73. številka. Trst, v sredo dne f. aprila 1903. Tečaj XXVIII n „EDINOST^ izhaja enkrat na dan, r&zun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 3 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tobakamah v Trstu se prodajajo posamične Številk- po 6 stot. (3 nvč.»; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo politične^ društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč i Ljudsko šolstvo v Trstu. G asom {»oročila name=tništva v Trstu o stanju ljudskog* šolstva v m°stu tržaškem ir, v okolc v š »iskem letu 1901—1902 je znašalo število za ob sk š 'le obvezanih otrok v me-tu 21 856 v rkol ci ti90» skupno 2* 762 Od teh jih je obiskovalo: ljudske in meščanske s »le: v mestu 13 676, v okolici 3330, skupno 17 006; z«s»bne šole: v mestu 1694, v okolici 98, skupno 1792; v še in Htrok'»vne šole: v mestu 1258, v okolici — 0 ! ! Torej je od onih 28.762 otrok, ki so d>lžni obiskovati š >lo, ob skovalo resn-čno le 20 056 otrok. PoroSilo pravi, da ni znano število tistih otrok v dobi od 6—14 let, ki so dob vali pouk doma, ali so obiskovali v nanje s »le, ali p i niso uživali n i k a-k e g a pouka. Iz navedenih št mik pa izhaja, d i v to zadajo kategorij » jih spada 8706, tO je, polnih 30 odstotkov , 4 s sedmero razredov; 4 so bi e nemške, in sicer 3 s peter), 1 s šestero razredov. 11 je bilo slovenskih, in sicer 1 z dvema, 2 s trem , 8 e štirimi razredi. Jtil janom je bilo torej na razpolago na javnih ljudskih in meščanskih š »lah 165 razredov ali 72 odstotkov; Nemcem 24 ali 10 odstotkov ; Slovencem 40 razredov ali od-jtotkov, od skupnih 229 razredov. (Š^e vilo vb »orednic ni navedeno.) Rizun teh je obstojal > 12 zasebnih ljudskih š >1: "> z italijanskim, 2 z nemškim. 1 s francDzko-nemškim, 1 z grškim, 2 s s'o-venskim, 1 s srbskim poučnim jez kom. Od 17 (X>» otrok, ki so obiskovali javne ljudske in meščan-ke šole, jih je bilo 3370 v prvem šolskem letu (7. leto ž "Ijeaja), 3307 v drugem (8. leto), 3337 v tretjem (9. leto), 3340 v četrtem (10. leto), 1443 v petem (11. leto), 1150 v šestem (12. leto), 529 v sedmem (13 leto), 440 v osmem (14. leto). Te številke dokazujejo jasno in razločno, kako grozno na s'abem je ljudsko šolstvo v Trstu in po okolici. Vendar se ne zdi vredno naši vladi, da bi nekoliko posvetila v to temo in poskrbela za oipomoč. Vse gleda z neverjetno ravnodušiostjo, da za Trst niso v veljavi ne državni teme 1 j u i i a nedržavni šolski zakoni. Da ta zanemarjenost ni novejega datuma, ampak ukoreničena in da se bujno razvija dalje, to dokazuje statistika, ki jo je izdala statistična centralna komisija na Dunaju o učnih zavodih v kraljestvih in deželah, in k. za leto 1897—1898 od 25.491 otrok, dolžnih obs'^ovati šolo in za leto 1898—1899 od 25.671 otrok, dolžnih obiskovati šolo, ne izkazuje nikakik otrok, ki ho bili odtegneni šolskemu p o m k u, in sicer baje zato n e, ke r opis šolstva v Trstu še ni dovršen. Iz navedenih dat izhaja pa, d d je število takih otrok (ki niso obiskovali Šolo) v letu 1897—1898 znašalo 7181, v letu 1898 do 1899 6885 otrok. Ti podatki dokazujejo, da v Trsta z okolieo (izvzemši Ist--o) več normalno razvitih otrok ne uživa šolskega pouka, nego v kateri drugi po krajini. Namreč v letu 1897—1898 20 odstotkov, 1898—1899 27 odstotkov, 1901 d. 1902 ee\6 30 odstotkov. Kako dolgo bo trajalo še to izjemno stanje ? Kako dolgo še bo Trst n*>d vsakim zakonom državnim osnovnim in šolskim za j konom ? ! Kdaj pridejo tudi v t> nesrečno deželo normalni odnoŠaji ?! Kdaj se začne uprava države zavedati svoje dolžnosti, da tudi v tej pokrajini napravi red ? ! Kdaj pošlje sem dol: svojih organov, ki ne bodo le »nevtralni« in »jednako dob**ohotni« nasproti obema plemenoma v zmislu Koerber jevem, ampik, ki b d > zahtevali od vsakogar, naj spoi u e obstoječe državne zakone ? ! Kdaj, kdaj se onim, ki so pokli^aui, da čuvajo božje in človeško p*av>, gaue vest, ki jih prisili govoriti glasno, da Slove nec ni parija v tej pokrajini, ampak državljan, ki ima pravico do uživanja vsehdobr>t in svob »d, ki jih zigotovlja ustava, ki je v podlag) državi sami?! Kdaj preš ne te kroge zajest da je sramotno in nedost jrjo kulturne dižive, da je to gaženje prosvete in humaniste, ako s? narodu, ki je žejen in lačen pouka, edtezijo sredstva zi dosezanje pouka ?! In sosebno še: ako je uprava države celo v boju proti takemu narodu, ako narodu, ki proBi hrane, duševne hrane, nudi — kamenja, kakor se nam predočuje v gorenjih kričečih podatkih izlasti ozirom na slovensko pleme v tej nesrečni pokrajini. Politični pregled. V Trsta, 1. aprila 1903. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Domobranski inioist?r Welsersheimb je odgovarjal na interpelacijo posl. Tollin-gerja in Grabmavarja glede vprašanja dvoboja. Izjavil je, da dekret vojnega ministra, kateri prepoveduje častnikom pristopati v zvezo proti dvoboju, ni naperjen proti tej zvezi :n tudi ni v princ pu nasproten namenom zveze. Vojni minister pa ne ematra koristnim, da bi tuli častniki pristopali k tej zvezi, ker se častne zad »ve v vojski rašujejo na poseben način. V ta namen obstoja tudi statut o častnem svetu, ki mora biti jedini veljavni zakoo za vse osebe, podvržene vojaškim normam. M nister je potem odgovarjal na interpelacijo pes1. Daszynskega glede slučaja častnika Matasio i. Demonstracije v Zagrebu. Tekom predvčerajšnjih demonstracij bilo je vsega skupaj aretiranih 90 oseb. Več oseb je bilo ranjenih se sabljami, s ne težko. Po 8. uri zvečer so ponehali nemiri. Včeraj zjutraj so bili vsi zaprt' visokošolci izpuščani na svobodo, istotako sta bila izpuščena na svobodo tudi pisat lj Štefa n Radič in Hinko S ro-vatka. Pred časom je po al. D a s z y n s k i že stavil i-iterpelacijo, v kateri je trdil, da je poročnik Matasić v ječi povedal na zapisnik, da je princ Koburški s/oječasno nagovarjal svojo soprogo princezinjo Lnjizo — ljubico poročnika Mataeiči — naj se nališpa, da bo barona H;rscha omamila in mu izvab la denarja. Minister je tikrat odgovarjal, da ni re", da bi obstojal tak zapisnik. Na sedanjo, drugo tozadevno interpelacijo poslanca Da-szvnskega, kateri je apodiktično trdil, da ta zapisnik res obstoji pa je nvnister priznal obstoj zapisnika, a je izjavil, da z ozirom na osebo porocaika Matis:ca ii z ozirom na ne- PODLISTEK. 69 Na rojstni zemlji. epi%&! Ksaver-fta.ndor-CIJa.Ufcl ; prevel K. C. XXII — Oh, ta njegov vrt ! — se je jez la starka v kleti. — Ve, da trebam tu Mar tina, on pa i* svojim vrton — kakor da bi semenje ne moglo Čakat še do jutri ! — Ah si bil pri deklicah ? — je vprašala mali I veva. — Zlaica in Vera deliti na kašči, pr pravljati jabolka in obešati grozdje. — Tako? — je vsk'iknil Lev skoo veselo ter je takoj kreni proti kašč , do katere je vodil ozek, kak »r v rogu temen hodnik. — Vzemi svečo! — je zakiicila miti za njim, ali oi se je bil ž* izgubil v tmini. Tipajtci z rokama p> vlažnih zidovih, in vsaki hip zadevajoči 83 ob kaj trdega, prišel je slednjič do odprtih vratec kašče. \c povsem temne notranjost se je v enem kotu zibil polsvi-tel kol »bar, v katerem je drhte g »rela sve-Čica, rudeče zalivajoča dvojico mltdih de-klišiih glav, za oglom nekake police, p >-grnene s slamo, iz katere so nejasno kukala jabolka, ali kaj, bilo je le nekaj okroglega. Nekoliko dalje je bilo videti, kako visi temni gr»zd. A dalje je bila luč čim e abeja — dokler ni popolnoma izginjal kolobar v globoki tmini. Obrazi deklic sta izgledala nenavadni v tej nesigurni luč . — Zlatica — daj, posveti malo — jima je zakl cal. — Kdo je ti? — je vprašal Zlatkin glas. — L°v ! — je vskliknila Vera pr jC: svoy": volji veselim gladom in se dilje nekaj šepnila Zlati, Česar pa Lev ni mogel razu meti. Na to je skrila glavo bolj v seaco. Lev je občutil \eselost njenega glasu, istotako mu ni ostal i skrita njena kretnja. To je storilo, da sta ga minila nedločnost in dvom. da b mogel priti neprilično. »Sij — deklice imajo vedno kaj pripovedovati ena drugi svojih stvari« — je misM poprđj, a sedaj je bil prepričan, da se veseliti njegovega pri hoda. — Slednjič vaju človek vendar n ijde ! - je rekel radi tega vesalo, pokloaivši se Veri, ki je Š9 vedno sramežljivo stala v senci in se izogibala luči. — Smem-li pomagati ? — Ddj — daj — evo ti sukanca in grozdja — pa veži — je začela Z atica smejč se. Vera je tudi vezala grozd na grozd in jih davala Z atici, katera jih je, tako vezane, raz'jb'šilt na palice. Lev je uganil Zlatičino namero, da bi ga draž la, ko mu je določila isto delo z Vero. — No — on se je v resnici l)til poala, Vera mu je dala sukanca. V tem so se njiju roke v tmini dotaknile. Ta dotika mu je bila kakor iskra sTelna —-a potem sladka in razkošna. Zdelo se mu je tu li, da so njeni prstiči zadrhteli. Tudi njega se je prijela neka vzburjenost in vezal je le po sili. B »lj je motril Vero, ki je vedno molčala in bila nekako razburjena — ali bila je krasna in draže^tna kakor vedno. Kakor da je na delu in opravilu dobivala novih čarov ia jih razkrivala. Vsaka nje kretnja se je odlikovala z neko zaokroženostjo in harmonijo. Nikdar se ni pr^vzdigaila na preveč ne prema'o, ko je sezala po grozdu, da ga da Zlatici; prstiči bo z neop sao dražestjo zavozlavali konČice in se je hitro odmikalo delo iz-pod njih. V licu jej je sijala dobrota in neko umirjeno blaženstvo. L?v je poaav-ljal v sebi neprestano, kako krasna in dobra je. A ko ga je pogledala se svojima velikima očesama, ki sti tu v polunoči dobivali povsem temno barvo, in je bil ta pogled vsakokrat poln milosti in ves plemenit, spremljan prijetnim nasmehom — tedaj se je topil od slasti in se mu je vedno uri vala misel, kako zaneijive dokaze se ni zdelo vredno, da bi se poročnika pozvalo pred Častni svet. O položaju. »Information« opaža svoje uverjenje, da shod mladočeških zaupnikov, ki se bo vršil v Pragi (kakor znano) dne 26. aprila, postane v sijajno izjavo zaupanja za mladočeške poslance. »Vzroki, ki so prisilili Mladočehe — pravi »Information« — da so se postavili na tla realne politike, so tako prepričevalne nravi, da jih treba le mirno poslušati, pa prepričajo. Ako se možje, ka-koršnji so Pacrfk, Stranskv, Kramar, odpovedujejo napadu na fronto, ki ni dovel do cilja, da potem dosežejo isto z gibanjem od strani, potem si moremo domnevati, da bo vedeli, kaj delajo. In če jim je klub sledil skoro soglasno, je to znamenje, da so prepričevalno delovali vzroki, ki so določili spremembo fronte. In kar je prepričalo na Dunaju, prepriča tudi v Pragi, ker na bregovih Vltave veljajo logike, kakor na bregovih Donave. Mladočeški klub je pokazal razumnost, ko se je odrekel brezupne ob-strukcije, s katero bi politično nič ne dosegli, gospodarski pa bi Češki in Avstriji hudo škodovali ; tako mora sedaj rečeni klub pokazati poguma s tem, da se ne da ostrasiti od radikalne fronde. Veliki francozki zgodovinar-filozof 19. stoletja, Hippolite Taine, je izborno rekel, da, ako bi se leta 1793. razumni ljudje sami šteli, bi grozovlada Jakobincev ne bila trajala niti 24 ur. Niti sami niso vedeli (razumni namreč) kako močni so sami in kako slab je bil sovražnik. Treznim elementom v češkem narodu ne treba druzega, nego da se seštejejo in ves svet bo videl takoj, kako malo pomenja češKo jako-binstvo, ki napolnjuje sedaj svet se svojim krikom«. Tudi znaai vodja čeških realistov, profesor Masarik, se je v klubu Bvoje stranke izrekel o sedanji evoluciji v češki politiki. Po njegovem mnenju ne gre sedaj samo za to, da-li naj se ob3truira ali ne. Velika pogreška da bi bila, ako bi hoteli vse staviti na eno karto — obstrukcije. Eakrat že bo Mladočehi bili tepeni s tako politiko. Prof. Masarvk se je toplo zavzel za pomirjenje z Nemci. Najbolji češki kralji da so delovali za mir z Nemci. Ali ta mir mora biti kulturen mir z vsem nemškim narodom — to je naloga prave češke svetovne politike. Res je, da bo Nemci brutalni, ali med njimi je tudi pametnih ljudij. Masafik pa vprašuje dalje: Ali niso Ruai brutalni nasproti Poljakom, Poljaki nasproti Malorusom, Bolgari proti Srbom itd.? Glede jezikovnega dobra in divna ženica bi bila Vera ! Pa da bi ravno njegova bila, tedaj bi seže dal prenašati zakon. — Oh, — Lev — veži bolje — je rekla Z'atica, kateri so slabo vezani grozdi uhajali iz rok in padali na tla. — Ah, vidim, d« nisi zadovoljna z mano — pa ne bom več — je odgovoril Lev in pustil vezanje. Gospa sestra je odšla? — se je obrnil d » Vere. — Da, odšla je predvčerajšnjim. Sirota — je morala v mesto. Mnogo trpi — bedna Otilija. — A meni je najteže; v svoji nesreči — seveda — je raz'ourjena — pak misli, da jej tudi jaz nisem dobra — a jaz jo ljubim in trpim za njo morda kakor ona sama. Lev ie vedel po upravitelju, da je Otilija skupno z Danijelom provzročila grozen prizor očetu in Veri — zaradi vina — in ni bilo miru, dokler ni Vera zaprosila očeta, da ima da polovico pridelka. Lev pa ni hotel povpraševati po bližje niti potem, ko je Vera nadaljeva, da bo morala sedaj prodati kaj druzega iz gospodarstva, da poplača davke, radi katerih je došal eksekutor ravno na dan Otilijinega odhoda. (Pride še.) vprašanja zahteva prolVsor Maearik jedno-j eziĆDoet do zadnjih konsevenc. In rešitev jezikovnega vprašanja ne smatra možno brez spremembe ustave in državne in deželne uprave. Iz teh izvajanj je razvidno, kako njegovi nazori glede rešenja jezikovnega vprašanja divergirajo od nazorov ogromne večine naroda češkega in pa da se on strogo drži stališča neg ranja vsa te vzajemnosti med Slovan Ali čuden mož to. On pravi, da so Nemci brutalni in da so Rini in Poljaki tudi brutaln1. Ali z brutalnimi Nemci bi »e hotel pobotati — za vsako vzajemno postopanje z »brutalnimi« Slovani pa ima le posmeh obžalovanja. Slednjič caj zabeležimo še izjavo cesarjevo o tedanji češki politiki. P red včeraj nji m je bil povabljen na dvorni obed tudi podpredsednik zbornice poslancev, Ceh dr. Za-ček. Ce*ar se je razgovarjal žnjim o situvaciji v parlamentu in je izrekel nado, da bodo razprave v zbornici napredovale in da narod češki odobri taktično postopanje mladočeškega kluba. Iredentistični pojavi v navzočnosti italijanske vlade. Minole dni eo slavili v Ferrari v Italiji petdesetletnico obglavlje-nja trojice berite! je v za svobcdo in nezavisnost Itiiije. Na proslavah je sodelovala tudi italijanska vlada, zastopana po ministru Ga-limbert". Veliki listi so prine°li le sumarne opise teh svečanosti, ali z provincijalnih in lokalnih listov je posneti, da je bila to velika iredentUtična denar nštracija. Iako dontša bolonježki pira ustajo. Tudi v vilajetu Kosovo ustaja stalno napreduje. 1'staško gibanje se bržkone koncentrira v Istibu, Perlepu in v okolici Kiš^eva. Ustaši Bamerujejo baje razstreliti z dinamitom vojašnico in artilerijski park v letibu ter pretrgati vse brzojavne in železniške zveze. Govori se tudi, da pride ustašem na pomoč mn^go bolgarskih častnikov. Tržaške vesti. -f* Filip Abram. Danes je umrl na Du naju po kratki bolezni naš rojak, senatni predsednik na najvišjem sod;šču, gospod dvorni svčtnik Filip Abram. Veleugledni družini izrekamo naše sožalje, pokojniku pa časten spomin ! Vladika dr. Nagi se je včeraj povrnil iz Opatije v Trst. Zopet korak naprej ! Danes je bil pomemben dan v zgodovini naših bojev za enakopravnost neŠ ga jezika na sodiščih D anes seje zgodilo prvikrat, da je na kazenski razpravi na t u k. deželnem sodišču zastopnik državnega pravdništva zastopal zatožbo v slovenskem jeziku. In p< h valno moramo priznati, da je g. namestniku držav, pravdnika Pancraziju prav lepo tekla s'ovenska beseda, kar nam utrja uverjenje, da so vaeskori slovenske razprave v Trstu možne, ako se le hoxe. A ne bi bilo prav, ako ne bi se tudi hvaležno spominjali naših odvetnikov za nji-II Kesto del t(0vo jekleno vztrajnost in železno doslednost Carlino« himno, ki *e je pevala o tej svečani v borbi za pravo našega Jjezika, ki je obro-priliki in — pred ministrom V" himni je rfila nadaljen p( memben vapeh ! značilna zadnja kitica : Agitacija t Italiji za tržaško vseuči »A sonni, a scgni adulteri UŠČe. Tridentioski >Alto Adge« objavlja i Aipe non «• guanciale: pogovor Bvtjega rimskega dopisnika s poslan- al doppio mor Dnilio i cem pinchia> tj je izjavil, da se bo f-hod di- guarda -- - „ ,, Nasiin lrredentarjeiii. Pišejo nfm: govor. Kak« r pse »Gazzetta rerrarese«v it. ; „ . , . . . ^ , . ..... . Našim irredentarjem, pravim ! loita s tem t•>, so klicali mej govorom ministra: »A b -i . , A « „, . , . * . . mi-l m le nase tržaške in sploh na irreden- b a s s o i A u m t r : a ! »To mu je bilo vendar .... j • tarje, živeče v nasi državi. Tem in tudi onim, ki še niso »popolni« ter je nac. italijanski listi v naših pokrajinah sol „, , . _ . , , • ,. „ Slučaj ali sreča je nanesla, da sera pri- molcan o vsem tem. /a diuge ljudi pa kriči' , , * , . , yt . , ._, 5 J 1 šel v dotiko z dvema tržaškima t ks lrreden- dejstvo ^anio, d« eo v Italiji možni taki po- - , . A , ., . j 4 i , r tarjema, ki sta bila v svojem irre dentarskem javi celo vsprico ministrov samb. I , . , .. , * , _ . , navdušerju šla v bltzeno deželo, cla ee tam Razmere na Balkanu Iz Belgrada navžijeta ene blažilne sreče, katero jim tu poročajo, da fo Albanc. v popolni ustaji in Q(Jreka _ harbarska država naša f sicer radi tega, ker n< č»jo, »la bi se izvele reforme, vsled karer h bi oni ne megli več malce preveč in je reagiral z besedami : »Abbasso nesstmo!« tako neovirano izvrševat- svojih nas Iste v nad pryo> Q čem4;r Bfa ee razg0Varjal8, je Dotična sta bila odšla vsaki za se in sta se s«še le v nekem večem laškrm mestu. bil Razmere v tržaški bolnišnici pogledom na naše slovenske 1 olnike morajo biti res že tkoro kričeče in krivične, kakor spričuje na-stopDi slučaj : Ivan Sluga iz Javorija hst. 41 proBil je dne 8. januvarja t, 1. za vsprejem v navedeno boliršnico, ker je bil na prstu roke nevarno ranjen in bo mu ga po 44-dnevnem zdravljenju morali zdravniki odrezati. Izkazal se je s potrebnimi spričevali od občinskega zdravnika in županstva v Prdgradu, kamor dotičnik pripada. Neki uradnik, ki ima svojo p sarn»j na levo ob uhodu in kateremu »e Sluga izročil dotični spričevali, pozdravil je tega našeg"a človeka z be9edami dostojnimi 2000-letne kulture : »Mostro di schiavo« ! Ko se je do s'tfga narentačfl nad njim, je vrhu vsfga preklel še občinskega zdravnika in župarstvo v Podgradu baje zato, ker sta izdala spričevali v našem slovenskem jeziku. rezultata odmerjenja prejšnjega leta, počelo se je podrobno razpravljanje. poskus samomora. Včeraj poprludne vrgel se je skozi okno s četrtega nadstropja hiše št. 440 v ulici Acquedotto 24-letni reporter sociialist:čnega lista >11 Lavoratorec, Umberto Bruno Calligaris. Težko prškodo-vanega fo ga o lnesli v mestno bolnišnico in je malo nade, da bi mu rešili življenje. Pri njem so našli li;tič, na katerem je bilo napisano : »Imenujem ee Umberto Calligaris in Fe umorim, ker sem bil po nedolžnem obdcl-žen«. Čalligaris je sodeloval tudi pri »Frusti« in zatrjuje se, da je bil rn prvi, ki je poskušal izvrš ti ono iz^iljenje 2000 kron, s katerem smo poročali včeraj. UzmoTiči t »foiulo Coroneo«. Pred dnevi smo pisali o pogostih tatvinah, ki Fe dogajajo v znanem »fondu Coroneo«, kjer se slovanskim prtbivalstvom Turčije. Te dni je kakih 500 Albancev napadlo Vuskritru in od turškiii oblastev zshtevalo izročitev krietijaoskih orožnikov. Kaimakan se je u lal tej zahtevi in izročil AlbiLCcm vteh jednajst kristijansk h orožnikov, katere so Albanci odvedli v Prištino. Skoraj istočasao pa- je 8000 Albancev obkolilo Mitrovico in jo jačelo bombardirati. Turška posadka, ki šteje 1200 mož, je na to se štjr.mi topovi izšla iz metta in napadla Albance, ki to bili po štir.urnem boju premagani in so se morali umakniti. Albanci so v bitki izgubili 12 mrtv:h in osem ranj?z£fre prflrfiElB. V sredo, dne 2. skr, naš človek pa čakaj! Reveža, ki išče aprila ob 1 C. uri predpoludne se bodo vsi'd pomrči zdravnika, se na tak barbaričen na- r^nc« tu£. o kr. t kriin^e;?. sodišča ta «• - čin ne vsprejema in če bi bil isti tudi — ; vilne stvar: višii« *4edeČ8 dražbe premičnin : brigant ! Odločno poživljamo kompetentne ul'ca Roesetti 7, 1 iuffet; S. Lorenzo 3, oblasti, da store za vselej konec takemu po- hiŠDa oprava ; ulica Artisti štev. 6, lršoa stop8niu ! Saj se tudi z našimi, od slovrnskih oprava. obdf.čencev plačanimi denarji vzdržuje trža- • Vremenski vestllik. Včeraj toplomer ška bolnišnica! i ob 7. zjutraj 7.5, cb 2. uri popoludne Nekoliko Iz kronike >Tržaškega pod- 14 5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.7. pomeša In bralnega društva«. To društvo — Danes plima ob 10 4«) predp. in ob 10.4 bo imelo dDe 5. aprila sv< j redni občni zbrr. pop.; oseka ob 4'37 predpoludne in ob 4'20 Kakor običajno je društveni odbor tudi letos popoludne. razdelil med svoje člene skrbno in pregledno ————- ustavljeno tiskano pore čilo o dogedkih v Kakor je splošno znano, dajajo Mauth- . . , ^ - . nerieva semena za repo in klajo velik dobi- društvu v minolem letu, o njega razvoju v J ^ . . l' J , ... ' J & J ček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so in delovanju. Iz mDogih podatkov posnem- Manthnerjeva semena za zelenjavo in cvet- ljemo : ljice. V m nolfm !etu ;e imelo društvo 546 - bolnikov. Od teb se je zdravilo v javni bolnišnici 45. Samo zdravila brez podpore je Vesti iz ostale Primorske, prejemalo 579 členr v. Začetkom U ta je štelo Tnrist T smrtni nevarnosti. Iz društvo 890 Člerov, med letom pa jih je pri- Čmikala nam pišejo: Dne 25. t. m. okolo stopilo 490. Vseh sfeupsj je bilo torej 1380. ene nre popoludne je prišla družba 8 mladih Med letem se je izVrisalo 270, ostalo je hribolazcev k »Staremu gradu« nad Črnikal, korcem leta še 1110 plačujoč h Členov. Med C(j katerega videti še stare zidove na 20 te štejemo 1 ustanovnika, 5 častnih in 7 metrov visoki skali. Hribolazci so skušali podpornih členov. Umrlo je 5 Členov, med Pplezati na vrh skale. Eden njih, imenom S. njimi edfn — Anton LavrenČic — žrtva ža- g^ je ^il splezal kakih 12 metrov visoko po lostnih fcbruvsrsk h dogodkov. ]n je hotel plezf ti dalje do vrha, a ni Drnš'vo je imelo koccem leta 1902. mQgel ne naprej ne nazaj! Naprej ni mogel, 24713 K 13 stotin k dt hodkov, in 21.657 K ae nl jmei kam prijeti, nazaj pa ne, 86 st< t m Času smo mi hitro povezali le- >Delavskega podpornega društva«, da pri- stve eno na drugo in jih pridvignili k skali, dejo prihodi.jo nedeljo dne 5. t. m. točno j da so se mogli oni trije rešiti iz smrtne ne-ob 6. uri popo'udne v društvene proste re na 'varnosti. Prvi, kije obtičal na skali, je bil def utacijo, katera je konzulu izjavila, da je jev in njih vis kih — »dealov ! nemogoče razpustiti usUške fete, dokler se reforme ne zvedejo definitivno. Zadnje čase postaja giban e bolgarsk h ustaških čet vedoo živahnejše in med ustaši ee širi govtrica, da bolgarski knez sam pod- To nai bi Bi zapisali v album vsi oni — j večinoma slovan-ki odpadniki, ki neprestano škilijo tja v »blaženo« deželo — polente ! Razmere t tržaški bolnišnici. Iz pod- j gradske občine nam pišejo : posvetova je radi sfstave novega društvenega odbora. Po zaključku društvenega odbora bo letišnji redni občni zbor že dne 26. f. m. _ je torej le malo časa še na razpolago; 7»to je pričakovati, da se členi odzovejo v obilem števi'u. Ivan H v a 8 t j a, Anton Zlobec. Cenilna komisija za osebno dohoda-rino. Cenilne komisije za Trst, mesto in < kolico, počele so razpravljanje za leto 1903. pod predsedništvom finančnega višegasvet-nik*, gosp. Jakoba pl. Kuhacevicha. Po:em, ko se je predsednik spom njal pok. gosp. Tomaža Schadelooka, člena namestnika komisije za mefto, naznanil je nekatere miniaterijalne naredbe za pravilno odmerjanje davka. Po statističnem razlaganju od strani davčnega nadzornika gosp. Morosini gW6 Je smrtno bled, ko je prišel doli. Tovariši so mu dali neko zdravilo, da je prišel zopet k moči. Eno celo uro ae je sam držal na skali, a pol ure sta ga dva podpirala, to je ves Čas, dokler nismo nastavili lestev. Potem smo potegnili lestvi in druge priprave s skale in se odpravili v vas. Oni pa, ki je bil smrti rešen, je hotel sam reati eno lestev z ljudmi v spomin, ko so ga rešili smrti. A tu ne moremo drug: če, nego da pov-darimo, da so bili ti turisti sami Ital jzni iz Trsta, da n so zinili niti besedice slovenske! In vendar smo mi vse storili, da smo jih rešili. Taki smo mi ! In vendar nas rezgla-šujejo za barbare. X Otroški Trtec t Devinu. Županstvo devins-ke občine odpre tekom tega meseca javen otroški vrtec v lastni hiši v Devinu. Upravo in oskrbovanje vrtca prevzaoce občina sama, Tn ški se pokrijejo z radodar- Dimi doneski in evectuelni primanjkljaj iz občinske blagajre. — Pred»edniitvo društva »Š Iski dom* v Gon^i je, v to naprošeno, dalo občini ra razp< lago društveno v Devina nahajaiočo se šo'sko upravo in učila za otroški vrtec brezplačno. Vihii tega prispeva društvo letos k vzdrževanju teea vrtca z zneskom 100 kron. Ženski pod rožnici družbe sv Cirila in Hetodfja t Sežani eo darovali: prpč. goap. Sila iz Tomaja 5 K ; rodoljubni Mo-hor am iz Skopega 1 K. — Na predlog \r, I. S ikov č nabralo ?e je na dan pusta t. I. v gostilni Dobrila v K^rini 3 K. VT kavarni g. Štošta v Sežani nabrala vesela družba st< t. — Sr*na hvala. Vesti iz Kranjske. * Zasluženo odlikovanje. Iz Ko* na N' tr*n;sk^m nam pišejo, da je odbor župani e Slavna pri Postojni gospoda Josipa B o 1 e t s, vel«>tr*ca na Reki, enoglasno iz vo'il častnim občanom v priznanje zsslug tega grspo za splošni blagor. Časti tamo vrlemu nrržu od srca ! * Mestna hranilnica v Kamniku je ravnokar izdala svoj računski zaključek za II. upravno. Prometa je imela lansko leto 1.628.204 K. Vloge so znašale koncem leta 506 4!»0 K 94 st Čistega dobička je bilo 20*2 K *0 strt. Goriških in furlanskih delavcev je pr ~lo do z iaj v L ubijano do 300. * Iroveje meso se je v Ljubljani pcdra žilo za 12 ftotink pri klg. Pravijo, da se podrtži za 20 st. pri klg. Društvo »Zvezda« na Dunaja priredi cvetno nedeljo dne 5. aprila 1903 svoj zabavni večer v dvorani »\\"iener Ressource«, Dunaj, I. Re chsratstrasee 3. Iz posebne prijaznosti br do sodelovali na tej zabavi: Krncertna pevka gospiea Ida Scl ontag ova in grspod^ Anton Steksr, ter društveni pevski zbor pod vodstvom gospoda j Vinko K' uš ča. Zaertek ob šrstih zvečer. Slovf nski grstje dobro došli \ Družbi st. Cirila in Metodija so od' 1. do 10. marca poslali prispevke p. n. gg. in društva: Uredništvo »Slovenca « 274.44 K,f upravn-štvo »Slov. Naroda« 67'£6 K, posojilnica v Trbovljah 30 K, občina Vrrmski BJitf f 10 K, Mohorjani v Rogate: 3 K, žup. Iv. Sakser v Ho'edršici 6 K, Mohorjani v Vidmu 5 K, tovarnar Fr. Kotnik v Verdu 20 K. p'sojilnica na Vrhniki 50 K, posojilnica r Gorjah 10 K, Mouorjani pri D. M. v! Polju 17-52 K, ž. podružnica v Ribnici 36 K,' rodrržn ca v Žužemberku 40 K (po »Slov.1 Nar.«), dr. J. Pučko v Krškem dar v kazenski zadevi DoHoar-Tomažin z Rake 5 K, volilo *f* dr. A. Vojske v Novem mestu 200 K. — Za družbene knjižice je poslalo 105 odjemnikr v zmsek 360*30 K, mej nj mi : žup. A. Kcnar j ri Sv. Mariji na Jezeru, žup. K. Jaklič na Prežganju, A. Mejač v Komendi, dek. Josip Ćižek v Jarenini, prof. Jcsip Apih v CeJovcu, žup. Iv. Narobe v Divači, kuret Iv. Cuderman v Begunjah in žup. Fr. Slavič pri Sv. AntoDU na Puhorju po 10 K ; dek. Fr. Šalamon v Rogatcu 7 K ; žup. Josip Šinko pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah in kurat J. Kurin v M*dani pn 6 K itd. — Za »Ormoške spomine« je poslalo 39 odjemnikov svoto 67*78 K, mej njimi : stolni prošt L. Herg v Mariboru in c. kr. dvrrni svetnik dr. Fr. Ploj na Dunaju po 10 K ; kapi. A. Keček pri Sv. Rupertu v Slo«1, goricah 5 K ; žup. P. Zadravec pri sv. j Lenartu ob Velki Nedelji in dr. B. Ipavic1 v Gradcu po 4 K itd Blagajništvo družbe sv. Cirila' in M e t o d i j a. zopet letos v Rimu in predno pride k nam, I Da je trgovina kakor povspeševateljica gre na povabilo bavarske princesinje Ludo-' materijalnega blagostanja, ob enem tudi povspeševateljica duševnega razvoja, to je v obče znana resnica. Kjer je trgovina, rz'roma blagostanje 'epo razvito, tam je tudi kultura upati je, da podari glasbenikom še marsika-lra visoki stopinji. Nasprotno pa kraji, ki ječe tero delo. !v ubožtvu in lakoti, trpe istodobno tudi v »Sv. Frančišek« je razdeljen v tri dele. j neukosti in nevednosti. Ker samo materijalno Prvi del obravnava spreobrnenje sv. Fran-I zavarovanemu nrore prihajsti in prihaja na um vik-Ferdinandove zopet v Monakovo dirigo-vat »Sv. Petra«. Zložil je tudi drugih skladeb veliko obilico in ker je še mlad, 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne S' be. Opozarjamo nj še ce njene čitatflje, da bo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da se vsi Hf bitki iz-pbčajo od d >t',čn h zalagateljov s 10°/o odbitkom v gotovini. Vesti iz Štajerske- — Odpor po okolici Celja proti kru tim žaljenjem nlovrn kega ;mena od strani Nemcev p* staja čim ntenzivneji. Minoli pe tek je bil že 8. vol lnf shf>d v ce'jski okoliški občini. Med zborovalci je bilo tudi takih, katere je bilo prvikrat videti v slovenski dmžbi. Vsi so se zavzemali soglasno in bur-n m navdušenjem in s toliko odločnostjo, da je le škoda, da n>o bili Nemci navzoči in da n;so čuli, kaj jih čaka ! Celjski rodoljubi pa imajo zavest pf'šteno storjene rodoljubne dolžnosti! — Načelnik postaje izginil. Načelnik žeiezn ške p >-taje v Vuhredu, g. Jož« f Gar-t nger, ;«» neBadfma izein'l. Sum'jo, da je izvršil ssmonror. — iz Maribora javljajo pa seda», da se je postajni načelnik Gartinger ustrelil. Nj«=govo truplo so našli na progi bl;zu Vuhreda. Vzrok samomoru ee baje neugodne rodbinske razbere. Vesti iz Koroške. Hartman, ki pe odlikujeta z izbornimi sklad-Deželnim predsednikom na ! bgrajT zlaBti z oratoriji. Prvi je zložil že več rrikem bo menovan namestnik, svetnik v onstor;jev in jlh vodil po razoih m68tih Ev_ L'ncu, M' bert baron H e i n, brat kranjskega D l ji-u nt * i ' » fe rope. Posebno se odlikuje njegov »Natale«, dfželnega predsednika. Ke r, šSv. reter« in »ov. fa=a sliižhoval, poeebao vnet na»prr tnik ^ - - . oo • oq -tu . ' : K rranc sek«. Dne 22. i n 2o. aprila bo Cehov n ga Cehi 'e iz težka izp< d-i »-ti j- t: u i : -g t? ® t 'vodil tudi v Ljubljani Sv. r a n- ... | I čiška, Glasbena Matica, naše dično glasbeno društvo, prev- Razne vesti. zame produkcijo. Pelo bode do 160 Zločin na grobeh. Na t tare m Nikalaj- P®veev iD I>evk» frkeiifcer hoi]e štel 60-70 -kem potopsli^eu v Sfandavi, ki je bilo za- ŠtirJe PrideJ° iz UIEetD šk h kro" ptto že 15 Ut, zkopali so nepoznani zlocicc' gov» torei smemo pričakovati izrednega vžitka. Knijževnost in umetnost. P. Hartman in oratorij »Sv. Frančišek«. (K izvajan u oratorija dne 22. in 23. aprila v stolni cerkvi v Ljubljani.) — V novejšem Času sta se prikazali dve svetli zvezdi ca glasbenem polju : Perosi in P. z enega grobov žensko truplo. Ta ž kJer biva še dandanes. Veliko pozor-| 116 letni meščan Puvlijozov. Dve uri potem co8t Je vzl ud.l, ko se je izvajal njegov prvi j je njfga 115-letno sop-ogo hkratu popadla <>™t< rij »Sv. Peter« v cerkvi sv. Karola v( slabost; legla je v postelj in kmalo na to je R mu- °ratorij se je moral ponavljati pet-( bila mrtva n g,ama kialj'ca Margerita je počastila produkcijo in čestital« umetniku. L. 1901. je Obor »Podpornega društva za slov. bil P. Hartman povabljen v Petrograd, kjer ▼ fsokoiolee v Pragi« ma 'etos mnogo akrbi, je vodil oratorij »Sv. Frančišek«. Carski tla ugodi vsem pr< šnjtm prosilcev, kater h dve r sam je bil navzoč in vsa inteligenca ( število se je letos podvojilo. Izdatki letos Petrograjska, ki je Hartmana sprejela z ve-j njrga leta že daleč pre^gajo lan-ke. liko 'jubeznjivoetjo in ga odlikovala na razne Odbor radi trga prosi one prijatelje načine. Leni Fe je isti oratorij izvajal^ slovenskega dijtštva, da te o velikonočn.h na Dunaju vpričo cesarja, kateremu je po ( pr: zn:h "ponruij- tudi ntšega društva s pi-' svečen. Ttidi ca Dunaju se je zanimala zanj ruhi ! Za odbor: F r. Tomšič, predeedn k, Jcs. zlasti katoliška ar^tokracija in svečeništvo. 1 Germ, tajnik. Cesar je P. Hartmanu podelil zlato kolajno čiška, in ustanovitev {treh redov ; prične Be cuverturo, ki jo izvaja orkester, potem moški zbor opeva Frančiškovo nevesto — evan-geljsko uboštvo, pojedine kitice pa krasno vežejo godala in pihala v kvartetu. Zbor klarisaric je ženski zbor istega metiva. Konča se prvi del s himno, ki preide v vel'častvo :n bliFcečo fugo. Solisti vežejo zoore, pripovedujejo zgodovinska dejstva in ohranijo kronologijo. I >rugi del je idila na gori Al* verni, kamer je rad zahajal sv. Frančišek in kjer je prejel Jezusove rane. V tem delu ima glavno vlogo orkester, ki slika naravo na geri Alverni, potem pripovedovalka (so pran) in Frarčiše-k s krasno arijo (junaški tenor). Trftji del opisuje smrt Frančiškovo. Glasba poBtaja žalostna, Frančišek govori le v kratkih stavkih, veli sobratom, da zapojo priljubljeno mu »solnčno pesem« in pesem o sestri smrti in umrje. Duša hiti k Bogu in harpa znači ta vzlet v kvišku dv:gujočih se akordih. Zbor blagruje Frančiška z nežno pesm jo »O sanctissima anima«, in sv. Trojica vabi Frančiška, naj ostane vekomaj pri nji : »Mane nobiscu in aeternum !« P. Hartman ni glasbenik v pmislu modernih skladateljev, ki nam dostikrat p da-jajo skladbe, keterih n hče ne razume, ki 'majo bliščečo vnanjost, krasno instrumentacijo, srce pa 06taja — prazno. »Sv. Frančišek« nima te vnanjosti, tudi bi mu ne pristala d"bro ; pač pa je tukaj za sreč, za dobro, pol ožno srce, mnogo duševnrga užitkf. Hartman noče Bloveti, marveč boljšati, nje govo delovanje je nekako glasbeno misijonsko, on nas h< ce za rekoliko časa prestaviti v ore a^cetične ffere, kjer ima zemlja stik z nebesi. Iz tega stališča se m( ra presojevati njegov eratorii, ki gotovo bo'je uspeva v ceikvi, kjer človeka vse spominja n»ba, npgr> v koncertni dvorani. Glasbena Matica je prevzela jako veliko nalogo in bo iirela ogromne stroške. Zategadelj je dolžnost vseh prijateljev glasbe, dajo podpirajo v t e j z a d a č i : da prvič vm pridejo polno-Ftevilai in da razvijejo veliko agitacijo in privedd seboj člene glasbenih in drugih društev. Produkcija se bo ponavljala VBaj enkrat, torej se lahko porazde'ć. Vstopnice se dobivajo v trgrvini g. J. L o z a r j a na mestnem trgu v Ljubljani po 10 K, 8 K, 6 K, 5 K, 4 K, 3 K, 2 K in 1 K. Naročajo se *udi lahko pismeno. tudi vzgoja duha. To nam jasno dokazujeti toliko m;nolost kolikor sedanjost. Ne treba nam iskati po straneh ptuje zgodovine, da d< bimo dokaza za to. Temu nam nudi trdi naša domača zgodovina. Ako odpremo knjigo-poročevalko naše minolesti, in ako obrnemo Fvoj pogled v dubrovniško razdobje, dt»bimo prepričanje, da so narodna književnost, narodna znanost in obča narodna prosvetljenost dubrovniške ppmodržave bile ravno te^aj v bujnem cvetju, ko se je v bujnem četi u nahajala tudi njena pomorska trgovina. A zakaj? Ker g~spodaraki ojaČeni jej je omogočeno u'agati skrb in zanimanje tudi za druga področja napredka. Veakako velja pregovor: »Blagostanje vodi k pro-bvc t;«. v* T- J " J Blagajnik drt.štva je: dr. Josip Ettel šl. Hvocdomiln, a iini pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mit z zmanjAuiorimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravi«) do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druera ^zajemnn zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjioe takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čiatega dobička izda'ne podpore v narodne in obČnokoristne namene. Vabilo na I. občni zbor ,.Mlekarne y Hrnšici pri Podfrado" re«r. /.adruj«* z omcjen t zazezo. kateri se l»o vriil v nedeljo, dne 5 aprila 1.1. ob 4 uri pop. v prostorih mlekarne. o o ■O* -00: Prodaj alnica obuval Jnlij a Romanelli C O R S O 8 Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črn«, angleški j»> gld 3.20, < urnega ^ni ali rumen-*, angleški p> gld. 3.50 > |> ► gld- 3.50 ii zki Čevlji lak i r.> ni ali k,eli po gld. 1.90 oo o o DNEVNI RED n k . 1. V t" v«.r t* eHsi 2. Pt -roč f j n < št m .1 Poročilo bla- jn st- a, 4. Poročilo Dffd orrtv*. iS. < )Jobre je računov 6 V- 1 t-v sta ešin t> a, 7. „ na i or-"* .. sodišča, y. Sltič j os*i JO Odmt>:nacij iti iu pro:i 'lukim ^remijum Sp^cij* ln>» zavarovanja otro« brez ti a vuiške^a ogledu, izplača vši v dlučajn že-• i-ve »ii prehoda v vojake zavarovani zne-a k proti iiiuiemii odbitku pred p reče ko ru -j ivarovalne dobi. Glavni zastop v Trstu, Corso tš. 7. Telefon 469. <;xxxxxxxxxxxxxxxocxxxxxxxxxxxxxx Najstarejša slovanska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zatiej c. k. sodnije) — TRST s priporoma -- ojim eenjeu: n: rojnkoin -voje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi t»vetj-i i:li trii uo j. j-tirfli/o, »iKor zh -palue, jedilne in vj/.itne sobe. Sprejema tudi ...Torbe za > eak .i«uit- ieoeike [x> načrtu ali poprave, kru-re izvrši v najhrnji?eiii ča n n . po! o /adovoljnoft naročiielja. Gene brez konkurence Za obilne naroćbe s*- iopio priporoča nvojina ro wk<>m v mestu, okolici iu n« dežel: v unisUi tceni« : Svoji k .svojim ! X Išče se učenec za prodajalnico jestvin. Prednost imn:> oni, ki je že nekaj zvežban in zm< žen slovenskega jezika. Naslov Eliza Panoe na Prošeku. V najem se odda V Harkovljall popolnoma nova hiša s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom. Hisa se nahaja v bližini miramarske ceste in tramwayeve postaje. — Na-tanjčneje je poizvedeti v »Narodnem domu« v Barkovljah. TOVARNA POHIŠTVA IGNACIJ KRON dvorni založnik. — Ustanovlj. 1843. u SM MR Ul 11 Lepota !! ! Pomlajenost! J | trpi spu^čajih na " • obrazu, pri^u. zakotnih črvih, rudećem nosu. grčasti, jazpokani ali nečisti koži, na luskah, odpadanju lasij, naj pošlje svoj naslov na M. FEITH Dunaj VI. Mariahilferstrasse 45. Vsak vdobi brezplačno »Migljaji za negovanje lepote« kakor tudi poskušnjo izvrstnega kozmetika proti pošiljat vi 30 stotin k v znamkah za poštnine in troske. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Narocbe sprejema za kompletne ^obe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I Š T V 0 IVI najeleganfnejše vrste Z \ JAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 TRST vogal Piazz* S. Giovani. K A T A LOGI H R K/. PLAT NO I V G R A T IS Hiša na prodaj. ulica Cassa di Stisparmio Tovarna na Dunaju. Sovi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — ---— — brezplačno. — — — — — — FERDO GUŠTINČIČ • o oo o oo—oo- o o -OOOi M. Aife c trgovina z muni fakt urnim blagom 0 ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 3 s podružnico u!. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5 lastni I JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št 7 Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo- 1 nijalij, vsakovrstnega olja. navadnega . in najfinejega. Na j fine je testenine po j jako nizkih cenah ter moke. žita. ovsa! r , -v - u • 1 i i • • , . » , , 'na rerneticu hisa s o sobami, l kuhinjo, in otrohi. lijizposilia naročeno bla^o i > i ,11 iu--—1 j. 1 - 1 T.i ♦ 1 1 3 kleti, 1 hlevom, s 18 < [_! metri vrtom tuai na aezelo na debelo in hrobno . —> 4 • ----- ^ .. .... r . m 11*11_i metri zemljiščem. Cenike razpošilja franko . >§ __ I Pripravno za gostilno. Pogoji se v izvedo v ulici Molin piccolo I. klesarski mojster Radi selitve je na prodaj hisa v sredini TRST 1 Tla Mani 11 — BARK07LIE iZravga Dliđjilito ^ Sežane na glavni cesti. Ima pripraven Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna- X prostor za prodajalno ter klet, mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spo- ▼ kuhinjo, eno sobo in sobico. Več pove !meDike'. kiPe- P°prsja. — Razna dela iz j l \ • ^ * ' v 1 s 1 mramorja, cementa in g"ibsa, kakor tudi [ m k »J 0S1 p Ivo m pare V . ezani st. l^l. slike po fotografijj v vsakovrstnih formatih fl tovarn, po.ebno pa snovi za moške in .................. .' t .1 -vt , V r*' ai dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno po lružnico tnsva da more v po'ni meri zadostiti vsem zah1 ojhz ce ij. odjemalcem V obeh prolajalnicah vdobivr. se razno V najem se odda itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem A .domu« v Barkovljah. ¥ j ----- i 0 Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke. blago najbdše kakova »ti in najnoiernejše iz prvih tovarn, po«ebno pa snovi za mi^ke in ženike obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je veli canski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtiekov ter vsake vrste perila boli od bombaža, ali platna. Pletenine, sv !e-niue raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za dru'tv?ne znake. Sprejema naročbe na mo5ke obleke 0 0 0 o o o „ . , . ', , . , .. 'A po meri, katere izvrši najtočneie in najnatan- 0 Priporočuje se slav. slovenskemu obćin V £eje po cenah da ge ni bati konkurence -^m J stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštiučič klesarski mojster. ® h-osKUsaii, za se prepričati i q «000-OO—OO-O OO LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI ===== Špitalske ulice štev. 2. = Polnovplačani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja ▼»e vmte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna "tIn obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. g^* Borzna naročila. Podružaica v Spljetu (Dalmacija.) Daje predujme na vred. papirje. Denarne vloge vsprejema Zavaruje srečke proti kurzni ^ , x , .. , . . v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje oJ dne vloge do — dne vzdiga. =z ----. izgubi Promet s čeki in nakaznicami.