Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Iihaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski Aom. — Rokopisi se ne vračajo. Hefranldrana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din II.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335,
Štev. 92
Maribor, sreda, dne 17. novembra 1937
Leto XII
Skupščina Delavske zbornice
Delavski parlament je razpravljal o proračunu in važnih socialnopolitičnih vprašanjih
Romunske politične homatije
»Koncentracijska vlada«.
Vlada Tataresca je odstopila in kralj Karol je poveril mandat Miha-lahu, voditelju kmečke stranke. Mi-halalie pa je mandat vrnil, ker je kralj stavil nekatere pogoje, ki jih kmečka stranka ni hotela sprejeti. Predvsem je Mihalahe odklonil, da bi sprejel v svoj kabinet bivšega kmečkega voditelja Vajda Voevoda, ki očitno simpatizira s fašizmom. Novo vlado bo sestavil liberalec Ta-tarescu, t. j. dosedanji ministrski predsednik, ki mu pofašistenje njegovega kabineta ne dela skrbi.
Kmečka stranka je izjavila, da njeni poslanci ne bodo več prihajali v parlament, ker je skupščini mandat že potekel.
Kitajski umik
Nadmoč japonskega orožja
je očitna. Po padcu Šangaja soi pričeli Japonci pritiskati proti Nankingu, glavnemu mestu Kitajske. Kitajci,’odrinjeni od morskega obrežja, ne morejo več preprečevati niti motiti izkrcavanja japonskih čet. ki se vrši v pospešenem tempu.
Manj srečno roko imajo Japonci na severnem bojišču v pokrajini Šan-si, kjer imajo Kitajci v tkzv. rdeči armadi najboljši del svoje vojske.
Velesile, ki za večje vojne konflikte še vedno, niso pripravljene, se trudijo zajeziti požar na daljnem vzhodu. Razgovori z Janonci se vodijo popolnoma v duhu kravjih kupčij. Gre za gospodarske in posestne interese, ki se rešujejo samo z mešetarjenjem, le nepoučeno ljudstvo misli, da gre za kakšne vzvišene cilje.
Svedija za reformo DruStva narodov
in resnično zaščito držav pred napadalci.
Švedski zunanji minister Sandler je izjavil v Upsali, da so v Društvu narodov potrebne reforme. Draštvo narodov mora nuditi varstvo in ^ izpolnjevati obveznosti. V današnjem položaju pa to ni slučaj, če se švedski predlogi ne bi upoštevali, ne bo izpolnjevala sprejetih dolžnosti ter bo z individualno akcijo zaščitila svojo svobodo in neodvisnost.
Dogovor med Italijo, Nemčijo in Japonsko
Takozvani protikomunistični blok.
Nemčija in Japonska sta že 25. novembra 1936 podpisali takozvani protikomunistični pakt. Dne 6. nov. 1937 se je paktu pridružila tudi Italija. — Pakt baje ni naperjen proti nobeni državi, niti proti Rusiji. Pakt je sklenjen v varstvo miru in reda, ki ga ogroža komunizem med narodi.
V	Angliji menijo, da je dogovor med tremi državami pravzaprav vojni pakt.
Tri države povabijo tudi druge % države za pristop k paktu v varstvo
—	kulture in civilazacije. Glavna ost je naperjena proti Angliji in Rusiji.
Trgovina z žitom se izplača. Če-
hoslovaška žitna družba je imela v preteklem letu 2,93 milijonov Kč dobička.
Ker niso bile pravočasno razpisane volitve v Delavsko zbornico, temveč je minister za socialna politiko podaljšal mandate dosedanjim delegatom do konca 1.1., se je po dolgem presledku minulo nedeljo, dne 14. novembra sestala skupščina Delavske zbornice, ki je razpravljala predvsem o proračunu za leto 1938. in o drugih socialno-zaščitnih vprašanjih nameščencev in delavstva.
Predsednik zbornice s. Jakomin je ob otvoritvi pozdravil zastopnika ministra socialne politike g. dr. Bogataja in zastopnika banovine g. dr. Karlina, nakar je sporočil ministrski odlok, s katerim je bilo razrešenih sedem članov skupščine, na njih mesto pa so bili poklicani Ropert Ivan, Gerdej Anton, Pivka Karmen, Tomaž Kaučič, Anton Blažek, Viderger Jože in dr. Vatovec. Predsednik je dalje ugotovil, da je od 60 delegatov navzočih 59, nato pa podal obširno poročila o delovanju in stremljenju D. Z. in strokovnih organizacij za izpopolnitev socialne zakonodaje in njeno izvajanje. Strokovne organizacije so s svojimi akcijami dosegle, da je bilo sklenjeno večje število kolektivnih pogodb in uspešno zaključenih mezdnih gibanj, pri čemur je sodelovala tudi D. Z. v 194 obratih je bilo izvoljenih 779 obratnih zaupnikov, 78 rudarskih zaupnikov, v poletni sezoni pa še večje število delavskih obratnih zaupnikov v stavbinski stroki. — Zaupniška funkcija bi morala trajati vsaj 2 do 3 leta, volitve pa naj bi se vršile šele meseca maja, ko je večja zaposlitev. D. Z. se je trudila, da se izdajo in izvajajo socialno-zaščitne naredbe. Ker se socialna zakonodaja ne izvaja, si mora delavstvo pogosto s pravdami priboriti svoje pravice. D. Z. mora žal nuditi pravno zaščito le preganjanim obratnim zaupnikom in pa v onih pramerih, ko gre za načelno važne razsodbe.
Poroillo tajnika s. Uratnika
O socialnem položaju delavcev in nameščencev, socialni zaščiti, gospodarskih prilikah itd. je v lepem referatu obširno poročal tajnik s. Urat-nik, ki je navajal, da število zaposlenih sicer narašča, kljub temu pa se mora naraščaj delovne sile izseljevati. Zlasti hudo je v tem pogledu v rudarski stroki, v umskih poklicih vsled velikega prirastka intelektualne mladine. Na jugu se razvija železna industrija, poljedelski sezonski delavci so odšli letos v večjem številu tudi v Nemčijo, v Francijo pa vsako leto. Izgleda, da bodo dobili rudarji še v večjem številu zaposlitev v Franciji in morda tudi v Belgiji. Zaposlitev se je nekolika zvišala v stavbinski stroki, lesni industriji, pa tudi v tekstilni industriji še vedno narašča, čeprav se je bati, da bo to najmočnejšo industrijo slej ko prej zadela kriza.
V	Sloveniji narašča prebivalstvo mnogo hitreje kakor prilike za zaposlitev, zlasti, ker je večina kmečkih posestev mnogo premajhna, da bi zadoščala za preživljanje ljudi. D. Z. bo pomagala ustanoviti socialno-eko-nomski institut, ki se bo intenzivno pečal z vsemi takimi in podobnimi
vprašanji. Dalje je s. Uratnik ožigosal briskiranje socialne zakonodaje, poi-vdarjajoč, da je treba inšpekcijo dela okrepiti, dolžnost nadzornih oblasti pa je, da vsa stremljenja v tem pravcu podpirajo. Izšle so uredbe o minimalnih mezdah, zapiranju in odpiranju lokalov, o starostnem zavarovanju, ki so sicer nepopolne in bo naloga strokovnih organizacij in D. Z., da se čimpreje izpopolnijo. Nujno potrebna je uredba o delavskih izkaznicah, ker vlada v tem oziru prava anarhija. — Imamo sicer določila o delovnem času, toda namesto 8 ur se v tekstilni stroki delavstvo zaposluje še vedno celo po 12 ur. Kolektivna pogodba, ki je bila lansko leto sklenjena, se ne uvažuje, zato naj se nikdo ne čudi, ako bo zopet izbruhnil še večji gnjev, kakor ob priliki stavke lansko leto. (Dolgotrajno odobravanje.)
Blagajniško poročilo
je podal s. Bricelj, poročilo finančne kontrole predsednik Rozman, o proračunu za leto 1938. pa je poročal predsednik finančnega odbora F. Rešek. Proračun predvideva 2 milijona 300.000 Din dohodkov in toliko izdatkov. Izredni proračun pa Din 300.000, kateri znesek je namenjen za izvedbo volitev v D. Z.
S. Svetek je v imenu kluba Strokovne komisije podal naslednjo izjavo:
Klub svobodnih strokovnih organizacij bo glasoval za proračun Delavske zbornice za leto 1938., čeravno mora povdariti, da bo storil to le v težnji, da zbornico kot ustanovo ne oškoduje.
Sicer pa ima naš klub dovolj vzrokov, biti s postopanjem napram zbornici s strani nadzorne oblasti skrajno nezadovoljen.
Predvsem smatra, da je podaljšanje mandatov preko poslovne periode skrajno škodljivo, ker se sili s tem ustanovo v stanje negotovosti in otežkočuje priliv novih svežih sil, ki se porajajo zunaj v delavskem pokretu.
K tej negotovosti pa prispevajo še intervencije nadzorne oblasti, kakršna je bila ona, pri kateri je bila vrsta intelektualno visoko stoječih delegatov razrešenih funkcije z navedbo vzroka, ki je mogoče formalno do neke mere utemeljen, moralno pa povsem zgrešen.
Krono nesigurnosti in omalovaževanja delavskih zbornic pa tvorijo pooblastila finančnega zakona g. ministra za socialno politiko, ki lahko z eno potezo peresa spremeni ne samo funkcijo, temveč sam temelj delavskih zbornic, za katere so se strokovne organizacije borile celega pol stoletja in ki so se končno rodile iz gorja in prelite krvi v svetovni vojni ustanovljene nove države.
Klub svobodnih strokovnih organizacij v Delavski zbornici povdarja, da v tako okrnjeno Delavsko zbornico ne more več zaupati, glasuje pa za proračun le v nadi, da se bodo te razmere že v bližnji, bodočnosti temeljito izpreme-nile in da bo Delavska zbornica postala res delavska.
Temu cilju je posvečen tudi ves naš
boj.
Tudi klubova predsednika JSZ inž. Žumer in NSZ Kosem sta izjavila, da bodeta njihova kluba glasovala za proračun in se izrekla za izvedbo volitev v D. Z.
Sledila je debata, ki je bila živahna in vseskozi na višku. S. Jelen je govoril o koalicijski svobodi in navajal številne kazni, ki jih izrekajo upravne oblasti nad referenti in razen tega tudi često prepovedujejo po-
sameznim referentom govoriti, dačim se delodajalcem, ki na anketah javno izjavljajo, da se ne bodo pokoravali socialno-zaščitnim zakonom, ne zgodi ničesar. Dalje je ožigosal postopanje mariborskega občinskega odbora, ki je oddal prostore namenjene za delavski azil nekemu klerikalnemu društvu za dobo 15 let v najem, z motivacijo, da so ti prostori neprimerni za delavski azil. — Poslopje je bilo zgrajeno iz posojila borze dela. Do-potujoči delavci, zlasti pa izgnanci iz Avstrije morajo radi tega postopanja prenočevati po kleteh in hlevih. — Delegat Zemljič je v imenu nameščen-skega odseka podal daljšo izjavo, ki zahteva uvedbo 40-urnega tednika, nedeljskega počitka, angleške sobote itd. — Lombardo je govoril o samoupravi D. Z. in med drugim navajal, da sta bila dva delavca odpuščena, ker nista hotela pristopiti k »Sokolu«. S. Toman je govoril o izvajanju socialne zakonodaje in zlasti kritiziral postopanje z vajenci, ki se jih izkorišča do skrajnosti. S. Sova je govoril o načinu delitve podpor odpuščenim obratnim zaupnikom, a čemur je odločala policija in sreska načelstva. — Naglasil je, da so delavci že zreli in v stanju, da brez nadzorstva gospodarijo s svojim denarjem. — Rozman Peter je govoril o razmerah pri OUZD, brezposelnih podporah, minimalnih mezdah itd. — S. Godnik je poročal o položaju odpuščenih delavcev We-stnove tovarne in njih bedi, inšpekciji dela, starostnem zavarovanju in morebitni zamenjavi poslopja D. Z. v Celju. — Kores je zahteval zaščito in odškodnino za vajence, s. Kerč je 'govoril o nadurnem delu, nočni službi, zaposlitvi mladoletnih in kaznovanju delavcev v tekstilni stroki. —
S.	Selanova je orisala bedni položaj hišnih gospodinjskih pomočnic in zahtevala uvedbo starostnega zavarovanja. — Delegatinja Godiš je zahtevala zakon o zaščiti hišnih gospodinjskih poslov. Končno je govoril še s. Arh o mezdnem gibanju v državnih rudnikih. Živo je orisal izrabljanje rudarjev in samovoljna postopanje v pogledu določanja mezd v teh rudnikih. Zahteval je dalje, da se oblasti pobrigajo za sklenitev reciprocitete s tujimi državami, zlasti s Francijo, kjer živi ogromno število naših izseljencev. Predlagal je, da D. Z. podvzame primerne korake v zaščito rudarjev.
Skupščina je nato prešla h glasovanju. Novi proračun, kakor tudi vsi nredlogi, so bili sprejeti soglasno. — Sprejet je bil dalje tudi pravilnik o fondu za pravno zaščito in pooblaščen upravni odbor, da sporazumno s celjskim delavstvom zamenja dosedanje zbornično poslopje v smislu tozadevnega načrta, ako bodo pogoji odgovarjali potrebam prizadetega delavstva.
Skupščina je bila izraz želje vsega delavstva, da se Delavski zbornici
povrnejo avtonomne pravice in čimpreje izvedejo svobodne volitve,
ker le tako bo D. Z. lahko vršila velike naloge v korist delavcev in nameščencev.
-)(“
Dan sl
an slavnega spomina! Madrid se brani že nad eno leto
Socialistična delavska internaci-jonala je poslala španskemu ministrskemu predsedniku ' s. Negrinu in socialistični stranki ta-le brzojav:
V	prvih dneh novembra je poteklo eno leto, odkar se je zgodil čudež pred Madridom, ki je povzročil, da bo zapisano ime miučeniškega mesta za večne čase v analih zgodovine, kot simbol junaštva in vztrajnosti v službi za svobodo.
Povodom obletnice zmagoslavnega odpora hočemo ponovno izreči junaškim borcem in vsemu ljudstvu v španski republiki našo zahvalo, občudovanje in mu zagotoviti našo bratsko solidarnost v boju proti mednarodnemu fašizmu.
Naj živi svoboda v Španiji in na vsem svetu!
Za Socialistično delavsko intema-cijonalo:
De Brouckere, predsednik.
Adler Friderik, tajnik.
Brez posebnih dogodkov na bojišiih
Na bojiščih v Španiji že par tednov ni skoro nobenih pomembnejših bojev. Izgleda, da je bližajoča se zima, z nastopajočim slabim vremenom za dalj časa prekinila vse operacije. Posamezne vesti govore sicer o nameri generala Franca, da začne z novo ofenzivo na vsej fronti od Pirene-jev do Almerije, toda te domneve so precej neresne, ker za tak sunek ne-dostaje Francu ne samo vojaštva, ampak tudi vseh drugih tehničnih pripomočkov.
Zatrjuje se, da je pomoč Italije generalu Francu precej popustila. Ako je to res, potem je treba iskati razloge za to v gospodarskem položaju Italije.
Italija je zabila v špansko pustolovščino ogromno denarja. Zato ni izključeno, da tudi Rim danes nagiba k angleškemu stališču, da bi se naj špansko vprašanje rešilo s kompromisom. Nemčija je istotako gospo-
Dtona Ui st/eiu
Državni proračun za 1938-39. Narodna skupščina se sestane 19. ali 20. t. m. Finančni minister predloži naj-brže že prvi seji narodne skupščine državni proračun za poslovno leto 1938-39.
Delavcem v železniški službi bodo zvišali mezde do največ 10 odstotkov. Letno bo znašal povišek za vse železniške delavce 22 milijonov dinarjev.
V	dr. Mačkovem gibanju imajo tudi — neprijetne elemente. V Splitu je bil sestanek bivše HSS, na katerem je govoril poslanec z dr. Mačkove liste Paško Kaliterna. Pritoževal se je, da nekateri elementi v gibanju hočejo nekaj novega ter ne poznajo reda in discipline. To so elementi z ideologijo, ki se ne razlikuje mnogo od ideologije Puniše Račiča in Jevtiča. Ti ljudje spadajo med četnike. Stjepan Radič nas je učil, da nismo za komunizem, istotako pa tudi mi kličemo »proč s fašizmom«. To mora veljati tudi za tisto pokvarjeno gospodo, ki se skriva za imenom) dr. Mačka, da mu s strani vbadajo nož med rebra. Tudi pri nas imamo ljudi, ki so po zaupanju prišli do vplivnih mest, pa sedaj obračajo hrbet narodu ter ne delajo v duhu naroda.
Promocija. Na dunajski univerzi je dne 12. t. m. promoviral za doktorja vsega zdravilstva Harry M.
Menton, sin s. Jože Mentona iz Brežic. Čestitamo!
»Srebrna nedelja« na Čehoslova-škem. Organizacija zasebnih nameščencev v ČSR je pokrenila akcijo proti temu, da bi bile na tkzv. srebrno nedeljo pred Božičem trgovine odprte.
Kaj meni »Populaire« o bruseljski konferenci. Francosko bratsko glasilo »Populaire« pravi, da je sodelovanje Zedinjenih držav na konferenci najpomembnejše. Prav zato lahko pričakujemo dobre rezultate. Prezreti pa ne smemo, da je Roosevelt prehitel ameriško javno mnenje, dočim so angleški diplomati daleč za angleškim javnim mnenjem. — Iskreno želimo uspeh konference tudi mi, toda evropska demokracija mora aktivno sodelovati, ker sicer ostane Amerika osamljena.
Anglija z vsemi in z nikomur. Te dni obiskuje razne evropske centre angleški lord Halifax. Njegovemu obisku v Berlinu in Rimu pripisujejo velik pomen. Baje ponuja Ha-lifax v imenu Anglije 501etni mir. Namesto kolonij naj bi Nemčija dobila svobodno roko v srednji Evropi. Tako se trguje z narodi in državami.
Vojna pomeni dobiček za kapitaliste. Vojni poročevalci z bojišč na Kitajskem poročajo, da ima japonska armada za svoje prevoze velikansko število vojaških tovornih avtomobilov na razpolago. 90 odstot-
darsko pri koncu svojih moči. Iz ostankov in nadomestkov krpa na svojem gospodarstvu, ki grozi pokopati pod seboj nemški fašizem.
Azana na fronti
Španski predsednik republike Azana je bil v spremstvu predsednika vlade Negrina par dni na bojišču. Ko se je vrnil v Valencijo je izdal proglas na vojsko, v katerem izjavlja svoje zadovoljstvo nad tem kar je videl, zlasti pa nad rastočo disciplino in navdušenjem, ki preveva republikanske vrste.
Nabiralna akcija angleške delavske stranke za Španijo
Angleška delavska stranka je izvedla v soboto, dne 13. t. m. po vsej državi nabiralno akcijo pod geslom: »Mleko za matere in otroke demokratične Španije«.
kov teh avtomobilov je — amerikan-skega izvora!
Žrtve vojne. V bakrenih rudnikih v kraju Kenaši v pokrajini Nagano na Japonskem je zemlja zasula 300 rudarjev. Baker je potreben za vojno, treba je kopati, kdo bi mislil na varnost življenja rudarjev. Tak je imperijalizem.
Železniške tarife za blago zvišajo
Jugoslovanske železniške tarife so bile uvedene leta 1929. ter zvišane za deset odtotkov leta 1933. Sedaj izdelujejo nov načrt tarife, po katerem se zvišajo zlasti tarife za vagonsko blago, dočim se za kosovno blago nekoliko znižajo. Jugoslovanske železnice so že daljšo dobo aktivne ter do-našajo dobiček državi in v podporo rečne plovitbe, ker rečni in pomorski promet nista aktivna.
V principu je železniški promet opora gospodarskega in tudi socialnega razvoja. Zakaj, čim ugodnejši in cenejši so prometni pomočki, tembolj se razmahne tudi gospodarstvo in tem ugodnejši so pogoji za kupovalce.
V	železniškem ministrstvu pravijo, da so tudi druge države povišale železniške tarife. Tu pa je razlika. Drugod so bile železnice pasivne, pri nas pa niso, marveč so baje aktivne za 400 milijonov dinarjev. Sploh pa so pri nas prometne tarife previsoke in so zato znatna ovira prometu in breme konzuma.
Novo tarifo nameravajo uvesti že s 1. januarjem 1938.
O kongresu angle-Skedelavfkeftranke
Stranka se pripravlja za prevzem
vlade
Zadnji kongres angleške delavske stranke je zbudil v vsej angleški javnositi izredno zanimnaje. Angleški tisk se je bolj bavil s tem kongresom v Bornemouthu, kakor s kongresom konservativcev, ki se je vršil istočasno v Scarboroughu.
Posebno ostra je bila razprava o mednarodni oziroma zunanji politiki vlade. Glede notranje politike je po-vdaril kongres zahteve po radikalnih socialnih in gospodarskih reformah. Na vsakem kongresu delavske stranke v zadnjih letih poudarjajo, da je prvi cilj stranke, ko pride na oblast kot predstavnica večine, da izvede socializacijo prometnih po-močkov in finančnega kapitala. Letos je kongres te svoje zahteve še prav posebno naglašal.
Na tem kongresu je stranka zopet prav posebno poudarila svoj najbližji program, ki ga mora delavska vlada v dobi ene parlamentarne pe-rijode, to je, v petih letih izvesti, in sicer nacionalizacijo angleške banke, uvesti nadzorstvo vložkov ter ustanoviti zato kontrolni urad. Nadalje mora organizirati nadzorstvo za vse panoge gospodarskega življenja, kakor so prometni pomečki, veleposestva, premogovniki, električna energija itd. Osnuje se sicer poseben urad za promet, ki naj urejuje vse prometne panoge prometne službe, železnic, avtobusov in vsega drugega prometa, ki bo primeren za nacionalizacijo. Vlada delavske stranke bo organizirala tudi kmetijstvo in uvedla nadziranje uvoza poljskih pridelkov v Vel. Britanijo. Odredila bo minimalne mezde za kmeti-ške delavce. Delavska stranka bo sodelovala z delavskimi strokovnimi organizacijami za izboljšanje življenjskega položaja delavstva ter za 40urni delovni teden. Uvedla bo tudi zakon v delavskih pokojninah, izboljšala zdravstveno službo ter za delavce, ki postanejo za delo nesposobni, dosmrtno podporo.
V	zunanje - političnem programu zahteva kongres zlasti, da mora Anglija varovati narode in države, ki vodijo svojo politiko po načelih Društva narodov.
Opozarjali smo že, da delavska stranka zahteva, da Vel. Britanija takoj preneha z lažnjivo nevtralnostjo v španskem vprašanju ter se zavzame za podpiranje republikanske vlade potom Društva narodov, kakor določa njega statut.
Istotako je kongres obsodil barbarski napad Japoncev na Kitajsko.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako
še ne, Izpolni svojo dolinostl
A. M. de Jong:	71
I IZDAJA j
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
»No, to lahko poveš prihodnjič enkrat,« se je smejal Goort. »Ni treba, da poveš vse naenkrat, sicer skoro ne boš vedel nobenih novic več.« Toda Mereyntje si ni mogel tega odpustiti, še manj razumeti. Kako le je mogel kaj takega pozabiti? Toda njegova ljuba gospa je pričela takoj nekaj pripovedovati, pa ga je čisto zmotila, da je pozabil na lastne zadeve.
Potem sta se nekaj časa vozila po reki sem ter tje. Vrč je tu in tam dvignil iz vode košaro z jeguljami in stresel jegulje v čoln. Mereyntjeja je vse to močno zanimalo, da je kmalu zopet pozabil na vse in dal duška svojemu veselju in začudenju, ko je videl, kako je padla debela jegulja, zvijajoč se, v ribjo kangljo.
»Ali so vse te košare z jeguljami tvoje, Vrč?« je vprašal začudeno.
»Vse mreže, ki so nastavljene v rečni strugi, so prav tako moje, kot vseh ostalih, kajti riba je prosta in je last vsakogar.«
Za Mereyntjeja je bil ta odgovor tako jasen, da ni stavil nobenih novih neprijetnih vprašanj. Lov tudi sicer ni trajal več dolgo, pristala sta ob bregu, šla po nasipu navzgor in jo potem mahnila čez polje.
Spotoma je začel Mereyntje pogovor o go-
spodu Valterju; »da li Vrč ve, kako zelo zna biti svojeglaven.«
»Kako svojeglaven?« je vprašal divji lovec.
»No, muhast — komičen, neumen,« je izjavil dečko. »Včasih po cele dneve ne govori s svojo ženo.«
»To je gotovo hudo,« je odvrnil divji lovec. »Zdi se mi, da bi ti kaj takega ne prenesel dolgo!«
»Jaz? ... Nel« je odgovoril Mereyntje in z vzdihom dodal:
»Jaz bi rad vsak dan govoril z njo... Ali ni vendar tako lepa, he, Vrč?«
Goort se je smejal in gledal svojemu malemu prijatelju v obraz, ki je ves žarel od nežnosti.
»Ti zelo ljubiš gospo Valterjevo,« je rekel, da bi ga dražil.
»Ti vendar tudi?« Človek jo more imeti rad, ako bi hotel ali ne!«
»Jaz... jaz imam gospoda Valterja mnogo raji,« ga je jezil Goort. »Ta mestna damica pač ni nič za mene.«
»Oh ti!« ga je užaljen zaničevalno prekinil Mereyntje, iščoč besed, kako bi se osvetil svojemu prijatelju in maščeval svojo ljubo gospo. »Ti... ljubiš najbrž bolj tako divjo ženščino, kot je Janekee, he? Ti si blazen.«
Vrč se ni več smejal. Mrko je pogledal svojega presenečenega malega prijatelja v obraz. Njegove oči so vzplamtevale. Težko in s hripavim glasom je rekel:
»Kaj takega mi ne smeš nikdar več reči, Me-
reyntje . . . Tega ne maram slišati... in bi se utegnila skregati.«
Prestrašen je zrl Mereyntje v njegov jezni obraz. Potem pa je odvrnil pomirljivo:
»Ni treba, da si takoj hud radi tega ... to je vendar šala ... in ... in ... ti si tudi grdo govoril o lepi gospej!«
Toda Vrčeva jeza se je med tem polegla. Položil je svojo težko roko na ramo malega dečka in se smejal, radi kakšnih smešnih stvari sta se bila sporekla.
»Nikar se ne kregajva radi žensk, Mereyntje, kar se tega tiče, sva le preveč narazen v letih. Pozneje enkrat, ko postaneš velik, se boš še vedno lahko radi tega sporekel s svojimi vrstniki. Midva pa ostaneva raji dobra prijatelja in pustiva ženske ob strani.«
Mereyntjeju se je zdela beseda »ženska« za njegovo ljubo gospo zopet nekoliko žaljiva, toda ni hotel, da bi znova pričel spor, pa je samo nemo prikimal. Tako sta hodila precej časa. ne da bi govorila in se vedno bolj oddaljevala od vasi. Nazadnje je vprašal Mereyntje:
»Kam pa pravzaprav greva, Vrč?«
Ta Pa ie samo odmajal z glavo in ni ničesar odgovoril. Srepo je zrl na malo hišo. ki je stala , nekoli oddaljena od poti sredi polja. Brez obotav-lienja ie preskočil ograjo, zavil okoli hišnega ogla in pogledal pri oknu v sobo. Začuden je priskakljal Mereyntje za njim in ga vprašal:
»Ali stanuje kdo tukaj, ki ga poznaš, Vrč?«
(Dalje priliodnNč.)
7g nasiJU kcaia/
Trbovlje
Važno predavanje
V četrtek, dne 18. novembra ob 4. uri Pop. se bo vršilo zanimivo predavanje v »Delavskem domu« in sicer o čehoslovaški socijalni zakonodaji in o rudarskih organizacijah na Čehoslovaškem. Predaval bo s. Jurij Arh, ki je bil na kongresu rudarske organizacije v Pragi. Rudarji, udeležite se vsi tega važnega predavanja!
Organiziran rudar in delavec morata skrbeti, da se vedno uveljavi samo volja organizacije. Marsikdaj se opaža, da se ta ali oni član organizacije le preveč pasivno obnaša, posebno v trenutkih, ki so zelo važni, kritični in bi pri nerazumevanju položaja ali napačnem tolmačenju postali lahko za delavstvo usodni. Kdor ve, da se mora vedno samo graditi in stalno braniti že dosežene uspehe ter odločno zastopati upravičene delavske težnje, ta bo tudi moral povedati mnogokrat bridko resnico in svariti delavstvo pred neodgovornimi elementi, kar žal nekateri napačno razumejo. Če pa potem član organizacije, na katerega se mora organizacija vedno in povsod zanesti, da bo s trezno presojo in nastopom uveljavljal stališče organizacije, v zelo kočljivih ali celo nevarnih trenutkih pod vplivom kričaškega nastopa nekoga, ki v mnogih primerih nima z delavstvom nič skupnega, ostane pasiven, ni čudno, da pride do akcij, katere mora tudi organizacija preprečiti ali celo obsoditi.
'Zaloge premoga, ki so včasih pokrivale breg nad elektrarno ob železniški progi so porabljene. Premog gre sproti in na izvršitev naročil je treba čakati najmanj mesec dni. Pomanjkanje premoga v Trbovljah je nastalo tudi radi tega, ker se je v prejšnjih letih črpalo le najbolj izdatne plasti, sedaj pa je treba kopati tudi ostanke, vsled česar je produkcija zelo padla.
Meilca
Voda neprijatelj rudarjev
V glavni rov mežiške svinčene družbe je pred približno enim mesecem vdrla voda v taki množini, da so morali delo ustaviti in nabaviti nove sesalke, ki črpajo 10.000 litrov vode na minuto, da so lahko izpraznili in potem izvršili betonska dela, da preprečijo nadaljnje poplave. V rovu Glautschnig je voda nagajala že nad eno leto in so za betoniranje porabili dnevno po 40 vreč cementa. Iz rova Neupurger se spušča rov z 22 odst. padca več sto metrov v globino. Glavni rov vodi sedaj 100 m pod Mežo in zato ni čuda, ako se cedi vo->aa v velikih množinah skozi zemeljske špranje in razpoke v globino. Iz rova Glautschnig črpajo črpalke po 500 1 vode na sekundo. V takih razmerah kopati ni prijetno, za rudarje je to delo življensko nevarno, za družbo pa pomeni večje režije, toda čim globlje kopljejo rudarji, tem večji so skladi rude in tem čistejša je, zato se družbi večje režije izplačajo. Žila svinčene rude meri v preseku 2.50X2 metra. Rudarjem, ki delajo v vodi, plačuje družba posebne doklade po Din 3 in Din 7.50. Vendar dobi rudar najvišjo doklado le, ako je ves moker, ako je moker samo do kolen, .Znaša doklada samo Din 3. Seveda je tak način določanja doklade precej ozkosrčen in ker delavec nima pravice soodločanja, je odvisen izključno od zaupnikov družbe.
Po mezdnem gibanju
Rudarji svinčenega rudnika v Mežici so bili v mezdnem gibanju. Konjunktura je sijajna in zakaj bi naj rudarji ne dobili vsaj del tega, kar sicer spravi družba. Z 31. oktobrom so stopile v veljavo n.ove mezdne postavke za strojnike pri črpalkah. Le-tem se je zvišala mezda do Din 53. Povišale so se tudi stanovanjske doklade za tiste, ki ne stanujejo v rudniških hišah na Din 50, oz. Din 25 za samce. Spričo teh uspehov svobodne strokovne organizacije je nujno potrebno, da tudi tisti rudarji, ki stoje ev. ob strani, čim preje najdejo pot v organizacijo.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Našim zelencem! V »Delavski Politiki« z dne 30. oktobra t. 1. smo pozvali naše zelence, da nam navedejo nekaj ugodnosti, ki jih imamo baje mi rdečkarji pri našem podjetju. Toda namesto odgovora smo našli ogromen slavospev velikemu uspehu, ki so ga dosegli zeleni pri pogajanjih v Mariboru. Bodimo pa odkriti, poglejmo stvari v oči in povejmo naravnost, da je ves dopis ena sama velika laž in demagogija, ki ima namen preslepiti tistih par ovčic, katere še imajo v svojih vrstah, da ne bi zvedele resnice. Vredni ste pomilovanja, ker vendar veste, da nismo sedeli sami pri zeleni mizi, ampak jih je bilo več, ki tudi vedo, kako se je stvar razvijala. Žalostno je bilo dejstvo, da kot predstavniki krščanske organizacije niste našli niti poguma braniti katoliških praznikov ter bi se bilo skoro zgodilo, da bi na veliki šmaren ropotala tovarna, če ne bi bilo teh ničvrednih rdečkarjev. Kaj pa želje in težnje delavstva pri srpih, ki jih je imel vaš tovariš tajnik tako lepo skrite Pod kupom papirja, da bi ne prišle pred oči Predstavniku zveze industrijcev. Vaš tovariš predsednik pa je celo pozabil, da je ra-zen njegovega sina zaposlenih še lepo šte-vilo drugih delavcev v tovarni ter ga je moral nato opomniti celo zastopnik podjetja. Gtidno es nam zdi, da ste v boju proti dvema frontoma ves čas lepo molčali in Pritrjevali, zdaj rdečkarjem, zdaj zastopni-•m zveze industrijcev. Torej so morale biti naše karte že pravilno igrane, ker sicer bi gotovo zaregljala strojnica na nas in nas
Ljubljana
Prosvetni večer posvečen Masaryku
Prvi letošnji prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« je bil posvečen Masary-ku. Svoj namen je popolnoma dosegel. Škoda, da dvorana ni bila še bolj polna. Temu so bila kriva slaba pota radi snežne brozge. S. Štukelj je uvodoma pozdravil tajnika čehoslovaškega konzulata g. Mar-tineka, in številno zastopstvo .IC lige in Ceske obci, ki so s svojim obiskom počastili to delavsko prireditev. Nato je razložil, zakaj delavstvo slavi Masaryka. Po njegovem uvodnem govoru se je odgrnil zastor in v žarki luči med zvokom fanfar se je pokazala velika Masarykova slika, ki je potem ves čas visela na odru. Dr. Lončar je kratko in jasno orisal Masaryka kot vzgo-
jitelja in človeka. S. Isop je pred Masary-kovo sliko recitiral T. Mačkovo zaobljubo Masaryku in prisego demokraciji. Simfonični orkester »Zarje« je v svoji novi zasedbi pod dirigentom Banom dovršeno odigral dve skladbi in baritonist Rakovec je žel mnogo aplavza za arijo iz »Onjegina«. Med posameznimi prizori so se s skioptikonom prikazovali na platnu Masarykovi izreki. Ljudje se kar niso mogli raziti v želji, da bi se še program nadaljeval. Pevsko društvo »Cankar«, ki je bilo povabljeno k sodelovanju na tej pomembni in svečani prireditvi, je odklonilo sodelovanje. — Prihodnji prosvetni večer bo v decembru.
Maribor
Nova opekarna in pozdrav delavcem
Pisali smo že, kako vsled oživljene stavbene sezone primanjkuje opeke. V(se opekarne v blžnji in daljni okolici so prezaposlene, delajo noč in dan, in še vedno manjka opeke, čeprav je začela v Krčevini pod Piramido letos obratovati nova opekarna stavbenika Peklarja. V Košakih se je opekarna »F. Derwiischek, Lajtersberg« tako razvila, da je podobna že celi vasi. Vendar je potreba za novo opeko še tako velika, da je zgradila tvrdka Denvuschek to jesen še novo opekarno, pri kateri so ravnokar končali dela pri drugem ogromnem dimniku. In vendar smo morali nedavno poročati, da je ravno ta opekarna odpustila celo vrsto mlajših in starejših delavcev, češ, da bi bila za njihovo delo predpisana minimalna mezda, ki bi jo morali plačevati po naredbi o najnižjih mezdah, za podjetje pretežko breme. Raste pa to velepodjetje v hrib pod Košaki skoro hitreje kot gobe v bližnjem gozdu. Premoženje podjetja znaša gotovo nad 25 milijonov dinarjev. Kakor pri vseh takšnih tujih bogataših, pa ie. tudi tukaj delavstvo tako prestrašeno vsled odpustov iz časov organizacije, da si danda-
nes ne upa ustvariti niti najskromnejše organizacije, niti voliti svojih zaupnikov. Sključeno, ponižno in prestrašeno hodijo ti naši domači reveži iz dneva v dan skozi gosposka, obokana tovarniška vrata. Hoditi pa morajo najprej mimo (	vile	pod-
jetja, ki ima na pročelju vklesan sledeči zlati nemški napis:
»Gott gebe allen, die mich kennen, noch z-ehnmal melir, als sie mir gonnen.« V slovenščini pomeni to: »Bog daj vsem, ki me poznajo, še desetkrat več, kot mi oni privoščijo.« K sreči večina teh naših izgaranih ljudi ne razume več jezika r >
• ' delodajalcev, da bi razumela to roganje revnim tlačanom. Bogatini pa se tembolj zavedajo- kako jim more tak revež privoščiti milijonsko bogastvo. Gotovo tudi ne mislijo, da bi bili njihovi moderni sužnji še tako naivni, da bi verjeli zlatim črkam, da podjetnik res privošči delavcu še desetkrat več, ko pa mu noče priznati niti beraške minimalne mezde, niti skromne socialne zaščite, ki jo nudi socijalna zakonodaja države Jugoslavije med vinogradi Slovenskih goric.
Odloženo predavanje. Vsled obolelosti predavatelja g. prof. Baša odpade predavanje, ki bi se imelo vršiti to sredo v dvorani »Delavske zbornice«.
Nadvse zanimivo predavanje o boju za nadoblast na Tihem oceanu, čigar odlomek predstavlja japonsko-kitajska vojna, je imel v sredo, dne 10. t. m. prof. dr. Stupan v Delavski zbornici. Predavatelj, znan kot izboren zgodovinar in geograf je na lahko razumljiv način raztolmačil poslušalcem zapletene probleme na daljnem vzhodu in jim podal pravo sliko stanja, ki ga je večkrat težko spoznati skozi pajčolan nasprotujočih si vesti najrazličnejših agencij. Predavatelja želimo skoro zopet slišati. »Vzajemnosti«, ki je to predavanje priredila, gre priznanje.
Riziko dela. Neki tekstilni delavki je padel med delom na glavo trd predmet in jo tako poškodoval, da je postala slaboumna in seveda za delo nesposobna. Dokler je^ delala je s svojim zaslužkom vzdrževala očeta in mater, ki sta stara okrog 70 let, brez premoženja in nesposobna za delo. Vsled nesreče, ki je doletela hčer je vsa družina težko prizadeta. V takih slučajih delavec šele občuti, kako pomanjkljiva je pri nas socialna zaščita, ki bi delavstvu za-garantirala eksistenco tudi takrat, ko ga doleti nesreča.
Sneg se ie ponujal ob koncu preteklega tedna, pa se je sproti topil. Zato ga je pa padlo toliko več v Ljubljani in na Kranjskem sploh.
Gledališka predstava za delavstvo
bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri pop. v Narodnem gledališču. Igrali bodo Čapkovo »Belo bolezen«, delo, ki si ga je vredno ogledati na gledališkem odru. Pisatelj je obdelal problem boja med demokracijo in fašizmom, prikazujoč vzpon fašističnega diktatorja in njegov konec v trenutku, ko je začel vojno s svojmi sosedi. Uniči ga bela bolezen. Delavstvu priporočamo obisk te predstave, zlasti še, ker je vstopnina nizka: Lože po 10, 8 in 6; parter 8 in 6, balkon 8 in 6: galerija 4 in 3; stojišča 3 in 2 dinarja. Vstopnice v upravi »Delavske Politike«. v knjižnici Delavske zbornice in v tajništvu Strokovne komisije.
S A TO A priznano dobra rezila za britje ae dobijo povsod
Repertoar Naroiinega gledališča v Mariboru
Torek, 16. novembra ob 20. uri »Pesem s ceste«. Red C.
Abonenti reda C dobe jutri, v torek, 16. t. m. tudi od mariborske publike zelo dobro sprejeto Schurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste«.
Mariborska opera je hotela pripraviti prvo letošnjo premiero za Narodni praznik 1. decembra, ali ji to radi dolgotrajne bolezni novo angažiranega baritona Kamušči-ča žal ni mogoče. Zato študira opereta zdaj veliki češki »šlager« »Pod to goro zeleno«.
Celje
Državni tožilec obtožil odvetnika dr. Reismana. V pondeljek se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Berlicom razprava v tožbi prvega državnega tožilca dr. Požarja proti odvetniku dr. Avg. Reismanu, katerega je državni tožilec obtožil žaljenja uradne osebe po § 302 k. z., ker mu je rekel dr. Reisman pri neki kazenski razpravi: »Blamiral sem Vas, državni tožilec.« Dr. Reisman se je zagovarjal, da je to res rekel in sicer radi tega, ker mu je poprej državni tožilec očital, da v kazenskem postopanju proti nekemu osumljencu, katero je državni tožilec ustavil, Reisman ni nadaljeval postopanja, dr. Reisman pa je na to začuden opozoril državnega tožitelja, da je to vendar storil in mu celo kazal sklep višjega, apelacijskega sodišča, ki je to nadaljevanje zavrnilo in da torej državni tožilec ni poznal akta, čeprav je njegov akt manjši kakor dr. Reismanov. Na koncu je radi tega rekel: »Blamiral sem Vas«, ker ni poznal spisa. Kot priče so bili zaslišani sodniki in navzoči novinarji ter je prišlo med razpravo do novega konflikta med sodnikom in dr. Reismanom, ker je dr. Reis-
vse pomedla od mize, ne samo s. Slatineka in Pernausla, ki ju niti omenili niste v vašem članku, kakor da bi pri pogajanjih ne bila navzoča. Torej uspeh je bil zopet skoraj stoodstoten Jrakor pri Loschnigu, kaj ne? Le tako naprej. Laž ima kratke noge, kjer je resnica in poštenje, tam je napredek. Pa se še kaj oglasite, lahko vam še postrežemo, imamo obilo gradiva!
man obsedel na stolu, ko je spraševal pričo. Sodnik je rekel, da ne sme sedeti. Poleg sodnikov je bil zaslišan državni tožilec dr. Požar, ki je zanikal, da bi bil dr. Reismanu očital, zakaj ni po njegovi ustavitvi proti dotičnemu osumljencu nadaljeval postopanja. Sodnik je izrekel sodbo, s katero je obsodil dr. Reismana po obtožbi na 10 dni zapora in 1000 Din denarne kazni ter na 300 Din sodnih stroškov, pogojno na 2 leti. r,tr	•*	i
Auto, ki nima sreče. Ob priliki Westno-vega lova na Dravskem polju in njegove družbe, so časopisi poročali o hudi nezgodi njegovega najnovejšega, 250.000 Din vrednega avtomobila, pri čemur je baje avto utrpel okrog Din 10.000 škode. Ze teden dni nato pa je imel VVestnov avto novo smolo: Ko je stal v neki osamljeni celjski ulici, sta glasom meščanskih časopisov prišla dva nepridiprava in sredi belega dne razrezala Westnovemu avtomobilu pnevmatike ter mu zopet povzročila par tisoč Din škode. Če je imela druga nezgoda kako posebno ozadje in kakšno, časopisi niso objavili. Izgloda pa, da dotična, ki sta bila potem tudi aretirana, najbrž pnevmatike nista rezala iz gole zabave. Če sta si hotela s tem morda ohladiti svojo jezo nad West-nom in kakšno, tudi ni bilo javljeno. 1
Predavanje o Franclji s spremljanjem skioptičnih slik, sklicuje tukajšnja »Vzajemnost« za nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo s. Vidovič iz Maribora. Sodrugi in sodružice, udeležite se predavanja v čim večjem številu.
Ptuj
Kakšno je starostno zavarovanje? O
tem nam bo govoril v četrtek, dne 18. novembra t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani »Vzajemnosti« s. dr. Reisman na predavanju, ki ga priredi podružnica Splošne delavske zveze. Predavanje bo že ob 5. uri popoldne radi tega, da bo moglo slišati o svoji najnovejši socialni pravici tudi ono tovarniško delavstvo, ki stanuje zunaj Ptuja in bo moglo priti na predavanje takoj po končanem delu. Vabimo pa tudi vse druge delavce in delavke, ki so takrat prosti, da pridejo polnoštevilno z rodbinami na predavanje, ker gotovo vsakega zanima, kaj bo z njegovo oskrbo na starost?
Moderna trgovina. Trgovec, g. Z., je prav velikomestno preuredil svojo trgovsko hišo z velikimi izložbami in celo hodniki v prvo nadstropje iz trgovinske dvorane. Ob otvoritv1 se je ljudi kar trlo, sedaj pa že pojema to zanimanje, ker se zdijo našim ljudem taki lokali kar nekam gosposki in se bomo morali pač šele navaditi na našo »veleblagovnico«. Delavstvo se čudi, da takšni podjetniki ne čutijo potrebe, priporočati svoje trgovine v delavskem listu, ko so vendar delavci glavni odjemalci trgovin. Bodo pač morali delavci sami dokazati, da bodo tudi oni poznali samo one trgovce in obrtnike, ki najdejo pota do delavstva in delavskega časopisa.
Edina kavarna brez delavskega lista. Ne samo v Ljubljani, tudi v Ptuju imamo v sredi mesta kavarno, v kateri dobite cel kup nemških časopisov, tudi rajhovske, ne pa naše »Delavske Politike«, ali kakega drugega delavskega lista. To pa ni toliko žalostno za kavarnarja, ampak tudi za našo inteligenco, ki ne kaže prav nikakega zanimanja za delavska socijalna vprašanja. Ni potem čudno, da zija tak globok prepad med našim razumništvom in proletarijatoin, ki ga iščejo samo ob volitvah, kadar ga rabijo.
Jesenic«
Če stopiš psu na rep, zacvili. Tako cvili zdaj »Delavska pravica«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva, v svoji štev. 45 z dne 4. novembra t. 1. »Delavska Politika« jo bode v oči in najbrž bi rada še kaj izvedela o svojih neomadeževanih odbornikih. Tako se m. dr. spodtika ob »Tov. Vestnik KID«, ki je nekoč hvalil martinarskega zaupnika, češ da je priljubljen. Tudi to pohvalo, ki ni zanjo nihče prosil, so dali v »Tov. Vestnik« ljudje kova »Delavske pravice«, ki so jo tja podtaknili, da se imajo kam zaletavati. To so sporazumno podtaknjena kukavičja jajca. Vendar to izjavo radevolje vračam iznajditelju, da jo kar sam vtakne za klobuk. Postavljajo nam tudi nekaj vprašanj, kdo je kriv, da je samo 11 zaupnikov za vse delavstvo KID. Eno tako vprašanje so današnje klaverne razmere na Jesenicah. Samo naj povedo vpraševalci, kdo je te razmere zakrivil in kdo je pomagal, da so se tako poslabšale? Kar se denuncranstva tiče, je to žalostno poglavje, toda bilo bi zelo zanimivo, če bi ga razkrinkali. Gospodje okrog »Delavske pravice« tega najbrž ne bi bili veseli. Tudi je res delavstvo na kolenih. Toda po čigavi krivdi? — Marsikdo od voditeljev je hotel biti povišan, in tudi je. Toda kje? Dva martinarska zaupnika, ki sta napredovala, sta napredovala zaradi svoje sposobnosti, ne pa zaradi denuncijanstva, kakor bi to izgledalo iz »Delavske pravice«. Kje pa so vsi oni, ki so na pogajanjih za kolektivno pogodbo v Ljubljani na veliko se »borili« za delavske pravice1, zdaj so pa nastavljeni? In to še celo na račun drugih članov JSZ. Podpredsedniki, tajniki, zapisnikarji in drugi zastopniki JSZ in ZZD so bili povišani, dobili so boljše plače, boljša tovarniška stanovanja itd. — in to na čigav račun? Na naš delavski! Ali se je kdo že in-
>enus
SEVERM
4,
j rt
'JlmA
r
na £
odma Zalocja l*uai* oblek v m | A | | Mcanboru pr*
J*LAh glavni TRG 2
Stran 4
formiral, v kateri plačilni skupini pa je bil clo zadnjih mesecev glavni zaupnik marti-narne? Clankar seveda zagovarja MAO. Saj ga lahko, ko je pa njegova organizacija na račun MAO oživela. Kdo pa je zasedal v MAO takrat, ko je bil akt o razrešitvi zaupnikov, ki se je naslanjal nanj, razobe-šen pri KID. Očita razprave v Ljubljani v letu 1934. Tega pa ne omenja, da so bile le dva dni in so znašale dnevnice po Din 30 dnevno. Ko so bile pa razprave letos v Ljubljani, so trajale 28 dni in vsakdo je dobil Din 120 dnevnice, polno mezdo in še voznino. Mi vemo, da je eden teh zastopnikov v Ljubljani dobil za 28 dni celih Din 3496 (reci tritisočštiristošestindevetdeset dinarjev). Kaj pravite, kdo je to plačal? Mi delavcj, in nihče drugi! Omenja, da se je na shodih drugače rohnelo, kakor pa se je delalo. Res je to — in v letu 1937 se je to zgodilo? Kdo pa so bili ti govorniki v tem letu? Naj se gospoda malo potiplje, pa bo videla, da ni treba daleč iti — če je sploh treba kam iti. Nekaj drugega pa je bilo 12 javnih shodov v letu 1934, kjer so sodelovale vse tri delavske organizacije, ne pa MAO iti je bil tudi uspeh tu. Taprat se je pokazalo, kdo pravilno zastopa delavsko stvar in kdo ne in kdo je zaupanja vreden! Anonimni člankar v »Delavski pravici« natolcuje, da se je 1. 1934 izgubilo premog, drva, družinsko in stanovanjsko doklado
—	vendar to se ni zgodilo leta 1934. nego leta 1932. in sicer v dneh 29., 30. in 31. marca, ko je tozadevni zapisnik podpisala JSZ z .1. Jerantom vred. In ne le to, tudi 5 odst. znižanje mezd se je tedaj podpisalo — zamolčali ste pa tedaj to, da je tovarna preklicala odpoved podano delavskim zaupnikom, tako da so se tudi še od 16. marca 1932. naprej nahajali v službi. In kaj ste napravili ob kolektivni pogodbi v letu 1937, to čutimo še vedno mi vsi na svojih plečih in v svojih kuvertah. Kolektivna pogodba iz 1. 1934 je pa v ponos meni in vsemu delavstvu in kadar si bomo spet priborili to nazaj, kar smo s to pogodbo imeli, bomo lahko zadovoljni vsi. Kako je z današnjo, vprašajte Vaše nenastavljene člane ali pa one, ki imajo po tri, štiri sinove v tovarni, pa Vam b.odo povedali kakšen zločin ste napravili. Ozrite se samo po nekaterih obratih in tam naj Vam povedo razliko med 1934 in 1937! Prvi zločin ste napravili pri Slogradu, drugi je bil pa pri KID. Kdo je zdaj priljubljen pri KID in kako se upošteva kdo, naj služi sledeča primerjava:	pri
30 na novo sprejetih delavcih jih dobi NSZ 8, JSZ 8, ZZI) kot najmlajša organizacija seveda 10, tovarna sama da 3 in priljubljeni Celesnik pa — enega samega! Kaj pravite, ali Vam je jasno zakaj je taka razlika n. pr. med JSZ in ZZD na eni strani in med Celesnikom na drugi? Zaradi tega, delavci
kar presodite sami, kam spadate. Videli boste potem, kje je mrtvilo in kdo Vam kaj doseže. Mrtvilo je in bo, dokler spet ne oživi SMRJ, podr. Jesenice in Javornik in ne začne z delom za korist delavstva pri KID. Cas Liti. Zaradi tega pridite vsi ponosno in brez bojazni v svobodno strokovno organizacijo SMRJ in ne poslušajte osebnih koristolovcev. Imate dovolj preizkušenj:	Slograd,	Jesenice-KID,	Jesenice-
tekstilci, Kranj, Tržič itd. Ali še niste spoznali volkov^ v ovčjih 'kožah. Kadar čutijo, da jim obračate hrbet, zacvilijo kakor cvili pes, če se mu stopi na rep. Če bo treba, pa še kaj!
Čelesnik Ivan.
Važno predavanje. V nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne se bo vršilo v Delavskem domu delavsko predavanje. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen iz Maribora in sicer prvi o Masa-ryku in delavstvu, drugi pa o socialni zaščiti. Delavci in delavke, pridite!
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) dvojni spored: »Ulica do raja« v Hansom Moserjem v glavni vlogi in »Vse zaradi glazbe« z Horbigerjem v glavni vlogi. Dodatki običajni. Sledi »Romanca«.
Kamnik
Masarykova spominska svečanost se bo vršila v soboto, dne 20. t. m. s pričetkom ob 20. uri v kinodvorani. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen. Vabljeni vsi delavci in vsi prijatelji prave demokracije.
LeSe pri Prevaljah
Mladina spada v delavska kulturna društva! Mladini je treba vzgoje in izobrazbe. Delavska mladina ima obojega premalo. Ljudska šola ne nudi mlademu človeku tega, kar potrebuje na svoji poti skozi življenje in ko mlad človek zapusti šolo, postane navadno žrtev razmer, igračka usode, ker je brez odpornosti, in to baš radi pomanjkanja izobrazbe. Na seji »Vzajemnosti«, dne 20. oktobra je bilo govora o tem, kako pritegniti mladino naših rudarjev in upokojencev, ki ima že nad 15 let, k smotrnemu delu v naši delavski kulturni organizaciji. Mladina, ki jo zaposlimo s kulturnim delom in ji nudimo priliko, da se izobrazi, ne bo pijančevala in se udajala življenjskim navadam, ki delajo človeka odurnega. Stariše pozivamo, da napotijo svoje šoli .odrasle otroke v »Vzajemnost«, da bodo postali dostojni ljudje, poleg tega pa tudi zavedni bojevniki za boljšo bodočnost. »Vzajemnost« pa bo morala seveda poskrbeti tudi za primerna predavanja in razviti svoje delo v vseh panogah, ki jih je mogoče v okviru statutov oživotvoriti.
Delavski pravni svetovalec
Jamčenje za prodanega konja (Pesje)
Vprašanje: Kupil sem konja ter mi je prodajalec jamčil, da konj nima nobene napake. Ker mi je bil konj premlad, sem ga prodal naprej, pa mi ga je kupec že čez 8 dni vrnil, češ, da ima konj mesečno slepoto. Takoj sem zapeljal konja k onemu, ki ga je meni prodal ter zahtSval od njega, da ga vzame nazaj, pa je odklonil, češ, da je že minilo 6 tednov in da za konja več ne jamči. Ali lahko kljub temu zahtevam od prodajalca še povračilo škode, dasiravno je že minil jamčevni rok po zakonu?
Odgovor: Po zakonu jamči prodajalec tudi za hibe prodane živine ki so mu bile znane, pa jih je zamolčal, le 6 tednov. Če je ta rok že minil, ne morete več vložiti tožbe proti njemu.
Zahtevki nezakonske matere in otroka
Vprašanje: Pred 17. leti me je nez. mati tožila radi očetovstva njenega otroka. Pravda takrat ni bila rešena, ampak je bila odložena, da otrok nekoliko doraste ter da se ugotovi, če je kaj meni podoben in če sem jaz njegov oče. Po 17. letih je nez. mati pravdo obnovila in me je na podlagi preiskave krvi sodišče spoznalo za očeta. Otrok se sedaj že sam preživlja. Ali more nezakonska mati zahtevati od mene povračilo porodnih stroškov in pa izdatkov,
ki jih je imela za vzgojo in vzrejo otroka? Ali imam jaz še kake dolžnosti napram otroku glede dote ali glede vzdrževanja?
Odgovor: Plačila porodnih stroškov nezakonska mati ne more več zahtevati, ker zadevni zahtevek zastara v treh letih. Tudi povračilo tega kar je uporabila za vzrejo otroka lahko zahteva le za zadnja tri leta, če je v tem času imela v to svrho kake izdatke, za prejšnji čas je njen zahtevek že zastaral. Če se otrok sedaj sam vzdržuje, niste dolžni več prispevati k njegovemu vzdrževanju, bodete pa morali prispevati, ako bo otrok postal brez svoje krivde nesposoben za pridobivanje.
Čevljarski stroj (Rečica)
Vprašanje: 2e leta 1923. mi je oče obljubil, da mi bo dal čevljarski stroj, radi tega, ker sem pri njem napravil večje število šihtov. Oče je pozneje posestvo izročil sestri, jaz pa sem odšel od doma in vzel seboj tudi stroj. Oče me je tožil radi vrnitve stroja in sedaj ne vem ali mu ga moram vrniti ali ne?
Odgovor: Če ste bili obsojeni, da morate očetu stroj vrniti, mu ga morate seveda izročiti, če pravda še teče pa ugovarjajte, da Vam je oče dal stroj za šilite, ki ste jih napravili, in bo moralo sodišče tožbo zavrniti, če Vi dokažete, da je res bil med Vama tak dogovor.
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
Poštni predal štev. 3. Telefon snterurban štev. 5.
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje.
Osradnja pisarna In centralno skladlila v Prevaljah.
Podružnice i
Prevalje) Leie, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Gužtanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri, Prodaja se le članom, član društva lahko postane vsak. Delež
znaša samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V slogi je moč, v delu rešitev!
Boj med demokracijo
Žlahta brani svoje postojanke.
Poljski narod se bori že več let za demokracijo na Poljskem, zlasti socialistično delavstvo in močno kmetiško gibanje. — Žlahta se boji demokracije. Voditelj fašističnih stremljenj je inšpektor voj- j ske, maršal Ridz-Smygli, dočim je
in diktaturo na Poljskem
predsednik republike, MSoscicki, proti tem načrtom. — Za načrti maršala se ne strinjajo niti pristaši Pilsudskega, ki je oče sedanjega režima. Borba se vrši sedaj z ozirom na pritisk naroda med poljsko žlahto.
Poljski socialisti se uveljavljajo
Predsednik republike razpravlja s predstavniki socialistov
Predsednik Poljske republike je sprejel predstavnike socialistične stranke in strokovnih organizacij v posebni avdijenci. Pri tej priliki so mu socialisti izročili obširen memorandum, v katerem ga svarc pred nadaljnjim sodelovanjem s fašistič-
V ogledalu
Senzacije protižidovskega boja. Časo-DisV ki_so pod vplivom nemške nacional-socialisične propagande, v Ljubljani posebno »Slovenec«, radi prinašajo in pogrevajo krvave pravljice o Židih. V Beogradu je v tem oziru še huje. Tam izhajajo neki dnevniki in listi, o katerih'pravi »Nova Riječ«:
»Najglasnejši kričači za čistost in obrambo rasne kulture, najhujši borci proti vsemu, kar prihaja od zunaj, poznajo v teh svojih »čistih poslih« eno izjemo: kadar sprejemajo iz tujine denar in kadar gre za uvoz najgršega gnoja in metod, ki so vredne samo še pocestnih roparjev.«
Pri tem pa včasih temeljito nasedejo. Tako je Cicvaričev dnevnik »Balkan« nedavno začel dokazovati veliko vlogo, ki da jo igrajo Židi pri sestavljanju programa zagrebške radio-postaje. In v tem senzacionalnem razkrinkavanju je nekdo dobro potegnil »Balkan«: v njegovem hujskaškem slogu mu je poslal dopis, v katerem dokazuje, kako Židi res nesramno vplivajo na zagrebški radio. Navedel je pa same izmišljotine, prikazal kot Žide same čiste hitler-jevce in arijce in našteval nastope ljudi, ki so že davno umrli itd.
In Cicvaričev »Balkan« je te potegavščine gladko natisnil kot svoja nova senzacionalna razkritja o programu zagrebške radio-postaje.
Tako je »resni« Cicvaričev dnevnik poročal, da je Egon Ervvin Kisch (znani pisatelj, ki se z glasbo ne peča) v zagrebškem radiu dirigiral Beethovnovo 10. simfonijo (teh simfonij je samo devet); 29. aprila da je dirigiral Mefidelsohn (ki je umrl že 1847. leta!) svojo židovsko, danes v Nemčiji prepovedano glasbo; 30. maja da je zagrebška postaja oddajala 3. dejanje opere »Pale-strina« (ime samo že pove tendenco), ki jo je uglasbil Jud Abraham Pfitzner. (Pale-strina je največji kompozitor katoliške glasbe, Pfitzner je pa nacionalsocialist!)
Dalje je bil 3. julija povabljen in drago plačan Anton Rubinstein, da je zapel samo dve židovski pesmi. Za to svoje enkratno gostovanje je prejel več, kakor zaslužijo naši domači pevci cel mesec.« (V resnici je komponist Rubinstein umrl že 1894. leta!)
6.	septembra so štiriročno igrali na klavirju Jud F. Griinbaum in madjarski žid Farkaš slavno Chopinovo simfonijo »Pastorale«. (Prva dva sta v resnici dunajska komika, Chopin sploh nima simfonij, a Pastorale je komponiral Beethoven!)
»28. septembra je deklamiral neki dečko z Dunaja po imenu W. Busch prevode pesmi iz starega sv. pisma. Pesmi so seveda židovske, in ta deček... je tudi Jud.« (V resnici je bil W. Busch slavni nemški humorist in risar, avtor »Maksa in Morica« in je žal že davno v grobu!)
Članek s temi potegavščinami se je končal: »Napisal sem Vam to pismo v želji, da pomagam svoji domovini in da tudi jaz prispevam k temu, da se odpro oči mojih rojakov.«
In neznani dopisnik je res mnogo prispeval k temu, da se odpro oči rojakov, ki se zdaj smejejo »Balkanu« in v sem meščanskim časopisom, ki prinašajo kot čisto resnico ne samo potegavščine, temveč tudi dobro premišljene, zavestne laži in senzacionalne »novice«.
nimi državami, ki se hočejo polastiti poljskega ozemlja in izzivajo vojno, v ostalem pa opozarjajo na to, da je treba prekiniti z diktaturo doma in razpisati volitve na podlagi demokratičnega volilnega reda.
Slovenska Bistrica
Delavsko predavanje. Podružnica SMRJ sklicuje za nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob 8. uri zjutraj o hotelu »Beograd« predavanje o socialni zaščiti in pomenu strokovne organizacije. Predavala bosta ss. Petejan in Jelen. Delavci in delavke, pridite vsi!
Železniški upokojenci, miloščlnarji, rentniki in vdove se opozarjajo, da čimprej oddajo legitimacije v svrho podaljšanja veljavnosti za leto 1938 (v Mariboru na glavnem ali koroškem kolodvoru, kjer so jih oddajali doslej.) Priložiti je zadnji odrezek poštne nakaznice, s katero so prejeli nakazano pokojnino ter za vsako legitimacijo v gotovini din 4. Razen tega je treba še priložiti posebne izjave, katere se dobe tam, kjer se oddajo legitimacije.
Kurenčkova Nežka in državni upokojenci. Kar »Slovenec« ne sme ali ne more napisati v gramatikalni slovenščini, da ne. bi prišel sam s seboj v konflikt, to opravi Kurenčkova Nežka oz. Frtaučkov Gustl v dialektu. Ta pisava, ki se je poslužuje pobožni list v svojih nedeljskih izdajah, bi najbrž imela služiti njegovim čitateljem kot razvedrilo, a obenem bi naj to bil ventil, da ne bi eksplodirali vsi tisti, ki se jezijo nad neskladnostjo »Slovenčeve« pisave ter dejanji njegovih ljudi. »Slovenec« je dolgo časa tolažil državne uslužbence in upokojence ter jim zagotavljal skorajšnje izdatno povišanje prejemkov. Hudo je napadal vse tiste, ki so skušali v parlamentu in izven njega karkoli podvzeti v svrho pospešitve tega povišanja, češ, vsi vi ste prišli prepozno, ker se vlada jže dolgo bavi s tem vprašanjem in ga bo že v kratkem zadovoljivo rešila itd. Skratka: bilo je mnogo kokodakanja, toda »Slovenčeva« kura je končno znesla prav drobno jajčece • • ■
‘ -	•'	-	Tisti,
ki so najbolj potrebni povišanja, ga niso bili deležni in to so upokojenci, ki prejemajo n. pr. za 37 let službe Din 400 pokojnine mesečno. Kurenčkova Nežka jih opominja v dialektu, da se naj tega zavedajo, češ, da mora vlada najprej sebi ustvariti brado in da ji upokojenci itak niso več v korist, ampak samo za balast itd. in zato je za njih najbolje, da čimprej izginejo na oni svet. Potem pa se »Slovenec« preko Nežke prav neslano ponorčuje iz uboge pare ter navaja^ da si upokojenci morajo kupovati stare žemlje, ker za sveže nimajo denarja, stare so cenejše, saj se dobijo tri, na mesto dveh svežih za en dinar. Ker pa upokojenci nimajo zob, ne morejo starih žemelj jesti in zato morajo stradati. Radi tega je najboljše, da upokojenci čimprej pomro. Toda Nežka jih zopet svari, češ, da bo tudi tam za upokojence slabo, ker da nimajo zob in ne bodo mogli škripati, ako pridejo v pekel. (Torej se »Slovenec« norčuje tudi iz večnosti.) Državni upokojenci in vsi oni, ki bodo to nekoč postali, naj si te »Slovenčeve« neslanosti, četudi napisane v dialektu, enkrat za vselej dobro zapomnijo. Lahko je ljudem, ki se valjajo na milijonih ali pa, ki prejemajo baronske plače, norčevati se (g revežev. Nerazumljivo je samo to. da ljudje, ki se jim rogajo, vse te brce »ljudskih prijateljev« mirno prenašajo. Državni upokojenci naj sedaj izginejo na oni svet, pozneje enkrat, ko bodo gospoda potrebovala glasove, pa bodo lahko zopet prišli, čeprav mrtvi, glasovat na ta svet. — Upokojenec.
MALI OGLASI
Plaši čltatel |1 kupujejo nafceuejše pri naših liiNerentlhl
Franc Kormcnnav naslKarl Rali
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija ln igrače vseh vrst Nai-v«čj« Izbira in naiboliši nakan.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domf.uo.z.
Maribor. Frankopanov« ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cen), občinstva za izdelavo oblek za gospode in dam« po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in eolldna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Naročajte tiskovine
V Ljudski tiskarni
Maribor, Sodna ulica št. 20
ZnMeufllte petino m pouscd Kruh in pecluo iz DeltrosRe pehnrne i> Mariboru, Rjgs
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.