgih požirkih In takoj se mu je vrnil spomin na strašne prizore. — Doktore, kapitan Wills je — Mladenič se je bal izgovoriti strašno besedo, ki je pomenila, da je njegov dobri prijatelj za vedno odšel. Dr. Marson ni odgovoril. Iztegnil je roko in pobožal mladeniča — Vsi moramo biti pogumni, a ti moraš biti naj-pogumnejši, — je dejal čez nekaj Časa in s tihim glasom je pripomnil: Najbolje bo če ležeš k počitku. Gotovo si zaspan. Mladenič je čutil utrujenost in oči so se mu kar same zapirale. Spomnil se je, da je imela pijaca, ki mu jo je ponujal dr. Marson, čuden slan okus. Najbrž mi je dal uspavalni prašek, je pomislil in že je hotel vprašati dr. Marsona, toda glava mu je klecnila. Gray se je zazibal v trdno spanje brez sanj. Ves zamišljen je stopil dr. Marson iz šotora. Zunaj je stisnil roko staremu Goodlevu. — To je bila pomoč v pravem času. če bi bila prispela le deset minut pozneje, bi utegnilo biti že prepozno, — je dejal in odhitel zopet k svojemu bolniku. Nekaj tovarišev mu je sledilo. _ Alii je nevarno, Archie? — je vprašal Hales. Zdravnik je skomignil z rameni. _ jjjateP; da sem videl že hujše rane. Ta rana ni nevarna; bojim se pa, da je zadela Morrisa zastrupljena puščica. , i _Kako je pa s fantom? — je vprašal Walker. _Med vsemi nami se počuti najbolje. Dal sem mu uspavalni prašek. Trdno bo spal najmanj osem ur. Ta čas pa moramo vse pospraviti. Temno nebo se je izpremenilo v umazano črno. Nekje v daljavi je močno zagrmelo. — Pomagajte mi prenesti ranjenca v šotor, — je dejal dr. Marson svojim prijateljem Komaj so položili ranjenca na posteljo, je strahovito treščilo in kmalu so padle na šotorsko platno prve kaplje dežja. Možje so se zavili v nepre-močljive plašče in stopili iz šotora. Pri bolniku je ostal samo dr. Marson. Ne da bi se *™«*t"1 za naliv, je stari Goodlev skrbno pregledoval privezana letala Pritisk vetra je bil strašen in letala so kar plesala na vodi liki orehove lupine Kar je bilo v človeških močeh, to je storil, da bi jih zavaroval vijoličasto žolta zarja je za hip razsvetlila krajino, v naslednjem trentuku je pa zadonelo strahotno bobnenje, kakor da se rušijo skale. — Peklo se je odprlo. Ali bodo vrvi vzdržale? — je kričal Hales na Goodleva. Goodley je skomignil z rameni. — Sreča, da se glavni udarec vetra razbije ob drevje, sicer ne vem, kako bi bilo z nami. Kje sta VValker in Carter? — je vprašal Goodley. Hales ni odgovoril, samo z roko je zamahnil proti pragozdu za seboj. Goodley se je ozrl in stožčast blisk je za nekaj trenutkov razsvetlil taborišče. Telo kapitana Will-sa je bilo izginilo. Goodley je razumel. — A mrtvi Indijanci? Kaj bo z njimi? — Ni jih mnogo. Morris ni dovolil meriti na telesa in večina je bila ranjena v noge. Nekaj mrli-čev so vzeli s seboj, drugi so pa ... Namestu odgovora na vprašanje se je prikazala visoka, črna Carterjeva postava v nepremočljivem plašču, po katerem je curljala voda. V naročju je držal mrtvega Indijanca. Liki prikazen je šel molče mimo Halesa in Goodleya. In ne da bi se zmenil za vihar je stopal previdno po pristaniškem mostičku. Znova je strahovito zagrmelo in treščilo; svetloba bliska je spremljala ta strahotni prizor. Indijančevo truplo je izginilo v vodi in Carter se je molče vračal. Goodlev je videl, da je krenil zopet v pragozd. — Tako se ne bomo mogli odkrižati trupel. Voda je... Hales je odločno odkimal z glavo. --Spomnite se na jutranji ribolov. — io dejal. Goodley se je spomnil in pred očmi se mu je prikazalo na tisoče požrešnih ribic. — Ribe bom črtal z jedilnega lista, —- je dejal in stopil za Carterjem. Hales mu je slediL Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jaran — Oton Cbiistof ~ v