sve#
MZ
ic, f-j
o, ‘J
B1-5h t N* tir S' isWPc'
k^| iefli ‘
HoP;
er. ^1 iesi”e!j;
y|Z
5
JO^
fit*
v^:
30#
ašt
jvl
:ei^
lar^l
s»;
Ur^
. i,1!
uis »
pr^j
JT
lis1
Tel C. ?
A
jnZ’
pr“,
K
reC
p.
arf;
?
r!f
5
H
i
;e«lrt
iv(
/
y
et*
J
®;
ir#
/
(Op-
pc('
/
i.;
»n
J.
<F
!
;{*
3r’
-e*
r.?
iii
ii>‘
5
ity
r
,(■
r.
S
J»*fri$ka Domovi im/i
AlJ.!22?* IN SKRIT $0*«*N IN UNGUAO« ON1V
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1968
iLOVCNIAN
MORNING M€WfRAWi#»
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
l ustanovi!;
win kongres za reševanje"!
Pre,to -...-......
političnih proti-
Vft .	_	“n« fionto za reše-
(j0(j^e Ju^novietnarnske
2°0 vodilnih i — Je k0>minističr
*Ut^‘ se je povezalo
svo-
Zadevi* .	/T- Viei- — Na pri-
bi, n^e |.iudi v vladni služ-Vepub!;” blizu podpredsednika Vsi v-, ° ^via, so se povezali
Sai8'oiia nej<SI • politični 1J’ud'le ^fori« V ’ ^udski kongres za tyem °, re‘^tev”. Skupno je v ^Ofiti 1)1 < ^w vidnih oseb-Politjb nj’m' tudi večina sedpj. 111 nasProtnikov pred-
pri Pre^J-f0 Thieua in Kyj‘a
Volitve vodtvah, ki so po izvedgj1 f’0vordl> da so bile te javljali6 t 2 goljufijami in iz-Pe boa C i1 Za*;o 2 novo vlado i\led0 n‘^dar sodelovali.
^roti 0s^bnostnu', ki so bile
So seda'Ul1 (Thieua in Kyja in sit” J v "Ljudskem kongre-
Phtdsed, •1najbol->
S»on/"* .vl->1 Publik 1VS1
znane bivši e Tran Van predsednik
Thuc^J Phan. Khac Suu in Ha litvah k * ^H' Pr'J'e so Pri v°-in Kyju ndidiru!i Proti Thieuu st°pu ' la nato v skupnem na-tev u^aii preprečiti potrdi-Tr ' lle izvolitve.
Konvencija
“Ljudskega kon-narodno rešitev” je ^keco " Za načelnika tričlan
^esa za !Zv°lila ga
bora finega izvršnega od-T^aa v*1 ' ^ °nkega odvetnika tekaj t !')' ?'uyena> ^i .ie pred gitaj .• ,e n' skupno z 20 dru-, e|ektualci objavil ano-•i atija lla<1^ 2a ni i rovu a poga-8estav-\ ^aberem je pozival k C' k»aliciiske vlade. laJ bi '
v kadila zastopana via-
^ D)’P 1	tupctllčt VJČ1-
f0(lt, 'Sednika Thieua in Na-^ga v?;SVobodilna fronta Juž-Pod0) 1(tnania. Thieu je vse lW,e Predloge in načrte jj 0 °d!očno zavrnil.
z b ° r ° vanJa ^deia.i;,6^9, kongresa’
^Hata* • ^Lld' nekateri člani ^aljg 1,1 Poslanske zbornice, ^0l'ben'vieCp^HVn^' zmernih in S budistov, katoliča-
so
Sev. Sloreja ponare^ia priznanje moštva Fuebla
WASH I NGTON, D.C. — Združene države so obdolžile Severno Korejo, da je ponaredila pismo “zagovora” 82 preživelih članov posadke ladje Pueblo zaradi vohunjenja ob severnokorejski obali in kršenja severnokorejskih obalnih voda. Državno tajništvo je ponovilo svarilo, da bo vsak poskus kaznovanja posadke Puebla “namerno poslabšanje že tako resnega položaja”.
Severna Koreja je pred par dnevi objavila pismo, v katerem se posadka Puebla “opravičuje” zaradi kršenja severnokorejskih obalnih voda in prosi milosti.
Državno tajništvo je izjavilo, da tako sam jezik kot tudi vsebina pisma jasno kažeta, da je to ponarejeno.
Ameriško izvidniško ladjo •so zasegli 23. januarja severnokorejski bojni čolni s podporo letal na visokem morju pred obalo Severne Koreje in jo prisilili, da je plula v pristanišče Wonsan, kjer jo še vedno drže. Vsi ameriški poskusi, da bi posadko in ladjo Severna Koreja vrnila, so ostali doslej brez u-speha.
budistov, M Hao.
i1 Ho;iV^rSkih skuPin Cao Dai Staj. •
bi 2	1 °dbor se bo sestal ju-
hi p0 d 2borovanju izvoljeni-^vi,m°Valnimi odbori in ((SKUPno z njimi pro-
Za rešit <>rkan'zacije ljudstva S,tev dežele”.
EDEM OTROK UMRLO V OGNJU
^^rajJNNATI- O- ~ Včeraj izbite]Je Ilas^a^ tu požar v ^veia Mropni hiši. Zgoraj sta
lihimi"1"/1- Henry Cox b ter oi JHoci. Oče in ma-
Se rešiii Ul' .l2 'et stari sin so °stalih 7f! f<okom skozi okno, fihrt v 0 r°k pa je našlo
?el° poslfJU- P°žar je »niči1
'ii stari ,Pi',e' ^Hvi otroci so ri od 2 do 13 let.
TUDI KOMUNISTIČNI SVET IMA SVOJE GOSPODARSKE TEŽAVE
WASHINGTON, D.C. — V trenutnih gospodarskih težavah niso samo svohadne države, ampak tudi komunistične. To je prišlo na dan na Come-con sestanku zadnji mesec v Moskvi. Comecon je gospodarska zveza evropskih komunističnih držav, podobna Evropski gospodarski skupnosti.
Na sestanku je Moskva spravila na dan tudi vprašanje povišanja devizne vrednosti rublja. Na ta način bi Rusija sicer nekaj trpela pri svojem izvozu, toda lahko bi kupovala cenene industrijske surovine. To seveda nasprotuje računom rdečih satelitov, ki so na zborovanju protestirali proti ruskemu načrtu in izjavili, da bodo svoje valute za toliko zvišali, za kolikor se bo povi-
Se je hotel Kennedy res Johnsona znebiti!
Brat pokojnega predsednika sen. R. F. Kennedy trdi, da bi bil L,. B. Johnson 1. 19G4 podpredsedniški kandidat v nasprotju s predsednikovo osebno tajnico.
WASHINGTON, D.C. — 0-sebna tajnica pokojnega predsednika Johna F. Kennedyja Mrs. Evelyn Lincoln trdi v svoji knjigi “Kennedy in Johnson”, ki bo izšla 1. marca letos, da se je pokojni predsednik nekaj dni pred svojim umorom odločil pustiti podpredsednika L. B. Johnsona na cedilu in vzeti na njegovo mesto guvernerja Sev. Karoline Terryja Sanforda. Pokojni predsednik naj bi ji bil to rekel 19. novembra 1963.
Mrs. E. Lincoln piše v svoji knjigi tudi, da pokojni predsednik ni mislil, da bo L. B. Johnson sprejel ponujeno mu podpredsedniško kandidaturo. Ponudil mu jo je le, da bi si u-stvaril dober odnos s predsednikom demokratske večine v Senatu, kar je L. B. Johnson tedaj bil. če bi bil prepričan, da bo Johnson ponudbo sprejel, bi jo nemara Kennedy nikdar ne stavil.
Sen. Robert F. Kenedy je izjavil, ko so prišli izčrpki knjige Mrs. E. Lincoln v javnost, da pokojni predsednik ni nikdar mislil Johnsona pustiti rta cedilu in ga nadomestiti s kom drugim. Senator trdi, da je o tem vprašanju ponovno razpravljal s svojim pokojnim bratom, da pa ni bilo pri tem nikdar govora o nadomestitvi Johnsona na demokratski kandidatni listi v letu 1964 s kom drugim kot podpredsedniškim kandidatom.
— Država Tajska ali Siam je po površini približno enaka 4 pelinam Teksasa.
šala devizna vrednost rublja.
Vprašanje nove devizne vrebnosti rublja je zato ostalo nerešeno.
Pojavljajo se znaki kullurnega neoslalinizma
MOSKVA, ZSSR. — Tuji časnikarji so začeli ugotavljati vedno pogostejše znake, ki kažejo, da se Rusiji bliža doba kulturnega neostalinizma. Ne bo sicer tako grob in brezobziren kot je bila pred desetletji zloglasna “zdanovščina” pa vendar bo zahteval žrtve med ruskimi inteligenti. O prvih žrtvah že poročajo tuji časnikarji.
Matematik Jesenin Volpin je bil na primer poslan v umobolnico. To je pod komunizmom zelo priljubljena pot za tiste, ki bi jih režim rad pregnal, pa vendar tako, da bi se javnost ne mogla zgražati.
V januarju je bil proces proti Ginsburgu, Galanskovu, Do-brovolskemu in Laškovi, vršil se je po znanih moskovskih metodah in sprožil celo vrsto protestov. Med tistimi, ki so protestirali, je bila tudi skupina Pavlovskega. Vsi člani te skupine so bili od tajne policije opozorjeni, naj Se ne vtikajo v to zadevo.
Vnuk ruskega zunanjega ministra Litvinova Pavel je bil pozvan na policijo na zaslišanje, pa se ni javil.
Vsi ti in podobni slučaji namigujejo, da hoče režim nategniti vajeti nad kulturo. Ruski kulturni svet ve za to namero, vendar pa pravi, da se tudi sedaj ne bo uklonil režimskim željam.
NAPOVEDUJEJO NOV RDEČI NAPAD NA MESTO SAISON
Iz Clevelanda in okolice
glavnem mestu Južnega Vietnama krožijo vesti, da je treba pričakovati skorajšnjega novega, močnega rdečega napada na Saigon. Rdeči imajo menda zbranih v njegovi okolici okoli 10,000 do 15,000 oborožencev. Policija in vojaštvo sta v strogi pripravljenosti, straže povsod okrepljene.
TUDI KOMUNISTI IMAJQ SVOJ MIROVNI ZBOR
BUDIM PEgTA, Madž. — Centrala rdečega mirovnega zbora se nahaja za spremembo v Budimpešti, pri njem sodeluje večina evropskih komunističnih držav. V zboru je zaposlenih okoli 2,700 mladih komunistov, ki jih je centrala poslala največ, v Afriko.
Ameriški mirovni zbor deluje v 50 deželah in ima 10,000 sodelavcev. V rdečem mirovnem zboru je največ vzhodnih Nemcev, čehoslovakov, Bolgarov in Madžarov. Morajo živeti skromno, kajti dobivajo le po $4 na teden pri brezplačni
SAIGON, J. Viet. — V glavnem mestu republike je sorazmerno mirno in življenje skoraj normalno. Do večjega boja je prišlo edino na severnem robu mesta, kjer je okoli 300 rdečih zasedlo z nenadnim napadom vas Tan Thoi nedaleč od letališča Tan Son Nhut. Ameriške in juž-novietnamske čete so rdeče pregnale šele po 8 urah boja, v katerega so posegli oklopni vozovi in topništvo. Do spopada med ameriškimi četami in rdečimi je prišlo tudi 8 milj severozahodno od Saigona. Skupno je bilo v teh bojih 6 ameriških vojakov mrtvih., 29 pa ranjenih.
Obnovljena “ofenziva na mesta” preteklo nedeljo rdečim ni prinesla nobenega pomembnega uspeha, četudi so se danes zjutraj še vedno držali v bolnici in dekliški šoli Phan Thieta, 70 milj vzhodno od Saigona, kamor so prodrli preteklo nedeljo z nenadnim napadom, pa se nato zakopali, da bi se lažje branili. Veliko rdečih je v boju padlo, ostanek pa stiskajo ameriške in južnovietnamske čete. Spopadi se vrše še tudi okoli naj večjega mesta v Mekongovi delti Can Tho, vendar ti nimajo večjega obsega. En cel bataljon rdečih je napadel v delti mesto Song Be, pa je imel pri tem baje 200 mrtvih.
V	mestu Hue se rdeči v notranjem delu Citadele, v nekdanji cesarski palači še vedno drže. Dobro utrjeni in dobro oskrbljeni s orožjem in strelivom uspešno zavračajo napade ameriških marinov in južnovietnam-skih ranger jev in padalcev.
V	glavnem mestu so se razši-
hrani in brezplačnem stanovanju. Njihov delokrog je podoben ameriškemu.

y Tem
ensft
prerok
pravi
padlo v sever-
^ n<>či je
O008	2 palca snega.
U’ ^dar T1taVal. tadi čez
tem? Padl° kaiPnČvkujej0’ da P rat^aKrJ,Vec- NaJvišja bo okoli 25.
Saigonska javnost o položaju v Južnem Vietnamu
CLEVELAND, O. — Dopisnik “Washington Post” St. Karnow je poslal svojemu listu iz Saigona zanimivo poročilo o tem, kaj misli saigonska javnost o položaju v Vietnamu. Iz poročila navajamo le značilne odlomke :
Komunisti so zadnje tedne dosegli “pozitivne politične in psihološke uspehe”, ki bodo rodili v prihodnjih mesecih značilne posledice. Režim generala Van Thieu-ja je prizadet po takih zgubah na ugledu, da bi v deželi mogla zopet nastopiti politična “nestabilnost”, ki je mučila Južni Vietnam pretekla leta. Med prebivalstvom v mestih se pojavljajo znaki strahu in zagrenjenosti, ker se je sedaj prvič pokazalo, da tudi mesta niso več varna pred valovi državljanske vojne.
Različne so misli o ameriškem vojskovanju v Vietnamu. Na eni strani so mestni ljudje hvaležni Amerikan-cem, ker jim le oni nudijo varnost in ne morda domača vlada, na drugi strani se pa jezijo na Ameriko, čemu
podpira saigonski režim, ki je nesposoben za svoje posle. Kar se tiče zadnje rdeče ofenzive, večina prebivalstva misli, da so komunisti doživeli poraz, Amerikanci pa zmago. Slišijo se pa tudi mnenja, da je sedanje stanje v Južnem Vietnamu kri-tičnejše, kot je bilo stanje pred 15 leti, ko se je bližal konec indokitajske vojne. Takrat so bila vsaj mesta varnejša kot so danes.
Hudi očitki letijo na sai-gonsko vlado, ker ni znala organizirati o b v eščevalne službe in se dala presenetiti, kar je imelo za posledico, da so komunisti zmagovali vsaj v začetku. Hudo zamerijo saigonski vladi, da se je odločila, da z artilerijo in bombardiranjem p r e ganja gverilske oddelke. Pri tem je več trpelo civilno prebivalstvo kot rdeče čete. Cenijo, da je od 3,800 mrtvih in 20,600 ranjenih žrtev v zadnjih bojih najmanj polovica pripadala civilnemu prebivalstvu.
Prebivalstvo je dalje hitro opazilo, da so gverilci ob svojem prihodu pobijali le
uradnike saigonske vlade in družine saigonskih oficirjev, pa tudi nekatere vidne pristaše saigonskga režima. Dosegli so hitro svoj cilj: Vse, kar je držalo z režimom, se je hitro poskrilo. Seveda so se ljudje tudi začeli bati stikov s komunisti, ker so se bali, da bi jim to utegnilo škodovati, ako bodo komunisti morali makniti.
se
u-
Prebivalstvo ne taji, da so se tudi saigonske čete v nekaterih slučajih dobro držale v bojih proti komunistom, zamerijo jim pa, da so se pogosto lotile ropanja civilnega prebivalstva. Značilno je, da so nekateri meščani iz previdnosti začeli iskati stike s komunisti, ker se bojijo, da se bodo gverilci zopet pojavili v mestih. Zato ni nekaj političnih strank hotelo obsoditi rdeče ofenzive. Skratka vse je vneto za nevtralnost. To je zadnja pripomba dopisnika Kamova.
Pri branju poročila Kar-nova moramo upoštevati, da
mož južnovietnamski vladi ni naklonjen, saj jo smatra za “notorično” nesposobno in ni izključeno, da daje v svojem pisanju prednost vestem, ki so saigonski vladi nenaklonjene in za njo neugodne, vsekakor so te njegove vesti v močnem nasprotju s poročili uradnih a-meriških predstavnikov v Južnem Vietnamu.
Tako je predsednikov posebni svetovalec za narodno varnost Walt W. Rostow dejal časnikarjem, da je komunistična ofenziva nemara južnovietnamsko vlado okrepila vojaško in politično, ker so mesta zaradi komunističnega napada “prišla bližje občutju narodne skupnosti kot kdajkoli preje”. Ljudstvo je bilo zapre-paščeno zaradi komunistične “brutalnosti”. Ameriški poslanik E. Bunker v Saigo-nu je dejal, da so južnovietnamske oborožene sile dobile samozaupanje s protinapadi na rdeče in da ima juž-novietnamska vlada po komunistični ofenzivi širšo podporo kot pred njo.
rile vesti, da je treba pričakovati skoro nov močan rdeči napad na Saigon. Rdeči naj bi imeli zbranih v njegovi neposredni okolici do 16,000 mož. sredni okolici do 15,000 mož. polni pripravljenosti in okrepljene z vojaštvom.
Federalni stroški za podpiranje revežev ocenjeni prenizko
WASHINGTON, D.C. — Danes bo predstavniški dom do-ral na hitro roko sklepati o povišanju izdatkov za podpiranje revežev. V federalnem proračunu je bilo predvidenih v ta namen $4.1 bilijona, pravi stroški bodo pa znašali okoli $5.2 bilijona, treba bo torej prvotnemu znesku še dodati $1.1 bilijon. Lani so predvideli premajhne izdatke za nekatere vrste podpiranja, število revnih in podpore potrebnih družin z nedoletnimi otroki je bilo predvideno s 4.7 milijoni, prijavilo se jih je pa jona.
Poznavalci položaja pa pravijo, da se je do sedaj prijavila komaj polovica družin, ki imajo pravico do podpor. Prenizko so bili tudi predvideni izdatki za Medicaid, to so podpore za ostarele, ki ne morejo plačati bolniških stroškov. Zgrešena je bila tudi ocena naraščanja bolniških stroškov. Računali so s povečanjem povprečno 5%, v resnici so se izdatki za nekatere postavke bolniškega zavarovanja povišali tudi za 21.5' < .
Novi šef za obnovo mesta—
Župan C. Stokes je izbral za novega direktorja za mestno obnovo 33 let starega Richarda Pi. Greena iz Cambridgea, Mass. Mestni svet je sinoči odobril povišanje plače direktorju za obnovo na $30,000.
V 20. okrožju 4 kandidat je—
Poleg M. A. Feighana in M. Sweeney j a sta včeraj prijavila svojo kandidaturo pri demokratskih primarnih volitvah v 20. okrožju še A. N. Kruczyk in R. H. Corrigan. Oba naj bi to storila v tihem dogovoru s kong. M. A. Feighanom. A. Kruczy-kova prijava je preprečila baje prijavo kandidature E. Turka in D. Cimpermana, Corrigan pa naj bi odtegnil del irskih volivcev od M. Sweeneyja in tako olajšal zmago M. A. Feighana.
Seja—
Društvo Modern Crusaders št. 45 ADZ ima jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer sejo v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Rojstni dan—
Danes praznuje Mrs. Frances Piškur, 1065 E. 69 St., svoj 84. rojstni dan. Zvesti naročnici k rojstnemu dnevu iskreno čestitamo in ji želimo, da bi ga še velikokrat veselo in zadovoljno
5^ mili' Praznovala v krogu svoje rodbine in prijateljev.
Zadušnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkev sv. Vida sv. maša za pok. Emila Murgela ob 8. obletnici smrti. Žalostno sporočilo—
Mrs. Mary Debevec, lastnica in urednica AD, je prejela žalostno sporočilo, da ji je v Fontani v Kaliforniji umrla sorodnica Mary Zdravje. Zapustila je moža Johna, 2 hčeri, mater Mrs. Mary Železnikar, teto Mrs. Gertrudo Rupert in več drugih sorodnikov. Pred leti je živela v Barbertonu, O.
Rdeči obkolili mes^o Saravane v Laosu
VIENTIANNE, Laos. — Se-vernovietnamske čete skupaj s četami Patet Lao so obkolile mesto Saravane v južnem Laosu na planoti kakih 70 milj zahodno ood Khe Sanha v Južnem Vietnamu. V mestu in okolici je kakih 2,000 vladnih laoških vojakov, ki pa po sodbi Ljubljani.
poznavalcev razmer niso spo-	-----o-----
sobni mesto uspešno braniti J Mao postal tudi patron če se odločijo rdeči za napad kitajskih pilotov nanj.
Predsednik 1 a o š k e vlade princ Suvana Fuma je izjavil,
Asesment—
Ker je ta mesec 25. na nedeljo, bo tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobirala asesment v ponedeljek, 26. februarja, kot običajno od 6. do 8 zvečer v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
Pismo ima v uradu—
Gospa Albina Zadnik ima v uradu AD pismo iz Jugoslavije od Jožice Kogej, Polje 452 pri
HONG KONG. — Rdeče kitajske pripovedke so kaj zabavne, ako že niso resnične, da bo v slučaju komunistične- Tako so na primer napravile iz
Mao Tsetunga patrona kitajskih pilotov. Ko je namreč u-radni dnevnik kitajske osvobodilne armade opisoval, kako so kitajski lovci sestrelili ameriško neoboroženo letalo, so “gledali na slike tovariša Maa v svojih kabinah in se jim je zdelo, kot da jim Mao daje o-sebno navodila, kako se je tre-obnašati v boju proti so-
ga napada na mesto Saravane pozval podpisnice dogovora o nevtralizaciji Laosa na pomoč. Vsaka od njih bo imela nato možnost, da se odloči, kaj je treba napraviti.
DAVEK NA POTOVANJA NIMA PRIJATELJEV V SENATU
W A S H I NGTON, D.C. — ba
Vladni predlog o posebnih davkih na potovanja v tujino utegne po sodbi kongresnih opazovalcev še srečno prijad-dati skozi Predstavniški dom, ima pa premalo prijateljev, da bi bil odobren v senatu.
Več sladkorja
FRESNO, Calif. — V limoni je povprečno več sladkorja kot v breskvah ali melonah, četudi se nam te zde sladke, limone pa so kisle.
vražnikovemu letalu. Zato je tudi pilot hitro zadel sovražnikovo letalo, da je takoj strmoglavilo”.
Mao je za jesen sklical partijski kongres. To je pa zanj. huda naloga. Ne bo samo treba pometati iz strankinih organov vse odpadnike, ampak jih tudi nadomestiti s solidnimi in zanesljivimi partijci. Kje naj jih dobi? Kdo naj mu jamči, da bodo vsi disciplinirani jin zvesti svojemu voditelju?,


F4»r,-~“-
ti!17 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
“5
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 lor one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 36 Tuesday, Feb. 20, 1968
Čehoslovaška leze iz stalinizma
Čehoslovaška obhaja letos jubilej 20-letnega obstoja komunističnega režima. Jubilej bodo praznovali verjetno le komunisti, vsi drugi Čehoslovaki bodo pa z grenkimi spomini oživljali dobo, ki jih je spravila pod komunističen režim. Morda bodo pri tem prišli tudi do spoznanja, da so precej tudi sami krivi za tako usodo. Niso pravočasno konsolidirali svoje politike v eni sami stranki, čeprav so se morali zavedati, kaj pomeni v politiki dejstvo, da so komunisti največja stranka v deželi. To politično moč bi bili Čehoslovaki zlomili le s tem, da bi se vse njihove stranke spojile v eno, ki bi bila močnejša od komunistične in bi v odločilnem trenutku lahko prevzela vlado.	> , ,
Dvajsetletno dobo čehoslovaškega komunizma bi lahko delili v dve periodi; periodo neomejenega gospodstva stalinizma in v dobo bojev proti temu gospodstvu.
Kakor hitro so čehoslovaški komunisti prevzeli oblast, so začeli tekmovati v divjem posnemanju Stalinovega režima. Bili so kmali večji stalinisti kot Rusi sami. V duhu stalinizma je prevzela partija totalno oblast na vseh poljih, državno oblast in državno upravo pa rabila le kot orodje svoje politike. Tako so češki stalinisti vtaknili svoj nos v prav vse tudi najmanjše pore čehoslovaškega javnega in zasebnega življenja in se uveljavili bolj s silo kot s propagando, kaj šele s prepričevanjem. Tako je Čehoslovaška, ki je bila pred dobo komunizma med najboljše urejenimi državami v srednji in vzhodni Evropi, postala vzor stalinistično urejene države, upravljane v duhu komunističnih idej in v duhu pretirano strogega centralizma na vseh področjih. Tako stanje je trajalo do Stalinove smrti in še nekaj let pozneje. Stalinizem je namreč dal takrat vse polno privilegijev tovarišem. Zasedli so vplivna mesta, delali malo, zato pa imeli poleg običajnih rdečih obrobnih koristi še mastne plače in postranske dohodke.
Ko je nekaj let po Stalinovi smrti nastopila od juga v komunističnem svetu, bi bila morala zajeti tudi čehoslo-vaško. Toda stalinistični aparatčiki v partiji in birokratje v javni upravi so začeli z vso silo braniti takrat obstoječe stanje in našli vplivne zaveznike in varuhe tudi v čehoslo-vaških komunističnih vrhovih. Boj proti njim se je začel z velikimi težavami, najpreje v umetnosti in znanosti, potem šele na drugih področjih, na primer na gospodarskem.
Čehoslovaški protistalinisti v komunističnih vrstah niso iznašli svoja originalna gesla, šli so ponje v druge komunistične države, tudi v Jugoslavijo. Vendar so jih v praksi rabili zelo previdno, zavedali so se, kako nevarne nasprotnike imajo v domačih stalinistih. Boj je bil začet in je tekel naprej, traja še danes in nihče ne ve, kako dolgo bo še trajal.
Kakšen je videz tega boja v naših dnevih ?
Tujina največ zve o bojih na umetniškem in znanstvenem polju. Posebno pogumni so češki pisatelji in pesniki. So odločni, toda ne pretiravajo svojih zahtev. Zato jih režim kroti le s težavo. Brez kriz in žrtev pa tudi ne gre. Par najbolj vidnih in uglednih voditeljev čehoslovaške literature je že plačalo svoj odpor; postali so predmet preganjanja. Nekateri med njimi so bili prisiljeni, da gredo v politično emigracijo.
Bolj in silovit je boj med obema skupinama na gospodarskem polju. Tam je med stalinisti in njihovimi nasprotniki potegnjena jasna' črta. Stalinisti bi hoteli še naprej bodisi preko partije, bodisi preko državne uprave, poveljevati v gospodarstvu. Po njihovem naj že zmeraj oblasti, ki nimajo zveze z gospodarstvom, odrejajo do podrobnosti vso gospodarsko politiko, proizvajalec in voditelj proizvodnje naj igrata pri tem kvečjemu podrejeno vlogo. Naj bosta tehnična strokovnjaka, ki naj svetujeta stalinistom, kaj je treba delati na vodilnih gospodarskih mestih.
Njihovi nasprotniki pravijo, da morata producent in voditelj produkcije tudi odločevati v gospodarski politiki. Naj imata svobodo pri nakupu surovin prodaji blaga, organizaciji proizvodnje, novih investicijah itd. Torej povsod tam, kjer sflastijo monopol upravni birokratje in partijski aparatčiki. Na kratko povedano: v podjetju naj bo gospodar ravnatelj oh večjem ali manjšem sodelovanju strokovnjakov in delavcev, ne pa državna in partijska birokracija.
Ta boj se je naravno zanesel tudi v čehoslovaško politiko in dobil še poseben proizvok v trenjih med Čehi in Slovaki. Slovaki imajo stare pritožbe, da so v gospodarstvu zapostavljanj, kar je res, četudi Praga to zanika. Sedaj so Sc pa združili češki in slovaški nezadovoljneži in dobili večino v glavnem strankinem odboru. Dobili so že prve zmage: Novotny, prvi varuh stalinistov, je samo še predsednik republike, ne pa tudi glavni strankin tajnik. To mesto je dobil njegov nasprotnik Slovak Dubiček. V slovaških rokah je ostalo tudi predsedstvo vlade. Poznavalci razmer trdijo, da je to šele začetek sprememb. Priznajo pa, da je led
prebit, da je stalinizem obsojen na umikanje.
V kateri smeri se bo razvijal, če smemo tako reči, čehoslovaški revizionizem? Tega ne vedo niti čehoslovaški komunisti sami. Vse bo odvisno, kako se bosta obe struji tepli med seboj v najvišjih partijskih in državnih organih. Pot nazaj v stalinizem je pa zaprta. Rdeča čehoslovaška inteligenca je postala tako močna, da kaj takega ne bo mirne duše prenesla.
Čeprav se boj med stalinisti in revizijonisti odvija na polju domače politike, bo imel svoj vpliv tudi na čehoslovaško politiko. Viden dokaz že imamo, kot se takega političnega razvoja veseli vsa Čehoslovaška razen stalinistov, je tak razvoj najbolj zopern nemškemu tovarišu Ulbrichtu. Ve, da je on še zadnji zastopnik stalinizma v srednji Evropi. Kako dolgo še?
T Y YU !HX^XTXXXXl3t'gTTYYTY3
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
fYTYYYX YYXTTXYYYYYYYYY YYYX YYYYYTTYYYxYxxTm'TYXYYXYXYX3
DULUTH, Minn. — Zima je nas za novo leto in v začetku januarja dobro potipala. Na starega leta dan je bilo po enih krajih mrzlo, da je kar pokalo. OR kanadski meji je bilo blizu 30 stopinj pod ničlo, kar je še za medvede mrzlo.
Za novo leto sem mislil iti gori na Keewatin Kožuharjevo Nežo pogledat in sodraškega Antona, pa mi je nekaj reklo: Premrzlo je. Andrejček doma pri peči ostani. In tako sem tudi napravil. Če ne bo premrzlo in če bo sv. Matija za pustno nedeljo kaj led razbil (kar je malo upanja tu v naši Minnesoti), bom gel pa tedaj gori pogledat. Upam, da se imata Neža in Anton dobro. Anton gotovo še ni požgal vseh drv, katere je lansko jesen tako lepo pripravil za zimo, da je bilo tiste dve skladovnice kar lepa za
haric ni bilo prostora v kuhinji, jih je izbral le šest. Na dan birme so se javile zgodaj že ob jutranji zarji v župnišču za poverjeno jim častno službo. Vse so si predpasale lepe bele firtohe in tako so res predstavljale lepe deželske kuharice. Vse je šlo lepo do tedaj, ko je bilo treba štruklje valjati Ln piščance pripraviti za pohanje. Tedaj pa je imela vsaka izmed njih svoje mnenje, kedaj je treba in kedaj se mora testo soliti in valjati in prav tako, kedaj soliti piščance. Med tem je prispel mil. g. škof s spremstvom par sosednih župnikov. Izvršil v cerkvi že vse obrede. Botri in boterce so odhajali v vaške gostilne in se tam pozdravljali in veselili med seboj ob raznih dobrotah.
V farovžu se pa kuharice še vedno niso zedinile, glede soljenja in valjanja štrukljev in so-
gledati. če bo vse posreči se Ijenja piščancev. Župnik je pri-bomo vedeli na pustno nede- peljal v obednico škofa in ostale
nosti za tem uvrstile za gotove niso mogli predstavljati, kdo po- val p. Vendelin na glasbenef11 mednarodne cilje države zapad- je na koru, pa sem jih nekoč po- polju slovenske naselbine h1 P° ne Evrope in razne azijske dr- slušal, kako so se razgovarjali leg tega je še lepo in vestno 0 žave, je važno. Arabski svet in po maši ali ob majniških nede- pravljal svojo kaplansko sli® črni kontinent je prepuščen ne- Ijah po končani šmamični po- kot duhovnik. Da je res
kako vsaj politično, vsak same- božnosti. Od ust do ust je šla mu sebi. Gospodarsko nista do- govorica: ‘’Ali ti ’’pobje” lepo volj močna, da bi mogla sama pojejo!	(■*,
voziti z ostalim svobodnim sve-j Seveda je bilo treba vso cer-tom, kolikor ga je v vseh ozirih, kveno muziko pripraviti, za mo-Važno pa je, kako in kam se bo- §ki zbor preurediti — harmoni-sta naslanjala v gospodarskih o- zirati. Se mlad, pa se je lotil te-zirih. Skoro isto je z južno-azij- ga dela. Posebno naklonjenje mi skimi državami. Agenti Moskve je pokazal takrat p. Vendelin, ne spijo, ampak noč in dan ple- da je tudi mene blagovolil spre-tejo niti, vodeč v Moskvo, zra-’jeti v svoj zbor, četudi nisem bil ven podpihujejo, da ZD. jih go- ne študent in ne profesor, pač spodarsko zasužnjujejo. Nagla- pa sem pomagal note pisati. In šajo, da grabežljiva Anglija jih na vsako pesem, ki jo je harmo-je dosedaj molzla, zdaj da jo ho- niziral ali skomponiral p. Ven-čejo nadomestiti gospodarsko in delin, sem napisal namesto "har-politično vsepovsod naše ZD. monizavit” kar "špendonavit”, Prave demokracije ne pozna ne četudi latinščina nima kljuke na zaostali črni kontinent, ne juž- s. Naš lemontski zbor je parkrat noazijski svet. Demokracijo je pei tudi na jolietskem Radio, treba poznati, kdor v njej ne ži- gp sm0 pet tudi na Akademijo vi, jo ne pozna in kdor jo ne po- sv> Frančiška k jolietskim ses-zna jo ceniti ne zna . . . Tak se- tram. Leta 1952 je p. Vendelin de na vsako obrekovanje demo- mnogo pripomogel, da smo v Le-kracije in zvabiti take na li- m0ntu dobili nove, primerne or-manice komunizma je lažje, ka- gie) kj smo jih posvetili zlato-kor pa jih prepričati, da bi se mašniku p. Kazimirju, žrtvovali za demokracijo. | Kar kmalu po prihodu v Le-Komunizem je močan. Svobod- ,non^ je p vendelin dosegel, da ni demokratični svet je predol-1^ ga posiaii na g]asbeno šolo go dremal in spal. Še danes dre- chicaške De Paul University,
zaoral v njivo štefanske
fare, je
bil priča poslovilni večer v
ml j e marsikje, sebi v škodo in k-er -e postal že leta 1954 Ba-
nevamost, komunizmu pa z ne- chelor of MusiC; p0zneje pa je
previdnostjo služi v dobro. Nu-'^^gg^ ^ucjj Masters degree of
do pozno je že ... . Zato bodo Musjc Posebno zaslugo za to je žrtve za ohranjen j e demokraci- tmei pokojni provincial p. Graje še toliko težje. Demokratični cian dr_ Heric v letu 1954 je svet naj se zaveda (skrajni čas prevzel v oskrbo vso cerkveno in je za to!), da ima veliko dolžnost, šolsko glasbo pri ,Sv gtefanu v da se izvežba v vseh slučajih Chicag0 Tu je imei aii si je na-čuvanja in obrambe proti lačne- šd obširno ipolje glasbenega de-mu volku (komunizmu), ki noč lovanja in ustVarjanja. Prevzel in dan preži, da bi planil in po- je najprej cerkveni pevski zbor,
ki cerkveni dvorani v soboto 2 januarja. Koliko hvaležnih sed je bilo izgovorjenih! Pr0 gram je vodil Mr. Frank Vavp0 tič in zastopniki vseh farnih °r ganizacij so izražali svojo hva ležnost za ogromno delo in s° pripravili tudi izbrani baflk^' Materinsko društvo, moško drU štvo Najsvetejšega imena, ^etl ska Zveza, SAVA, Radijski kh1 ! Slovenska Liga. Te organizacij6 so se tudi po zastopnikih ura no poslovile od njega. Seveda iu di župnija sama po svojem žuP niku, p. Tomažu. Z delom in Pe civom so pomagali sledeči: dila je vse priprave Mrs.. Met° da dr. Fišingerjeva, ki so ji s*a le ob strani gospe: Starčeva, Ga brova, Žibertova, Medvedova' Martinčičeva, Šimrajheva, ®ur jekova, Krivogradova, Grašk va, Petričeva, Brenčičeva, ložanova, Bencetova, Škamper va, Stražišarjeva, Rusova, ^ kova in Petkova. Po govofl11 škem programu so se vsi navz° či osebno z rokovanjem ^ Vendelina poslovili, nato P® , vsi ljubeznivo postrežen' je bilo prelitih odhajajoči je bil sam ginjem
Vi Posojj 2aklji no dc sloves ka sle Ma ’'adzo nilo p kfado kultm radi s tllrne' ^agr; sebna
Ijo.
NOVOLETNIH NAPOVEDI
goste, ki so posedli okrog lepo pogrnjene mize, pred njimi so
IN OBLJUB je vsako leto v obi- se svetlikali prazni krožniki.
licah. Dobrih in slabih. Le to je Jestvin pa še nič na mizi. Gos-križ, da uresniči se pa vedno več | podje so se začeli pogovarjati slabih, kakor dobrih. Tako je med seboj — župnik je postajal
skoro vedno leto za letom.
Kako je to, da se dobre ne
nervozen, ker iz kuhinje ni začelo nič prihajati na mizo. Med
uresničijo tako dobro in uspešno,;tem odpre vrata v kuhinjo, da kakor slabe, bi kdo vprašal? Či- bi videl ali bo kaj ali nič. Iz
gava krivda? To je krivda več ali manj vsega človeštva. Posameznik seveda odklanja odgo-vernost. Krivde nihče rad ne prevzame na svoje pleča. Pa smo nekoliko le vsak krivi tudi za vst razne zmede. Razlo-žti to podrobno, je prevelika in težka naloga. Vsak nekoliko, tako ali tako, se to zaveda ali ne
kuhinje pa se začuje kreg. Neka Mica, je ravno osorno ugovarjala neki Meti, da ona jo ne bo učila, kako je treba štruklje valjati in soliti — “sem jih že preveč prevaljala!” — je kriknila. .Meta pa ji je nazaj zabrusila: “Najbrže si jih prevrnila — valjati jih pa ne znaš!”
Mil. g. škof in ostali gospodje
in končni obračun: vsi smo ne- so se obrnili proti kuhinji, od-kaj krivi, to je tisti, ki preveč kjer je prerekanje naraščalo, govorijo in vpijejo in tisti, ki Posledice so bile, da kosila tisti smo tiho, mesto da bi glasno ko-j dan ni bilo in gospodje so ne-
regirali tiste, ki preveč vpijejo in ropotajo v vseh raznih ozirih, potrebnih in nepotrebnih. Glede vseh raznih zmešnjav,
kateri tešči, drugi lačni odšli iz tistega župnišča. Župnik se je s solznimi očmi opravičeval škofu in ostalim gospodom, škof je
katerih je svet kar naprej župnika potolažil: “Nič se ne vedno poln, vem v naprej, j vznemirjajte! Na svetu se vse če bi tolažil gori v Keewatinu pripeti — pa naj bi se kuhari-sodražkega Antona, da bo en- cam ne!?”
krat že bolje tudi radi tega, bi j Kakšno srečo so imeli v tisti me postrani pogledal Anton in | fari pri prihodnji birmi, pa pribi po sodražko odgovoril: “An- povedka ne pove. Najbrže je šlo drejček! To se bo zgodilo ob | boljše kot ob zgorajšnjem o-sv. Nikoli!1’ In res, kakor se do- j menjenem slučaju, če ni šlo gajajo in kakor rešujejo razne boljše, potem bi rekel, da so ime-sitnosti in težave po svetu, od- li vedno tako “srečo” kakor-kar že obstoji naš svet, bi rekel, šno imajo s svetom vodilni dr-da taka Antonova ugotovitev bi žavniki zadnja desetletja z mi-
žrl mirno ovco Demokracijo!
Andrejček
Paler Vendelin OFi
je odšel v
SO. CHICAGO, 111. slovenska Amerika ga je poznala — če me osebno, pa po časopisju in pripovedovanju. Bil je
namreč posrečen in duhovit mu-, zik v fari sv. Štefana v Chicagu. Kam je šel? Na višji glasbeni študij v Rim. Iz New Yorka je odletel zadnji dan meseca janu-1 ar j a.
ki ga je dvignil in razširil na zavidno višino. Takrat so začeli doraščati in zoreti otroci čika-ških novonaseljencev. S temi je kmalu ustanovil slovenski mladinski zbor, ki je v njem vzgo-Ijil naravnost odlične pevce. Če Cda [omenim samo Mrs. Kranjc Marijo dr. Fishingerjevo, ki je zra-stla in izšla iz tega zbora, med fanti pa Marjan Erman jr. Kot duhovniku mu mladinski zbor
ni bil samo pevski zbor, temveč te mlade ljudi je reševal cesti in bili so čudovito zainteresirani v slovensko glasbo. Mislili so: če v Ameriki kdo angleško poje,
Rev. Vendelin Špendov je ro-',ni.to nič posebnega, da lahko ™	P0JeJo tudl slovensko, to je cast
in pa nekaj, kar spada k izo-I brazbi mladega Slovenca. Pri petju so se učili pravilne izgo-Peli so tudi latinsko.
dom z Dobrave pri Bledu. Njegov oče je že nad 50 let organist v tamkajšnji fari sv. Križa.
Torej ni nič čudnega, če se je
njegov sin rodil s taktirko v ro-	, ih konccrtov je ta
k,. Prve pojme o nebesk, heerk, mladlna odila ^ strmeli
muziki je prejemal nas Vende-j . r ._______________,	,
..	,	, J v	smo m ponosni smo bili na ta
lin v domači hiši od očeta. Ko	.	.	.
mladinski zbor in na njegovega
je prišel v gimnazijo, je glasba
v mladem študentu pognala še
voditelja. Skoraj vsi ti mladi iz-
globlje korenine. Leta 1939 je v^ml. >>evd S“	tv
stopil v frančiškanski red, men-	sbom ln „ ga pomnožili,
da zato v red sv. Frančiška ker	, svojjmi mladimi mo-
so se slovenski sinov, sv. Fran-;.^	vl od daleč s0 pri_
bajali verniki k slovenski maši,
bila kar na mestu.
* LB J, SV. OČE IN MNOGI
rovnimi konferencami . . .
O LBJ-ovih obiskih v Av-
DRŽAVNIKI so tik pred boži- straliji, Aziji in Evropi so med čem govorili o miru. Vsi so za prazniki laskovo pisali in nagla-mir in bi radi mir. V teh priza-.šali, da bodo obiski imeli gotove devanjih imajo težave. Vsak ho- uspehe pri prizadevanjih za do-če svoje vrste mir. Pripravljajo šego miru. Lep0 se Je slišalo to. se zanj pa tako, kakor so se pri- J Že na dan novega leta pa so ne-pravljali v neki fari (kakor zna |kateri listi objavili, da ni bilo to povedati neka stara ljudska potovanje vseskozi s takimi ro-pripovedka), na škofov obisk ob žicami posejan0) kakor se je na-času birme v fari. Župniku je glašalo tu in tam. V Rimu je bil gospodinjala njegova stara te- drugače prihod in sestanek oseb ta. Težko je hodila, zato ona ni prisrčen, glede vojne in vojnih mogla prevzeti odgovornosti, da1 operacij v Vietnamu’ Pa He bi pripravila kosilo za škofa, ki čuje, da je vsak po svoje gle-je imel priti birmat v faro. Zato dal na nje. Kaj naj torej pri-je župnik kar s prižnice prosil, čakujemo?
da naj bi se prijavilo par žensk,! Komentator Sorsen je mnenja, da bi na dan birme pomagale v da bomo v tem letu Pr^e veli-.kuhinji pripraviti kosilo. Prija- kim sitnostim, M znajo še bolj (vilo se jih je kar kaka dva du- pocepiti mnenja glede vojne v cata kuharic. Ker za toliko ku- Vietnamu. Kak° se ^do te sit-
kjer je tako izbrano in ubrano
čiška tako uspešno udejstvovali na glasbenem polju. Že od svo-1
!.??! S?	FT",,!0'«": prepeval p? Venaelioa zboli
Posebno velikanski pomen pa je imel mladinski pevski zbor tudi zato, ker so prihajali mladi
krat slišal ime p. Angelika Hribarja in p. Hugolina Sattnerja. V Ljubljani je kot. frančiškanski študent vedno le govoril s p.
Francetom dr. Ačkom. ki je sil- sinovi in hčere slovenskih star-no nadarjen glasbenik. Ves čas šev študirat v Chicago in so se je Vendelin pridno študiral mu-
ziko in se poglabljal v njene kra-
temu zboru pridružili. Prav iz tega zbora je zrastla mladinska
šote in divote. Isto je delal kot .orSaniza°ia SAVA. In tako so se begunec v Avstriji in v Italiji, j mladi ljudje spoznavali. Tako Novo mašo je imel v Rimu pri ima eden teh fantov, zdaj mož,
slovenskih sestrah. Pridigal mu je pokojni p. Hugo Bren OFM.
ženo iz New Yorka, eden iz Minnesote, drugi iz Kanade, tretji
in sicer pred Božičem 1948. Po iz No. Dakote itd. Pesem jih jc slabem letu, kar je izzvenela no-|družila in poštena ljubezen jih vomašna “GLORIA”, se je pri- ie združila!
kazal p. Vendelin 22. nov. 1949 pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Pod Marijinim varstvom so rav-
Čudeže je delal p. Vendelin z mladino ljudske šole. Kako je to vse pelo in žvrgolelo. In vsi ti
no odprli lastno bogoslovje in različni pevski zbori so mnogo-filozofijo. Ker je p. Vendelin krat nastopali ne samo v doma-končal svoje bogoslovne študije či dvorani, temveč so bili po-v Rimu na redovni fakulteti sv. |vabljeni v priznane mestne dvo-Antona, je imel pravico in seve- rane: tako so peli v dvorani v da usposobljenost, da je lahko Museum of Science & Industry, učil na bogoslovni šoli. Kot na- potem v Navy Pier, peli so več-lašč za njega. Študentov je bilo krat na televiziji, pri slovenski precej in profesorji so bili vsi Radio uri. Povsod je bil zbor na-mladi in oboji dobri pevci. P. znanjen kot slovenski pevski Vendelin je imel takoj svoj pev- zbor Sv. Štefana, ski zbor. Pa kakšen! Romarji si štirinajst let je uspešno delo-
Sever odbo! >08 j, •'ato ■ Iožen
j
zboru
°8 s
bili Precej
°<lob]
8rad{
fisiji
Stad,
oslO'
se niti z besedo ni mogel p1 viti. Naročil je p. Vendelin ^ ni, naj se gotovo javno vsefl1 ^ kreno in hvaležno zahvali111 ^ vso pozornost in za vse žrtve. ^ delo in darove, ki jih je PreJ
'Tatii
da
pred odhodom. Obljubil Je' ^ se bo vseh iskreno spomini3 ^ večnem mestu Rimu. Odšel je ° Sv. Štefanu z najlepšimi SP01^ ] ni in dobrih ljudi ne bo in0°2 nikdar pozabiti. Kliče vsem-Bogom in Marijo”. Naroča Ne pozabite slovenske pesin1
groba!”
P. OdiloPF^’
Vabilo Slovenske ŠoJ0
glove"'
CLEVELAND, O.
ska šola je tista naša usta110^
0riJ«
sv0j
Na Hran ŽuPn sen, Gorš( vestii dim bi bi •doc
ki se le od časa do časa j v javnosti. Pred javnost s samo takrat, kadar m01’3- ^ da poprosi svoje prijatelj6
pomoč ali pa da pokaže
kaJ ln ie
od sadu svojega dela. ziV prav tako. šola potrebuj6 svoje delo miru.	»
sobot11 cen0
Delo okrog naše Slovenske šole je osred°toC
vzgoJ11 Oclb°r-
okrog učiteljskega in ga zbora in pa okrog
staršev. Slovenski učitelj8^1
vzgojni zbor nosi odgoV°rI',
o$t
za šolsko in
delo
glO'
vzgojno Lev,.- j venske šole, Odbor star86 vzclrz6
nosi skrb za njeno nje. Obojno je potrebno- ^	^
Danes stopa pred clevel3 ^
t od'
sko slovensko javnost sp vj oor staršev, t. j. gosp0 a cy.
p« \
j*izr
Ul F.
fcije
V(!nij
«01 j
8vet.
^Pb
sPelj
S-
S
,8dj
G
H; K
Vi,
N
dfit>
»id,
bve
ditz
do
odbor Slovenske šole Vidu, ki priredi v nedelj0’ ■mšea, v veliki šolski c^°veii' obed ali kosilo za vse 8 0 ^ke ljudi. Dobro, okusno^1’1 ^ ceni. Za odrasle po ’ y otroke pa po $1, se prav*’ res za malenkostno pa zato, ker bi odbor rat dn pri tem kosilu res kar • ^ cg, veliko slovenskih družin loti, kot tudi vse naše liu jim ni dano uživati dra^°oSti. ga daru družinske skup Rojakinje, rojaki, kak° d Slovenska šola stalno ^0gt, očmi vso slovensko sku ^iH' zlasti še družinsko in n1^. vj sko, tako dajte tuclV0vei1' 3. sušca spet misliti na * sko šolo in njene potre)
Vam povrni to ljubezen-^ ^
Za staro kovin°
DETROIT, Midi.

prečni avtomobil da
1,500
fun'
, 2°
tov starega železa in Je funtov aluminija, bakra, in drugih kovin.
KANADSKA DOMOVINA
h slovenskega Toronta
K'ZNanje umetniku N KULTURNEMU
delavcu
Posojil J® Hranilnica in
Vključil? slovenskih župnij no rsv°je deseto poslov-
8lovesno°‘nHru0 nekoliko bolj
ga 8i0v p^Illko J e vodstvo te-v°da .nskega denarnega za-
nad2or :,prrkreditni in
'liI° PodPivb°r skupaj ) skIe' grado t' 111 lna^0 denarno na-kultUrn 1 s ^ e m u slovenskemu facli svn0111 de^avcu> ki to za-‘nriieca Jefa. vztrajnega kul-^agraje-U e^skvovanja zasluži
I lijo, da dobijo od starejših po-j trditev za svoje dobre lastno-o katerem tudi v slovenskem	dobra dejanja. Zaupaj
Torontu govorijo prijatelji in Jim velike naloge in presenetili dela njegova, želimo še mnogo ke d°do z uspehi, ki jih nisi idej in moči, da te ideje kot ki-1 PHčakoval. Izogibati pa se je par upodobi; upodobi v mate- treba stalnega nerganja nad
riji in tudi v živih soljudeh.
P. M., predsednik
TUDI S TAJSKE NAM PIŠEJO
Pismo, ki je prišlo iz Bangkoka na Tajskem, je vzor pisma, ki ga napiše oseba, vneta za vse lepo in dobro. Zunanja oblika pisma in njegova vsebina jasno pričata, da je pismo
sebna“,"nca naj bi izbrala po- napisala izobražena uršulinka. °ttiisMo - ’ -	........ Bila je to Marija Ksaverija
naj
*a 2astPUm*S*Ja’ v kateri bi bi-Pana Evropa, Južna in a Amerika in
vern
Odbor n ^llierika in upravni tag je ,° Predsedniku. Predeto v 1 soSlasno sprejet in tažen esecu decembru pred-
red Odobritev ae' članstvu 2boru 'pern ^etnem občnem
l0e sPreipf1 clanstvo J6 Pred-Od°briio t0 2 veselJem in ga grada v' .° bda tako na-Piisija i2?abelu sPreietai je ko-grado ip i'ala na8,rajenca. Na-kranCe p oljil kipar-mojster g. 0njetu^e iz New Yorka. Sv°j žii!i• V letu 1967 obhajal N,J,,l«nBki jubilej.
seji vodstva župnj; Ce Posojilnice slov. »en, J '
G
Je Gil izid razgla-
Pirc O.S.U. Samo nekaj izvlečkov iz tega pisma:
“Kako ste me presenetili z velikodiršnom darom $50. Naj Vam in vsem darovalcem (pismo je pisano na predsednika misijonskega krožka g. Jakoba Kvasa) Bog povrne stote ro . . .
Danes Vam pišem na kratko, le toliko, da boste vedeli, da je ček srečno dospel. Pripravljam pa za Vas in za Vaš misijonski krožek magnetni trak. Slišali boste, kako pojo naše učenke v sijamščini in angleščini. Tudi kak lep sijam-ski koledar Vam bom poslala, da boste bolje poznali našo
v.	—* iAtu razgia-
oršet, • rajencu g. Francetu'Prelepo Tajsk° • • •
Vesti]0 Je uPrava poslala ob-1 SedaJ v decembru so velike n 0 Ogradi $250 s poseb- budistične slovesnosti, ki se jih
ta biia 8Vet-dom, ki pravi, naj ta°č prjltlkrada ne toliko v po-^ejstvo lde^0vem umetniškem |)ri2llan■Vanju’ ampak bolj kot ta taaugt .*n zabvala vodstva
Iti
umetniku-kiparju,
HpijeVes Cas bivanja izven Slo-8taip p°svetil visokim ide-si0vmetnos« bi Je z njimi v enec Prodiral v široki ?%ap P°SVetilu Je bi!o tudi 'Peljal °’ da ea od dorna ni
\ sla' 8 a p0 bogastvu, tem-tatiju ] P° sv°taodnem ustvar-Nst 11\.ernu Poklicu je ostal talija j C! V dneh trdega živ-G 11 Leh dni ni bilo malo. tajilo !<U‘Ce ^orše se je za na-Jal j0 ; risrono zahvalil. Spre-^aan • odlikovanje in kot tahw Je za zasluge na kul-(Pje p°dročju. Kdor zasle-^ Yp riVensko življenje v ^ko a J,	lahko takoj opazi,
VvSeh a* en.Je g- mojster tudi \a	panogah kultur-
tade 0Vanja. Zlasti mu ne
Iv®ljavit-nf prilika> kjer more ^Zirap-, kl^eansko ideološko Trenutno je pred-° starbj , "a d1 pri tem prid-jftaizaci’, a ^a starešinska or-;ata jn Ja 116 miruje, ampak alo 8i SlCer v povezavi z o-GoSr::Psko skupnostjo. loau umetniku-kiparju,
udeležuje tudi naš kralj Pumi-pol. Na tisoče gledalcev je na obeh straneh reke Me-nam, ki se mogočno vali skozi Bangkok. Navadno je promet na reki zelo živahen. Težko obloženi velikanski čolni prevažajo bogastvo dežele po reki navzdol ; navzgor pa proizvode inozemstva, vzhoda in zahoda. Krepak motorni čoln vleče pogosto 6 ali več velikih čolnov tako obloženih, da se zdi, da bodo zdaj, zdaj zajeli vodo. Seveda čolnarji že pazijo, da se to ne zgodi. Ob priliki budističnih manifestacij je promet po reki seveda za nekaj ur ustavljen .. .”
Misijonarka sestra Pirc tudi poroča, kako je pred Božičem prinesla neka bivša učenka $5 v sklad za obdarovanje revnih. Denar je prihranila, ker je cel mesec hodila peš v službo, namesto da bi se vozila z avtobusom. Pa je ta bivša u-čenka budistka. S svojim dobrim delom je prekosila marsikaterega kristjana.
Misijonski por.
otroci in stalnega očitanja njihovih napak. Gojimo dobro v svojem zarodu, da bo to dobro prerastlo slabo.
(Iz enciklopedije življenja zbral Krištof er.)
SESTANEK KATOLIŠKIH MOŽ
V nedeljo, 11. febr. 1968, je imelo društvo Katoliških mož pri Mariji Pomagaj svoj mesečni sestanek, ki je bil po tretji dopoldanski sv. maši.
Ker je mesec februar posvečen dobremu tisku, je bil tudi ta sestanek prav blizu te teme. Predaval je visokošolec g. Peter čekuta o literaturi in kulturi v Kanadi. Predavanje je bilo nad vse zanimivo in je sprožilo res živahno razpravljanje. Predavatelj se je dotaknil mnogo problemov, ki jim gleda v obraz danes Kanada in z njo tudi novi naseljenci, zlasti oni iz neangleških in nefrancoskih dežel. Zanimanje za literaturo gine, ne moremo reči, da kultura raste z istim pospeškom kot civilizacija. Materijalno udobje ne pospešuje duhovnega udejstvovanja.
Podobna predavanja mladih ljudi, zlasti mladih bodočih izobražencev so nadvse potrebna. Tako starejši člani ne bodo postali v svojem mišljenju tako hitro stari, mladi bodo pa v razgovoru spoznali bolj realno stanje okoli sebe.
Por.
operacija ni izključena, vendar se zdravniki še niso dokončno odločili, kaj bodo storili.
Kljub velikemu napredku medicinske znanosti in novih tehničnih pripomočkov v najnovejšem času je človeško življenje še vedno odvisno od božje volje. Zato vsem, ki boste te vrstice brali, g. Kolariča priporočam v molitev. Zlasti se o-bračajte v molitvi za njegovo zdravje k škofu Rožmanu, ki je še pred smrtjo obljubil, “da bo rad pomagal tudi po smrti
Naj bi Bog na priprošnjo škofa Rožmana uslišal Vaše molitve in vrnil zdravje dr. Kolariču, da bo v stanju u-spešno dokončati življenjepis svojega priprošnjika v nebesih.
Otmar Mauser
KDOR HOČE OBUDITI LEPE SPOMINE BEGUNSTVA IN NASELITVE
Lepi spomini preteklosti o-stanejo, vse doživeto hudo je pa čas použil. Kdo ne obuja rad spominov? In vsi, ki so pi’i-šli čez morje, ter vsi, ki so preživeli drugo svetovno vojno in vse, kar je prinesla s seboj, imajo veliko zalogo spominov. Priporočil bi jim, da kupijo knjigo Marjana Marolta “Rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška”. Mnogo hudega je doživel dobid Kavšek, pa se bo ob branju njegovega življenja vsakdo od srca nasmejal. Tudi težko življenje ima namreč mnogo sonca, zlasti ko gledamo nazaj. Knjiga stane $4
OEas iz Hamiltona
HAMILTON, Ont. — Podpisani se oglašam s par besedami, ko vam prilagam naročnino.
Ker sem naročnik že par let in najdem v Ameriški Domovini marsikaj zanimivega, si kar ne morem predstavljati, kako bi brez nje shajal.
Pred kratkim sem čital zelo razveseljiv članek od Slovencev in njihove župnije v Montrealu, kako lepo napredujejo pod dobrim vodstvom in v medsebojnem sodelovanju.
Ko smo začeli graditi v Hamiltonu slovensko središče, smo pod modrim vodstvom in celotnim sodelovanjem vseh Slovencev lepo napredovali. Zgrajeno je poslopje, katero služi za cerkev in dvorano. Sedaj je vse navdušenje nekam splahnelo, kajti ljudje premalo vedo: “Kdo pije in kdo plača.” Pravijo, da odloča za celo skupnost en posameznik.
Pozdravljeni!
T. M.
Itoitftgga In IFo$®jiltiica J. L Kreka - ja šmela obisti zbor
TORONTO, Ont. — Dne 28. jan. se je vršil redni občni zbor za leto 1967. člani so se sestali v dvorani “Marije Pomagaj” na Manning Ave. Zopet so napolnili dvorano ter prinesli s seboj veliko dobrega razpoloženja. Vsi navzoči so občutili, da je med Slovenci še veliko zanimanja za zadružno gibanje. Ob napovedani uri je preds.. W. Trček po-
član. Glavni odbor je vedno gledal, da je bil denar čim bolje naložena "investicija”. Ker je vsaka "naložba” in "posojilo” zavarovano, je bila ena izmed največjih postavk zavarovanje — 12,292.00 dolarjev.
Upravni odbor je predlagal članstvu tudi sledeče: Obrestna mera naj se zveča od lanskih 4.77% na 5.%. Vsi pa, dobijo 20% popusta (rebat) na osebna posojila — seveda, če odplačujejo redno, po dogovoru. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Tudi garancijski sklad se je povečal na $73,015.00. Lastna hiša, ki pa je vknjižena samo še za nekaj tisočakov, daje ponos hranilnici, in vsem Slovencem v Torontu in okolici.
Poslovna doba je to leto potekla kar 4 odbornikom. Ker sta g. dr. P. Urbanc in g. T. Lebar preveč zaposlena — sta nadalnje imenovanje odklonila. V imenu odbora se jima je zahvalil podpredsednik za dobro opravljeno delo, ki sta ga vršila za skupnost. Na njihovo mesto pa sta bila izvoljena v gl. odbor g. I. Pogačar in v kreditni odbor g. I. Cvetko. G. V. Trček in g. F. Pajk pa sta bila ponovno* izvoljena.
Tako sestavljajo odbor slovenske najbolj poznane in naj starejše hranilnice sledeči: Uprava: g. J. Senica in g. S. Koser. Gl. odbor V. Trček, J. Zakrajšek, J. Por., F. Stražar in Pogačar. Kredit odb.: J. Mihevc, I. Pre-želj, I. Cvetko. Nadzorni odb. dr. F. Habjan, F. Pajk, V. Čekuta.
Odbor se vsem priporoča, če niste še člani, da postanete in se
pravilno razumeti tudi Njegovo zmago in vstajenje od smrti. Zlasti se moramo vprašati prav osebno, kaj sveti postni čas pri čakuje od mene, ali kako ga bom preživel v pravem duhu samo-odpovedi in pokore, katera ni več podrobno predpisana od Cerkve, pač pa nam je naložena od Boga samega.
V severni Ameriki in Kanadi je materialno blagostanje na takšni višini, da je vedno večji problem glede preobilice hrane. Večina zdravnikov ima največ opravkov z ljudmi, ki so predebeli. Neprestana skrb glede di-jete je vsakdanji problem milijonov ljudi na severno-ameri-škem kontinentu. Zdi se mi, da bi bilo zdravo tudi s telesnega vidika, če bi postni čas vzeli bolj za res ter ne samo se odtrgali jedi na gotove dneve, posebno v sredo in petek, marveč obrnili ta denar, katerega bi prihranili pri jedi za dobre namene. Večja skrb za uboge širom sveta je prav gotovo na prvem mestu. Za naše slovenske rojake širom Kanade pa bi svetoval, da bi vsaj gotovo vsoto tega denarja, katerega bi prihranili v svetem postnem času pri hrani in pijači obrnili za ustanovo, ki je tako živi jenskega pomena za Cerkev v domovini in po svetu — Slovenski zavod v Rimu "Sloveni-cum.”
Ker se je zadnji dve leti že toliko pisalo o Slovenskem zavodu v središču krščanstva, se mi zdi nepotrebno, da bi utemeljeval njegovo potrebo. Če nam je krščanska vera res pri srcu, potem bomo z veseljem doprinesli našo žrtev za materialno zgradbo tega prepotrebnega zavoda. Postni čas nam nudi izborno priliko, da vsi slovenski rojaki širom Kanade pripomoremo k tem velikemu cilju. Naj bi ta Slovenski zavod v Rimu
v jeseni. Saj ustanovna listina O.C.U. izkazuje 14. junij 1953. Gospe članice to tudi vse navzoče postregle z narezkom - pecivom in čajem. G. preds. pa je zaključil pozno popoldne občni zbor v upanju vseh, da bo hranilnica spet napravila korak naprej.
Por. za Odb.
grupma
. potovanja
^ Kanade ali USA
'tabo ,lam PUbližni datum in
ob;
JO, kj
r^tn Sl j ° želite. Poštno-
cijo z. bos,'e dobili informa-
Vonj* 8rup° iz New York,
Peoenj , ak I'dbntreala. Prese-
taortij u 0:^e nad nizkimi ce-1 kan, -
tan
adskih grup. tudi
amo
Ccnena grupna kUo ^jubljaoe v To-
etU a 0
eljerno a?,t2a ^5- — Vam pri-a dan v 'f 0niatic auto po $6 Zljubi;
borili j
Bano.
favel Service Ud.
To, ec s>-“'»»t« 2b
P. Urbanc WA 2-4161
VSAK TEDEN ENA V POMOČ
MODERNIM STARŠEM
Dajmo jim poguma, ne plašimo jih, svojih otrok namreč. Otroci, ki jih vzgajamo, morajo vedeti na eni strani, kaj se sme storiti, kaj se mora in kaj je prav in dobro; na drugi strani so pa prepovedi: to se ne sme, to je napak, tja ne hodi, tega ne beri, s tem se ne
broširana in $5 vezana in jo( je težko odložiti, dokler nisi zdravil zbrano clanstvo goste, prebral zadnje strani. Nekaj Zbornike vseh treh odborov ter jih je še na zalogi v Slovenski pravnik* J. Senico mg. S. Ko-pisarni na 618 Manning Ave., serJa' V cast vscm Pa ^ bil°- da Toronto 4, Ont.
Uprava
poslužite ugodnosti, ki jih nil res živa priča naše ljubezni Vam nudi Slov. hranilnica. Vsi (j0 slovenskega naroda, naše člani in prijatelji so bili tudi po* .hvaležnosti za neprecenljivi dar vabljeni na 15-letnico, ki upa-jsve^e vere) naga skupna vez, tamo, da jo bomo lepo praznovali ji0 slovenskih rojakov v domovini, kakor tudi nas, ki smo raztreseni širom sveta. S čim večjimi žrtvami bomo zgradili Slovenski zavod v Rimu, tembolj uspešno bo služil svojemu velikemu pomenu.
Odprite roke — odprite srce!
Te vrstice so namenjene Tebi, dragi slovenski rojak, ki živiš morda v hrušču in siloviti br-zini velemestnega življenja v Torontu, Montrealu, Winnipegu, Edmontonu ali Vancouveru, ali pa v tišini podeželskega življenja sredi obširne kanadske dežele. Odbor slovenskih rojakov v Torontu za "Slovenicum” pripravlja denarno nabirko za gradnjo Slovenskega zavoda v Rimu. Zavod ima že svoje stavbišče, katerega si je nabavil tudi s Vašimi prispevki. Sedaj hočejo začeti z zgradbo samo. Ker slovenski rojaki iz domovine ne morejo finančno veliko pomagati, zato so se slovenski škofje iz domovine obrnili na nas, dra-
Postni nudi odlično priložnost za žrtve za Slovenlk
WILLOWDALE, Ont. — Dra-ki slovenski rojaki! Ko je Katoliška cerkev v naši novi domovini pred šestimi leti odstranila obvezno postavo posta ter pred enim letom še obveznost vzdrževanja mesnih jedi v petek, smo se mnogi spraševali, ali ni to znak pomehkuženja pravega krščanskega življenja. Po tolikih stoletjih zapovedane postne postave in brezmesnega
škofa dr. Gregorija Rožmana druži in podobno. Otrokom je in nekdanji župnik prve slo-torej treba pokazati pozitivne venske fare v Kanadi č. g. dr.
, je g. predsednik lahko pozdravil jv naši sredi preč. g. A. Prebil-a,
CM. in č. g. A. Zrnec-a, CM. petka, smo se kar naenkrat zna-jgj rojaki, da jim priskočimo na Po napovedi dnevnega reda je šli v novih razmerah tudi v na- pomoč. Odbor za "Slovenicum” .g. Koser prebral zapisnik lan- šem verskem življenju. Mnogi % Torontu je sklenil, da ni bolj skega občnega zbora. Temu pa je verniki so po teh spremembah ^godnega časa za to denarno nasledilo poročilo g. V. Tička, o na- prišli do zaključja, da sedaj zaibirko kot v svetem postnem ča-TORONTO, Ont. — Pisec menu in uspehu, ki ga je hra- praktičnega katoličana in kri-življenjepisa p r e v zvišenega milnica dosegla v letu 1967. G. stjana ni več potrebna samood-
L g. dr« Mofe Kolarič
v boinlšnid ^ Grata
in negativne strani življenja. Boljše in lepše se bodo ravnali in hitreje dozoreli, če bomo pri vzgoji dajali več povdarka na pozitivne stvari, če slišijo o
Jakob Kolarič se nahaja v splošni bolnici v Gradcu (Avstrija), kjer se je podvrgel zdravljenju prebavnih organov. Že dolgo let boleha na že-
samih prepovedih, postanejo!lodcu, na katerem je bil že zbegani in nastane zastoj v ra- dvakrat operiran. Tudi to pot sti njihove osebnosti. Vzgoja naj bo pozitivna; z ljubeznivostjo se približajmo otroko-
vim dobrim stranem in jih na ta način skušajmo pridobiti,! da se bodo ognili slabim nega-1 tivnim stranem življenja, če bomo gojili bujno rast dobre-' ga semena, bo manj prostora in manj časa za plevel.
če vidiš na otrokih kaj dobrega, pokaži jim, da veš za to. Mladi ljudje si posebno že-
Na j novejše GRAMOFONSKE PLOŠČE iz starega kraja, televizijske in radijske aparate, pisalne in šivalne stroje, hladilnike, pralnike, plinske in električne štedilnike, foto in filmske aparate, kot tudi vso hišno opremo prodajamo na odplačilo po zelo ugodnih pogojih. Obrnite se s polnim zaupanjem na nas v svojem jeziku.
COMET RADIO 555 St. Clair Ave. W.
Toronto 10, Ont. Canada 535-7269
J. Senica je prebral finančno po- poved, pokora, samopremago-ročilo, in podrobno razložil, ka- vanje, post. Kdor koli je prišel terim namenom je služil denar, do takega zaključka, je pač na-ki so ga člani nalagali v hranil- pačno razumel namen Cei’kve in niči. Razvidno je bilo uspešno njenega vodstva, katera nam ni delo in vedno večji promet na- vzela z naših ramen dolžnosti po-še Kreditne zadruge. Promet kore, premagovanja, žrtev, ka-hranilnice sega v "milijone”. V tere so bistveno združene s kr-letu 1967 je bilo tudi vloženega ščanskim življenjem, katero mo-na hranilne vloge 1,272.710.10 ra vedno izpričevati Kristusovo dolarjev. Tudi novih posojil je življenje, ki je ne le življenje bilo izdanih preko 600.000 do- zmagoslavnega Vstajenja
su, ko nas vse liturgično življenje kliče ne le k pokori, marveč tudi k radodarnossti in žrtvam.
Denarna nabirka v Torontu se bo vršila od nedelje 10. marca do nedelje 17. marca tega leta. Odbor za "Slovenicum” se s velikim zaupanjem obrača do vseh slovenskih skupin in posameznikov širom Kanade, da res velikodušno prispevajo k tej denarni kampanji za Slovenski v Večnem mestu. Naj bi
Tanta v Washington!! ne cenijo kaj prida
WASHINGTON, D.C. — Jutri dopoldne bo predsednik ZDA sprejel glavnega tajnika Združenih narodov Tanta in se z njim pogovarjal o vojskovanju v Vietnamu in o napetosti na Srednjem vzhodu, pa ve-jetno tudi o Združenih narodih in vlogi, ki jo naj bi pri reševanju sporov na obeh omenjenih področjih ZN mogli in hoteli igrati.
Državni tajnik Rusk in predsednik Johnson sta že pretekli teden povedala jasno, da Tan-tovo posredovanje o Vietnamu ni uspelo. Tant je o tem informiral zastopnika ZDA pri ZN A. Goldberga. Tant želi govoriti s L. B. Johnsonom, kot je govoril z I. Gandi, A. ^osyginom, L. Brežnjevim, H. Wilsonom in De Gaullom. Pri tem ga ameriški diplomati nič caj prida ne cenijo. Smatrajo ga za enega “najbolj diskreditiranih” azijskih diploma-
tovJ___________i_a:,
“člevelandToT
Ženske dobijo delo
Telephone Order Clerk
Working hours from 9 A.M.— 1 P.M. Neat handwriting and good telephone voice. Call Mr. James, 432-1004.	—(36)
Ženske dobe delo
Ročna izdelava pri ženskih oblekah, določena plača, plačane počitnice, stalno delo pri 28 let stari firmi na vzhodni strani. Delovni čas od 7.30 do 3.30. Mora govoriti angleško. Telefon 881-2966.	(36)
MALI OGLASI
Iščemo stanovanje
Iščemo stanovanje 4 ali 5 sob v bližini Sv. Vida. Ponudbe na Ameriško Domovino.
<x)
V najem
Oddamo 5 sob spodaj, gorko ta vključena, dvojici, v St. Clairski okolici. Kličite HE 1-9482.
(40)
Gostilna naprodaj
D-5 licenca, gostilna in posestvo naprodaj, da se uredi zapuščina. Kličite KE 1-1980. ___________________________(40)
V najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda na 6711 Schaefer Ave., telefon EX 1-2084 po 4. uri pop.
-(39)
■ •-iv- . -Lfrrfotedreit*:. 'L'' /•
mar- j zavod
larjev. Saj posojila, osebna in hi- več prvo življenje pokore, tr- ne bilo slovenskega rojaka v tej
potečna (mortgage), so pri Slo- pljenja in največje žrtve — Kri- .............
venski hran. J. E. Kreka še ve- stusove smrti na Križu.
dno cenejša, kot pri katerikoli j V tem času, ko zopet stopamo drugi finančni ustanovi. Tako je v syeti postni čas, je prav, da si ostalo koncem leta med člani po- znova prav odkritosrčno pokli-sojenega še $946,592.00. To le-'čemo v spomin pomen in nalogo to je tudi pristopilo 155 novih našega življenja v luči Kristuso-članov — upamo, da bomo ob,vega življenja in trpljenja. Ker'
15-letnici lahko objavili ime o- le v tej luči trpljenja in smrti kampanji prav iz srca zahvalju-nega, ki se bo vpisal kot 2.000 našega Odrešenika bomo mogli jem.	Rev. France Turk
svobodni deželi Kanade, ki bi ne prispeval vsaj eno opeko k zgradnji Slovenskega zavoda v Rimu.
V imenu Odbora za Slovenicum se vsem darovalcem, kakor tudi vsem tistim požrtvovalnim rojakom, ki bodo sodelovali v
V blag spomin
ENOINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
{Josephine Sirola
ki je umrla 20. februarja 1917.
Prešlo je v večnost mnogo let, odkar si zapustila ras in svet. Ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš!
Pri Bogu sta zdaj z očetom združena,
pa prosita za nas milosti! Žalujoči:
OTROCI IN VNUKI Cleveland, O., 20. februarja 1908.

IZGUBLJENI
^ Sir Arthur Conan Doyle:
š SVET
(THE LOST WORLD)
)^jer^j&rj^jyjrjgrjgrjtrjfrjrjgrjtrA
\
\
x
Opičji ljudje so to, prehodna oblika, ‘pogrešani člen’, in zaradi mene naj bi ga še vedno pogrešali. Odvlekli so ranjenega tovariša, ki je krva-
dati naokrog.
“Mislil sem, da nam je odbila zadnja ura, a stvar se je nenadno zasukala drugače. Opice so vse skupaj neprenehoma
vel kakor zaklan prašič, so se brbrale in mrmrale. Potem pa
usedli v krogu okoli nas, pa nikoli še nisem videl tako ledeno morilskih obrazov. Bile so same zastavne zverine, kakor človek velike,, a dokaj močnejše. Rdeče obrvi imajo in pod njimi čudno steklene oči; usedle so se in pričele nepremično buljiti v nas. Challenger ni sicer zajec, a še njemu je bilo to preveč. Mukoma se je poskušal povzpeti na noge in se nanje drl, da se je tega že naveličal, naj nehajo. Menda ga je ta nepričakovani napad nekoliko zmešal, zakaj razgrajal je in klel kakor prismojen, če bi se nanj navalila tolpa časnikarjev, ki jih ima tako posebno rad, še takrat se ne bi mogel bolj dreti.”
“No, in kaj so počele potem?” napeto sem poslušal čudno povest, ki mi jo je šepetal na uho moj tovariš s puško v roki pripravljeno za strel, ne da bi nehal ves čas pazno gle-
CHICAGO, ILL.
MALtK OELP
PART TIME — NO SELLING Need 55 good men. Minimum of 10 hours per week. Day, afternoon or evening shift. Must be 21, bondable, have ear.	Call 725-1318
(41)
Cutler
& Creassr Opsratcr
WANTED
Top man who can make ready plates and cylinder presses. Promotion possibility for good man. West suburban. Convenient to Tollway. Please ask for DON MILLER
PICTORIAL
PAPER PACKAGE CORP. 232 S. Lake, Aurora, Illinois 242-0866
(37)
REAL ESTATE FOR SALE
CORNER EXECUTIVE HOME 6601 S. Francisco. By owner. Luxury Roman brk. ranch, 3 Ig. bdrms. all iw-w crpid., 3 Ig. cer. baths, 10 closets, bit-ins. cen. air cond., fin. furn. bsmt, 2 car Roman brk. gar-elec, dr., patio, Ig. lot-all fenced. Low tax, 9 yrs. old. Many extras. Sacrifice Low 40’s. See everyday 1-5. 737-5974.	(39)
BY OWNER
Beaut. 3 bdrm. Eng-type corner brk. bungalow. Bay fnt. wnd. Nr. 63rd & Pulaski. Lge. knotty pine rec. rm. w-wet bar & powder rm. tiled cab. kit. & brkfst. nook & bath. Nr. schls. & transp. cyclone fnc. RE 5-3128.
(36)
MONEE
For sale by owner. 3 bdrm. ranch home with att. 2 car gar. on gj acre of land. On Rt. 54. Taxes $219 per yr. Allis Chalmers tractor & equip, incl. $17,500. Owner moving to Fla.
Call LO 3-8465	(39)
BY OWNER — WOOD DALE 2 wooded acres on Salt Creek with 7 rm. rustic ranch house. Beaut. Indscpd. Also out bldgs., frplc., tractor, freezer, washer-drier. Extras. $47,500.	766-5755
BUSINESS OPPORTUNITY
Two chair modern barber shop or store building. Est. 3 Room apt. in rear. Central air-conditioning, forced air oil ht. Full bsmt. Enclosed patio. $21,000 or best offer; in Summit. Ph. owner 458-0984.	(36)
BEAUTY SHOP
Alsip — 4001 W. 120th St. New equipment. Excellent potential. Owner has other interests. Priced for quick sale. $3,200 or reasonable offer. 385-9451.	(36)
se je postavila ena od njih poleg Challengerja. Vi se boste temu nemara smejali, mladenič moj, a pri moji veri, bi si lahko bila oba v sorodu! Saj tudi jaz temu ne bi nikoli verjel, če ne bi videl na lastne oči. Ta, stara opica — bila je njih glavar — je izgledala kakor z rdečimi kocinami porastel Challenger, je kazala vse one lepe poteze, ki odlikujejo našega prijatelja, samo da so bile za spoznanje bolj izražene. Imela je isto čokato telo, mogočna ramena, izbočena prša, vratu tudi ni bilo videti, imela je dolgo rdečkasto kodrasto brado, košate obrvi, v očeh ji je bilo zapisano: “Kaj pa vi hočete od mene, da bi vas vrag!” in tako dalje, ponoviti bi pač moral ves osebni popis. Ko se je razkoračila opica poleg Challengerja in mu spustila na pleče šapo, je postala sličnost popolna. Summerlee, ki je dobil živčni napad, se je smejal, dokler ni pričel vpiti. Opice so se tudi smejale — če zasluži to ime njih vražje meketanje — potem pa so nas pograbile in odvlekle v gozd Pušk in streliva niso pograbile
—	menda se jim je zdela stvar nekam nevarna — zato pa so odnesle vso našo odprto hrano. Summerlee in jaz sva morala med potjo marsikatero neprili-ko prestati — le poglejte, kako sam raztrgan — ker so nas vlekle naravnost skozi bodičevje, saj jim ne more do živega, ker imajo kožo kakor podplate debelo. Zato se je Challenger-ju dobro godilo, štiri opice so ga nosile na rokah, in je potoval kakor rimski cesar. Kaj pa je to?”
Začula sva bolj daleč čudno klopotanje, slično je bilo ponekod kastanjetam.
“Tam gredo!” — je rekel moj tovariš in pričel polniti naboje še v drugo ekspresno dvocevko. — “Nabijmo vse, kar imamo, dragi moj mladenič, ker se ne pustiva ujeti, dokler sva živa! Saj ste tudi vi tega mnenja? Vedno dvignejo te glasove, če so razdražene. Pri svetem Jurju, bodo že imele vzrok postati razdražene, če naju naletijo! Tiste jim že ne bova zapela:	‘Sinoči junak
krepak je bil vsak — zdaj bo pokopan.’ Rajši ono staro, kljubovalno: ‘Krčevito so stiskali puške — v otrplih rokah
—	in, o Bog — kdor je videl junake — prevzel ga je strah
—	ker le mrtvi so ležali tam naokrog.’ Poznate to pesem? Ali jih še vedno slišite?”
“Zelo daleč odtod.”
“Ta peščica za naju ni Bog ve kako nevarna, a mislim, da so razposlale izvidniške oddelke po vsem gozdu. No, bom pa nadaljeval našo žalostno povest. Kmalu so nas torej privlekle v svoje gradišče — šteje do tisoč iz vej in listja zgrajenih koč pod drevesom in orjaška zverina z gorjačo v šapi je čepela gori na drevesu, jedla ananas in se sploh gibala sredi velikega gaja tik ob robu planote. Nahaja se tri ali štiri milje daleč od tod. Umazane zverine so me otipale po vsem životu; dozdeva se mi, da si nikoli ne bom mogel o-prati sledov teh zoprnih^ prstov. Zvezali so naju — zoprna opica, ki me je dobila v
roke, je prav čvrsto razumela zategniti vozle — pa sva potem morala lež.ati drug poleg drugega na hrbtu pod drevesom in orjaška zverina z gorjačo v šapi je stala poleg naju na straži, če pravim ‘midva’, mislim na Summerleeja in nase. Stari Challenger je namreč čepel gori na drevesu, jedel a-nanas in se sploh gibal, kakor je hotel. Pripomniti je treba, da se mu je posrečilo tudi nama presrkbeti nekoliko sadja in naju lastnoročno oprostiti vezi. če bi ga le videli, kako bratski je sedel poleg svojega dvojnika na drevesu in s svojim mogočnih basom prepeval ‘Oj, zvoni zvon iz daljnih lin’ - glasba ga menda vedno spravi v dobro voljo — bi se vi najbrž nasmehnili; nama pa seveda ni bilo za smeh, kar si lahko mislite. Opice so ga pustile početi, kar je hotel, zato pa so tem bolj ostro pazile na naju. Vsem nam je bilo v tolažbo, da se je posrečilo vsaj

vam ostati na prostem, in to k tem bolj, ker ste imeli s seboj,h vse naše spise.	h
Tako je bila torej ta stvar, M mladenič moj, zdaj pa vam po-ljj vem nekaj takega, da se boste čudili. Pravite, da ste videli dokaze človeškega življenja: luči, lovsko past in tako dalje. No, mi pa smo videli te tuzem-ce na lastne oči. -— Ubogi reveži so, pritlikavci, prav plašno gledajo, in ni čuda, da je tako. Menda bivajo ljudje na enem kraju planote, onstran, kjer ste videli jame — opice pa na drugem kraju, tukaj, in med njimi se vedno nadaljuje neprestana, krvava vojna. Take razmere vladajo torej tu, če sem prav razumel. Baš včeraj se je opicam posrečilo ujeti kak ducat teh človečkov, pa so jih privlekle v svoje gradišče.
(Dalje prihodnjič)
LOUIS MAJER SHOE STORE
(5410 St. Clair Avenue,
Phone:
39l-03<>4
VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJE!
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Imenik raznih društev

Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Dt/hovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. GG St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc;
preds. Veronica Gerich; podpreds.
Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. RFŠN.TEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs.' Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim niermanv 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M ir tel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
PRI
DRUŠTVO NAJSV. IMENA MARIJI VNFBOVZETI
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik Willihm Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basi Ione; 2. podpreds. Zdravko
Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechet Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zbo-Seje se vršijo vsake 3 mesece
na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Frarc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds Lou Smrdel, lajnik-blagajnik F. J Biltene, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapls-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor:	Betty Rotar, Mary
Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
traja še ta teden de vtdjiične sobte, 21
20% popusta od rednih cen pri ZIMSKIH MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVU111,! ŠKORNJIH, SNEŽKAH, GALOŠAH, TOPLIH COPATAH
10% POPUSTA od rednih cen pri vsem drugem blagu v zalogi, čevljih in drugih obuvalil'
Pridite, hrezobvezno si oglejte našo veliko izbiro. Dobrodošli vsi!
Slovenski domovi
ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-592C ali 432-0142.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Al Sajevic, podpredsednik Al Marn, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Tony Zak, dopiso-valni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217. Seje so vsaki drugi mesec.
Predsednik Jernej Slak, prvi podpredsednik Frank Urankar, drugi podpred. Milko Pust, tretji podpred. Anton Vogel, tajnik Milan. Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103 tel. 391-4042, blagajnik Berta Lobe;
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag John Tavčar, zapis. Julia Pirc Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe Habian, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisni karica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, pod-
Novak; častni predsednik Joseph |predsednik Ivan Hauptman, tajmk Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, I France Hren, 21101 N. Vine Ave. 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; -pej 531-6196, blagajničarka Štefka zapisnikar Arthur Eberman blagaj-1 Sm'olič, zapisnikar Anion Medved, nik Michael Turpack, 2351 Green za program J. Mejač, Ivan Jakomin, Rd.; maršali: Rocco La Penta, Si- L Hauptman, Z- Zakrajšek, M. mon Curk, Andy Mihevic; Joseph Kosem. S. Gerdin, P. Omahen in Sajovic; načelnik programov An- s Gaser, oderski mojster Slavko thon.y Nachtigal; načelnik bolniške Štepec arhivar S. Gaser, kuhinja oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 p Stanonik, bara L. Mohar in F. St., tel. KE 1-8622, načel. kat. ak- Kastigar reditelja P. Trpin in P1, cije Guy DeMark; poročev. v angl. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nad-Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Zorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in
Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; nadzorniki; Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv; Mollie Frank
F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1967-68
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kolcal, podpredsednik, Ma^y Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 4 4124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, pod predsednik Edward Leskovec, tajnik
Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Joseph F. Petrič Jr., John Snyder; direktorij Alphonse Sajevic, Albert Pestotnik, Stephen J. Kasunich, Louis Modic, Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel, 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo
mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin. Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Richard Spilar, Dan Pavšek, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Eugene March. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
gliitf
odborniki: Frank Kastigar> Kuhar, Andrej Kozjek, •fancZC;|(#' bic, Vinko Vrhovnik, Vitko ^
SLOVENSKA PRIST Al'A	Rudi Merc, Frank Lovšin,
Ces»!
Mauser, Lojze Petelin, Anton ^ Duhovni vodja č.g. Raymon
bart; nadzorni odbor:
nich, Branko Pfeifer, Vili razsodišče:	John Kovačič, »
Ljubi, in John Oster.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefaric, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar> Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic. Antonija Rolih, Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI odbor KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clalr
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova presveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; gospodar: Franc Tominc; pravni zastopnik; Edmund Turk; domu. odborniki: Stanko Vidmar; Franc
Sl
^niiiiiiiMniiimiuHrniiiiimmiiiiiiiiimimiimiiiiinmiiiiiiMiiiHiiiiimiimiimiiMiiimimiimiiiMiimiiiini1111
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOT*
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti-
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P3 takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe In operacije do vsote $600.00
•	za odrasle elane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan!
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Avef’ ,
Premoženje-------------------------$16,300,OOO.j)
Članov - 45,000 _____________Certifikatov - 47,^0
Veljavna zavarovalnina_____________$39,700,000.0l,
Solventnost - 118.99%
Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici Izpn10*** Izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K..T.
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Sleme; Vinko Rožman; Anton Meg-
- lič; Vinko Vovk; Franc Kamin. Dom
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois G0431
, K K-
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in. naslov tajnika(icc) v naši okolici.
•••••.•«•••••< •
EME NASLOV MESTO .. DRŽAVA
CODE
liiiiiiiiiniiiimiimiiiiiiimiimimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiimiiiimiimMiiiiiiiiiiiuiiimmiiiimiiiiiiK3111111111' d


V blag s pomil1
OB DRUGI OBLETNI^ ODKAR JE V GOSPOD^ PREMINUL NAŠ LJUBLJ^ SIN IN BRAT
Izdihnil je dušo dne 20.
,en»«
svoji plem« , februarja
Naj zdaj med angeli vesela, oteta zemeljskega boja, Boga uživa duša Tvoja,
Žalujoči
Oj usoda, ki življenje v hipu težkem zagreniš; radost v bridko žalovanje kar naenkrat spremeniš.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne srečno
dokler se spet ne snideP10
mati IVANA, oče ADOLF, sestri MARIJA in sister MARY IVANA S.N.D., IN OSTALI SORODNIKI
Cleveland, O., 20. februarja 1968.
R
Z
P'
tc
ki
T
li
v,
R
n
h
n
Cl
P
z
u
li
tl
n
2
D
d
3
X
1
r
h
n